476. štev
V Ljubljani, sreda dne 23. aprila 1913«
Leto 11.
HBgga m&ms&s*
Posamezna številka 6 vinarjev,
.DAN* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8 uri zjutraj. — Naročnina znašaj v IJublJani t upravniStvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno g 10*—t četrtletno K B*—, mesečno K 1*70. —» Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se ta	pošilja upravništvu.	ta
Telefon številka 118.	:«
a:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in upravništvo:	•«
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana :n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju io-tt:	pust. — Za odgovor je priložiti unmko.
»:t	Telefon številka '18.
Vstajenje...
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad. 9. (19.) aprila 1913.
»Vrbica«.
Nekako kislo se je držalo solnce danes opoldne in že so začele debele a redke deževne kapljice rositi na že dovolj napojeno zemljo, vendar nebo se je usmililo belgrajskih otrok, gospa in gospodičen ter jim milostno dovolilo, da ob lepem popoldanskem dnevu pokažejo radovednemu svetu svoje nove oblekce, krasne klobuke in še krasnejše pa-rižke toilette.
Otroci se kar niso mogli dočakati »vrbice«. Iz cele hiše so se zbrali v »avliji« s svojimi zvončki drug drugemu kažoč svoje nove čeveljčke in oblekce, kakor bi nikdar ne imeli nič novega na sebi, pri tem pa zvonili, kakor živina na paši (oprostite mi to primero, ali to cinglanje uprav spominja na naše gorenjske planine.)
Da so otroci tako » otročji«, kdo bi jim zameril, saj so še celo »odra-Ščene« gospe in za ženitev sposobne gospodične čivkale med seboj in razkazovale svoje klobuke, ki so bili vsemu drugemu boli podobni, le klobukom ne.
Ob pol drugi uri so končno zazvonili zvonovi v saborni cerkvi in pozneje pa po všeh belgrajskih cerkvah. Na teraziji in posebno v bližini kraljevega dvora je. že delalo špalir na tisoče ljudstva, vse z zelenimi vrbicami v rokah. T§ rasfoo-bejna pestra množica nudila je opazovalcu slikovit prizor, otroci so zvonkljali s svojimi zvončki in posebno nežni spol je vzbujal občo pozornost.
Na balkonu kraljeve palače sem opazil preprogo, znamenje, da se kralj prikaže bodočemu naraščaju zjedinjenega srbskega naroda.
Poleg kavarne »London« se pojavijo prve cerkvene »bandere«, za njimi pa šolska mladina svatečno oblečena in z zvončki v rokah, poseben otroški zbor prepeva primerne pesmi.
Na balkonu se pojavi najprej kraljev adjutant in nato kralj sam. Urnebesni »živio-klici« so zaorili med množico. Med tem pride prva procesija pod balkon. Mali otročiči — v starosti od štirih do 10 let klicali so svojemu kralju tako ljubko ganljivo oni srce očarujoč klic »ži vio kralju naš«. Med deco Je stopala duhovščina v svečanih obrednih plaščih pojoč karakteristične cerkvene pesmi.
Komaj je odšla prva procesija, že pride druga, tretja, četrta, peta in šesta, sama nepregledna vrsta bodočih borilcev za boljšo usodo tako kruto zapostavlJane Srbije, ki je na drastičen način manifestovala in do-
kazala. da ima še življenje v sebi, da šc ni uničena.
Otroci so deiilirali kralju ... »Živio-kltci« so se vedno in vedno ponavljali, dokler ni kralj zapustil balkona.
Na povabilo nekega znanca, odšel sem v »udruženje bankarskih či-novnika«, ki ima svoj sedež v III. nadstropju palače »Rossia« ter smo iz te vrtoglave višine opazovali z daljnogledom neskončno morje ljudskih glav, vseh stanov in vseh starosti. Res impozanten in veličan-stven dan je to.
Tam na razpotju iz kralj Milanove ulice v Makedonsko in knez Mihajlovo ulico razdelil se je sprevod v dva dela, ki se je potem zopet razšel v svoje cerkve, kjer so se vršile molitve.
A narod je ostal na teraziji. Velike množice odšle so s sprevodi, kljub temu se ni poznalo, da je kaj manj ljudstva na korzu.
Kdor hoče videti res nekaj krasnega ima v belgrajski »vrbici« vredno nadomesjilo za beneški karneval.
Bilo je še proti šesti uri, ko sem se prerival k domu skozi nepregledne množice, da vam to napišem, a še vedno toliko ljudstva, najbrže ostanejo še pozno v noč.
Kakor mi je bilo rečeno, pome-nja ta — res hvalevreden in umesten srbski običaj — slavospev otroške duše oživljajoči se pomladni prirodi, ki vstaja iz zimskega spanja, iz globokega mrtvila v novo življenje...
In pri nas. na Slovenskem, zatira starina mlado moč, ki se pre-raja v duhu Jugoslovanstva, v duhu časa, za sveta narodna prava — kara se mladino, zaradi navdušenja nad zmagami balkanskih Slovanov,
Užaljena poštena jugoslovanska duša ima nad tem le eno besedo obsodbe.
Ti ljudje so pravi slovenski cin-carini, ki obračajo — svoj plašč po vetru.	-
Ko bi tudi v slovenski mladini končno nastal oni krasni dan, ko bo slavila svojo »vrbico«, svoj prehod iz gnjilega mrtvila v novo, svobodnejše življenje, združene Slovenije.
Podpore srbskih samostanov.
Srbski mitropolit Dimitrij je izdal, na podrejene mu samostane, naredbo, glasom katere morajo samostani, iz svojih prihrankov, podpirati osirotele in obubožane družine v svojem okraju, kar je brez-dvomno zelo hvalevredno.
Pomniti je treba, da so že tekom vojne izdali samostani in posamezne cerkvene občine velikanske svote v vojne namene, kakor tudi v svrho, da ublaže težke in neizogibne posledice krvave vojne.
Tudi vlada je razpisala natečaj, s katerim poživlja trgovce naj ji nabavijo 100 vagonov koruze, da se razdeli med uborne sloje v novo-
osvobojenih krajih, kakor tudi v mejah sedanje Srbije.
Turški državni dolgovi.
Komisija za proučavanje vseh finančnih in tehnično-finančnih operacij bivšega turškega carstva v Evropi se je danes sešla v Parizu. Ta komisija bo rešila tudi vprašanje državnega dolga, ki ga prežame balkanska zveza in eventualno tudi vojno odškodnino, katerej so sedaj tudi Francoska in Anglija prijaznejše.
Kakor trdijo obveščeni krogi, bo imela vojna odškodnina globok vpliv na vse nadaljne faze bodočega balkanskega razvoja.
Avstrijski poslanik Ugron pri Pašiču
Pred dnevi je obiskal avstrijski poslanik v Belgradu min. preds. Pa-šiča ter ga opozoril na to. da bo srbski bojkot avstrijskega blaga mnogo škodoval »prijateljskim« medsebojnim odnošaiem in bo oviral pogajanja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki se baje imajo vršiti po zaključenju miru s Turško.
Ugron pa ie pozabil omeniti pro-vokatorično avstrijsko vmešavanje in motenje neutralitete v črnogor-sko-turškiii in §rbsko-turških odno^ šajih.
Pozabil ie tudi omeniti, da je neki avstrijski
konzorcij kupil akcije orijentalne železnice
v svrho, da se polagoma polasti cele železnice ter na ta način izvede nasilnim potom plan avstrijskih državnikov, ki si hočejo pridobiti svobodno pot na Solun.
Ker je pa srbska vlada že prej sklenila, da ne izda nikomur novih koncesij za železnico in ne pripozna nobenih kupčij s papirji orientalne železnice, ki teče po .njenem ozemlju, ako so te kupčije sklenjene brez nje-
ne vednosti, je ta kupčija sicer za enkrat problematične vrednosti, vendar se pa vidi iz tega, česa se vse ne poslužujejo, da pridejo do svojih načrtov — ti oblastni Nemci.
Olajšanje davčnih bremen.
V skupštini se pripravlja zakon, s katerim se bo siromašnejšim slojem olajšalo plačevanje davka.
S tem bi bila dana podlaga zmerni teoriji socializma, da se vendar enkrat praktično uvede progresivni davek v državni ustroj.
Seveda, da bo srbski tozadevni zakon komaj senca tej socialni teoriji, vendar moremo smelo reči, da Srbija prednjači v socializmu, demokratizmu in — kulturi.
III. poziv srbske vojske demobiliziran.
Tekom osmih dnij se razpusti III. poziv srbske vojske, na njih mesto pa pridejo črnovojniki.
Tako je bilo sklenjeno med Pa-šičem in generalissimom vojvodo Putnikom v Skoplju.
Srbija koncentrira svoie voie proti Bolgarom.
Da demonstrira na resen in viden način za svoje opravičene zahteve, je vrhovna komanda izdala naredbo. da se koncentrira čim največ vojaštva na meji. kakor jo predlaga Srbija med njo in Bolgarsko.
Egri Palanka, Kratovo Veles, Ohrid, Debar, Prespi so polne srbskega vojaštva.
Posebno bije v oko mrzlično pošiljanje srbskih čet iz Bolgarske.
V razmeroma kratkem času posrečilo se je spraviti večino srbske armade izpod Drinopolja v Srbijo nazaj, med tem ko je — kdove iz kakih razlogov — zadrževala Bolgarska srbske topove in sanitetni oddelek. Sedaj pa je izjavila Bolgarska, da ji nedostaja vozov za preva-
Ivan Cankar
c
h
ki ]e predaval o Jugoslovanskem vprašanju in se je pregrešil po mnenju drž. pravdnika proti 8 305. drž. zak.
žanje topov in drugih stvari ter bo' storila to v večjih ali manjših presledkih.
V lem vidi srbski tisk, da hočejo Bolgari izzivati skrajnost ter bi vi tem oziru zadržali municijo, topov.fi in srbski drinopoljski plen in vse na-periliproti svojim zaveznikomSrbom.
- Težki časi se .obetajo balkanskim zaveznikom.
Jutri imajo
srbski trgovci boikotno zborovanje
v Hipotekarni banki, kjer se bodo dogovorili o podrobnostih za čim I vspešnejše bojkotno gibanje proti 1 avstro-ogrskim izdelkom.
goaciaaDDDniiciBBoaaonnaa
i Za birmo m H. SUTTNER
Lastna pro-tokolirana tovarna ur
:: v Švici ::
QQ
tvrdki :
Mestni trg št. 25 in sv. Petra cesta 8
najcenejše in najboljše t ure, verižice itd. :
Lastna pro-tokolirana tovarna ur H :: v Švici :: HIB
cbbb ...-.— mm
♦3bb£**
.0inri#s-
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Hrabra in pogumna Aveta je sledila krsti tja na pokopališče Nedolžnih.
Nato je vztrajala deklica vkljub Lantnejevemu prigovarjanju, da se vrne v ulico Sen-Deni, kjer ji je govoril sleherni kos pohištva o materi in očetu.
In tukaj najdemo svoje tri znance.
Cesar se Je bal Lantnč, se je zgodilo.
Ob pogledu na znane rodbinske predmete, ki so se jih tolikokrat dotikale rok« njiju, ki ju ni več med živimi, je popadel Aveto krčevit obup.
Toda naposled so usehnile tudi te solze.
Aveta se je zdaj zatekla v očetovo in materino sobo in plaka rahlo, tiho . . .
V	pritlični sobi, tam kjer Je spre-lel v začetku te povesti Štefan Dolet kralja Franca I., se posvetujeta Man-ired in Lantnč v resnem, tihem razgovoru.
»Kaj namerjaš storiti?« Je vprašal Manfred.
Lantne je mahnil važno z roko.
»Kaj naj storim?« je zamrmral.
»Rešiti moram to dete njene bolesti, in poizkusiti, ali je mogoče iztrgati starca iz njegove blaznosti.
Tako stojim ves razdejan in oplašen med svojo nevesto in svojim očetom, in vsa bodočnost se kaže črna mojim očem...«
»To je zato, ker ti je hudo. Sam se moraš osvoboditi teh obupnih misli.«
In ko Je Lantnč žalostno zamahnil z roko. je nadaljeval Manfred s toplim glasom;
»Brate, dovoljkrat si mi pridigal moralo, da jo smem enkrat tudi jaz tebi. Zdi se mi, da krivično sodiš usoda. Zadela te je dvojna nesreča: smrt Doletova, ki si ga ljubil kakor svojega pravega očeta, in blaznost grofa De Monklarja; toda saj ti ostane še Aveta! In njene ljubezni si gotov ; ona je tu; jaz pa, narobe... In ravno zdai odhajam v Fontebku nobenih novic mi ne pošljejo... to pomeni, da se jim ni posrečilo... Ti, brate, imaš svojo ljubljenko ob svoji strani, jaz pa si moram svojo šele osvojiti... Potrebujem te. Lantnč; treba je, da me spremiš...«
Ko je govoril tako, je mislil Manfred pr«d vsem na to, da odvede svojega prijatelja daleč iz Pariza.
»Ako me potrebuješ, sem pripravljen,« je rekel Lantnč, »samo — kaj naj storim i Aveto? Kaj naj storim s svojim očetom? Kaj bo z njima, dokler sem jaz daleč od njiju? Ti sam mi povej odgovor, na ta d v« vprašanji.«
Manfred se Je nasmehnil:
»Znan mi je kraj. kjer bosta oba-dva popolnoma varna...«
»Kaj hočeš reči?«
»To že še izveš. Samo odgovori mi: ako ti dokažem, da se Aveti in grofu Monklarju med tvojo odsotnostjo ne bo bati ničesar — ali si potem pripravljen iti z mano?«
»Ali moreš dvomiti o tem?« je 5 vzkliknil Lantnč.
»To je vse, česar potrebujem,« je dejal Manfred. »Počakaj me tu.«
Manfred se Je odpravil takoj in se napotil proti cerkvi Notre-Dame.
Zavil je kmalu V majhno uličico
—	ulico Kanet — kjer je stal dvo, rec, ki si ga je bil najel Ragastan za svoje stanovanje.
Bralec ni pozabil, dn je odvedel vitez De Ragastan pred svojim odhodom v Fonteblo svojo ženo, kneginjo Beatrice. v ta dvorec, ker se mu je zdelo, da se ji tu ni več česa bati.
Ta podrobnost je bila Manfredu dobro znana.
In odkar je bil cital v ciganki-nem pismu razodetje svojega rojL stva, je hitela njegova misel ob slehernem utripu srca proti hiši, kjer je prebivala njegova mati.
Toda osvobojenje Lantnčjevo je zahtevalo zase vse njegove sile in ves njegov čas. Tri dni je moral posvetiti izključno le svojemu prijatelju.
Zdaj pa, kp je bil Lantnč otet in Je bilo žalostno opravilo JuliJinega
pogreba končano, je delil Manfred svoje misli med tema dvema ženskima obrazoma: med Zileto in med kneginjo Beatrice.
Lahko si torej mislimo, s kako vznemirjenim srcem je dospel v ulico Kanet.
Kaj poreče kneginji Beatrici?
Niti mislil ni na to ...
Zavedel se je zdajci, da stoji pred velikimi vrati dvorca in drži roko na trkalu; in v tem trenotku ga je pograbilo nepopisno razburjenje. Rahlo Je položil trkalo nazaj in se oddaljil.
Ni si upal!
Stopil je par korakov po ulici sem ter tja; nato se je vrnil mahoma in potrkal brez obotavljanja.
Služabnik mu je otvoril vrata.
Ne da bi mu pustil časa, izpraševati ga, mu je rekel Manfred:
»Javite gospe kneginji, da Je prišel nekdo iz Fontenbloja, ki Ji želi poročati o njenem soprogu, gospodu vitezu De Ragastanu.«
»Počakajte tu!« Je velel sluga, ko ga je pomeril v očmi.
Kneginja je bila dobro zastražena.
Manfred Je čakal z nemirno utripajočim srcem.
Preteklo le nekaj minut; nato se je vrnil isti sluga in mu dejal:
»Pojdite z mano.«
Trenotek na to je stal Manfred pred Beatričnim obličjem.
Pogledal Jo ie željno, misleč si:
»To je moja mati!«
In prevzelo ga je neizreklivc začudenje, nekakšna vzhičenost, kf mu je vzela vso moč.
Beatrice je bila tiste čase dvainštiridesetih let.
Toda, kakor se zgodi včasih redkim, privilegiranim ženskam, o-hranila si je bila vso krepko vitkost in mehko eleganso svoje mladosti... tiste mladosti, ko Je dirjala na konju po cestah Italije in se postavljala na čelo mentefortskih vojnikov, da odbije armado Cezarja Bordžija.
Le njen pogled je bil izgubil tisti žareči blesk, ki je tako omamil viteza De Ragastana ob njegovem prvem srečanju z njo.
Ta pogled se je zdaj zastiral v melanholijo.
Poznalo se ji je. da je mnogo trpela in mnogo žalovala.
Toda kljub tej otožnosti je bila še vedno čudovito krasna.
Manfred, ki jo je moral občudovati nehote, takrat, ko še ni vedel, da Je njegova mati, jo le gledal zdaj s strastno ganjenostjo. Zdelo se mu je, da je morala ta neznanka čuvati vse čase nad njegovim življenjem. In ta dojem njegove domišljije je bil tako močan, da je biT v par trenotkih na pol prepričan, da pozna kneginjo že Bog ve koliko časa.
Beatrice pa ga je spoznala takoj,
»Ali prihajate iz Fontenbloja?« je prašala z ganjenim glasom.
»Bil sem tam pred tremi dnevi, madam.«
(Dalje.)
Čuje se, da so Cehi poslali na ta shod svojega delegata, da ublaži bojkotno gibanje vsaj kar se tiše čeških tvrdk.
Mir |e še daleč...
Balkanski zavezniki niso zadovoljni s severnimi in severo-vzhod-nimi mejami »bodoče« Albanije, kakor so jih sklenile velesile.
Vsled tega bodo tekom prihodnjega tedna izročili velesilam novo noto, v kateri zahtevajo, da se korigirajo meje v smislu predloga balkanskih zaveznikov, na tej podlagi je Srbija tudi pripravljena umakniti svojfe čete iz Albanije.	Mars.
Srbsko-bolgarska
napetost.
Stališče Rusije.
Napetost med Srbi in Bolgari od dne do dne narašča in stališče sta zavzela že tudi vladna organa »Samouprava« in »Mir«. Slišijo se glasovi, ki pravijo, da niti vojna med Zavezniki ni izključena. In res proklamacija Savova, ki pravi, da čakajo bolgarski narod še težki trenutki in da morajo zato rezervisti ostati pod orožjem, dalje izjava bolgarskega ministrskega sveta, da bodo sklenili mir s Turčijo tudi v slučaju, če bi se temu protivili ostali Zavezniki, to pa zato ker hočejo imeti v Macedoniji proste roke — ta dejstva so nevarni glasniki najbližje bodočnosti. Kakšni zapletali bi nastali vsled nove balkanske vojne tega danes še ni mogoče natančno podati, zato se držimo le dejstva, da bi namreč bilo tripelententi zelo žal, če bi prišlo do vojne; ker Anglija, Francija iti Rusija si žele obstanka Zveze, km mirovnega poroka in kot močnega tovariša.
V pogodbi med Srbijo in Bolgarijo je baje določba, da se spori pred-lože ruskemu carju. Kakšno stališče zavzame tedaj Rusija glede razrešit ve spora in glede razdelitve osvobojenega ozemlja? Tozadevnih uradnih poročil in izlav še ni — kar je so le stališča in vesti posameznih več ali manj merodajnih listov. Tako piše list »Novoje Vremja« v članku, ki se naslanja na izvajanja »Samouprave«, ki zahteva revizijo pogodbe med Srbijo in Bolgarijo:
Iz tega se vidi, da hoče srbska vlada takšno razdelitev ozemlja, ki bi odgovarjala razmerju padlih žrtev, ker brez srbske armade bi Zavezniki ne dosegli takšnih vspehov kot so jih. Zaenkrat nam drugi razlogi še niso znani, upamo pa, da nam bodo predloženi; ruski narod, ki želi, da se ohrani Zveza, ki edina omogoči Jugoslovanom mogočen razvoj, bo presojal dokaze ene kakor druge strani nepristransko in Rusija bo izrekla tudi nepristransko sodbo.
»Riječ«, drug ruski list pa poroča nekaj čisto drugega in kar ima * nepristranostjo sila malo opraviti. Pravi namreč, da je dospel v Belgrad bivši ruski poslanik v Carigradu, ki ima nalogo in namen pripraviti srbsko vlado do tega, da se drži pogod be, ki jo je sklenila z Bolgarijo. Takšno ravnanje bi bilo pristransko. Nočemo zamolčati svojega mnenja. Srbi so storili mnogo več, kot so bili po pogodbi storiti obvezani, omogočili so Bolgariji, da dobi v Traciji oze mlje na katerega preje ni računala. Srbi nasproti temu niso dobili niti tega, kar jim je bilo dano v pogodbi; Albanije. Vklonili so se velesilam in s tem napravili dobro delo na svoj račun za celo Balkansko Zvezo. Storili več — dobili manj — kot je bilo določeno v pogodbi — in vendar naj izpolnjujejo pogodbo! To že močno diši po umazani sebičnosti. Ravno lojalnost zahteva, da dobe Srbi to, kar so zasedli.
Slišali smo pa že tudi, da si Rusija želi, da dobi Srbija desni breg Vardara. Toda Rusija ne dela samo politiko Balkana, temveč veliko politiko — in ta jo more nagniti, da nasvetuje Srbiji, da se žrtvuje višjim interesom.	.
Stališče Italije.
Tudi v Italiji se v merodajnih krogih obžaluje spore med balkanskimi Zavezniki. Razpad Zveze bi tam odkritosrčno obžalovali, ker Zvezo smatrajo za jamstvo miru in njen obstanek za koristen. Če ostane Balkanska Zveza trdna, bo sposobna, da vodi svojo politiko; če bi se pa Zveza razbila, bi se posamezne države postavljale v okrilje drugih evropskih držav, katerih vpliv na Balkanu bi se lahko povečal na škodo Italije. Imajo namreč na misli Albanijo hi Avstrijo. Če bi se povečal vpliv Avstrije, bi bilo to na škodo Italije. Zato si tudi Italija želi ohranitve Zveze.
Sodba srbskega politika.
Tekom vojne smo čitali že mnogo člankov, ki so govorili o srbskih državnikih in srbskih politikih kot o možeh, katerih kri je zdrava in rtide-fa ter ne oosi v sebi nobenega znak&
da bi prehajala v modro,ki diči germanske državnike. Talent — to je beseda, ki označuje srbske može; treznost je njihova lastnost, pa naj se govori o njih kar se hoče. Kal bi delali politiki druzih narodov v enakem slučaju, kot je srbsko-bolgarski spor?! In kaj pravi srbski politik? Praški »Čas« prinaša sodbo srbskega politika; poslušajmo!
»... na vsezadnje se pa vse dobro konča.«
»... kajti mora se tako končati. Grozilo se bo, zmerjalo, šundra in senzacij bo toliko, da bo dunajska žurnalistika s tega živela dva meseca, toda natura stvari bo silnejša kot slučajnost. Bo mnogo prerekovanj in pogajanj, toda v glavnem obdrži vsakdo to, kar ima v rokah. Do resnih konfliktov med Zavezniki ne more priti, kot tudi ni prišlo do konfliktov med posameznimi velesilami vsled mnogo večjih interesov, katerih se je balkanska vojna dotaknila... Ko vse stranke spoznajo, da ni mogoče drugače, se pa pobotajo — kakor bi ne bilo ničesar... Vsakdo izmed Zaveznikov bo imel dovolj lastnih skrbi in dela za ureditev in nadomestitev tega, kar je vojna povzročila, tako da ne bo niti hotel niti mogel drugega z orožjem spoditi z osvobojenega ozemlja.
če s kakšne tretje strani ne pride do komplikacij in presenečenj, tedaj se črna Gora tesno opre ob Srbijo. Srbija in Grška ostaneta dobra prijatelja in zaveznika, Bolgarija in Rumunia se sprijaznite in morda sklenete kakšno Zvezo, s čimur se tudi Rumunija, četudi v začetku ne neposredno, pripoji Balkanski zvezi, Srbija bo gledala na to, da po razdelitvi osvojenega ozemlja ali pa še tekom tega uredi svoje razmere z Avstrijo, da bi ne bila s te strani ogrožena, Rusija bo pa še nadalje izvajala svoj patronat in skušala podpirati in konsolidirati Zvezo, tako, da za nekaj časa zavlada doba miru in več ali manj dobrih ali korektnih razmer in vsak bo imel opravek s svojimi zadevami in se pripravljal za bodočnost. Nekoliko pelina, ki ostane v dušah, bo ono. kar bo vsacega posameznika priganjalo k delu, in naposled se bodo izkristalizirali pravi interesi in veliki cilji Balkanske Zveze v enotno in odkritosrčno balkansko politiko, ki ne bo posledica trikov, postranskih namenov in sentimentalizma, temveč dobro zapopadenih interesov in naravnih potreb.
Verujem v narode, ki so zdravi in mladi, verujem posebno v naš narod. Ta ni nikdar ničesar dobil brez velikih žrtev in razočaranj. Nikdar ni dobil toliko, kolikor je zaslužil in kolikor je sani pridobil. Vedno je bil za nekaj prikrajšan, vedno mu je bil vspeh ogrenjen. Toda tako je in ničesar ni mogoče na tem spremeniti, dokler se nahajamo v tako težkem položaju in dokler smo pridni in prid-nejši kot mnogo drugih. Toda vse to je dobro za naš temperament, ki bi nas pripeljal k komodnemu in lahkomiselnemu življenju, če bi nam šlo vedno vse po sreči. Mi smo v bistvu umetniški narod, in ravno tako je naš vojak tekom cele vojne in v največjih težavah pel in vedno poje — tako bomo tudi mi še nadalje peli. Naposled je pa sedanja vojna pokazala, da smo sposobni našo poezijo tudi udej-stviti, kakor smo jo udejstvili na Kosovu. Prizrenu. Prilepu. Naša pesem bo na konci vendar poslednja, ravno zato, ker vse, kar smo dosegli in kar še moremo doseči, smo zaslužili krvavo, težko in pošteno in zato smo sposobni se tudi s stoterino silo braniti.«
po Slov. Stajerlu naše hranilnice in posojilnice. Ker pa to dobro ve in, ker imenuje tudi V zadnji »Straži« par zelo spoštovanja yrednih imen iz učiteljskih krogov, le z namenom, da bi jih pred javnostjo oblatil, pribijemo: tudi to Je lopovščina prve vrste! Svetujemo klerikalnemu ormoškemu g. dopisunu, da gre k njim In se uči narodne zavednosti. Kolikor je bilo tudi tujega denarja, uporabilo se ga je kar iz prvih početkov dobro — a le v naše in našega naroda namene! Oni kraji so cvetoči, tam se pomaga kmetu-Slovencu z idealno voljo in doseza se nevenljivih uspehov. Če pri tem klerikalne »trutz«-hranilnice nele ne uspevajo, marveč stalno nazadujejo, je temu kriva klerikalna morala, po vzoru g. ormoškega dopisuna. Koder so na delu naši učitelji značaji, lahko pov-sodi konstatiramo napredek; tako na gospodarskem, narodnem in političnem polju. Obratno pa širijo klerikalni gg. povsodi gospodarsko, narodno, politično in — nravstveno nazadovanje. Nam očita g. ormoški dopisun. da se spuščamo v protislovje! Če bi se nam kaj tacega storilo. bi si to tudi upali priznati. A on —? Kako pride do tega, da trdi najpreje, da so učitelji, ki delajo za Svoj narod — v službi nemško-nacijonalnih teženj, ciljev Slovenci? Ne moremo si tega drugače tolmačiti kot s tem. da konstatiramo: g. dopisun 'je ali tak duševni revež, da ne ve in ne more sprevideti, kakšne kozle da strela, ali pa je toli zloben, da vedoma vstraja pri neresnici, da vedoma — laže. Za ta poslednji slučaj pa se naj prav čisto nič ne čudi, če se mu odgovori tako, kot si zasluži, kajti že star pregovor veli: »Kot zavpiješ v šumo. tako ti iz nje odmeva!« In potem: Kedaj ste še slišali, da bi denarni zavod — slovenski — ki ga vodi učitelj Slovenec, izterjeval po vašem načinu dolžna posojila? Kedai —?! Nasprotno pa lahko dokažemo klerikalnim vašim hranilnicam in posojilnicam — vi patent Slovenec — v tucatih sluča-iev, da ste izposojali kmetu trpinu denar, a ga že v nepričakovanem kratkem času zopet izterjali. S tem ste zavili že naravnost kolosalno velikemu številu slovenskih kmetskih posestnikov vrat! Res je, da ste imeli prav, če ste trdili, da Verband tudi jači nemštvo. A to se dogaja le tam, kjer imajo nemškutarji v rokah gospodarstvo, ne pa — kot lažete vi — tam, kjer gospodarijo Slovenci. pa naj so,, potem učitelii, ali tie. Sicer pa. če ste res tako resnicoljubni, priznajte tudi slučaje, ko se pričenjajo — in so se že — ločiti naše hranilnice in posojilnice od Verbanda!! Seveda — za kaj tacega ste prepotuhnjeni, saj bi potem sami sebe ožigosali lažnjivcem.
Štajersko.
Slovenska zemlja.
Iz Ormoža.
Kdor pričakuje od klerikalca, da bo enkrat pravičen — se sedemkrat zmoti. Ta pregovor je rabil nekoč eden naših kmetov, ko je prišel radi klerikalnega oderuha — na boben. Takrat je bilo očividno, da je klerikalec bil — krivoprisežnik. Zadnjič si je dovolil ormoški g. dopisun v »Straži« oblatiti slovenske učitelje, češ, da delajo po Slovensk. Štajerju s pomočjo graškega »Verbanda« velikogermansko. raznarodovalno delo. Dolžil le slov. učitelje, da v od renegatov zasedenih krajih posvečajo kot voditelji manjših hranilnic in posjilnic, ki jim je pomagal na noge »graški Verband«, svoje zmožnosti. 2e takrat smo rekli, da je to čisto priprosto, pošalilo sumničenje. Slovenski štajerski učitelj se h kaj tacemu še ni bil zavrgel, če ni bil, ozir. če ni, renegat, kar pa je hvala Bogu le malo, malo-kje najti. Rabili smo v onem dopisu zelo ostre besede, ki pa so bile še vse premile, ravno nasproti temu g. dopisunu, ki polni predale v »Straži« in »Slov. Gospodarju« dao za dnevom z najinfamnejšimi lažmi. Njemu. kot tudi vsem ostalim je prav dobro znano, v kakšnih časih so razni učitelji Slovenci ust&navliall
Nemci se že oglašajo. V eni zadnjih številk našega lista, smo izražali bojazen, da bodo Nemci izrabili sedanji kritični gospodarski položaj Slovencev, ki je nastal vsled zadnjega mraza, kot pritisk na — slovensko obstrukcijo. Iz Gradca do-šle vesti to našo bojazen potrjujejo v popolnem obsegu. Pritiskala bo dežela in — pritiskala bo država. Za vsak del podpore bo treba dati — koncesij. Seveda v škodo — Slovencem. Radovedni smo,^ kaj porečeta k temu mariborska »Straža« in »Sl, Gospodar«.
Iz Maribora. (Infanuja nemškega uradnika.) če bi si dovolil y_ Mariboru Slovenec priti na cesto z tro-bojnim sloven. znakom, bi ga stepli do krvi. Na glavnem kolodvoru Južne železnice, pa že dalj časa provocira Slovence nek renegat s »frankfurtarskim« znakom in — noče razumeti imen, slovenskih, postaj naše proge. 8. t. m. je zahtevala sloven. stranka slovensko vozno listnico. Ni je dobila, ker je uradnik trdil, da ne razume slovenščine. Stranka se je morala poslužitl — po-strežčka! Slovenci in Slovenke! Zahtevajte po vseh postajah slovensko vozne listke! Vse slučaje pa, ki so enaki temu, nam takoj javite. Upravi Južne železnice pa kličemo: Vsaka mera je enkrat polna! Tudi štajerski Slovenec prihaja do spoznanja, kal sime zahtevati na ^slovenskih tleh! Taki slučaji pa nas ravno v Mariboru prav pridno bude — k vstajenju!
Kadetnica v Mariboru se opusti. S prihodnjim letom — šolskim — o-tvorijo I. letnik višje vojaške realke. Dosedanji kadetie ostanejo, dokler ne postanejo praporščaki. Novih pa se ne bo več vsprejelo.
Iz Trbovelj. Premogokopna družba namerava razširiti elektrarno, ker dosedanja stavba ne zadošča več. Vrhutega bo zgradila 3 nova kopališča za rudarje, kar je gotovo hvalevredno. Neumljivo pa nam je, da se dado naši sorojaki izvabljati od pruskih agentov za delo v Nemčiji, koder se jim .večinoma godi p.rg#
slabo in trpe mnogo bede, dočlm bi imeli doma dovolj zaslužka. — Baje začno tu z delom novega vodovoda. Vodo bodo dobivali iz Sv. planine. Prispeva tudi premogokopna družba.
V Sv. Lovrencu nad Mariborom
se je ustanovila podružnica c. kr. kmetijske družbe za Štajersko. Zbobnali so jo Štaiercijanci pod vodstvom znanega Girstmajerja. Ustanovitev se je vršila nekam čudno, le v »ožji« družbi. Kljub temu bi ne bilo napačno, da bi pristopilo čim največ Slovencev, seveda, pod primernim vodstvom, ki bi bilo v stanu voditi Slovence tako — da bi se »Štajercijanccm« izjalovili njih naklepi — Imeti V sloveftskih kmetih svoje kaline.
Iz Mozirja. (Občinske volitve.) Občinske volitve so pred durmi in dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da stori svojo dolžnost. Dosedanji obč. odbor je delal z vsemi močmi za blagor in napredek občine. Bila bi sramota za vsacega posameznika, če bi se ne zavedal svojih dolžnosti in klerikalcem odločno ne pokazal, da v Mozirju nimajo iskati ničesar. Naj delajo, nai hujskajo in rujejo po svoji lažnjivi, stari navadi, kolikor jim drago. Mozirje mora ostati zavedno — mora ostati napredno!
V Planini že pol leta nimajo zdravnika, dasi bi ga nujr» rabili. Zdravniki iz drugih krajev seveda mnogo računajo za pot, dež. odbor pa se kar ne gane. Če hoče s tem pokazati nad nami maščevanje radi kletikalnih grehov, naj sl zapomni, da je to skrajno — nehonetno.
Iz Podravja nam pišejo: Ker se že nekdo iz Ormoža v »Straži« toliko zaganja v naše učitelje ln manjše naše posojilnice, ki niso v klerikalni zvezi, bi si dovolili vprašati onega modrijanov: Alj morda ve za vzroke, ki so pred časom dovedli do tega, da so se po naši krajin! ustanovile hranilnice s pomočjo Verbanda?
Iz Haloz. Vsak trgovec gleda na to. da ima Čim več dobička. Oni obrekovalec v »Straži«, ki trdi, da naše posojilnice, ki so se ustanovile s pomočjo Verbanda, delajo v narodno kvar. pa najbrže ni čisto nič ne trgovca, ne ekonoma, še manj pa — resnicoljuba. Vse te posojilnice, samo če so tudi res v zanesljivo slovenskih rokah, so vrgle že neizmerno koristi v gospodarskem in narodnem oziru. Da je denar izposojen od Verbanda. pa ne od kakšne sloven ske zveze, je pa temu krivo to. da je denar pri tem dosti cenejši kot pri slovenskih zvezah. Dalje razpolaga Verband tudi z ogromnim kapitalom v gotovini in zamore vsaki zahtevi ustreči v najkrajšem času. to je te-, kom treh dni, vrhu tega pa se peča tudi z nakupovanjem sadja in vina. Saj se ga je samo v eni naših fai lani kupilo od V. nad 700 polovnja-kov. Mi Slovenci smo sicer denarno že dokaj močni, a še daleko ne tako, da bi bili lahko popolnoma samostojni. To ve tudi oni napadalec, ki v »Straži« vse v nič daje, a seveda samo za to. da bi delal reklamo lastni malhi. Le nekoliko več pravico-Ijubnosti! Pokažite nam najpreje, da vaša »Zveza« razpolaga s takimi sredstvi, kot so zgoraj navedeni! Do takrat pa ne blatite mož, ki so bili sivi že takrat, ko vas še niti na svetu ni bilo. A to v časti, delu za naroda politični in gospodarski pro-cvit. (Op. ured.: AJi ni bilo s tem v tei zadevi že polemike dovolj?)
V Mariboru je na večer pred stoletnico pragmatične sankcije vse-nemška poulična svojat, ko je šel vojaški sprevod z godbo po Tegett-hofovi cesti izžvižgala vojaštvo in godbo. Ista druhal je v Gospodski ulici kričala vsemogoče, samo ne patriotične, vsenemške fraze. Obla-stva so seveda »ohranile svojo rezervo«. Saj je bila druhal — nemška.
Iz Ptuja. Radi kride je bil obsojen tovarnar usnja J. Piricli na tri mesece zapora.
Iz Maribora. Pred nekaj dnevi sta v viharju delala na progi delavca Karner in Dobnikar, pri tem pa preslišala prihod dveh strojev. Dobnikarja je eden strojev zagrabil in vlekel do 10 metrov daleč, vsled česar je zadobil Dobnikar več zelo nevarnih poškodb. — Ko so na veliko soboto na Košaku pri Mariboru streljali iz možnarjev, je zadel naboj viničarja Vrglesa v desno bedro. Vrg-lez je ria tej poškodbi umrl 19. t. m.
Iz Slov. Bistrice. V soboto je podil nek avtomobil po državni cesti v Silnem diru, očividno. da bi prehitel na enem ovinkov kmeta Ogrizka in njegov voz. Ko je avtomobil švignil mimo konj, sta se le ta tako ze o ustrašila, da sta zdivjala »n P Ogrizka, ki ju je zaman skušal brz,
rdati. ter ga smrtno nevarno poško-
d0Vpod Brežicami so našli v Savt nekega utopljenca, o katerem sumijo, da ie nek hrvaški delavec, ki ^je pred mezeti klatil brezposeln
tam okrog. Truplo je bilo že zelo razjedeno.
Kakor poročajo graški listi, je preiskava proti H. Kranzu y Gradcu zaradi § 128. kaz. zak. ustavljena, ker je ovadba brez podlage.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje dne 1. majnika t. 1. ob’ 10. uri v šoli v Gornjem gradu po vsporedu objavljenem v stanovskemj listu. Glede kosila se je javiti pravočasno pri učiteljstvu v Gornjem1 gradu. K polnoštevilni udeležbi vabi Kelc, t. č. predsednik.
Trbovlje. Veliko zanimanje vlada ne samo v Trbovljah temveč po celi okolici za planinski ples združen z velikanskim dirindajem, kateri se vrši v Fortejevi dvorani in vseh stranskih prostorih v nedeljo 4. maja ob 3. uri popoldne. Obleka narodna ali turistovska. Na plan turisti in prijatelji naših lepih slovenskih planin.
Dnevni pregled.
Ubijanje. Prejeli smo s severne meje. Imeli smo čase, ko je bila skrb' za poglabljanje narodne samozavesti v mladini ena poglavitnih. To smo takrat radi verjeli, kajti nikomur ni prišlo na um, da bo bral kedaj — v letih dozorevanja — take izbruha proti onemu, kar nam kot zavednim ljudem mora biti najsvetejše:	slo-
venski mladini! Vsak pojav napredka. pozdravljamo. In kal hoče »Preporod«? Ali nii njegov smoter: vglabljati v naši mladini vzore? In zdrav razum mora priznati, da, kdor je res značaj Slovenca, se ne more in tudi ne sme zaklepati ideji Jugoslovanstva. Kdor se upira proti temu ali ne čuti slovansko, ozir. slovensko, ali pa se drži — namenoma — starokopitne naše slovenske politike, ki nam je do danes prinesla samo — brce. Kdor tepta — ker se mu zdi preporod prenekomoden v sladkem dremanju — željo po sladkem dremanju --■ željo Po svobodi iz nevzdržnih razmer, v katerih danes tavamo, mora priznati, da je sedanji sistem pravi — in če je ta sistem pravi — potem je prav. da trpimo. Ker nas že lastni sorojaki slikajo kot prekucuhe, kaj šele drugi? Ali ne stremimo le za enim: po svobodi v enem velikem ustroju? Nam morajo dati ono ustavno svobodo, kot jo imajo Nemci, Mažari. Ali je kdo proti temu? Po pisavi zadnjih dni je nekdo gotovo. Cim dalje stran pa smo od Ljubljane in čitamo take izpade, tim bolj se nam usiljuje še druga misel: da tira gospoda namenoma vodo na svoi zgolj strankarski mlin. Je to žalostno tim bolj, ker se nam pri vsem tem usiljuje tudi sum-nja, da gospoda še dolgo ne umeva položaja, v katerem se nahajamo kot del slovanskega telesa. 2e nekaj časa sem smo se bali, da ni vse zlato, kar se sveti, danes pa se nam dozdeva, da se nam bliža era — najslabše vrste. Umestno bi bilo, da se tega zavedamo — in da se ne ubija1110-	.	~
Ali je kritik sovražnik? Prejeli smo: Družba sv. Cirila in Metoda je naroda slovenskega skupna in sveta last — skupna, ker ves slovenski narod uvideva potrebe izobrazbe svojemu narodu tam. koder država noče vršiti narodu dolžnih in uzakonjenih dolžnosti, sveta, ker mora ves narod smatrati izobrazbo, obstoj ter ohranitev naroda za aiLojo največjo nalogo. Vzemimo — vodstvo te družbe bi odrekalo iz fonda, zloženega potom naroda, izobrazbo svojemu narodu, trošila pa bi denar za šolo kakih Škipetarov — tedaj bi se dvignil ves narod, stari in mladi, ter bi kritizirali početje vodstva. Zahtevali bi korekture v prvi, višji in še višji inštanci — ako bi to vse (ostalo brez uspeha, govorila bi v kratkem najvišja instanca — ljudska volja in strmoglavila pri volitvj celo vodstvo. Bi-li kdo oponiral mnenju kritikov, zahtevajočih r e nadure? Kako bi naz-ivali onega, Ki bi skušal opravičevati delovanje vodstva odnosno pobijati mnenje kritikov, mnenje celega naroda? Tudi država je družba, h katerej prispevajo vsi njej priklopljeni narodi strogo po uzakonjenih predpisih. Vodstvo jej je podeljeno, da vrsi namen države, da nudi v okvnu razpoložljivih sredstev svojim družabnikom potrebno kulturo s pravično roko. Ako Pa podaniki vjdijo, da država vrši svojo sveto dolžnost neobjektivno, da zanemarja en del podanikov na korist drugega dela — ali da celo iz fonda vseh podanikov v. katerikoli obliki troši za tul narod — izven države, dočim zanemarja lastne državljane — ali bi kdo kriti-, kom mogel očitati izdajalstvo? Ali bi ne nazvali ravno te kritike — prijatelje družbe, države, stremečih za dobrobit in jakost lastnih krvno in denarno plačujočlh državljanov!?
Kdo i»am zapoveduje. Te dni je imel vsenemški »Verband« v Mona-kgvein svoje pomladansko zborova-
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
restavracijo ,Tivoli';
tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo In razna pristna ::	v	1	n	a	po	zmernih cenah. ::
\T	M	CK	ve(*n0 brezplačno na razpolago ia
V Clliia UVUl dllit :: veselice, shode, predavanja itd. ::
Hotelske sobe
Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava.
po jako nizki ceni vedno na raz-::	polago.	::
M
nje. Na zborovanju se je govorilo o sedanjih razmerah v evropski politiki. Povdarjalo se je posebno, da iie napetost med Francijo in Nemčijo in da je tudi med Rusijo in Nemčijo nesoglasje. Zaradi tega so Nemci sklenili, da je nujno potrebno, da ob enem z Nemčijo tudi Avstrija pomnoži svoje čete in da se dobro oboroži. ker je zaveznica. Avstrijskim Nemcem se naroda, da naj delajo z vsemi silami na to, da bo avstrijska zaveznica dobro pripravljena na odločilni boj, ki ga pripravlja Nemčija. Tako Nemci nam zapovedujejo — mi pa naj plačujemo. Ne boš, Mihel!
Zaradi prepira med očeti In sinovi se je blagovolil obregniti ob nas tudi klerikalni »Gorenjec«. S kupljenimi listi in s prodanimi ljudmi ne maramo imeti opravka. Naša mladina ni burševska — zapisala si je na svoj mladi prapor treznost in delavnost. Zato se tudi ne bo zgodilo. kakor prerokuje od sv. Duha navdahnjeni »Gorenjec«.
Viharno zborovanie češkega učiteljstva v Pragi. Razmere v naši državj so prišle tako daleč, da pod njimi trpe vsi stanovi. Vsled nemške politike je danes nekdaj bogata češka dežela na tem. da skoraj ne bo mogla plačati učiteljstva in svojih uradnikov. V nedeljo je imelo češko učiteljstvo v Pragi viharno zborovanje, na katerem so zahtevali, da se vprašanje učiteljskih plač čim preje reši in da se reši šolo pred propadom.
Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 19. aprila 1913. Radi izredno neugodne vinske letine je finančno ministrstvo deželi Kranjski odpisalo na zakupu užitnine za leto 1912 znesek 80.000 K. Glede na vlogo g. Stalzerja. ki želi vpeljati med Kočevjem in Črnomljem redno avtomobilsko zvezo, se odgovori okr. glavarstvu v Črnomlju, da naj priredi komisionelen ogled, pri katerem se naj dožene, če je cesta v primernem stanju. Hkrati se ministrstvo za javna dela ponovno naprosi, da naj se ta cesta inkamerira. Uradne ure pri deželnem odboru bodo od
1,	maja t. 1. dalje zopet od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Glede povzdige ribarstva na Kranjskem se bo vršil posvet pri deželnem odboru, katerega se bv udeležil tudi ribarski izvedenec c. kr. poljedelskega ministrstva. Pašnika v deželni prisilni delavnici Valentin Frece in Martin Kovačič se imenujeta narednikom.
Iz ljudsko - šolske službe. Na mesto na dopustu se nahajajoče učiteljice Berte Valentove je imenovana bivša suplentka v Spodnji Šiški Valerija Reitzova za suplentko na ljudski šoli v Šmarju pri Ljubljani. Na mesto obolelega učitelja'Franca Kalana je določena za ekskuredni pouk v Gribljah, učiteljica v Podzemlju Sofija Škoflanc, za provizorično učiteljico na dvorazrednici v Škocjanu je imenovana učit. kandidatinja Ana Sirkova.
Slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi naznanja, da je njen starešina g. Karol Ferluga iz Trsta v torek dne 2 2. t. m. na češki univerzi bil promoviran doktorjem prava.
Ob priliki Funtkove Tekme na zagrebškem odru predlaga »Pokret« naj bi si jugoslovanska gledališča domače drame zamenjavala, naj bi se dobra naša dela takoj, ko dosežejo uspeh doma. dajala tudi v hrv gledališču v Zagrebu in obratno. Tako bi si ne mogli drug drugemu očitati, da se ne poznamo, in bi se ne mogli — podcenjevati.
»Riečkj Novi List« je prinesel laskavo oceno dr. Oražnove knjige »Med ranjenimi srbskimi brati. — »Vedino« anketo o jugoslovanskem vprašanju prinaša zagrebški »Pokret«.
Obesil se je. Včeraj zjutraj so našli ljudje na Črnučah blizo železniške proge v gozdu nekega neznanega moža obešenega. Samomorilec je najbrže kak delavec, je slabo oblečen in brez listin. Ima rujave brke, črne lase in je kakih štirideset let star. Vzrok samomora je doslej še neznan.
Požar v Zlatem polju. Kakor se iz Kamnika poroča, je dne 16. aprila t. 1. okrog ene ure ponoči na doslej nepojasnjen način izbruhnil ogenj v stanovanju prevžitkarja Matije Novaka v Zlatem polju. Ogenj se je hitro razširil in je vp.epelil v kratkem času šestim posestnikom v Zlatem polju njih hiše z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Vsa poslopja so bila krita s slamo. Skupna škoda'
znaša okrog 46.000 kron. Posestniki pa so zavarovani samo na 12.100 K. Eden izmed tamošnjih prebivalcev je zadobil pri požarju težke opekline. Deželni odbor kranjski je Pogorelcem za prvo pomoč dovolil podporo v naturalijah (seno, krma itd.) za 1200 K.
Ogenj. V nedeljo. 20. t. m. zjutraj okoli pol 4. ure je začelo goreti v Zalogu pri Goričah pri »Balantu«.
V	hipu je bilo vse v ognju. Rešili so ljudi in živino. Hiša in gospodarska poslopja so do tal pogorela. Ker je poslopje »Zalesnika« tik »Balanta«, je tudi to pogorelo do tal. Stavbe so bile lesene in s slamo krite. Neumornemu delovanju sosedov in drugih na pomoč prihitelih sovaščanov se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil, zlasti, da se ni vnelo pri »Brsnjaku«, čegar s slamo krito poslopje je bilo v skrajni nevarnosti. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Oba Pogorelca sta revna. Ker jima je zgorelo tudi pohištvo in vsa obleka, sta res usmiljenja vredna.
Tatinska družba! zasačena. V noči od 21. na 22. t. m. je posestniku Fr. Blatniku iz Gor. Lepevasi iz svinjskega hlev.3 izgiuil dobro rejen prašič. Sled je peljala v gozd. Imeli so na sumu cigane, a ta sum se je obrnil drugam. V hiši Gorenca in Ce-rovška v Dolenjih Dulah in Ivanj-dolu se je tačas pilo in jedlo pozno v noči. Meso so tudi razpečavali. V kleti Gorenca se je našla miza, na kateri so razrezali prašiča, še vsa krvava. Zagovarjali so se, da so klali zajca. Ker pa zajec nima toliko krvi, so zaprli Janeza, Franceta, Marijo ml. in starejšo in Jožefo Ce-rovšek iz Ivandola in Jožefa in Antona Gorenc iz Spod. Dule v okrajno sodišče v Krškem. Med tem časom se je za Gorenčevo hišo izsledil izkopani drob prašiča. To mesto so tatovi posuli s pepelom, da bi sled zakrili. Dalje se je dognalo, da sta Marija Cerovšek ml. in star. pokradli v družbi drugih moških — v moške obleke oblečeni — pri Herzogu več kokoši. Martinu Božiču čebelne panje, Mihi Škrabcu iz Vel. Trnja več rjuh, Martinu Kerm iz Ivandola 500 kron. Jožefi Arh iz Leskovca svinjskega mesa in več drugih stvari, Francetu Pavlin v 2enju obleke, uro, daljnogled itd. Pri hišni preiskavi se je našlo mnogo reči, katere izhajajo od tatvin, storjenih skozi leto dni in se gospodarji teh reči do sedaj niso našli — kakor puška dvocevka, kateri so skrajšali kopišče, če-belnih panjev, 5 kg bakrenega vitri-jola. več Škarij za trte. brizgalnic in drugih premakljivih stvari. Pri tem Je tudi več drugih sosedov radi podpiranja tatvine osumljenih, Najbrže' presega cena ukradenih reči 2000 K, zato bo imelo porotno sodišče govoriti. Sedaj je ta okraj varen pred to tatinsko druhaljo.
Dunajski župan zbolel. Kakor se iz Dunaja poroča, je te dni zbolel župan mesta Dunaja dr. Weiskirch-ner na hudem vratnem katarju.
Stavka čeških visokošolcev v Pragi. Slušatelji češke medicinske fakultete so dne 21. aprila t. 1. začeli stavkati, ker se ni ugodilo njih zahtevam glede povečanja učjlnih dvoran.
Samomorilen poizkus igralke.
24Ietna operna pevka Izabela Vogel iz Dunaja se je hotela dne 20, t. m. zastrupiti na svojem stanovanju z veronalom. To pa so ji preprečili in mlado igralko rešili. Vzrok samomorilnega poskusa je doslej neznan.
Samomor častnika. Dne 20. aprila t. 1. si je pognal krogljo v glavo nadporočnik Karol Kania iz Brna. Ustrelil se je na svojem stanovanju. Vzrok samomora je doslej nepojasnjen.
Ljubljana.
—	»Slovenec« je prinesel v včerajšnji številki tole izjavo: Podpisani odbor Katol. Tiskovnega Društva nasproti gorostasnim neresnicam, ki sta jih objavila v današnji številki časnika »Dan« in »Zarja« glede g. Luka Smolnikarja, češ, da je kot blagajnik K. T. D. defravdiral pri društvu 30 tisoč kron, izjavlja, da gospod stolni vvkar Luka Smolnikar ni bil nikoli blagajnik Kat. Tisk. Društva in da ni pri društvu niti vinarja defravdiral. Ljubljana, 22. aprila 1913. Dr. Ferd. Cekal, t. č. blagajnik. Andr. Kalan, t. č. predsednik, dr. Josip Gruden, t. č. tajnik. — Ja, ja, ampak v »Izjavi« ni povedano, da ni Luka Smolnikar sploh nikjer defravdiral, bomo že še pravočasno poročali.
— Čisto ponižno in vljudno vprašanje. Zadnjič j,e »Slovenec« poročal, da je pomožni uradnik Ivan Sajovic ubežal iz Ljubljane s par sto kronami. (Ta fant je bil vedno v klerikalnih vrstah zelo vporaben, tudi notarju Hafnerju je zvesto služil). Ali nam ne bi hotel »Slovenec« povedati koliko znaša tista svota »par sto kron«? Če »Slovenec« ne pove, bo Pa kakšen rimski romar povedal!
— Mestno kopališče ljubljansko je za sedanje razmere veliko premajhno in je v pravem pomenu besede nekak kurnik. Snaga v njem tudi ni v najboljšem položaju; po tleh polno papirja, pljuvalniki niso mogoče cel teden pomiti itd., kar ni posebno privlačno za občinstvo. Toda to pustimo nastran. Sedaj, ko se Ljubljana tako hitro razvija, je zelo potrebno, da se napravi poleg tega še novo veliko in moderno kopališče. Nekateri bodo rekli, da ni denarja. To je res. Ker pa je stavil g. prof. Reisner v včerajšnji občinski seji predlog, da se napravi novo kopališče višje od šentjakobskega mostu, ki bo veliko stalo, naj se resno vpošteva nasvet občinstva, ki je: Mesto ima velik prostor na Poljanskem nasipu, kjer ga ima v najemu tvrdka Rella in nečak. To je mestna last. Tu naj se sezida 3—4 nadstropno poslopje. Spodaj naj se napravijo kopalne sobe. zgoraj pa primerna stanovanja, ki se bodo lahko oddala in kar se bode tudi obrestovalo, kakor imajo to tudi pri Slonu. Ta prostor j« v sredini mesta ter veliko bolj pripraven, nego v šentjakobskem okraju, ker tam imajo že tako Kolezijo in Mali graben za kopanje in še svet bi bilo treba kupiti, kar pa tukaj odpade. Na ta način pa pride Ljubljana poceni do novega kopališča. Prosimo, da se ta nasvet vpošteva.	Občinstvo.
— Kranjska šparkasa in Slovenci. Od zelo zanesljive nemške strani se je zvedelo, da bode prispevala Kranjska šparkasa za polom v Laškem trgu 40.000 K. Ker pa tega ne sme storiti direktno, bode dala omenjeno svoto SUdmarkl s pogojem, da jih ista porabi za šole v Kočevju. Namesto šol pa bode romala ta vsota v Laški trg, da podpre nemške goljufije in sleparije. Tudi list Domačin vzdržuje Kranjska šparkasa in to vse iz večinoma slovenskega denarja. Radovedni smo, kaj poreče k temu c. kr. vlada?
— Drčalna osmica v Tivoli! Bogve koliko za kulturne priredbe vnetih Ljubljančanov bo bralo to notico z veseljem pričakujoč, da se v kratkem naseli pod Tivoli drčalna osmica, katere posestnik je lansko leto v kratkem času spravil lepe tisočake v žep. Ne bo tako! Hoteli smo le povedati, za kake reči v tej grozni draginji ni škoda denarja, škoda ga je pa za srečke umetniške loterije, za gledališče in koncerte. Kako lepo spričevalo o zavednosti ljubljanske publike so kazali v soboto zvečer prazni stoli na koncertu »Ljubljanskega Zvona«! Kaj ko bi še v »Narodni dom« naselili kinematograf!
— Nova šolska knjiga. Ministrstvo za bogočastje in nauk je z odlokom z dne 3. aprila 1913, štev. 49.783 odobrilo knjigo: Latinska vadnica za četrti razred gimnazij in realnih gimnazij, sestavil dr. Josip Pipenbacher. Cena vezani knjigi K 2.20. Založil L. Schwentner v Ljubljani.
— Za črnogorski rdeči križ je darovala Ivana Lavrenčič 2 kroni, ker se Nikita tako dobro drži. Hvala lepa!
— Dobrodelna prireditev v korist »Domovine« se vrši dne 2. maja v deželnem gledališču. Program sledi
— Ustanova za vzgojevanje slepih otrok. Na magistratu je nabit razpis o ustanovitvi barona Flodnigga in ilirski ustanovi za vzgojo slepih otrok v odgojevalnici v Linču. Pravico imajo otroci od 7.—14. leta. Več je razvidno iz razpisa ustanove.
— Interesenti se opozarjajo na to, da bode dne 28. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču v izbi št. 16. dražba Josipine Pust iz Ilovice h. št. 58 lastnega zemljišča vtož. št. 661 k. o. Karlovško predmestje. Cenilna vrednost znaša K 7.724.87, najmanjši ponudek Pa K 5.176.58.
— Fina tatica. V neki boljši trgovini za perilo so včeraj popoldne zasačili neko nobel gospo, ki jo muči kleptomanija. Nabirala je dolgo časa sem tebi nič meni nič lepo perilo, ne da bi ji prišlo na misel plačati račun.
— Kap Jo je zadela. V ponedeljek popoludne okrog pete ure je sedela na klopi v; »Zvezdi« 651etna vdo-
va užitninskega preglednika Jerica Lotričeva iz Železnikov. Ko se je odpočila, je šla domov na svoje stanovanje v Gradišče št. 11. Tam se je Lotričeva nenadoma zgrudila na tla in je bila takoj mrtva. Zadela jo je kap.
— Umrli so v Ljubljani. Marija Matevže, užitkarica, 79 let. — Valentin Leinfellner, sin pečarskega pomočnika, 4 mesece. — Amalija pl. Donati, učiteljica. 50 let. — Doroteja Potokar, užitkarica, 67 let.
— Kinematograf »Ideal«. »Quo vadiš?« Nepričakovan je bil uspeh pri včerajšnjih predstavah. Slika nad-kriljuje vse dosedaj kazanega. Zadovoljni so obiskovalci zapustili kinematograf, prepričani, da se jim je nudil užitek, kakršnega niso pričakovali. Splošno se sodi, da je to vrhunec umetnosti, ki jo nudi kinematograf. Večerne predstave so bile že popoldan razprodane. Blagajna je otvorjena vsako jutro od pol 11. do 12. ure.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljanski občinski svet je imel včeraj ob šestih zvečer v mestni dvorani svojo izredno sejo. — Zupan otvori sejo in imenuje verifika-torjem občinska svetovalca Bončar-}a In Tomaža Novaka. Odsotnost je opravičil občin, svetovalec Schmidt. Zupan preide na to k I. točki dnevnega reda, k
naznanilom predsedstva.
Komando tretjega vojaškega zbora je poslak) poročilo glede kor-nega” streljanja. Zupanov predlog, da se da za to streljanje iz kredita 1200 kron, se sprejme. — Deželni odbor naznanja, da je dovolila deželna banka posojila en milijon kron.
— Kuratorij za pospeševanje obrti na Kranjskem pošilja poročilo o delovanju v letu 1912. — Ljubljansko mestno uradništvo se zahvaljuje občinskemu svetovalcu prof. Reisnerju za trud, ki ga je imel glede služb, pragm. mest. uradnikov. V seji občinskega sveta dne 8. aprila je interpe-liral občinski svetovalec Štefe glede okrašenja oken s cvetlicami. Zupan omenja, da so se storili potrebni koraki in da se je vsem ljubljanskim dnevnikom poslalo poročilo o tozadevnih nagradah. — Ravno tako se Je ugodilo interpelaciji obč. svetnika Franchettija glede petroleja,
občinskega svetovalca Pustoslem-ška glede železnice in občinskega svetovalca Kristana glede delavskih plač pri delu v Ljubljanični strugi.
— Nato pride na vrsto II. točka dnevnega reda, odobrenje zapisnika zadnje seje. Zapisnik se odobri. — Kot III. točka dnevnega reda prideta na vrsto poročili personalnega in pravnega odseka. Poročevalec, občinski svetnik dr. Novak.
Msg. Tomo Zupanu se podeli častno meščanstvo.
Monsignorju Tomo Zupanu je župan ob priliki njegove 501etnice maševanja častital. Obenem je stavil župan predlog, da se z ozirom na jubilantove zasluge na šolskem polju prosvete in napredka msg. Tomo Zupanu podeli častno meščanstvo. Predlog je sprejet.
Podelitev meščanstva učitelju Anto-nu Razingerju.
Ob priliki 401etnice službovanja učitelja Razingerja stavi župan predlog, da se jubilantu glede zaslug, ki Si jih je stekel na pedagoškem polju, podeli brezplačno meščanstvo ljub-ijanskega mesta. Predlog se sprejme. — Pride na vrsto V. točka dnevnega reda:
poročilo stavbnega odseka.
' ^ Poročevalec občinski svetnik Štembov.
I. poročilo:	Dopis magistrata glede stroškov za izvršitev obrežnih zidov ob regulirani Ljubljanici po načrtih arhitekta Kellerja. Navzoča sta tudi mestni stavbni nadkomisar Prelovšek in arhitekt Keller. Odsekov predlog, da naj se načrt arhitekta Kellerjaj v detajlih odobri, kakor tudi stroški 240.000 K, se sprejme en bloc.
II. Dopis mestnega magistrata glede priskrbe primernejših uradnih prostorov za mestni stavbni urad. Odsekov predlog, da se najamejo ti prostori v drugem nadstropju severnega trakta kresije in da se dotičnim strankam s 1. majem odpove, se sprejme.	*	'
III. Dopis magistrata glede nekaterih nujno potrebnih poprav mestnega kopališča v Koleziji. Za nov tlak v kolezijskem kopališču se določi vsota 3770 K.
IV. Dopis magistrata glede nujne poprave nasipa pri mestnem ribniku ob poti v Tivoli. Ribnik pušča, kar so vzrok poljske miši. Za popravo nasipa predlaga odsek 1000 K. Odsekov predlog se sprejme.
V. Prošnja Franca Ksaverja in Brigite Souvanove za obnovitev parcelacije njunine posesti pare, št. 141, 67/3, 68 in 69 kat. občine Kapucinsko predmestje. Odsekov predlog. da se parcelacija obnovi, je sprejet. — Sejo vodi naprej podžupan dr. Triller.
Na vrsto pride
poročilo finančnega odseka
o dopisu mestnega magistrata glede dobave nove oprave za oltar pred mestno hišo. Poročevalec občinski svetnik Milolinoja. Ker novi altar ni še tako nujno potreben, predlaga odsek, naj se z nabavo novega še počaka. Sprejeto. — Pridejo na vrsto
poročila mestnega vodovoda in •	elektrarne.
Poročevalec občinski svetnik prof. Reisner.
I. Dopis deželnega odbora glede oddaje vode iz mestnega vodovoda občini Moste. Voda se občini Moste odda: plačevalo se bo 24 vinarjev za kubikmeter; tozadevna pogodba je veljavna za 30 let.
II. Prošnja Karla Pogačarja za odpis večje porabe vode. Odsekov predlog, da se odpiše 49 K 50 v kot polovica zaračunjenega zneska, se sprejme.
III. Prošnja dr. Pavla Samasse za odpis večje porabe vode. Odpiše se 44 K 50 v.
Kot VII. točka dnevnega reda pride na vrsto samostalni predlog občinskega svetovalca Jožefa Reis-nerja glede zgradbe, mestnega kopališča v Ljubljanici v bližini šentjakobskega mostu. Se izroči odseku.
—	Nato pride na vrsto še več interpelacij občinskih svetovalcev na župana. kakor interpelacija obč. svetnika Pustoslemška glede neizpolnjevanja obveznosti občine Spodnja Šiška v zadevi vodovoda, interpelacija obč. svetnika Šerjaka glede več trgovcev, kj ne dajo dolžnega počitka svojim trgovskim sotrudnikom. interpelacija obč. svetnika Koleše glede snaženja neke jame med 8. in 14. hišno številko v Jenkovi ulici in interpelacija obč. svetnika Štefeta radi pregledbe napisov v mestnih nasadih. — Ob sedmih zvečer zaključi podžupan javno sejo. Sledi tajna.
Najnovejša telefonska in brzojavna; poročila.
Zmagovito prodiranje Črnogorcev. Essad paša ponudil kapitulacijo. Na predlog Anglije se izkrca mednarodno vojaštvo v Sv. Iv. Meduanskem.
NASKOK NA SKADER SE JE OB-NOVIL.
Dunaj, 22. aprila. Potrjujejo se vesti, da ie kralj Nikola zapovedal obnoviti operacije pred Skadrom. Generalni naskok je v teku. Telefo-nlčne zveze s Črno goro so pretrgane. Usodepolna ura Skadra je odbila.
Srbske čete so sicer odšle izpred Skadra. toda Črnogorci so takoj zasedli njihove pozicije. Razven tega so ostali na postojankah tudi težki srbski oblegovalni topovi.
SKADER KAPITULIRA.
Dunaj, 22. aprila. Glasom poročil Iz Kotorja ie poslal včeraj Essad paša, komandant Skadra, k Črnogorskemu poveljništvu parlamen-tarja, ki bi se pogajal glede predaje mesta. Vsled tega ]e bil takoi pod predsedstvom kralja sklican kronski svet, nakar sta bila odposlana k Essad paši dva parlamenterja, Id se
pa do trenotka še nista vrnila — zato še tudi nobenih poročil n) o teku pogajanj.
ČRNOGORCI PRED SKADROM ZMAGUJEJO.
Cetinje, 22. aprila. Iz uradnega črnogorskega vira: Črnogorci so generalni naskok na Skader že obnovili in zavzeli celo vrsto utrdb, ki so bile dosedaj v rokah Turkov. Izgube Črnogorcev so velike, dosedaj jih še ni bilo mogoče določiti. Turki so pod-vzeli protiizpad. bili so pa z velikimi Izgubami pregnani. Padec Skadra je pred durmi.
ŠEST VELESIL PROTI ČRNI GORI.
Dunaj, 22. aprila. Dunajska »Zeit« poroča: Velesile so vsled nepopustljivosti Črne gore na predlog Anglije sklenile Izkrcati mednarodno vojaštvo v Medni. Slična poročila prihajajo tudi iz Pariza.
PREMIRJE.
Pariz, 22. aprila. Med Turki, Grki in Srbi je sklenjeno 14dnevno premirje.
OBRAT.
Sofija, 22. aprila. »Mir« upa, da se zadeva ined Zavezniki srečno izteče.
BOLGARIJA SE ZAVEZALA Z
AVSTRIJO PROTI SRBIJI.
London, 22. aprila. »Daily Mayl« trdi. da obstoja med Avstrijo in Bolgarijo tajna pogodba, ki zavezuje obe državi k skupni pomoči, če pride do vojne s Srbijo.
BOLGARSKO »OSVOBOJEVAL-NO« DELO.
•
Sofija, 22. aprila Bolgarski odbor za Macedonijo pripravlja veliko delo, da osvobodi Macedonijo izpod srbskega jarma. Bolgarske čete so svoje delo začele že v mnogih krajih Macedonije.
BOLGARSKO - AVSTRIJSKA PROTISRBSKA ZVEZA.
Belgrad- 22. aprila. Merodajni krogi tu trdijo, da obstoja med kraljem Ferdinandom in avstrijskim cesarjem pogodba, glasom katere dobi Bolgarija proti Srbiji pomoč za zedinjenje cele Macedonije notri do Skop-Ija. (Čudno, da ne do Belgrada.) Bolgarija se pa zaveže, podpirati ustvaritev avtonomne Albanije pod av-stro-ogrskim protektoratom. Nota bene: Albanijo je Bolgarija priznala v vojni pogodbi Srbiji — dasiravno jo je kakor iz zgornjega razvidno preje predala Avstriji.) Rusija to ve in ?e to tudi očitala dr. Danevu In generalu Dimltrijevu, ko sta bila v Petrogradu!
MIROVNA POGAJANJA.
Sofija, 22. aprila. Zavezniki so podali danes odgovor velesilam na njihovo noto. Sprejemajo posredova-
nje velesil in njihove predloge — proseč, da se tudi njihove želje vpo-števa.
Dunaj, 22. aprila. »W. Allg. Ztg.« piše: Odgovor balkanskih držav, ki so ga podale včeraj in po katerem prevzemajo posredovanje velesil in sicer takšno, da se sklepanju miru ne dela nobenih ovir, toda mirovna pogajanja bodo potrebna in bodo na vsak način trajala teden ali dva. Balkanske države so sl pridržale še enkrat obravnavati meje, posebno one Albanije. Velesile pa odklanjajo to zahtevo, nosebno Avstrija.
Odgovorni urednik Rudivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vl-nariev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Insereuti v znamkah. Zaključek malih
oglasov ob 6. uri zvečer.
!
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Olince 92.
Cenjenim obiskovalcem Wsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižja cena.
PRAN KRAIGHER
l-crojašlci mojster
Gi-osposGsa, ■mlica, šteT7-. S
, se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblelt po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi Izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
Pozor, kolesarji!
Pred nabavo kolesa ob bližajoči se seziji si izvolite pogledati mojo največjo zalogo vsakovrstnih in najfinejših Puchovih koles (edino zastopstvo) in prepričali se bodete o izborni kvaliteti. — V zalogi se dobe vse kolesarske potrebščine in vsa popravila se izvršujejo v lastni mehanični delavnici.
Torej pozor, najboljši in najcenejši nakup le pri tvrdki
Poleg tega tudi najiincjšl šivalni stroji.
—	Pouk za vezenje brezplačno. ——
Naročajte cenike za kolesa, šivalne stroje, ure In zlatnino, tudi  ................... po	pošti	prosto.	—————————
Kdor si želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar, kamnosek. ______________
Kupim v mestu ležečo hišo (tudi večjo z vrtom). Natančne ponudbe pod »Hiša« na »Prvo anončno pi-sarno«._______________________  319-3
Kolo že rabljeno kupi in velikega belgijskega kunca proda Fr. Dolinar, Smlednik.	317-2
Mayrjev leksikon (velika izdaja) se proda. Kje pove »Prva anončna pisarna«. _____________________   314
Kupim dobro ohranjeno otoma-
no (Ruhebett). Pnudbe: »Ruhebett«, »Prva anončna pisarna«. 324-1
Spretno šiviljo in učenko sprejme takoj šivilja v Zatiški ulici št. 1.
Iščem službe trafikantlnje, ali
primerne tudi izven Ljubljane. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.
Lepo posestvo
obstoječe iz 9 johov zemlje s hišo in kozolcem v jako primernem kraju v Lipah se ceno proda. Natančneje se poizve v gostilni pri Šarcu, Karlovška cesta 19.	323
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.
Damski modni salon
za angleška in francoska .\ dela se priporoča. .*.
<D Plošče preie K4—, >1/ sedaj samo K 1*95. >(/> Velikanska zaloga O gramofonov!
Zahtevajte cenike.
a
95
O
H—
o
E 25 cm velike, dvostranske, priznano najboljših znamk Jej prodajam radi velike V zaloge pod last. ceno
h s
pO
3
Ure, verižice, uhani, /+&*. prstani, obeski, za- / pestnice itd. itd. ,/sfb' Edina zaloga nr / z lastno / znamko
= „TUP“
Najstarejša ^	/	domača
/ . tvrdka
S1/]LUD. ČERNE
zv /
/ Juvelir in trgovec
e^/Ljubljana, Wolfova ul. 3.
Cenikizustonj.
naznanja cenjenim gostom, da igra vsaki dan
nova dunaj-: ska elitna:
Začetek točno ob pol 9. uri zvečer.
Fran Krapeš.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
  Proti ugodnemu plačilu na obroke! =—
Preproge, posteljne oprave, zavese, blago za moške in ženske obleke, narejene obleke (konfekcija), perilo za moške in ženske, platneno blago itd.
Na željo pošljem zastopnika na dom. Zadostuje dopisnica.
Landskroner & Bochner LlublJana> 8ygoba nabre^e
m
m
Radi prevelike zaloge blaga dajem 201
popusta
vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
izgotovljene obleke
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
9f
Pri Škofu" v Ljubljani,
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
Ustanovljeno leta 1900.
NfiiMMii* Odlikovana ""''»»m
London 1005.
Parit 1995.
Slavu. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največ-{o zalogo krasnih
fiapreMti mm in
tl’ 4)
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. = Ceue brez konkurence. =
V zalogi Je vedno do 500 hosov od 2 do BO K komad, tako, da sl vsakdo lahko Izbere.
:: Ljubljana ::
Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v 1. nadstr.
Fr. Iglič
Naj novejše kravate za gospode
pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazone od naj-eenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v
modni in športni trgovini =
P. Magdič, Ljubljana,
glavne
Dobrega
Del. glavnica: K 8,000.000.
5 Rez. fond nad K 1,000.000.
akviziterja
ime takoj proti proviziji zavaro-ca proti vlomu. — Ponudbe pod arovainicaK na »Prvo anončno
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
• '*	*	*'	•»	V*	.Vrv«^-	*<$	‘	‘1	.V**	———