ISSN 0350-5561 za konectedna Pojavljale se bodo krajevne padavine. Hladno bo, možne bodo tudi snežne plohe. številka 11 četrtek, 19. marca 2009 1,30 EVR IRANIO VELENJE Prihodnjo soboto bomo na odru velenjskega Doma kulture po dolgih letih spet videli opero. (Foto: Katra Petriček) Spustimo luč v vodo in pokličimo pomlad Velenje, 11. marca - Pod tem geslom so se na predvečer gregoijevega ob Velenjskem jezeru zbrali dijaki rudarske šole, predvsem okoljevar-stveni tehniki. Skupaj z učitelji, starši in drugimi obiskovalci so po jezerski gladini spustili papirnate ladjice s prižganimi svečami. S tem so hoteli v Velenju - v čast 50-letnici mestne občine Velenje -opozoriti na staro šego spuščanja luči v vodo, ki izvira iz časov, ko so obrtniki nehali delati pri umetni razsvetljavi (v večernem mraku so daljša-nje dneva pozdravili s spuščanjem gregorčkov - razsvetljenih hišic iz lesa ali slame - po potokih ali jezerih). Po vetrovno razburkanem jezeru so ladjice zaplule z aktualnim povabilom k varčni rabi energije, predvsem električne. Fantje in dekleta pa so z iskricami v očeh poklicali pomlad in vse dobro. Peli bodo pomladi Velenje - Danes ob 17. uri se bo v domu kulture Velenje začela letošnja revija pevskih zborov, ki poteka pod skupnim nazivom »Pozdrav pomladi 2009«. Znano je, da je zborovsko petje v Šaleški dolini izjemno priljubljeno in množično, zato je moral organizator, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - OI Velenje, prireditev razdeliti na več koncertov. Drugi današnji koncert se bo pričel ob 19. uri, jutri pa bosta potekala še dva; prvi ob 16.30 in drugi ob 18.30. Na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov bo danes, v četrtek, nastopilo deset pevskih zborov, jutri pa 12 pevskih zborov. Program bo spremljala tudi strokovna sodelavka republiškega JSKD Mihaela Pihler, ki bo izbrala zbore za regijsko srečanje pevskih zborov. Povezovalca prvih štirih koncertov - v začetku aprila bodo pripravili še dva, na katerih se bodo predstavili odrasli pevski zbori in vokalne skupine - bosta Petra Hribernik in Boštjan Oder. ■ bš Evropske volitve 7. junija Ljubljana, Velenje, 16. marca - V Sloveniji so se začeli formalni postopki za izvedbo evropskih volitev. Volitve bodo potekale 7. junija, potekajo po proporcionalnem sistemu, cela Slovenija je ena volilna enota. Volilke in volivlci bodo izvolili 7 poslancev, volilna kampanja pa se bo uradno začela 8. maja. ■ mkp Se vidimo doma. OGQ ZAVAROVALNICA MARIBOR premoženjsko zavarovanje ___. _ __ __ ...... . z osebno in pravno asistenco 808 19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si Naš Tito BojanaŠ pegel Vsak dan bolj se ob novicah, ki prihajajo do nas, zavedamo, da nismo le novinarji krivi, da se toliko govori in piše o krizi. Dejstvo je, da ta res prihaja. Pa ne le to, je že tu. Občutimo jo tudi v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Podjetij, ki imajo težave, je vsak dan več, žal pa se napovedujejo tudi nova odpuščanja. Predvsem tam, kjer za subvencijo države niso zaprosili, ker so verjetno že slutili, da brez odpuščanj ne bo šlo. Zadnji tak primer je Elkroj, kjer naj bi zaradi zmanjšanja naročil iz tujine brez dela ostalo skoraj tretjino zaposlenih, večinoma delavk. Tistih torej, do katerih naj bi bil mesec marec še posebej prijazen. Ker smo v njem že praznovali dan žena in ker bomo v naslednjih dneh zaznamovali še materinski dan. Danes pa je biti mama vse težje. Pa ne zaradi otrok. Ti so vedno sreča in veselje. Ampak zaradi časa, v katerem smo. Ta čas je krut, sploh ker je najtežje zaživeti slabše, kot smo bili vajeni. Ko ni denarja, da bi svojim otrokom nudil tisto, kar si jim še včeraj, zagotovo ni lepo. Je tudi naporno, marsikje pa zagotovo že čarajo, da z mesečnimi prihodki sestavijo mesec od plače (ali socialne podpore) do plače. V takih situacijah verjetno velikokrat zbledi tudi pomen »ženskih« praznikov. Ali pa dobi še večji pomen. Prav to bi lahko zatrdili tudi ob burnih odzivih na predlog stranke SDS, kije prejšnji teden na svojih internetnih straneh objavila pobudo, da v občinah, kjer imajo Titove spomenike, te umaknejo v muzeje, ulice in trge, ki nosijo njegovo ime, pa preimenujejo. Velenje ima oboje, zato so bili odmevi na to pobudo pri nas toliko bolj glasni. Z zgodovino se tako ne dela! Ljudje, sploh domačini, so bili ogorčeni. Tudi jaz. Titov spomenik, največji na svetu, stoji sredi mojega mesta, sredi trga, ki že dolgo ponosno nosi njegovo ime. Trdim, da je to največja turistična atrakcija v mestu; ne le da si ga radi ogledajo šolarji, s svojo velikostjo in umetniško izraznostjo navduši tudi odrasle. Med njimi ni malo tujcev, ki si ga z zanimanjem ogledajo, zato naj bi do njega uredili tudi nove sprehajalne poti in ob njem stopnice, da se bodo lahko tudi fotografirali pod Titom. Spomenik je delo priznanega kiparja Antuna Avgustinčiča. Leta 1947je naredil kip Tita v naravni velikosti za Titov rojstni kraj Kumrovec. Leta 1977 so po naročilu skupščine občine Velenje po izvirniku izdelali spomenik nadnaravne velikosti za postavitev. Spomenik so odkrili 25. junija leta 1977, ob maršalovi 85-letnici. Lokacijo kipa je izbral kar kipar sam, kije prav s tem namenom obiskal Velenje. To je del zgodovine, ki se ga ne da kar tako izbrisati. Javni kipi pa so tako ali tako že v muzeju. Ta je v njihovem primeru naravno okolje, v katerem stojijo. In zakaj je pobuda, kljub temu da vemo, da so jo podali po grozljivem odkritju žrtev povojnih pobojev v Hudi jami, neprimerna? Zato, ker se politika ne bi smela na takšen način vpletati v zgodovino. In si s tem jemati pravico vnaprejšnjih sodb in obtožb. In zato, ker se mnogi še dobro spomnimo, da nam je bilo v Titovih časih lepo. Da pomanjkanja ni bilo. Da smo imeli perspektivo. In da nihče ni bil lačen. Za razliko do današnjega dne, ki se dogaja zaradi razmaha turbo kapitalizma in hlastanja za dobički ter hitrimi zaslužki. Zato bi od politikov pričakovala, da naredijo več za to, da bo narod lažje preživel krizne čase. In manj za spodbujanje sovraštva in nestrpnosti. Ker je igranje s čustvi lačnih in razžaljenih ljudi nevarno. In vodi tudi v krute, nesmiselne vojne. V njih pa se pišejo še bolj krute zgodbe, kijih morajo osvetliti in obelodaniti zgodovinarji, ne pa politiki. Zato našega Tita ne damo! Ker verjamemo, da je nesporna zgodovinska osebnost, pa čeprav ima »na vesti« tudi temne plati zgodovine, kijih piše vsaka vojna. Verjamem pa, da je svetlih veliko, veliko več! Mamica Kdo tako lepo me objame in me v postelji odane? Kdo mi sladko torto speče in me pocrklja? Le zakaj hodila bi v službo, da te ni doma? Mama, mama, kje le si? Mama, mama - moja si! Aleksander Breznikar 3.a OŠ Gustava Šiliha, Velenje 9770350556014 lokalne novice Veleposlanica navdušena nad Velenjem Velenje, 12. marca - V četrtek dopoldan je župan Srečko Meh v mestni hiši sprejel veleposlanico Republike Francije v Sloveniji Chantal de Bourmont. Veleposlanica meni, da je njena osnovna naloga, da kot predstavnica Francije zastopa svojo državo, hkrati pa mora dobro spoznati tudi Slovenijo, da jo bo znala predstaviti v Franciji. Njena želja je tako obiskati vsa večja slovenska mesta in se srečati z njihovimi predstavniki. Po predstavitvi Velenja in krat- Po tem, ko soC hantal deB ourmontp redstavilio bčino Velenje, se jep red k ratkims prehodom pom estu vpisala v zlato knjigo obiskovalcev. kem sprehodu po mestu je bila veleposlanica navdušena nad urejenostjo mesta in njenimi znamenitostmi, saj je pričakovala veliko bolj industrijsko mesto. Sicer pa so se dogovorili za še več sodelovanja s francoskimi občinami. Velenje že dolga leta sodeluje s partnerskim mestom Vienne. Izmenjave njihovih dijakov in dijakov Šolskega centra Velenje potekajo vsako leto. Francoska veleposlanica je obisk nadaljevala v podjetju Gorenje. ■ Bš Gasilci Topolšice imajo novo vozilo Šoštanj, 9. marca - Občina Šoštanj izpolnjuje obveznosti iz dogovora o opremljanju gasilskih enot, ki ga je sklenila z gasilskimi društvi. Člani Gasilskega društva Topolšica so tako dobili novo vozilo GVM-1, znamke volkswagen transporter z nadgradnjo, vredno 43.000 evrov. Nakup vozila je z 22.000 evri sofinancirala Občina. Ta bo letos v skladu z dogovorom kupila še cisterno za Gasilsko društvo Šoštanj, prihodnje leto pa avtomobil za Gasilsko društvo Gaberke. ■ mkp Prva letošnja sejemska prireditev Celje - Sejemsko sezono so danes v Celju začeli s14. sejmom Flora, 8. sejmom Poroka, 5. sejmom Altermed, čebelarji pa bodo v okviru sejma organizirali še 32. državni čebelarski posvet z mednarodno prodajno razstavo. Na celjskem sejmišču bo živahno do nedelje, 22. marca. Na več kot 15 tisoč kvadratnih metrih površin v petih sejemskih dvoranah se predstavlja 415 razstavljalcev iz 12 držav, in sicer iz Francije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Slovaške, Velike Britanije, Švedske, Japonske, Nemčije in Slovenije. Po besedah Brede Obrez Preskar, izvršne direktorice družbe Celjski sejem, sejmi prinašajo veliko zanimivega, novosti, ki obiskovalcev ne bodo pustili ravnodušnih. Med drugim je opozorila na flo-ristične šove evropskih cvetličarskih zvezd, bogato razstavo v sejemski dvorani K, ki jo je pripravila Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtni zbornici Slovenije, na kar štiri modne revije poročnih in svečanih oblek, pa tudi na več kot 70 različnih predavanj in kuharskih demonstracij priprave zdravih, enostavnih in poceni jedi. ■ tp Iz Občine Šmartno Svetlobnost na meji dopustnosti V skladu z uredbo vlade in opozorili šmar-ških svetnikov je lokalna skupnost naročila izvedbo študije o stanju sistemov javne razsvetljave in osvetlitve javnih objektov v občini. Ta je pokazala, da v tukajšnjem okolju sicer še ne presegajo dovoljenih vrednosti osvetljevanja, je pa ta na samem robu dopustnosti. Ne glede na to bo potrebno večino svetilnih teles prilagodili novim standardom. Rok, ki ga je v zvezi s tem določila država, je do leta 2014. So pa pri izvedbi študije prišli do nekaterih zanimivih ugotovitev. Z rekonstrukcijo obstoječe javne razsvetljave, ki bi stala približno 23 tisoč evrov, bi bilo možno na leto prihraniti kar 11 tisoč evrov. Podatek je vreden razmisleka. Predvsem pa potrjuje, da bo v bodoče potrebno projektiranju novih razsvetljav nameniti več pozornosti. Očiščevalna akcija Lepo vreme v minulih dneh je občane že spodbudilo k čiščenju okolja, zato ti vse pogosteje sprašujejo, ali bo tudi letos občina organizirala odvoz odpadkov. Na občinski upravi so povedali, da so se tako kot lani tudi tokrat dogovorili s podjetjem PUP Saubermacher iz Velenja o izvedbi spomladanskega čiščenja okolja oziroma o odvozu odpadkov akcije. Ta naj bi bila konec meseca in bo potekala po vaških skupnostih. Zagotovili so še, da bodo občane o terminih odvoza in lokacijah kontejnerjev obvestili pravočasno. ■ tp Pod Pustim gradom Odpiranje ponudb konec mar ca Občina Šoštanj je v fazi zbiranja ponudb za izvajalca gradnje Rekreacijskega in kulturnega središča Ravne. Odpiranje ponudb bo 26. marca. Projekt bo sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 250.000 evrov. Prešteli drsalce Šoštanjsko drsališče je od 4. decembra lani do 1. marca letos obiskalo več kot 13.000 drsalcev. Ob dopoldnevih so na drsališču osnovne šole organizirali športne dneve, velikokrat pa so na njem drsali malčki iz vrtca. Tega, da seje drsališče tako dobro prijelo, je vesel tudi župan Darko Menih: »Razveseljivo je, da so obiskovalci prihajali tudi iz sosednjih občin. Kar nekaj tamkajšnjih šol je organiziralo na drsališču športne dneve, žal pa med njimi ni bilo domače, šoštanjske šole, kije nekaj ur drsanja organizirala le v okviru izbirnih predmetov, njihov zimski športni dan pa je vseboval le sankanje, pohod in smučanje.« Priprave na očiščevalno akcijo Občina Šoštanj bo tudi letos v počastitev dneva Zemlje organizirala očiščevalno akcijo. Ta bo 18. aprila, potekala pa bo tudi po krajevnih skupnostih. Občina bo poskrbela za vrečke za smeti, rokavice in kesone. Vpis v Vrtec V Vrtcu Šoštanj bo od 1. do 15. aprila potekal vpis za šolsko leto 2009/2010 za enote Vrtcev Šoštanj in Šmartno ob Paki. V času vpisa bodo organizirali dneve odprtih vrat, ki bodo potekali med 9. in 11. uro. ■ mkp Pohvala zimski službi Za dejavnost zimske službe od novembra lani do konca letošnjega februarj a v Mestni občini Velenje več denarj a od predvidenega - Na vrsti krpanje udarnih j am TatjanaP odgoršek Zimska služba je svoje delo od 15. novembra lani do 15. marca - omogočanje varnega prometa in zagotavljanje prometne varnosti letos - dobro opravila, so sporočili z Mestne občine Velenje. Na zadnjem sestanku uprave lokalne skupnosti s predsedniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti so slednji namreč delo obeh izvajalcev - podjetja Pup Velenje in Andrejc iz Šoštanja - še posebej pohvalili. So pa pri tem tudi ugotovili, daje Mestna občina Velenje od lanskega novembra do konca letošnjega februarja porabila za delovanje zimske službe že 574 tisoč 268 evrov, kar je več, kot je predvidela v občinskem proračunu 2008/2009 (430 tisoč evrov), in da bodo zato potrebne prerazporeditve z drugih proračunskih postavk. V mestni občini je kategoriziranih 311 cest v skupni dolžini 209,8 kilometra. Od tega jih je v coni A (mestne ceste ter primestne ceste na območju Podkraja, Kavč, Pesja, Konovega) 211 v dolžini slabih 84 kiloi metrov. Za njihovo vzdrževanje skrbi podjetje PUP Velenje, ki poleg tega vzdržuje še več 140 tisoč 582 kvadratnih metrov površin posebnega pomena (pločniki, trgi, modre cone ...). Za 102 primestni cesti v dolžini nekaj manj kot 126 kilometrov v coni B pa ima koncesijo podjetje Andrejc iz Šoštanja. Na šestih državnih cestah v dolžini blizu 42 kilometrov izvaja dejavnost podjetje VOC Celje. Glede na vremenske napovedi in letni čas naj bi izvajalci zimske službe v naslednjih dneh poskrbeli za odstranitev posipnega materiala in čiščenje cestišč. Hkrati pa naj bi začeli izvajati na cestnih površinah tudi nujna vzdrževalna dela, kot je krpanje udarnih jam. In tudi mi gremo v korak s časom »Na pomoč« trgovine - Eni o imenovanju s pravo besedo, drugi o preimenovanjih -Kriza ni ena, kriz je veliko - Naši vojaki ne morejo domov Končno gremo tudi mi v korak s časom. Eni pravijo, da morda malo pozno, a seveda tudi ob tem velja, da bolje pozno kot nikoli. Medtem ko so nekatere razvitejše države, za katere smo dolgo govorili, da se ljudem v njih v primerjavi z nami (razen posameznikom, seveda) cedita med in mleko, že dolgo časa imele posebne trgovine za ljudi, ki si nakupov v rednih prodajalnah niso mogli privoščiti, mi prve take prodajalne šele dobivamo. Za nekatere je kar malo presenetljivo, da je prva v Ljubljani. Kmalu pa naj bi bile take SOS trgovine, torej trgovine za take, ki že dolgo kličejo na pomoč, še drugod po naši državi. Upajmo, da bodo res od raznih dobaviteljev dobili toliko stvari po ustrezni ceni, da bodo lahko ustregli vsem, ki so tovrstne pomoči potrebni. Za razliko od paketov, kijih posamezniki od humanitarnih organizacij dobivajo zastonj, bodo v trgovinah izdelke morali plačevati. Bodo pa po mnogo nižjih cenah. Zato bodo tudi »regulatorji«, da ljudje tega ne bodo zlorabljali. Od ustreznih kartic do omejitve mesečnega nakupa. V zadnjem času se pri nas dogaja veliko različnih stvari, zanje pa imajo različni ljudje različna imena ali označbe. Še celo razumejo jih zelo različno. Tudi ko gre za raziskovanja pobojev v zadnjih dneh vojne in za povojne poboje. Slovenijo je v sicer že veselih vzdihljajih zadnje svetovne vojne prečkalo veliko pripadnikov različnih vojska, kresale so se iskre sovraštva in maščevanja. Različnega. Veliko tega je naša zemlja skrivala dolga leta. Morda je tudi zato, ker te stvari prihajajo na dan tako pozno, za mnoge še toliko huje in nerazumljivo. Ker prihaja v času, ki »živi« generacija, ki se tedaj še niti ni rodila ali so bili otroci. Nekaterim pa so ti dogodki tudi dobra osnova za pogrevanje starih grehov in odpiranje ran. In je tudi čas različnih predlogov. Kot je ta, da bi preimenovali ulice, ki spominjajo na nekatere naše borce in revolucionarje, da bi odstranili njihove kipe. Tak predlog seveda še kako zadeva tudi središče Šaleške doline, Velenje, nekoč celo Titovo Velenje. Mesto z največjim Titovim spomenikom. Seveda so nekateri v Velenju že v preteklosti predlagali, da bi ta spomenik s tega osrednjega mesta odstranili in ga prestavili na drugo, ki se zdi njim primernejše. A je bilo večinsko mnenje vendarle drugačno. In kot kaže, je tudi zdaj. Je pa tudi res, da se tudi tukaj zdaj krešejo različna mnenja, omenjajo tudi stvari, ki s samo tako pobudo najpomembnejše opozicijske stranke nimajo nič skupnega. Tudi tu nekateri dnevnopolitične razmere mešajo s preteklostjo. In kjer vsi ne poznajo resnice, je priložnost za polresnice. In vse bolj se kaže, da pri nas ne vlada le gospodarska kriza, tudi kriza razpravljanja in dojemanja. In sprejemanja. In še marsičesa, kar nas bi lahko pripeljalo do večje povezanosti, spravljivosti in sprave. A se pri nas dogajajo tudi povsem običajne stvari, čeprav tudi zabelje-ne z neobičajnostmi. Naša obrambna ministrica Ljubica Jelušičje v ponedeljek v Celju pozdravila naše vojake, ki so končali uspešno misijo na Kosovu. Ni pa mogla hkrati stisniti rok vojakom, ki so našo državo branili v daljnem Afganistanu. Tem namreč še ni uspelo prileteti v domovino. Naša vojska lastnega ustreznega prevoza nima in smo tako prisiljeni čakati, da pri večjih vojaških silah, ki imajo taka letala, pridemo na vrsto. To ni prijetno že zdaj, ko so tam razmere sicer napete, a vendarle še ne življenjsko nevarne za te naše pripadnike. Kaj pa bi bilo, če bi se stvari na hitro močno zaostrile in bi bilo treba to deželo tudi na hitro zapustiti!? Tudi ta teden pa smo slišali omenjati hitro cesto tretje razvojne osi. A bolj v zvezi s problematiko bodočega financiranja in izgradnje cest pri nas. Da je treba za nove projekte stvari postaviti na novo, da se tudi po njih ne bi vlekel »rep« dosedanjih stalno se dražečih naložb. ■k rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. V SREDISCU »Izobraževanje v Velenju je zgodba o uspehu« Šaleško dolino j e obiskal minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič - Nad videnim j e bil navdušen, prevzelo ga j e dobro sodelovanje med izobraževalnimi institucij ami in gospodarstvom Minister se jep ogovarjal zo bčinskimv odstvom invsemi, kise vm estnio bčiniV elenjeu kvarjajo z izobraževanjem. MiraZ akošek Velenje, 11. marca - Mestno občino Velenje sta obiskala minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič in podsekretar v njegovem kabinetu Marko Koprivc. Pogovarjala sta se z vodstvom Mestne občine Velenje ter ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol, Centra za vzgojo ter Ljudske univerze. Župan Srečko Meh jima je predstavil celotno organiziranost izobraževanja v tem okolju in trdne temelje, na katerih je Enotni zavodi so racionalnejši Delitev občine Nazarje je prinesla težave tudi v organiziranosti osnovnošolskega izobraževanja in zagotavljanja otroškega varstva v novonastalih občinah. Minister jim je predlagal, da skušajo združiti moči in dejavnosti za obe občini oblikovati v enotnem zavodu. postavljeno. Skrbno ga načrtujejo v skladu z izdelanimi demografskimi analizami, ki so osnova za predvidevanje, kakšno bo število otrok v vrtcih in šolah v prihodnjih letih. Ravnatelji in predstavniki občine so izpostavili številna aktualna vprašanja, povezana s prehrano, šolskim koledarjem in predmetniki, ter nejasnosti v zvezi z zaposlovanjem nepedagoških delavcev. Razpravljali so tudi o konceptu dela z nadarjenimi učenci ter o integraciji otrok s posebnimi potrebami. Župan Srečko Meh je še posebej izpostavil težave z zagotavljanjem enakih pogojev centralnih in podružničnih šol ter velike stroške šolskih prevozov. Za primer dobrega sodelovanja je predstavil uporabo šolskih prostorov tudi v druge namene, med drugim uporabo šolskih telovadnic za potrebe rekreacije in treningov. Ravnateljica Vrtca Velenje Metka Čas je ministra opozorila na preobsežno delo pri vsakoletnem pridobivanju podatkov za vpis otrok in na vse večje težave z izterjavo neplačnikov. Ravnatelj glasbene šole Boris Štih je izrazil željo, da bi ponovno uvedli pred nedavnim ukinjeno tako imen- ovano vzporedno izobraževanje. Minister je obljubil, da bodo skušali najti primerno rešitev, zagotovil pa je tudi, da bodo omogočili tudi povečanje vpisa v glasbene šole. Glasbeno šolo je prav tako ocenil kot neverjeten fenomen, tako prostorsko kot organizacijsko in programsko. Zelo zadovoljen je bil z obiskom v Medpodjet-niškem izobraževalnem centru, ki sta mu ga predstavila direktor Šolskega centra Velenje Ivč Kotnik in vodja centra Darko Lihtineker. Navdušilo ga je vzorno sodelovanje znotraj sistema izobraževanja in le tega z gospodarstvom, še zlasti področja poklicnih in strokovnih šol z Gorenjem in Premogovnikom. Zelo ga je navdušila ambicija zaposlenih, da izobraževanje prenašajo tudi v druge države, v tem trenutku v Srbijo. »To je tisto, kar Slovenija potrebuje,« je dejal. Ob koncu obiska v Velenju je minister dejal, da vidi šolstvo v Velenju kot zgodbo o uspehu, podprl pa je tudi vse zastavljene projekte. Z obiskom so bili zelo zadovoljni tudi gostitelji. Brezplačno usposabljanje Šolski center Velenje vabi vse, ki zaradi krize delaj o krajši čas ali pa so brezposelni, v brezplačne izobraževalne oblike Izobraževanje po tako imenovanih modulih je namenjeno vsem, ki delajo krajši delovni čas ali pa so brezposelni. Organizirali ga bodo ob petkih med 8. in 18. uro, od marca pa vse do konca junija. Odprli bodo vrata učilnic, laboratorijev in delavnic. V program bodo vključili tudi invalidska podjetja, ki so jim pred nedavnim pomagala uspešno izpeljati pilotni projekt strokovnega usposabljanja delovnih invalidov. Skupaj z gospodarstveniki so pripravili več programov usposabljanja, ki jih prilagajajo potrebam posameznih slušateljev, in sicer s področja informacijskih tehnologij, elektronike in mehatronike. Posamezni izobraževalni modul bo trajal predvidoma od 12 do 24 ur, ob koncu pa bodo prejeli udeleženci potrdilo o usposabljanju. Šmartno ob Paki slovenski fenomen Minister Lukšič je obiskal tudi Šmartno ob Paki in se sestal s tamkajšnjim občinskim vodstvom, pogovor pa je tekel predvsem o Mladinskem centru in njegovih turistično mladinskih zmogljivostih. Glede na načrte, ki jih imajo, je ocenil, da je Šmartno ob Paki glede mladinske dejavnosti, slovenski fenomen, saj jim je uspelo v tako majhen kraj s številnimi dejavnostmi, ki jih organizirajo, pritegniti številne obiskovalce. Zato je tudi menil, da je tisto, kar počnejo, vredno podpore - tudi projekti, ki so lani izpadli iz razpisa. Kako bo ministrstvo pri tem pomagalo, ni vedel odgovoriti, je pa obljubil, da se bodo skušali dogovoriti za kakšno obliko pomoči. Napovedane spremembe v osnovnem šolstvu Minister za šolstvo dr. Igor Lukšič poudarj a, da j e izobraževanje osnova razvoj a, saj zagotav^a gospodarstvu vrhunske kadre Mira Zakošek Minister za šolstvo in šport dr. Igor Luk-šič je bil z vide nim v Šaleški dolini zelo zadovoljen. Ocenil je, da v treh mesecih, kar je minister, tako dobro organiziranega in povezanega šolstva vse od predšolske vzgoje pa do visokošolskega izobraževanja še ni videl. Opozoril je tudi, daje izobraževanje osnova razvoja. »Rešitve so v šolstvu, to kar pride v gospodarstvo, je rezultat dobrega šolstva in v Velenju je povezava med izobraževanjem in gospodarstvom neverjetno dobro izpeljana. Šolstvo živi z gospodarstvom in gospo darstvo s šol stvom. To pa je tis to, kar Slovenija potrebuje.« Velikokrat se sliši, da je »beg možganov« iz tega okolja velik. Ste dobili takšen občutek? »To, kar sem videl, je daleč od tega. Nasprotno, mislim, da so možgani, ki so ostali tukaj v Velenju, neverjetni, prodorni ter prepoznavni. So na ravni svetovnih trendov in ti ljudje, ki vodijo ključne procese na področju izobraževanja v občini, delajo tako, da zagotovljajo gospodarstvu vrhunske proizvajalce, organizatorje proizvodnje in seveda dobre delavce. To se mi zdi v tem okolju ključno.« Velenje ima na področju izobraževanja še velike ambicije, vključno z gradnjo sodobnega objekta Gaudeamus. To kot minister podpirate? tujete kar nekaj sprememb v tej zakonodaji? »Vsekakor so tukajšnje osnovne šole zelo dobre, vodijo jih odlični ravnatelji. Z njimi smo se v pogovoru neverjetno dobro ujeli, še posebej, ker čutijo podobne težave, kot sem jih tudi sam zaznal, in tudi rešitve vidijo v podobni smeri, kot mi na ministrstvu.« Kaj konkretno želite spremeniti? »Najprej nameravamo spremeniti zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja. V svete šol bomo znova »pripeljali« 5 učiteljev (trenutno so v njem le trije). S tem hočemo dati slovenskemu šolstvu in slovenski javnosti jasno sporočilo, da stoji dobra šola na dobrih učiteljih in v zvezi s tem morajo nositi večjo odgovornost in dobiti tudi večje priznanje. Učitelji vsekakor morajo dobiti tisto težo, ki jo v izobraževalnem sistemu nosijo.« Zelo razveselila vas je odločitev Šolskega centra, kije ponudilo delavcem, ki trenutno delajo krajši delovni čas, brezplačno izobraževanje? »To je neverjetna gesta. Delavci, ki delajo v tem času krajši delovni čas, se imajo torej možnost dodatno izobraziti. To je dobra rešitev, saj seje treba zavedati, da bo ta kriza minila in da bodo narasle potrebe po višji strokovni izobrazbi.« Morda o kakšni podobni rešitvi razmišljate tudi na ministrstvu? »Zelo veseli bomo vsake tovrstne pobude, ki pride neposredno iz okolja. Če pri- Gostiteljam inistra dr. I gorjaL ukšiča( nas redini) sta bila županM est ne občineV elenjeS rečko Meh inp odžupan terp oslanec BojanK ontič. »Ja, podpiram, z vsem srcem in vso energijo. Seveda bom storil vse, kar je v moji moči, so pa moje pristojnosti omejene. Vsaj na moralni ravni pa vse to podpiramo in bomo skušali najti tudi ustrezne finančne vire, da bodo zastavljene zgodbe čim prej doživele »luč sveta.« Pravite, da so vas najbolj navdušile dobre povezave med gospodarstvom in izobraževanjem. Kaj konkretno? »Gre za povezavo, ki jo imajo vse tukajšnje podjetniške šole znotraj izobraževalnega centra in povezave z Gorenjem in Premogovnikom ter še z nekaterimi drugimi manjšimi podjetji. To je tista zadeva, kije najbolj produktivna, tu nastajajo vzorci, nove rešitve, ki so tudi zelo dober izvozni artikel. Prvi koraki, zlasti s Srbijo, so obetavni. Zelo dobre so tudi povezave, ki jih iz Velenja širijo po vsej Sloveniji. Navdušen sem dan tem, da tukaj srednja šola opremlja fakulteto z ustreznimi laboratoriji. To, kar se dogaja v Velenju, je res pohvale vredno.« Tudi s področjem osnovnošolskega izobraževanja ste bili zadovoljni, pa vendar načr- de s podobno pobudo minister, se vsakdo vpraša, kje so sredstva za učitelje in kje so prostori za to dejavnost. Kolikor poznam trenutno stanje, je v obstoječem sistemu na voljo zelo malo prostorskih zmogljivosti. Da so se tukaj v Velenju tako organizirali, je pohvale vredno.« Tudi v tem okolju odmeva univerzjada; številke zanjo so letele v nebo, a so se zdaj spet razpolovile. Je v zvezi s tem kaj novega? »Zaenkrat ne. Nekateri se razburjajo, zadevo so vzeli zelo emocionalno, vendar pa je treba vse »prizemljiti«. Treba je ugotoviti, kateri viri so dejansko na razpolago v Slovenji in ali univerzijado lahko izpeljemo ali ne. Sprejet sklep državnega zbora je premalo zavezujoč in premalo odgovoren. Z njim država zagotavlja, da bo sodelovala pri projektu s tridesetimi odstotki, ob tem pa se ne ve, koliko je 100 odstotkov. Mi zdaj usklajujemo to številko, potem pa bo moral državni zbor o vsem še enkrat odločiti in se univerzijadi v primeru, če Slovenija pokritja v tem trenutku ne more zagotoviti, tudi odpovedati.« Usodo novogradenj bo krojila recesija Pobude in vprašanja svetnikov na marčevski seji MO Velenje so bila konkretna, veliko odgovorov pa ne more biti časovno opredeljenih - Koliko in kaj se bo letos v mestu gradilo, je močno odvisno od prilivov v proračun BojanaŠ pegel Velenje - Ko v deželo pride pomlad, tudi mestni svetniki in svetnice opazijo več slabih cest in drugih stvari, ki motijo tudi nas, občane. Ker se je v preteklem letu veliko govorilo o novih investicijah v mestu, so na zadnji seji postavili kar nekaj vprašanj, kdaj se bodo te začele. Spraševali in predlagali pa so še marsikaj. Danes povzemamo tako nekaj vprašanj in odgo-vo rov nanje. ObnovaJ enkove še letos? Jurij Terglav (SDS) je vprašal, kdaj se bo začela obnova Jenkove ceste, ki jo domačini poznamo po visokih ovirah, saj naj bi bilo nekaj sredstev za obnovo predvidenih že v proračunu za leto 2009. V Uradu za gospodarske javne službe pravijo, da obnova te ceste, ki vodi mimo šole Antona Aškerca in po vzpetini do Kidričeve, ostaja v načrtu za letos. »V kolikor se plan zaradi recesije oz. drugih vzrokov ekonomske narave ne bo spremenil, bomo investicijo začeli, ko bo zaključen postopek javnega naročila za izbiro izvajalca. Predvidoma bo to avgusta 2009, v nasprotnem primeru pa se investicija prestavi v leto 2010.« Sanacija ceste bo potekala med Prešernovo in Tomšičevo cesto in bo zajemala obnovo komunalnih vodov v cestišču oz. ob njem in obnovo ceste, vključno s spodnjim ustrojem in pločnikom. Obnovili pa naj bi tudi most čez Pako. Sončni park ni pri me ren za gradnje Franc Sever (SDS) je dal pobudo, da uprava in župan razmislita o spremembi lokacijskega akta med kotal ka liš čem in sta rim kinom. Predlagal je, da bi na tem območju Sončnega parka omogočili gradnjo doma za starejše občane in varovana stanovanja, saj tudi zaradi gospodarske krize ni pričakovati, da bi se PUP kmalu preselil. Na mestu, kjer so danes rastlinjaki, naj bi namreč v prihodnosti zgradili omenjene objekte. V Uradu za okolje in prostor pravijo, da ideja ni nova, saj so to lokacijo prav za namene izgradnje varovanih stanovanj proučevali že leta 2007. Lokacija je sicer primer na, ima pa tudi nekaj pomanj -kljivosti. Po veljavnem prostorskem aktu (Ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje) je Sončni park predlagan za zaščito kot kulturna dediščina in zato večji posegi vanj niso dovoljeni, saj predstavlja park kot tak svo-jevrst no kul tur no dedi šči no modernističnega stila in ga je po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Celja potrebno nujno ohra ni ti v seda nji obli ki in namembnosti. Zato v uradu menijo, da so za gradnjo varovanih stanovanj v mestu primerne tudi dru-gel okacije, kijih žep roučujejo. Zakaj v vseh v rtcih ni» krajših« oddelkov? Tatjana Strgar (SDS) je vprašala, zakaj v mestnih enotah Vrtca Vele nje ni mogo če imeti otro ka v varstvu za polovični delovni čas. Odgovor pa ni čisto enostaven. Na osnovi vpisa v upravi Vrtca Velenje vsako leto oblikujejo oddelke dnevnega, poldnevnega in krajšega programa. Kadrovski normativi za oblikovanje oddelkov dnevnega in poldnevnega programa pa so različni. V skladu z normativi lahko vrtec sistemizira le del strokovne delavke na delovno mesto pomočnice vzgojiteljice (2 uri sočasne prisotnosti vzgojiteljice in pomočnice). Za razliko od tega je v oddelku dnevnega programa z normativi predvidena 4-, v mlajših oddel- kih pa 6-urna sočasna prisotnost dveh strokovnih delavk, kar pomeni 9-urno odprtosti oddelka. Razlika v ceni dnevnega in poldnevne-ga programa v največji meri nastaja prav zara di manjšega števila zapos le nih v oddel ku. Zato je nemogoče v iste oddelke vključevati otroke z različnimi programi. Za oblikovanje oddelka poldne-vne ga pro gra ma mora torej biti zadostno število vpisanih otrok v skladu z zakonsko predpisanimi normativi, pa tudi prostor, kjer bi lahko potekala dejavnost, sicer oddelka ne morejo oblikovati. Ker v zadnjih letih potrebe po oblikovanju dnevnega programa v vseh enotah v mestu Velenje presegajo pro stor ske mož nos ti, je nemo go -če širiti ponudbo še na poldnevne programe. Starši imajo možnost vpisati otroka v kakšno drugo enoto, kjer je dovolj vpisanih otrok za odprtje poldnevnega programa, ali pa da ostane otrok v dnevnem programu obstoječe enote, vendar lahko starši otroka vzamejo iz vrtca tudi prej. Plačati pa bodo morali polno ceno. V tem šolskem letu so oblikovani poldnevni programi za otroke v starosti od 3 do 6 let v enotah Vinska Gora, Jurček v Škalah, Sonček v Šentilju, Čebelica na Konovem in Cirkovce. Bodo š port no igri šče g ra di li po fazah? Majo Hostnik (Zares) je zanimalo, ali bomo v Velenju dobili kegljišče (bovling), saj meni, da si mladi tovrstne zabave želijo. V Uradu za okolje pravijo, da je prostor za takšno investicijo predviden na območju TRC ob Velenjskem jezeru. Natančneje, tam je predvidena izgradnja večnamenskega objekta, v katerem je po idejnem projektu tudi to. Vendar je lastnik BTC Ljubljana zemljo prodal novemu lastniku, ki naj bi sicer že imel v lasti nekaj takih centrov po državi. Novi lastnik pa še ni vložil vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato je prezgodaj govoriti o tem, ali bo projekt tudi ures ni čen. Vprašala je tudi, kaj je z izgradnjo športnega igrišča in novih objektov med šolama Antona Aškerca in Gustava Šiliha. Rekreativna igrišča pod zimskim bazenom so bila z gradnjo avtobusne postaje zaprta, nadomestnih pa še ni. Rekreativci pa zagotovo pogrešajo igrišča tudi v mestu. Na MO Velenje pravijo, da gradbeno dovoljenje za nadomestna igrišča med osnovnima šolama že imajo. Z objavo javnega razpisa za izbiro izvajalca del pa še čakajo, »ker se je vmes zgo dila recesija, tako da še ne vemo, v kak šnem obse gu se bomo lotili izgradnje. Preučujemo možnost fazne izgradnje. Če bo le možno, bomo gradnjo pričeli v letošnjem letu.« NaG orici septembrav eliko gradbišče Podo ben odgovor je dobil tudi Tone De Costa (SDS), kije vprašal, kdaj bo zgrajen pločnik ali pešpot ob industrijski cesti ob velenjskem jezeru, od novega »plastičnega« krožišča pri Restavraciji Jezero pa do železniškega podhoda v Pesju. Tam so pešci, sploh v mra ku ali slabem vremenu, res ogroženi, saj jih vozniki tež ko opazijo, hodijo pa sko raj da po vozi šču. Ven dar pa bo zaradi zmanjševanja sredstev za investicije v občinskem proračunu ta investicija na vrsti predvidoma v naslednjem letu. Na vprašanje, kdaj bodo na Gorici začeli rušiti objekt, v katerem je le še Eurospin, in nato graditi novo parkirno hišo z ostalo trgovsko ponudbo in poslovnimi prostori ter stanovanji, je dobil bolj konkreten odgovor. Na občini računajo, da bodo stavbo začeli odstranjevati septembra letos. Nadomestna parkirišča bodo v času gradnje za bencinskim servisom na Šaleški cesti, pod Sončnim gričem, ob Goriški cesti (od odcepa za šolo) in na platoju Lipa. Možni lokaciji za nadomestna parkirišča pa sta še za bloki Goriška 59-61 in Goriška 38-40. Razočaranju sledilo veselje Za obnovo vile Mayer Občini Šoštanj uspelo dobiti blizu 400.000 evrov nepovratnih evropskih sredstev - Lani zaradi nedoseganja vrednostnega praga odstopili od razpisa W y mttr MilenaK rstič -P laninc Šoštanj - V Šoštanju so se s prenovo vile Mayer, kulturnega spomenika posebnega lokalnega pomena, lani prijavili na evropski razpis, a v fazi ugotavljanja arhitekturnih pogojev ugotovili, da ne bodo dosegali vrednostnega praga, ki ga je ta razpis zahteval. Razočaranje je bilo veliko, ko so morali od že podpisane pogodbe, po kateri bi za obnovo prejeli 270.000 evrov, odstopiti. Natančni pregledi obstoječih konstrukcij so namreč pokazali, da ne bo potrebno izvesti del v prvotno načrtovanem obsegu, kar je pomenilo zmanjšanje višine naložbe in posledično neizpolnjevanje strogih razpisnih pogojev. Kot je povedala Alenka Verbič, višja svetovalka za področje družbenih dejavnosti v upravi občine, pa so v Šoštanju potrpežljivo čakali novo priložnost za prijavno na razpis, saj so verjeli, da sodi projekt med tiste, ki so prerasli lokalne okvire in upravičeno sodijo med nacionalno pomembne projekte. »Da je res tako, se je potrdilo na javnem razpisu za sofinanci- ranje operacij javne kulturne infrastrukture v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki gaje Ministrstvo za kulturo kot izvajalec javnega razpisa objavilo junija lani. Občina Šoštanj se je s tem projektom med triintridesetimi občinami, ki so se na razpis prijavile, uvrstila med devet občin, ki so bile izbrane za sofinanciranje,« pojasnjuje Verbičeva. Šoštanjski župan Darko Menih je že podpisal pogodbo, na osnovi katere bo Občina prejela 399.000 evrov oziroma 95 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov, preostala sredstva pa bo zagotovila sama v proračunu za letos. V prostorih obnovljene vile bodo že letos javnosti na ogled stalne muzejske zbirke kiparskih del Ivana Napotnika ter izbor likovnih del iz zbirke Napotnikove galerije, del zasebne zbirke Zvoneta A. Čebula ter hortikulturna Kojčeva zbirka. S tem projektom v Šoštanju izkazujejo veliko naklonjenost bogati kulturni tradiciji ter na najboljši možni način negujejo spomin na "3 » * ■ Î 1 f fl ugledna rojaka - akademskega kiparja Ivana Napotnika ter dr. Franja Mayeija, odvetnika in šoštanjskega župana. Pri vseh aktivnostih Občina Šoštanj zelo dobro sodeluje s strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območno enoto Celje. Ti so leta 2007 izdelali konservatorski program, kije temelj vseh posegov. Projektanta prenove sta krajinska arhitektka Saša Piano in arhitekt Gregor Gojevic. Simulacijah odočega sta nja vrta in vile Mayer. Obnova Grilove domačije se nadaljuje Vele nje - »Grilovo domačijo v Lipju pri Velenju smo v preteklih letih deloma že obnovili. Lansko leto je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo razpis za obnovo kulturne dediščine na podeželju. Nanj je MO Velenje prijavila nadaljevanje obnove in bila pri tem uspešna,« nam je povedala Mojca Kodrič, svetovalka za kmetijstvo na MO Velenje. Tako naj bi v letošnjem letu obnovili gospodarsko poslopje in okolico domačije. Dela so začeli že konec leta 2008, obnova gospodarskega poslopja pa je zastala zaradi hude zime. Sedaj mojstri spet nadaljujejo delo. Na občini računajo, da ga bodo na poslopju in v okolici domačije končali do konca aprila letos. Na Grilovi domačiji, ki postaja vse bolj priljubljena izletniška točka v Vinski Gori, deluje tudi vse več društev; društvo zeliščarjev ima tam svoj zeliščni vrt, tam bodo delovali tudi sadjarji in vinogradniki, objekti pa bodo po popolni prenovi in ureditvi parkirišča za avtobuse in druge obiskovalce zagotovo služili tudi MO Velenje za pripravo srečanj, seminarjev. Gradbeno dovoljenje za ureditev dovoza in parkirišča, ki bo pod domačijo, so že pridobili. Kdaj bodo uredili še to, pa je težko reči. Vse je odvisno od finančnih prilivov v občinski proračunski blagajni. ■ bš Dok oncaa prila naj bik ončalio bnovog ospodarskega poslopja inu redili šeo kolicod omačije. GASILSTVO Gasilstvo je še vedno najmočnejša sila v državi Slovenski gasilci bodo letos praznovali 140-letnico delovanja - Več o njihovem delovanju danes in željah, da bi bilo to jutri še boljše, v pogovoru z vodilnima članoma Gasilske zveze Slovenij e Velenje - Kot smo že poročali, je pred kratkim v Velenju zasedal upravni odbor Gasilske zveze Slovenije. Ta ima 42 članov, ki zastopajo vse slovenske regije. Nad gostoljubnostjo mesta in tukajšnjih kolegov gasilcev so bili navdušeni, mi pa smo to priložnost izkoristili tudi za kratek pogovor s poveljnikom GZS Matjažem Klaričem ter predsednik GZS Tonetom Korenom. Poveljnika GZS Matjaža Klariča smo najprej vprašali, ali še vedno velja, da so najmočnejša »sila« na področju društvenega delovanja in nevladnih organizacij v Sloveniji. Povedal nam je: »To je zagotovo fenomen, saj drži, da smo ena največjih organizacij. Letos bomo v Metliki praznovali 140-letnico. Rad bi opozoril, da splošnih enot Civilne zaščite ni, da smo gasilci prevzeli splošne naloge zaščite in reševanja in da smo tista sila, ki se odzovemo bodisi ob požaru bodisi ob naravni nesreči. Če se spomnimo kar leta 2007, ko je v Železnikih po neurju sodelovalo 3800 gasilcev, po vsej Sloveniji pa takrat v treh dneh preko 10 tisoč gasilcev ali pa lanskega neurja, ki je divjalo preko Kamnika in Vodic, odkrivalo strehe in ruvalo drevje, je sodelovalo preko 2 tisoč gasilcev iz vse države. Avgusta je na podravskem, v okolici Ptuja, posledice neurja pomagalo odstranjevati 2000 slovenskih gasilcev, vmes pa so bila še številna lokalna neurja s točo, ko je na terenu delovalo skoraj 7 tisoč gasilcev. To pomeni, da je Gasilstvo v Sloveniji res tista sila, na katero se lahko zanesemo, in je ena redkih sil, ki v nekaj urah spravi skupaj nekaj tisoč opremljenih in usposobljenih operativnih gasilcev, na katere se lahko zanesemo.« Ob tem dodamo, daje pravi fenomen, da v gasilski organizaciji nimajo težav s podmladkom, kar sicer občutijo v veliko drugih društvih. Matjaž Klarič pravi: »V Sloveniji imamo 130 tisoč članov, od tega jih je tretjina mlajših od 18 let. Ven dar je to trdo delo, sploh ker je danes odsot nost z dela velik problem. Pridobitna dejavnost je pač zelo prisotna, zato moramo še toliko bolj delati z mladimi, da jih od sedme ga leta naprej »zastrupljamo« z gasilstvom. Ko odrastejo, od desetih otrok, s katerimi delamo, povprečno eden postane operativen gasilec, ki je sposoben opravljati najbolj zahtevno javno gasilsko službo.« Vemo, da so se v gasilski zvezi Slovenije močno zavzemali, da se uredi povračilo stroškov delodajalcem za gasilce, ki so zaradi intervencij odsotni z dela. Klarič doda: »Kadar gre za majhne intervencije, se že organiziramo, da je ekipa popolna. Ko pa gre za velike intervencije, v katerih potrebujemo tisoč in več gasilcev, moramo računati tudi na pomoč gasilcev, ki morajo zapustiti delovna mesta. Zato se zelo zavzemamo, da bi dosegli, da bi bili delodajalci motivirani in gasilcem, kijih zaposlujejo, omogočili opravljanje javne gasilske službe tudi med delovnim časom. Zato smo že na prejšnjem kongresu skupaj z ministrstvom za obrambo pripravili amandmaje ob sprejemanju davčne zakonodaje - gre za davek o dohodku in davek o Gasilci so v času, kip rostovoljstvu nin aklonjen, šev edno zelo številčni ind elavni. Top oudarjata takop oveljnik kotp redsednik Gasilske zveze Slovenije. dohodku pravnih oseb - in z njimi želeli z določenimi olajšavami stimulirati delodajalce gasilcev. Žal to ni bilo sprejeto, mi pa bomo vztrajali še naprej.« Povedal nam je še, da se gasilska oprema nenehno izboljšuje in da si želijo, da tem trendom in novostim na trgu sledijo. Predvsem zato, da bodo še naprej uspešni na terenu. »Bojim se, da bi zače li zara di gospo darske krize pri tem varčevati. To z varnostnega vidika varnosti res ne bi bilo dobro,« je še dodal povelj nik Gasilske zveze Slovenije. Tone Koren, pred sed nik GSZ, pa je v uvodu za nas ocenil delo kolegov gasilcev iz Šaleške doline. »Velenjski gasilci so zelo poznani po Sloveniji. Gre za tradicijo in dobro delo v sedanjosti. Združujejo številne gasilce in gasilke, ki so vsi po vrsti aktivni, znano je, daje v Šaleški dolini dobro organizirano delo žena, mladine, pa tudi na veterane ne pozabljajo. To ni slučaj. Velenje je požarno ogroženo, tu so pomembna, dragocena podjetja. Tako dragocenosti kot življenje samo pa je treba varovati. V Šaleški dolini so gasilci tako organizirani, da to varnost zagotavljajo.« Kako psiholog po poklicu ocenjuje množičnost in pripadnost v gasilski organizaciji? »Še posebno težo to dobi, če na te številke pogledamo z vidika časa, v katerem se nahajamo. Današnji čas namreč pro stovoljstvu ni naklo njen. Pro -stovoljnost pa je bistvena pri našem delovanju. S tem obvladujemo množičnost, z njo pa zahtevne naloge in poslanstvo, ki ga gasilstvo ima v svoji 140-let ni tra di ciji. Čestokrat se sprašujemo, od kod ta energija. Najdemo jo v slehernem posamezniku, ki vidi, da z delom v gasilski organizaciji veliko prispeva. Pri tem pa zadovoljuje tudi svoje notranje potrebe, ki jih občuti kot notranjo nagrado. ■ BojanaŠ pegel Mestna občina Velenje objavlja Javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Mestni občini Velenje v letu 2009. Besedilo javnega razpisa, ki je bilo objavljeno tudi v Uradnem listu RS, dne 13. marca 2009, in razpisna dokumentacija so do izteka prijavnega roka (do13. 5. 2009 oziroma 28. 8. 2009) dosegljivi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Priložnosti; Javni razpisi, natečaji) ali pa v Sprejemni pisarni Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje, soba št. 10). Vljudno vabljeni k sodelovanju. Reševalni čoln že pluje Velenje, 12. marca - V četrtek popoldne je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh pri čolnarni ob Velenjskem jezeru Prostovoljnemu gasilskemu društvu Velenje predal v uporabo reševalni čoln (Mariner S 400). Čoln bodo gasilci uporabljali za morebitna reševanja ponesrečencev na območju vodnih površin v velenjski občini. Čoln ima vso potrebno opremo za reševanje, ki zadostuje za prevoz dveh ponesrečencev. Ob slovesni predaji je župan poudaril potrebo po takšni reševalni opremi, saj je Velenjsko jezero skozi vse leto vedno bolj obiskana športna in rekreativna desti-nacija, kjer so žal prisotne tudi nezgode. Na to je pred kratkim opozorila tudi nesreča, ki se je za mlado mater in otroka skorajda končala tragično. Za nakup čolna in reševalne opreme je MO Velenje odštela 12.112 evrov. Takoj po uradni predaji plovila so ob pomoči zastopnika proizvajalca gasilci začeli usposabljanje. Gasilci so sev eselili novep ridobitve, saj je TRCJ ezerov edno boljeo biskan, s tem pa jem ožnosti zan esreče vse več. t J Mestna občina Velenje objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov na področju turizma v Mestni občini Velenje za leto 2009. Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Priložnosti/Natečaji, razpisi). Dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo tudi vsak delovni dan vTuristično-informacijskem centru Velenje (Rdeča dvorana Velenje, Šaleška 3, Velenje) Rok za prijavo je 15. april 2009. Vljudno vabljeni k sodelovanju. 'i? Od jrede do ponedeljka - svet in domovina a s Sreda, 11.mar ca Stranka SDS je razvnela domače politične strasti in objavila poziv, naj se Titove spomenike umakne v muzeje, ulice in trge, ki nosijo njegovo ime, pa preimenuje. Člani stranke so raz- Sodi Titovs pomenik v muzej? ložili, da delijo zgroženost s predsednikom Zveze borcev za vrednote NOB Janezom Stanovnikom, ki je ob odkritju množičnih grobišč pri Hudi jami dejal, da so se dogajali pod Titovo komado. Kot so bili nekateri začudeni nad njihovim predlogom, je bil predsednik Danilo Türk začuden nad izjavo hrvaškega premierja Sanaderja, da bo zahteval sodelovanje hrvaških preiskovalcev v Barbarinem rovu. Po Türkovih besedah je Slovenija suverena država in na njenem ozemlju »opravljajo preiskave in kazenski pregon slovenski organi«. SNS je vložila kazensko ovadbo zaradi suma vohunstva in nevestnega dela v službi, vzrok za ovadbo pa je zemljevid Geodetskega zavoda Slovenije, pri čemer je SNS zmotilo, da imajo Hrvatje zemljevid, ki gaje leta 1983 izdal kartografski oddelek Geodetskega zavoda Socialistične Republike Slovenije. Odločen je bil tudi minister za promet. Patrik Vlačič je dejal, da je negativno revizijsko poročilo Računskega sodiš ča dokon čen raz log za zamenjavo nadzornega sveta Darsa. V streljanju v ameriški zvezni državi Alabama je bilo ubitih najmanj deset ljudi, med njimi tudi napadalec. Streljanje se je začelo, ko je moški ustrelil pet ljudi, med njimi ženo krajevnega šerifa in njunega 3-letnega otroka, nato pa se je drama nadaljevala s cestnim preganjanjem in streljanjem v bližnjem mestu, kjer je bila med ubitimi tudi napadalčeva mati. Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy je potrdil, kar se govori že nekaj časa: država se bo po več kot štirih desetletjih vrnila v vojaške strukture Nata. Četrtek,1 2.mar ca no sklenil, da stavke za zdaj ne bo prekinil, saj je ponudba vlade za uskladitev plač z ustavno odločbo po njihovem mnenju nesprejemljiva, celo žaljiva, pa tudi ni dovolj konkretna, da bi se stavkovni odbor o njej lahko izjasnil. V Darfurju so ugrabili pet zdravnikov, ki so delali za belgijsko izpostavo mednarodne človekoljubne organizacije Zdravniki brez meja. Med ugrabljenimi zdravniki so Italijan, Francoz, Kanadčan in dva Sudanca, v pokrajini pa so ostale še belgijska, švicarska in španska podružnica organizacije. Petek, 13. marca Kriminalisti so v rovu Barbara rudnika v Hudi Jami pri Laškem končali delo, v rov pa so prišli strokovnjaki z Inštituta za sodno medicino. Kot je povedal direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman, bodo sodni izvedenci preiskovali okostja pobitih ljudi. Mariborski župan Franc Kangler je v odprtem pismu premierju izrazil zaskrbljenost nad nekaterimi njegovimi potezami in potezami njegove vladne ekipe. Pahorju je očital kadrovsko izbiro in ugotavljal, da severovzhodni del Slovenije očitno ne premore dovolj sposobnih ljudi, ki bi si zaslužili premierjevo zaupanje kot ministri, državni sekretarji, vodilni funkcionarji raznih uradov in člani uprav podjetij v državni lasti. Oglasil se je Dimitrij Rupel, ki je od SNS zahteval opravičilo in umik ovadbe. Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja razen Fidesa so podpisali aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor. Dogovor, po katerem se bo rast plač v letu 2009 s predvidenih 9,9 odstotka znižala na 7,1 odstotka, se bo uresničil s spremembami kolektivne pogodbe oziroma s podpisom aneksa k tej pogodbi. skih zobozdravnikov. Odločitve o novem sistemu financiranja so označili za politične, strokovno neutemeljene in škodljive za paciente. Nekdanji zunanji minister Rupel je notranji ministrici Kresalovi poslal pis mo, v kate rem je zapi sal, da je obnova policijske preiskave zoper njega in njegovo ženo nedopustna. Ministrico je pozval, naj v čim krajšem času razreši nastalo zadrego in konča zadevo. V pismu, ki ga je v vednost posredoval tudi premierju Borutu Pahorju, varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik in predsedniku SDS Janezu Janši, ministrico sicer obtožuje političnega obračunavanja z njim. Napoved župana Ljubljane, da bo ukinil subvencijo za mesečne avtobusne vozovnice za dijake, študente in upokojence, ki niso Ljubljančani, je hitro sprožila mnogo kritik. Razmere na Madagaskarju so dosegle vrelišče, saj je opozicijski voditelj predsedniku postavil ultimat. Marcu Ravalomanani postavil nekajurni rok, da »skromno« odstopi s položaja in mirno prepusti oblast opoziciji, kije po njegovih besedah pripravljena na »demokratičen prenos oblasti«. Predsednik je medtem sporočil, da nima namena odstopiti, in zatrdil, da bo ostal na oblasti do izteka mandata leta 2011. Osama bin Laden je v novem sporočilu svoj srd usmeril v zmerne arabske voditelje, ki jih je obtožil sodelovanja z Zahodom. V Darfurju so ugrabitelji izpustili tri tuje člane humanitarne organizacije Zdravniki brez meja. Nedelja, 15.mar ca Ob svetovnem dnevu varstva potrošnikov je Mojca Burgar dejala, da naj se le zavedamo svojih pravic, vendar naj ob tem ne pozabimo na svoje odgovornosti. Direktorica ura- VA vstriji sor azbilim režo otroškep ornografije. Avstrijska policija je v sodelovanju z drugimi evropskimi policijami razbila obsežno mrežo otroške pornografije na spletu. Da je bila mreža obsežna, govori dejstvo, da je v njej sodelovalo okoli tisoč ljudi. Raztezala se je kar v 170 državah, in dokler spletne strani, na katerih je prihajalo do izmenjave pornografskega materiala, ki prikazuje mladoletnike, niso zaprli, je zaznala 12 milijonov obiskov. Sobota,14.m arca Pos lišanemm nenjus tranke Zares so mnogi špekulirali o možnemr azpadu koalicije. Svet stranke Zares je na seji kritično ocenil delo vlade v prvih stotih dneh mandata. Dejali so, da so zaznali odsotnost strateškega razmisleka in primernega vodenja ter ukrepanja v posameznih primerih. V Zaresu so vladi in njenemu predsedniku očitali zatekanje k iskanju konsenza tudi takrat, ko bi bilo treba hitreje sprejeti določeno odločitev. SNS je zaradi zemljevida Geodetskega zavoda Slovenije ovadila še Dimitrija Rupla, Ale ša Batu la in Toneta Kajzerja. Stavkovni odbor sodnikov je soglas- PetraM ajdič jed osegla neverjetnoz mago. Dan sta najbolj zaznamovali odlični slovenski športnici. Tina Maze je sezono zaključila z zmago v veleslalomu in skupno tretjim mestom v veleslalomskem seštevku, Petra Maj-dič pa je dosegla največji uspeh kariere in zmagala v klasičnem teku na 30 kilometrov ter si s tem realno približala možnosti za zmago v skupnem seštevku. Manj srečni so bili zobozdravniki, ki so dejali, da nov sistem financiranja zobozdravstva dokončno izničuje možnost ustreznega dela sloven- Zaznamovali smos vetovni danp otrošnikov. Inm nogi so odšli v trgovine. da za varstvo potrošnikov je prepričana, daje varstvo potrošnikov v Sloveniji primerljivo z varstvom v drugih članicah unije. Predstavniki ministrstva za visoko šolstvo in Študentske organizacije Slovenije so se dogovorili, da bo usodo absolventskega staža bolonjskih študentov do poletja določil Državni zbor. Črnogorska nevladna organizacija je napovedala obisk Slovenije, da bi ugotovili, koliko Črnogorcev je bilo ubitih v Hudi jami. Nekdanjemu pakistanskemu premierju Navazu Šarifu so oblasti zaradi »ohranitve zakona in reda« odredile tridnevni hišni pripor. Policisti so obkolili njegov dom v mestu Lahore le nekaj ur, preden bi moral biti glavni govornik na protestnem shodu. Kljub hišnemu priporu pa je Šarif že čez nekaj ur zapustil hišo in dejal, da pripora ne namerava spoštovati. Medtem ko so se v medijih pojavljale nove podrobnosti o Timu Kretschmerju, ki je v sredo v Nemčiji ubil 15 ljudi, se je kanclerka Angela Merkel zavzela za večji nadzor nad orožjem v državi. Sošolci strelca so se namreč spomnili, da je bil zelo zagret za razprave o uzakonitvi nošenja orožja. Ponedeljek, 16.m arca Zanj se je nekdanji zunanji minister odločil po pogovoru s premierjem Borutom Pahorjem, ko sta s premi-erjem govorila o Ruplovem dopisu ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal, da naj takoj posreduje pri policiji v zvezi s končanjem preiskave zoper njega in njegovo ženo Marjetico Rupel zaradi domnevne zlorabe položaja. Isti dan smo izvedeli, da je vodja Pahorjevega kabineta Simona Dimic v 23 dneh za »kadrovsko in organizacijsko postavitev kabineta« prejela 5063 evrov. Premier Borut Pahorje Dimičevo pozneje redno zaposlil, vlada pa še vedno drago plačuje nekatere druge zunanje sodelavce. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti so v primeru Nekrep kazensko ovadili dve osebi iz mariborskega kliničnega centra. Novinar nekega finskega časnika je zapisal, da so avtorji oddaje Resnica o Patrii preklicali svoje obtožbe proti Janezu Janši, kar pa so sami že zanikali. Producent Virtanen je pojasnil, da je Niskasaari svobodni novinar, ki je bil pred kratkim na sodišču pravnomočno obsojen zaradi klevetanja enega izmed njihovih novinarjev. Po nje go -vem mnenju naj bi pisal le zaradi škodovanja. Zače lo se je sojenje Josefu Ko se je Fritzlu, ki je pri-začelo znal posilstvo sojenje,je svoje hčere, ven-svoj obraz dar zani kal predmediji zasužnjevanje in skrival. krivdo za umor novo rojenčka. Torek, 17. marca Na sestanku z Žbogarjem in Jan-drokovicem je Olli Rehn tokrat govoril o »novih možnostih za mandat in delovne metode za rešitev spora«. Komisar za širitev je pojasnil, da se je pri tem skliceval na 33. člen ustanovne listine Združenih narodov, ki predvideva mirno reševanje sporov. Na več kot tri ure trajajočem sestanku je Rehn pred stavil nekaj novih možnosti, med njimi tudi sprejetje skup ne izjave, ki bi dolo ča la, da noben dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 ne bi prejudiciral izida. Koalicija je Pavlu Gantarju izročila usklajena zakona o žrtvah vojnega nasilja in grobiščih, pri čemer je Miran Potrč povedal, da je predlog novele usklajen znotraj štirih koalicijskih poslanskih skupin. Opozicija glede predloga po njegovih besedah še ni dala svojega mnenja. Koalicija je z zadovoljstvom sprejela odhod Dimitrija Rupla z mesta posebnega odposlanca za zunanje zadeve v kabinetu predsednika vlade. Bo Matic Tasič rešil Slovenske železnice? Nadzorniki Slovenskih železnic so na podlagi odstopne izjave razrešili dozdajšnjega generalnega direktorja Tomaža Scharo in imenovali nove-ga.To je postal Matic Tasič, sicer pre-valj ski župan. Po pogovoru s slovenskim evropskim komisarjem Potočnikom je predsednik republike Danilo Türk dejal, da bi bilo za Slovenijo zelo koristno, če bi Janez Potočnik tudi po junijskih volitvah v EP ostal v Evropski komisiji. Papež Benedikt XVI. je prispel na prvi obisk v Afriko in dejal, da delitev kondomov ni pravi odziv v boju z aidsom, s čimer je razvnel mnoge strasti. žabjor perspektiva Zdravniki inz dravniki Katja Ošljak Povedala bom zgodbo o čudoviti ženski, ki se je z neizmernim pogumom postavila po robu hudi bolezni. Dolgo je okrevala, dokler se ni počutila dovolj močna in je zdravniku predlagala skrajšanje bolniškega staleža oziroma vrnitev v službo za polovični delovni čas. Odrekla se je karieri, sprejela manj zahtevno delovno mesto in se naučila živeti v okviru zmanjšanih psihofizičnih zmožnosti. Sedaj pa se bojuje z zavarovalniško birokracijo, kiji odreka možnost štiriurne invalidske upokojitve. Zatrdlino v dojki je zatipala že leta 2005 in od takrat dalje redno hodila na preglede. Po dveh letih izvidom in mnenju specialista ni več zaupala. Bolelo jo je, čutila je, da je nekaj močno narobe, zato je ukrepala ... Julija 2007 so jo nato v slovenjgraški bolnišnici pretresle besede kirurga: "Gospa, ali se bova pogovarjala odkrito in direktno ali bolj diskretno?" "Direktno," mu je odgovorila, pri tem pa jo je stisnilo v grlu, ker je v trenutku vedela, da je zelo bolna. Nekje v daljavi ji je še odmeval zdravnikov glas: "Skoraj ni verjetnosti, da tvorba ne bi bila rakasta. Naredila bova vse potrebne preiskave. Medtem ko bova čakala na izvide, lahko greste na morje, 8. avgusta se javite v bolnišnici zaradi sprejema, 10. avgusta pa boste operirani, če vam je prav." "Seveda, "je odvrnila in se skruše-na odpeljala domov. Prevzel jo je strah kakor najbrž slehernega bolnika z diagnozo rak. Še večja stiska jo je prevzemala ob misli na otroka, saj ni vedela, kako naj jima pove, kaj naj jima reče. Družina in prijatelji so ji po svojih najboljših močeh stopili ob stran in skupaj z njo na morju odštevali dneve do operacije. Po dobrem tednu jo je v bolnišnici ponovno sprejel kirurg Jurij Gorjanc, kateremu je že ob prvem obisku pričela popolnoma zaupati. Opisuje ga kot toplega človeka, ki se je bolnici popolnoma posvetil, kot da na svetu zanj ne bi obstajale druge obveznosti. Medtem ko je bila na dopustu in je čakala na operacijo, jo je redno obveščal o izzidih in možnostih za najboljši razplet. Čutila je, da si njene ozdravitve želi prav toliko kot ona sama. Po uspeli operaciji so sledila obsevanja in pričetek hormonske terapije, ki jo je pahnila v depresijo. Zapirala se je vase, umikala pred prijatelji in utrujena tavala po hiši. Ni si mogla pomagati sama, zato je obiskala psihoonkologa, psihiatra, ki pomaga onkološkim bolnikom. Terapije sproščanja in zdravila so jo toliko postavili na noge, da se je ponovno pričela boriti. Posegla je po dodatnih, alternativnih načinih zdravljenja raka in psiholoških posledic hormonske terapije. Lotila se je meditacije in redno zahajala na sprehode. Dan za dnem se je vanjo vračala energija in začutila je, da je bolezni navkljub globoko v sebi postala močnejša oseba. Po nekaj mesecih se je pogumno odločila za skrajšanje bolniškega staleža in se s štiriurnim delovnikom vrnila v službo na manj zahtevno delovno mesto. S tem se je vsaj začasno odrekla svoji karieri, saj je vedela, da v danih okoliščinah svojega dela ne zmore opravljati. Sčasoma je skupaj s specialisti, ki spremljajo njeno zdravljenje, spoznala, da več kot toliko ne bo šlo, da ne bo mogla nadaljevati svoje stare poklicne poti. Predlagali so ji štiriurno invalidsko upokojitev, zbrali izvide in oddali vlogo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), s katerega pa je kot odgovor prejela sklep o dveurni upokojitvi, torej šesturnem delovniku. Pritožila se je, ponovno opozorila na mnenja strokovnjakov in opisala, kako poteka njen dan, ko se po štirih urah vrne iz službe in se nato lahko le še uleže ter prespi popoldan. Tudi drugi odgovor je bil negativen, saj ima "zavarovalniški zdravnik", ki nima nobenih stikov z obravnavanimi bolniki, po zakonu pravico, da odloči po svoje. Torej ima pravico, da varčuje z zavarovalniškim denarjem, čeprav na veliko škodo bolnih ljudi. Grozen kontrast, ali ne?Na eni strani zdravniki, ki so odgovorni ljudem, svojim bolnikom, na drugi pa zdravniki, ki so odgovorni zavarovalnicam. Vsak na svojem bregu, vmes pa teče reka bolnikov. GOSPODARSTVO Delavci Gorenja dobili subvencije Uprava Gorenja j e že izplačana subvencij e delavcem, čeprav j ih od države še ni dobila - Zneski pa so nižj i od pričakovanih, saj so obdavčeni Mira Zakošek V Gorenju so obljubili, da bodo subvencije, kijih bodo ob prehodu na zmanjšani delovni čas, prejeli od države, v celoti namenili delavcem (čeprav zakon tega ne zahteva). Tako se je za zdaj odločilo le malo podjetij v Sloveniji. Ob februarskih plačah, ki so jih prejeli v petek, so jim že izplačali tudi subvencije, čeprav jih od države še niso prejeli. Večina je pričakovala po 60 evrov subvencije, saj seje v preteklosti veliko govorilo o teh številkah, a dobila precej manj, saj je ta znesek obdavčen in je torej treba od njega odvesti davke in prispevke. Vodstvo Gorenja ocenjuje, daje to povsem neprimerno, še posebej, ker je bilo tudi zavajajoče. Se pa vsekakor ob tem postavlja vprašanje, kakšen smisel ima, da država nakaže pomoč, potem pa terja nazaj prispevke. Zaposleni so tako prejeli med 30 in 42 evri (namesto pričakovanih 60). Po besedah direktorice za stike z javnostjo Uršule Menih Dokl so se v Gorenju za izplačila subvencij odločili - čeprav jih od države še niso dobili - v dogovoru s sindikati, ker so zaposleni izkazali ob podpisu aneksov za skrajšani delovni čas veliko razumevanja. Subvencije so izplačali vsem, tudi tistim, ki ne delajo krajši delovni čas in torej zanje ne bodo dobili subvencij, a prejemajo zaradi solidarnosti prav tako 10 odstotkov nižje plače. Niso pa jih izplačali članom uprave in delavcem, ki imajo individualne pogodbe. Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja in obenem predsednik Združenja Manager, je ministru za delo dr. Ivanu Svet liku že predlagal, naj vlada spremeni podzakonske akte tako, da država subvencija ne obremeni z davki in prispevki, temveč to obravnava kot solidarnostno pomoč, ki je teh obremenitev oproščena. S tem bi zagotovili neto izplačilo 60 evrov zaposlenim. Žan Zeba, predsednik sindikata Skei v Gorenju, je izplačila subvencij pozdravil, a izrazil zaradi njihove obdavčitve nezadovoljstvo. Napredek usmerja izobražen kader V Skupini Premogovnik Velenje veliko pozornosti in sredstev namenjaj o izobraževanju MilenaK rstič -P laninc Za vsakega posameznika je sprememba delovnega mesta velik izziv. Tudi za Borisa Potrča, kije Premogovniku Velenje zvest že celih pet in dvaj set let. V teh letih je v njem prehodil zanimivo pot: delal je kot asistent obratovodje, bil obratovodja jame Škale, vodja študijskega oddelka, vodja službe za varnost pri delu, zdaj ga srečujemo na mestu vodje Izobraževalnega centra Skupine PV, obenem pa je tehnični vodja Muzeja premogovništva Slovenije. Vsako od del, kijih je opravljal, mu je nekaj dalo, ga obogatilo z novim znanjem in novimi izkušnjami. Vsako dobro podjetje z vizijo želi stalen napredek in za to potrebuje dober, izobražen kader. Ta je zdaj v središču njegovega zanimanja. »Od nadzornega tehničnega osebja le kakih 5 odstotkov preverjanja znanja ne opravi prvič.« S katerim namenom je bil ustanovljen Izobraževalni center? »Z nalogo, da organizira aktualne izobraževalne vsebine za celotno Skupino, se pravi tako za Premogovnik kot njegove hčere: HTZ, PV Invest, RGP in Gost.« Eno je izobraževanje že zaposlenih, dru go je skrb za pri hod nji kader. Kako poteka eno, kako drugo? »Morda lahko to najboljše predstavim na primeru Poslovne šole. V okviru Skupine smo jo pričeli lani. Vanjo so vključeni kadri s VII. stopnjo stro- kovne izobrazbe in z do 10 let delovne dobe. V sodelovanju z Ekonomsko fakulteto iz Ljubljane smo izbrali 12 modulov z najrazličnejših področij, za katere smo ocenili, da so primerni. Vsak od 35 udeležencev poslovne šole je moral prijaviti projektno idejo, takšno, ki bi lahko prispevala k boljšemu poslovanju podjetja. Med temi idejami smo jih izbra li sedem in zanje izbrali projektne time. Ti ideje obdelujejo, v začetku maja pa jih bodo na zaklju čku Poslovne šole tudi predstavili. Pomemb na tema za izobra ževa nje je tudi trženje. Skupaj z vodstvom smo ugotovili, da so to vse bi ne, ki manjkajo našim zaposlenim. Vemo, da znajo narediti marsi-ka te ri zani miv pro -dukt, a je to premalo. Treba ga je znati tudi prodati. Tako smo organizirali šolo trženja z več moduli, pri katerih so ob koncu posamezniki pripravili prodajne načrte, te pa predstavili na strateški konferenci konec prejšnjega tedna.« Kaj pa skrb za prihodnji kader? Tudi temu področju posvečate veliko pozornosti. »Pozornosti, časa in aktivnosti. Tega se lotevamo na različne načine. Ena od ustaljenih oblik je vsakoletno povabilo osnovnošolcev na naše tako imenovane informativne dneve, na katerih jim predstavimo podjetje in pokažemo kaj zanimivega. Letos jih je ob obisku nago- voril direktor. Mladim predstavimo poklice, kijih potrebujemo v naši Skupini. Zelo dobro imamo organizirano tudi štipendijsko politiko, poleg tega pa mladim, ki se izobražujejo na ŠCV, omogočamo kakovosten praktični pouk, brezplačne učbenike, strokovne ekskurzije in podobno.« njih je stalnica, to je varnostna politika, letos pa smo za posebno temo izbrali odvisnosti (alkohol, droge, igre na sre čo ipd). Iz preverjanj znanja nadzornega tehničnega kadra je razvidno, da je to iz leta v leto boljše. Od približno 250 kandidatov, ki morajo pristopiti k preverjanju znanja, je približno 5 odstotkov takih, ki v prvem roku izpita ne opravijo in dobijo še eno priložnost. Če tudi v drugo ne gre, pa te odgovorne naloge eno leto ne morejo opravljati.« »Stroški izobraževanja se gibljejo med 150.000 do 450.000 letno.« Boris Potrč:» Zaposleni si tudi samiž elijo čim večz nanja.« Preverjate pa tudi znanje vaših zaposlenih. Sploh to velja za nadzorni tehnični kader. Kaj se na teh preverjanjih kaže? »Po rudarski zakonodaji mora nadzorni tehnični kader vsako leto opraviti preverjanje znanja, predvsem s področij varstvenih predpisov, varnega dela, izvajanja prve pomoči... Preverjanje vsako leto poteka spomladi. Letošnja preverjanja smo začeli konec februarja. Ob tem vsako leto skrbno izberemo teme, kijih posebej obdelamo. Ena od Kolikšen del prihodkov namenjate izobraževanju, vlaganju v znanje? »Stroški izobraževanja se v letih 2006, 2007 in 2008 gibljejo med približno 150.000 do 450.000 evrov letno. Izobraževanja pa ni nikoli dovolj, zato poskušamo usklajevati redne potrebe delovnega procesa z možnostmi, da se posamezniki sami udeležujejo izobraževanj. V zadnjem času gre veliko teh na račun prostega časa posameznikov. Izobraževanje izvajamo tudi v popoldan skem času in ob sobotah.« So zaposleni pripravljeni sodelovati? »Zelo. Sami se želijo vključevati, aktivno pridobivati novo znanje, ki ga potem uporabljajo pri vsakodnevnem delu. V interesu podjetja pa je, da ima čim več dobrega in izobraženega kadra. K izobraževanju jih spodbujamo in pomagamo vsem, ki želijo razširiti, nadgraditi znanje ali doseči višjo stopnjo izobrazbe.« Varčevanje z energijo postaja vsakdanjik Zavod Energetska agencij a za Savinjsko, Šaleško in Koroško Kssena vse uspešnejši na trgu - Postaj aj o tudi most med zakonodaj o, lastniki in ponudniki storitev, saj gre za velike finančne vložke Velenje - Zavod Kssena je »mlad« zavod ne le po dobi delovanja, ampak tudi po strukturi zaposlenih. Od prejšnjega leta imajo šest zaposlenih, število so lahko povečali za dva mlada strokovnjaka predvsem zato, ker so uspešni na trgu. Direktor Boštjan Krajnc pravi, da namerno izbirajo mlade sodelavce in sodelavke, da jih lahko učinkovito usposobijo za delovanje na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Zavod Kssena je bil uradno ustanovljen decembra 2006, torej deluje šele tretje leto. Kot pove že ime, je zavod pristojen za savinjsko, šaleško in koroško regijo. Ustanoviteljice so mestne občine Velenje, Celje in Slovenj Gradec ter Komunalno podjetje Velenje. Ti za delovanje zavoda prispevajo levji delež sredstev, uspešno pa jih pridobivajo tudi iz evropske blagajne ter z lastnim zaslužkom na trgu. Ker smo delovanje zavoda, ki svoje delo uspešno nadgrajuje tudi z nagradami na področju učinkovite rabe energije in osveščanja pri varčevanju z njo, želeli še bolje spoznati, nam je direktor Boštjan Krajnc odgovoril še na nekaj aktualnih vprašanj. Nam lahko v uvodu predstavite področja delovanja zavoda Kssena? »Dejavnosti našega zavoda bi lahko v grobem razdelili na tri področja; prvo je energetski menedžment, ki ga izvajamo za lokalne skupnosti. Vaj so vključene različne energetske analize, študije izvedljivosti obnovljivih virov energije, pomoč pri pripravi in izvedbi energetskih konceptov, ki so obvezni po zakonu. Izvajamo energetske preglede javnih zgradb, pri prav-ljamo smernice in operativne načrte za zmanjšanje stroškov in rabe energije, posle dič no tudi obnovljivih virov energije. Drugo področje je izvajanje evropskih in nacionalnih projektov s področja promocije in osveščanja javnosti, tako strokovne kot laične, na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Pri tem se povezujemo z mnogimi mednarodnimi in slovenskimi inštitucijami ter drugimi energetskimi agencijami. Tretje področje pa je osve-ščanje strokovne in laične javnosti, posle- dično pa tudi lastno izobraževanje na konferencah in seminarjih, ki jih organiziramo v okviru delovanja zavoda Kssena.« DirektorK sseneB oštjan Krajnc:» Velenje je za osveščanje inu činkovito raboe nergije žev eliko naredilo.« V zadnjem času ste pripravili kar nekaj odmevnih konferenc, kajne? "Drži. Spremljamo trenutno problematiko, zato smo nazadnje pripravili konferenco na temo učinkovitega upravljanja javne razsvetljave. Potekala je v Celju, udeležba je bila odlična. Javna razsvetljava je trenutno pereča tema. Leta 2007 smo dobili uredbo o omejitvi vrednosti svetlobnega onesnaževanja, ki nalaga lastnikom javne razsvetljave, da jo prilagodijo novim zakonom. Že leta 2007 smo v Velenju organizirali konferenco na to temo, razprava pa je bila vroča. Razpravljali smo, ali je ta uredba res pomembna in potrebna. Sedaj je dejstvo, dajo bo treba spoštovati, na zadnji konferenci pa smo ugotovili, da imajo lokalne skupnosti veliko težav tako zaradi pomanjkanja kadra kot opreme. V tem želimo biti most med zakonodajo in ponudniki storitev na tem področju.« Kje je na področju prilagajanja javne razsvetljave novi zakonodaji mesto Velenje? »Brez pretiravanja lahko zatrdim, daje Velenje že ogromno naredilo, saj je danes eno redkih mest v Sloveniji, kjer je raba energije za javno razsvetljavo na prebival ca manj ša, kot je zakon sko dolo če na. Kljub težavam glede lastništva javne razsvetljave - večino ima v lasti Elektro Celje - je še vedno zelo učinkovita. Zaradi določil nove uredbe pa bo tudi v Velenju treba še ogromno vložiti v posodobitve.« Kako v Bruslju sprejeti zakoni vplivajo na vaše delo, kako hitro se nanje odzivate? »Dejstvo je, da se mora Slovenija prilagajati evropski zakonodaji tudi na nacionalni ravni. Prevzeti mora vse sprejete direktive in jih prenesti v nacionalno oko- lje. Zakonodajni postopki se zagotovo odražajo tudi v našem delu. Mi moramo spremljati evropsko zakonodajo, da lahko spodbujamo lokalne skupnosti, da gredo v pravo smer. Želimo si, da se ne bi več ponovil primer javne razsvetljave. Ko je bila sprejeta evropska direktiva, je bila Slovenija povsem nepripravljena nanjo, zato so sedaj potreb na ogro mna sred stva za prilagoditev novi zakonodaji. Zato pripravljamo lokalne nosilce odločitev na nove zakone, kijih še pričakujemo.« Po novem bodo morale vse javne stavbe dobiti energetske izkaznice. Vi se s tem področjem že uspešno ukvarjate, o čemer pričata tudi dve odmevni evropski nagradi, kiju je dobila MO Velenje in vi kot njen energetski menedžer. »Izvedli smo že nekaj uspešnih projektov, v okviru katerih so bili že razviti plakati in različni opozorilni znaki za varčevanje z energijo v javnih zgradbah. Slovenija še usklajuje zakonodajo na tem področju; ni še natančno znano, kdo in kako bo to izvajal. MO Velenje in Kssena sta doslej že pripravila nekaj odmevnih projektov za energetsko varčnost, naredili smo tudi analizo javnih zgradb v središču mesta in vzpostavili monitoring za daljinsko spremljanje rabe energije. To je pripomoglo k temu, da so v Velenju upravljalci javnih zgradb osveščeni in vedo, kakšne so možnosti tudi za zmanjšanje rabe energije. Nenazadnje je MO Velenje dobila nagrado za kampanjo na področju osveščanja učinkovite rabe energije, ki smo jo izvedli mi. Pred nedavnim smo v evropskem projektu MODEL skupaj dobili tudi drugo nagrado. Naša sodelavka jo je februarja prevzela v Bruslju.« ■ BojanaŠ pegel GOSPODARSTVO 19. marca 2009 Obrniti negativne trende V Garantu Polzela prešli na 36-urni delavnik - Zmanjšal i tudi število zapos l enih v režil i -Ukrepa že kažeta pozitivne učinke -Aprila na tržišču regal Kuba MilenaK rstič -P laninc Polzela - V delniški družbi Garant Polzela je zaposlenih 230 delavcev. Njihov proizvodni program je pester in sega od spalnic, mladinskih, otroških, dnevnih sob, kuhinj, pisarniškega do kosovnega pohištva. Družba je tesno povezana z okoljem, v katerem deluje. »Te odnose imam namen še poglobiti,« pravi direktor družbe mag. Dragan Manjulov. Vodenje Garanta je prevzel v ne prav prijaznih časih, 1. decembra lani, v obdobju, ko je gospodarska kriza že pričela kazati zobe, na mestu predsednika pa je zamenjal Rudija Krumpačnika, ki se je upokojil. Pred prihodom na Polzelo -kamor se vsakodnevno vozi iz Tržiča, kjer živi z družino - je opravljal več vodstvenih funkcij. Bil je namestnik predsednice kranjske družbe Gorenjski tisk, v Garant pa je prišel z mesta svetovalca upra- ve v GBD Borz no-po sred niški družbi Kranj, zadolžen za upravljanje s tveganji in kontroling. Za prihod se ni odločil 'na pamet' in ne da bi se prej natanko seznanil s tem, kam prihaja. V pogovoru je posredno to tudi povedal, ko je rekel, daje na lanskoletnem pohiš-tve nem sej mu želel videti in spo -znati čim več. Kje vse prodajate? Kako ima Garant organizirano prodajno mrežo? »Približno polovico proizvodnje izvozimo, in to v zelo različne države, od držav bivše Jugoslavije do držav Evropske unije pa vse do arabskih držav.« Kje nabavljate surovine? »Doma in v tujini, odvisno od komercialnih pogojev.« Poslovno leto 2008? »Poslovno leto smo končali žal ne preveč uspešno. V prvi polovici leta so bili poslovni rezultati še relativno dobri, v drugi pa so se konstantno poslabševali. Leto je podjetje zaključilo z rahlim negativnim poslovnim izidom. Izkaz poslovnega izida še ni revidiran, zato natančnejših podatkov še ne morem posredovati javnosti.« Kako ste zastavili letošnje leto? »Zelo ambiciozno, čeprav se iz tega, ko pravim, da želimo zadržati nivo prihodkov lanskega leta, tega ne da razbrati. Garant Polzel a je prepoznavna blagovna znamka že dobrih šest desetletij. Nada ljuje tradicijo, ki se je pod imenom Mizarstvo Polzela začela leta 1948. Mag.D raganM anjulov:» Zame je izjemnegap omenao dprto komuniciranje zv semiz aposlenimi.« Poleg obstoječih naročnikov si želimo še novih, saj le tako vidimo možnost preprečiti nadaljnji padec fakturirane realizacije. Cilj mojega prihoda v podjetje je bilo obrniti negativne poslovne trende, zato sem kmalu po prihodu pričel aktivnosti na področju prodaje in stroškov. Kot sem že rekel, prva polovica lanskega leta je bila relativno dobra glede prodaje, v drugi so se začeli kazati negativni učinki na področju agregatnega povpraševanja. Zato je zagotovitev prihodkov na ravni lanskega leta ambiciozen cilj, ocenjujem pa, da se ga bo glede na ukrepe, po katerih smo posegli, dalo uresničiti. Najbolj trdo delamo pri trženju in prodaji, iskanju novih trgov in novih kupcev. V to vlagamo precejšnja sredstva. S prvimi učinki sem zadovoljen.« Zmanjševanje stroškov? »Tudi na tem področju je bilo potreb nih nekaj posegov, racionalizacij. Hočemo, da bo podjetje tudi v teh zaostrenih časih dobi-čko nos no.« Marsikje v zaposlenih vidijo največji strošek. Kaj pa pri vas? Se to odraža tudi pri njih ? Ste v kontaktu s sindikatom ? Kako se pogovarjate, kako se dogovarjate? Kako so zaposleni seznanjeni s položajem? » Zame je izjem ne ga pomena odprto komuniciranje z zaposlenimi. Takoj po prihodu v podjetje sem organiziral sestanek s sindikatom in svetom delavcev in v soglasju z njima uvedel 36-urni delavnik s 1. januarjem 2009. Odločitev se je izkazala za pravo, saj so prvi učinki s stališča ekonomike pozitivni. Stroške plač smo znižali za 10 odstotkov, v začetku leta pa tudi nekoliko znižali število zaposlenih v režijskih službah. Ti ukrepi so zaenkrat zadostni.«« V teh časih je treba najbrž biti še SANI DIVITIBUS DITIORES! Človekova sreča je odvisna od več dejavnikov, zdravje pa je zagotovo najpomembnejše med njimi. Je največja vrednota, kije ne more nadomestiti nobena materialna dobrina. Nanj vplivajo številni dejavniki okolja; na mnoge med njimi nimamo vpliva, veliko pa je takš nih, ki jih lah ko z ustrez nim načinom življenja in z osveščenim obnašanjem uspešno reguliramo sami. Zato je ena od pomembnih nalog preventivnega zdravstvenega varstva spoznavanje pravilnega načina življenja in pravočasno odkrivanje ter odstranjevanje vplivov, ki imajo negativne učinke na zdravje. Osnovno poslanstvo novoustanovljenega Preventivnega specialističnega medicinskega centra v Velenju je spremljanje dogajanj v prostati. Za moške v srednji in sta-rej ši življenj ski dobi je zelo pomembno, da spoznajo osnovno funkcijo prostate in možne bolezenske spremembe v njej. Rak prostate postaja najbolj pogosta rakava bolezen pri moških, starejših od 50 let. Bolezen se razvije počasi in brez bolezenskih znakov. Eden od ciljev Preventivne- ga specialističnega medicinskega centra je zato zgodnje odkrivanje bolezni prostate, saj je od tega odvisna uspešnost zdravljenja. Poleg specialističnih uroloških pregledov pa preventivni medicinski specialistični center nudi tudi druge storitve, od različnih ultrazvočnih preiskav, do neinvazivnega zdravljenja inkontinence in preventivnih pregledov menedžerjev. V navezavi na antični rek »Zdravi so bogatejši od bogatih!« stro- kov ni vodja cen tra, prim. doc. Nado Vodopija, dr. med., spec. urolog, vsem, ki skrbite za svoje zdravje, sporoča: »Vljudno vas vabimo, da nas obiščete, mi pa bomo s svojim znanjem, strokovnostjo in osebnim pristopom poskrbeli, da to bogastvo tudi ohranite«. Preventivni specialistični center je odprt od ponedeljka do petka, in sicer od 15.30 do 20. ure, naročite pa se na elektronski naslov: naročanje@medicinski-center.com Primarij doc. Nado Vodopija, dr. med., spec. urolog, bo gost v oddaji Dobro jutro v ponedeljek, 23. marca, na VTV Velenje. PONUDBA SPECIALISTIČNIH STORITEV IN DIAGNOSTIKE Osnovna zdravstvena dejavnost LABORATORIJSKE PREISKAVE Venski odvzem krvi PSA total PSA prosti Kompletni urin Managerski program Osnovni managerski programi se izvajajo v sodelovanju s Splošno bolnišnico Slovenj Gradec. Specialistična zdravstvena dejavnost UROLOGIJA Specialistični urološki pregledi Transrektalni UZ pri urologu Uroflow Obravnava motnje erekcije Neinvazivno zdravljenje inkontinence Celostni urološki pregled RADIOLOGIJA Ultrazvočne preiskave abdomn Ultrazvočne preiskave ožilja na vratu Ultrazvočne preiskave ven spodnjih udov Ultrazvočne preiskave arterij spodnjih udov Ultrazvočne preiskave arterij in ven spodnjih udov ORTOPEDIJA Ultrazvočne preiskave sklepov Informacije in naročanje Efenkova cesta 61, Velenje Dijaški dom, 1. nadstropje bloka C e-naslov: naročanje@medicinski-center.com Sodel ujejo s številnimi v lokalnem okol ju. Med drugim so podporniki športa. Zlasti tesno sodel ujejo s Hopsi. Z njimi se veselijo ob zmagah, ob strani pa jim stojijo tudi ob porazih. posebej inovativen, tudi bolj fleksibilen kot sicer. »Največ časa posve čamo temu, da podjetje tržno in marketinško še bolj pozicioniramo na trgu. To med ostalim zahteva, da vsi v podjetju, od prvega do zadnjega, začnemo razmišljati in delovati v smeri zadovoljevanja potreb naših kup cev. Od njih živi mo. Gre za velik premik v razmišljanju, ki običajno terja veliko časa. Mi ga nimamo na pretek, a mi nikoli ni škoda dodatnega časa za pojasnjevanje zaposlenim o nujnosti sprememb v načinu vodenja in mojih pričakovanj do vsakega zaposlenega v podjetju. Poslužujemo se tudi posebnih prijemov, o katerih pa ne bi govoril, saj kljub temu da imamo urejene odnose s konkurenco, tej ne bi želel laj ša ti dela.« Sodelovali ste na pohištvenem sejmu. Ste pokazali kaj novega? »Ze lani, pred mojim prihodom v Garant, sem kot obiskovalec prišel na pohištveni sejem. Predvsem sem bil pozoren na konkurenco. Garant je na lanskem pohištvenem sejmu predstavil dnevni regal Kuba in novo spalnico. In ena od mojih prioritet ob prihodu v podjetje je bila, da z novim dnevnim regalom čim prej pridemo na trg, saj je bil odziv obiskovalcev izjemno pozitiven. Tako bomo imeli v začetku aprila regal Kuba že naprodaj v vseh večjih salonih v Sloveniji in seveda v našem salonu na Polzeli.« Skoraj tretjina šivilj brez dela V nazarskem Elkroju na seznamu trajnih presežkov 62 delavcev - Imena in podrobnosti v prihodnjih dneh TatjanaP odgoršek V tekstilni industriji, kije že tako v nezavidljivem položaju, je gospodarska recesija zarezala še toliko globlje. Izjema ni nazarski Elkroj, katerega večinski lastnik je od leta 2006 družinsko podjetje Rednak iz Florjana pri Šoštanju. Čeprav je to od takrat do danes popla ča lo kar nekaj dolgov, se posledicam krize ne morejo drugače izogniti kot z odpuščanjem delavcev. Ker gre v pretežni meri za ženski kolektiv, bo izguba njihovih delovnih mest boleče zarezala v mnoge zgornjesavinjske družine. Na sestanku s sindikati pred tre mi dnevi je pred sed ni ca uprave Štefanija Glušič povedala, daje na seznamu trajnih presežkov 62 delavcev, kar je skoraj tretjina zaposlenih, razlog za odpuščanje pa odpoved naro čil. »Nem ški kup ci so nam še januarja letos zagotavljali, da naročil ne bodo bistveno zmanjševali. S firmo Hugo Boss smo imeli - na primer -dogovorjene cene in proizvodnjo za celo leto, skupaj je to predstavljalo skoraj četrtino proizvodnje. Ko so se očitno soočili z realnostjo, pa so preko elektronske pošte odpovedali naročila za celo sezono. Praktično čez noč smo tako ostali brez 65 odstotkov dela,»je povedala in nadaljevala: "Za krizo nismo krivi mi. Ne rečem, da se v podjetju nismo srečevali s težavami, vendar smo jih z ukrepi kar obvladovali. Še lani smo poslovali pozitivno, kar pomeni, da smo se uspešno upirali močni konkurenci cenenih izdelkov iz Kitajske in Daljnega vzhoda. Elkroj je cenjena blagovna znamka, sinonim za kakovost. Lahko rečem, daje za vse položaj strahotno boleč, in če bi bile možne kakšne druge rešitev, bi se jih oprijeli. Naredili smo vse, da bi zapolnili proste zmogljivosti z dodatnim delom drugih potencialnih kupcev, a je prodaja vsem zelo padla. Poleg tega večina med njimi svoje izdelke izdeluje v Romuniji, Makedoniji ali drugje, kjer so cene dela bistveno nižje in kljub naši visoki kakovosti niso pripravljeni prestaviti dela v Elkroj.« Glušičeva je zatrdila, da so se s sindikatom dogovo rili o spoštovanju zakonskih določil v takih primerih. Podroben poimenski seznam z odpovednimi roki in višino odpravnine naj bi v Elkroju pripravili do 27. marca. ŠtefanijaG lušič: »Praktično čez noč smoo stali brez 65 odstotkov dela.« Kako v prihodnje? Odgovora v firmi, ki je do sedaj zaposlovala blizu 230 delavcev, od tega v delniški družbi blizu 200, v invalidskem podjetju pa nekaj več kot 30 delavcev, ne vedo. Kljub trudu nimajo namreč nikakršnih zagotovil ali jamstev in tako kot vsi drugi ne vedo, kaj se bo v teh kriznih časih še zgo dilo. O tem, da bi se družinsko podjetje Rednak umaknilo iz Elkroja, kar je slišati, Glušičeva ne ve nič. »Vse normalno deluje, še vedno je približno 55-odstoten lastnik družbe. Vsi se trudimo, vendar čudežev ne moremo delati,« je še povedala Glušičeva. 19. marca 2009 _društva Šentilj bo dobil nov večnamenski objekt V KS Šentilj se veselijo novogradnje v središču kraja - V zgradbi nova šola, vrtec, dom krajanov in večnamenska dvorana, morda tudi nov gasilski dom -Krajani množično delujejo v društvih Šentilj pri Velenju - »Zaselka Šentilj v naši krajevni skupnosti sploh ni. Našo faro sestavljajo zaselki Silova, Laze, Arnače in Ložnica. Kdor tega kraja ne pozna, mu lahko sporočim, daje to raj na zemlji. Naša doli na se raz pros ti ra med Sevčnikom in Kožljem. Imamo veliko prireditev, ki lepo uspejo -naj ome nim le žegna nje konj, na katerem se zbere tudi po več kot 120 konj. So pa morda vseeno prema lo opa že ne, » nam je v uvo du povedal predsednik sveta KS Šentilj Janez Podbornik, ko smo ga za začetek prosili, da nam predstavi Šentilj pri Velenju. Ob obisku te zanimive krajevne skupnosti, kije zelo razgibana, sta se nam pridruži la tudi predsed ni ka dveh zelo delavnih društev; po času obstoja mlado Društvo upokojencev Šentilj je zastopal predsednik Alojz Leskovšek, Kulturno-prosvetno društvo Franc Schreiner pa predsednica Ema Gajšt. »Lahko rečem, da se naša krajevna skupnost razvija tako, kot smo si začrtali. Danes nas je v Šentilju približno 1200. Še vedno gre za pretežno kmetijsko področje, želimo pa si, da takšno tudi ostane. Ne želimo si hitre pozidave Šenti- lja. Tudi 20 novih individualnih hiš, ki naj bi jih dobili na zemlji, ki jo je odkupila MO Velenje, bodo novi lastniki gradili po tem, ko bomo uredili vso infrastrukturo, brez stihije. Šentiljski otroci, če bodo želeli, bi lahko vsi gradili na domači zemlji. Bojimo pa se, kaj bo prinesel nov zakon, ki naj bi stavbna zemljišča spremenil nazaj v kmetij- Janez Podbornik ska,« nadaljuje Janez Podbornik. Ob tem doda, da je vesel in pono -sen, da so lansko leto uspeli kvalitetno popraviti in razširiti cesto skozi središče kraja proti Budner-lu in naprej proti Ponikvi. Trud kra- janov, ki so pomagali urejati športno igrišče, na kterem so lani dobili tudi igri šče z umet no travo, je prav tako popla čan. Mla di se radi zadržujejo na igriščih in to počno predvsem zaradi rekreacije ter druženja, s pridom pa ga izkoriščajo tudi starejši. »Naše igrišče je postalo mesto za srečanja in druženje,« doda Podbornik. Vesel je, da so Ema Gajšt uspeli na razpisu Fundacije za šport pridobiti 8800 evrov, 7 tisoč evrov je dodala Krajevna skupnost, ostalo pa MO Velenje. Projekt pa je stal 30 milijonov evrov. Nova šola, vrtec in večnamenski dom Ze nekaj let se v Šentilju govori, da potrebujejo večnamensko športno dvorano, pa tudi šola in vrtec sta že ne le tesna, ampak tudi v precej dotrajani zgradbi, ki bi jo morali krepko obnoviti. Urediti bi morali klet, ker šolo poplavlja, streha je £_ Alojz Leskovšek še pokrita z azbestno kritino, vrtec je premajhen - jeseni naj bi v njem mesto iskali starši 19 malčkov, prostora pa bo le za 5 otrok. »Po temeljitih raziskavah in številnih ogledih ter pogovorih z odgovornimi na MO Velenje smo prišli do skupnega imenovalca, da v Šentilju potrebujemo novo šolo, vrtec, večnamenski dom in športno dvorano. V idejni projekt smo vključili tudi izgradnjo novega gasilskega doma. Čakamo še idejne projekte, potem se bomo skupaj z gasilci odločili, ali bi šli na boljše ali ne, ali se bodo selili ali ne.« Mestna občina Velenje je prav za ta projekt že usta novila odbor, v katerem sta tudi Drago Potočnik in Janez Podbornik. »Letos naj bi končali idejne projekte, leta 2010 naj bi se gradnja začela. Upam, da ne bo kriza preprečila teh načrtov, saj stavbo resnično potrebujemo. Krajani me ves čas sprašujejo, kdaj bomo dobili večjo, prireditvam bolj primer no dvorano, saj je znano, da so odlično obiskane in da naš dom krajanov s pridom uporabljajo tudi društva, ki med letom res veliko delajo.« Sicer pa letos v Šentilju ne računajo na veliko novih infrastruktur-nih pridobitev. Zelijo si le dokončati obnovo 1 kilometer dolgega odseka ceste »Boček«, ki so jo pred zimo že utrdili in uredili odvodnja-vanje, da se teren pred asfaltiranjem usede. Veselijo se tudi sanacije plazovitega dela ceste proti Šentilju, malo za odcepom za Kavče, kjer bo država vložila kar milijon evrov za sanacijo nevarnega dela ceste. Enosmerni promet tam sedaj urejajo semaforji, tako pa naj bi bilo še do konca maja, ko bo obnova končana. Nič jim ni težko V Šentilju so zelo veseli, da so se upokojenci odločili, da ustanovijo svoje Društvo upokojencev. »Zelo so pridni, nanje se res lahko zanesemo pri vsaki delovni akciji. Pa še število članov se je močno dvignilo, »doda predsednik KS, potem pa nam več o delu druš tva pove predsednik društva Alojz Leskov-šek. »Kot samostoj no društvo smo začeli delovati 1. januarja 2008. prej smo dolga leta delovali kot pododbor DU Velenje. Članstvo se je od leta 2005, ko sem postal predsednik pododbora društva, pa do danes zelo pove ča lo. Leta 2005 smo imeli 156 članov, letos pa jih imamo že 236 članov in članic. Malo se že pozna, da ima mo v kraju več upokojencev, več pa je tudi takih, ki si želijo delovati v društvu. Med letom pripravljamo redne rekreacije, dobivamo se dvakrat tedensko. Izvajamo krožek šivanja, pripravljamo pa tudi različna priložnostna srečanja, od športnih pa do obeležitev prazni- kov. Velikokrat se odpravimo tudi na izlete, jeseni pripravimo tekmovanje sosednjih krajevnih skupnosti. Prav druženju dajemo velik poudarek.« Izvedeli smo še, da veliko pomagajo tudi pri delu Krajevne skupnosti. »Udeležujemo še čistilnih akcij, urejujemo naš športni park in igrišča v njem. Lani smo popravili in obnovili tudi brunarico ob igriščih.« Tako kot lani, ko so se odpravili na kar štiri izlete, jih bodo seveda pripravljali tudi letos. Za prvega je bilo zanimanje tako veliko, da vseh ne bodo mogli vzetiz raven. Kultura jim veliko pomeni Zelo delavni so v kraju tudi člani Kulturno-prosvetnega društva Franc Schreiner. Predsednica društva, ki je dobilo ime po nekdanjem župniku v Šentilju, Ema Gajšt nam na začetku pove, da pod okriljem društva deluje zelo uspešna gledališka sekcija, kije z lansko gledališko predstavo Čaj za dve več kot navdušila. Ponovitve so se vrstile, dvorana je bila vedno polna. K temu Ema doda: »Med letom pripravimo veliko kulturnih prireditev; ob slovenskem kulturnem prazniku že 22 let pripravljamo srečanje pevskih zborov in skupin iz okolice. Vsako leto nastopi okoli 15 zborov. Vedno pripravimo proslavo za materinski dan in dan žena. Letošnjo smo pripravili minulo soboto pred polno dvorano večnamenskega doma. V času praznovanja krajevnega praznika pripravimo Šentilj-ske igre in otroški živ-žav. V decembru poskrbimo za miklav-ževanje, za dan državnosti pa pripravimo slavje s kulturnim programom.« V društvu deluje kar 258 članov in članic od 16 leta starosti dalje, dobro pa sodelujejo tudi s šolo inv rtcem. ■ BojanaŠ pegel Središček raja je lanid obilo tudig redico zn apisomŠ entilj, saj tegai mena nak rajevnih tablah ni. Za njo je šola, ki je tudi pon ovogradnji tik ob njej naj ne bip orušili. Znanja o vinu in kulinariki Eden od osrednjih ciljev delovanja Društva vinogradnikov iz Šmartnega ob Paki je spodbuditi člane za pridelavo čim bolj kakovostnega vina. Da so na dobri poti, dokazuje vsakoletno ocenjevanje vin. Predsednik društva Peter Krajnc je prepričan, da je za zavidanja vredne ocene največ pripomoglo izobraževanje članov. Vsako leto pripravijo kar nekaj predavanj, tečajev. Nazadnje seminar Pokušnja in ocenjevanje vin, na katerem je sodelovalo 45 udeležencev, še večjo pozornost članov domačega in sosednjih tovrstnih društev pa sta pritegnila tečaja Pokušina, spoznavanje in ocenjevanje vin ter Kletar polnilec. »Glede na to, da v domačem okolju - zlasti ob martinovem - ponujamo vinogradniki v zidanicah svoje vino, smo se odločili, da bomo organizirali še tečaj sommelier ljubitelj. Poteka od 25. februarja, sklenili pa ga bomo danes (v četrtek) v hotelu Piramida v Mari-boru.Tudi na tem tečaju sodelujejo člani domačega društva, sosednjih društev vinogradnikov, nekateri gostinci in predstavniki kmečkih turiz mov.« Kot je še pojasnil Krajnc, so tečaj sommelier ljubitelj namenili vsem, ki želijo pridobiti osnovna somme-lierska znanja o vinu in kulinariki. Predavatelji so udeležencem predstavili osnove vinogradništva, vinarstva, jih naučili, kako se pokušajo vina, kako je potrebno postreči kakšno vino, jih seznanili s tako imenovano kulturo mize ter o »sožitju« vina in hrane. »Udeleženci ugotavljamo, daje tečaj nepozabno darilo za vsakega vinoljuba,« je še dejal Peter Krajnc. ■ Tp Nat ečajus ommelierl jubitelj sop oskusili kar8 6v zorcevd omačih in tujih vin.V saki predstavitvi jes ledila šes trokovnar azlaga. Prizadevnost v društvu upokojencev Vinska Gora Čas občnih zborov je v polnem teku in kar težko se je odzvati vsem vabilom nanje. Eden takšnih, ki bi ga bilo škoda zamuditi, je bil v Vinski Gori, ki ga je organiziralo tamkajšnje Društvo upokojencev. Tako kot za uspešnim moškim stoji uspešna ženska, velja tudi za to društvo, da se za njegovim imenom »skrivata« kar dve uspešni ženski: predsednica Anica Lamot in tajnica ter blagajničarka Mihela Oštor. Njuna energija in prizadevnost se raztezata tudi na ostale člane upravnega odbora ter posledično na vse čla ne druš tva, kar so doka za li z zelo množično udeležbo v tamkajšnjem večnamenskem domu v Vinski Gori. V ustaljen potek občnega zbora so nas popeljali pevci društvenega mešanega pevskega zbora in prikupni domači osnovnošolci ter ga popestrili z razstavo ročnih del v zelo lepih, na novo urejenih prostorih društva, kar je bila prava paša za oči. Videno in slišano si zasluži vso pohvalo, saj dokazuje, da čas upokojitve ni vedno čas umiritve, ampak razcvet sposobnosti skritih talentov, ki do upokojitve niso prišli do veljave. Standardno »pomanjkanje časa« upokojencev se samo »preobrazi« iz enega v drugo ... »Pozdravi gostov« so dokazali, da društvo deluje široko in je dejavno na veliko področjih, kar je razvidno tudi iz Biltena Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje. V njem je mogoče najti Program dela za leto 2009 in se po možnosti udeleževati različnih področij dogajanja, od športa do kulture. Zagotovo se najde za vsakogar nekaj, kar mu je bliže. Iz njega se čuti skrb za člane društva in njihovo dobro počutje, za kar je bilo poskrbljeno tudi tokrat, saj je na koncu sledila pogostitev ob zvokih harmonikarja. ■ MarijaL esjak »Biserček« z razstave ročnih del _KULTURA_ Zadnji (šesti) koncert 4. sezone glasbene Klasike v Velenju 19. marca 2009 »Risba je osnova vsega« V galerij i Velenje in razstavišču Gorenje odprli obširno razstavo del akademske slikarke Metke Kraševec SlikarkaM etkaK rašovec i na vtoricaf ilma on jenemž ivljenju in delu,p esnica Meta Kušar, medo gledomf ilma vv elenjskiG aleriji. KOLONA Kolonija ALUO Nataša T ajnikS tu par Verjetno je nas plošnos laboz nano, da vVelenju vo rganizaciji GalerijeVelenje že od letal 990v sako letu vm esecuj unijup ote-ka kolonija študentov zaključnih letnikov slikarstva Akademije zal ikovnou metnost vL jubljani.K olonija vVelenju je medš tu-dentič etrtegal etnikas likarstva kar priljubljena, sajp rinaša s sabot rip rijaznen agrade,o mogoča pa tedenn emotenegau stvar-janja inb ivanja v mestuVelenje. Prvan agradak olonije jep ona-vadide narna,dr ugan agrada jes amostojnar azstava vG aleriji Velenje int retjon agradop odeliG orenje( tehtnica zap reverjanje teže, kavni mlinček ali mikser za stepanje jajc). Začetni namen kolonijeA LUOje bilp redvsema nimiranjem eščanovVelenja, še zlasti pa animiranje mladih srednješolcev za študij slikarstva, saj vVelenju koneco semdesetihp rejšnjegas toletja ni biloa kadem-sko izobraženih slikarjev. To se je odražalo v samem mestu in tudi vde lovanjug alerije - takrat še vo kviruK ulturnegac entra IvanaN apotnikaVelenje. Zv sakoletnok olonijo pa jez rasla tudi beral ikovnihu metnin, ki sen abirajo vde pojuG alerijeVelenje v unikatni zbirki začetnih umetniških del sodobnih slovenskih slikarjev. Zbirka ALUO je prerez slovenskega študentskega likovne-gau stvarjanja, saj so v njejz brani( z delom ali več) vsiu deležen-cik olonij( študentjes likarstvaA LUO odl 990 naprej). Med nagrajencik olonije pa jev elikol ikovnihu metnikov, ki danes uspešnos ooblikujejop rostors lovenskes odobnev izualneu met-nosti.N agrajenci odl 990 dalje pov rsti so:Z magoL enardič (danes prof. naA LUO),A lenkaP irman, Dušan Fišer,G regor Kokalj, Tadej Tozon,S ilvesterP lotajs Sicoe,B ranko Korez, Josip RochusP ongrac,Z vonkaTončkaS imčič,M ateja Sever,D amijan Stepančič,M arkoZ orovič,Z vonkaS imčič, SimonK ajtna, Uroš Paternu,D rago Mom,NatašaTajnik,KsenijaC erče, DenisS ene-gačnik,S imonaC udovan, Peter Štrovs, AnjaJ erčič, Robert Cernelč,M artina Bohar, Tajal vančič,B arbaraK astelec,K lemen Gorup, AndrejK amnik,M irjamM arussig, Uroš Cokl,E vgenija Jarc,D ubravkoB aumgartner, MajaM alovrh, AnaS luga,S anela Jahič, Urša Vidic,KlemenVolovšek,Karmen Bajec,Nataša Colja, Tanja Makuc,M ilankaF abjančič, MarkP ožlep, Jurij Selan, NejaTomšič, TinaD obrajc,B rinaTorkar,J ovitaP ristov-šek, Velibor Barišič, Andreja Potočar, Alja Krofl, Ana Kravanja, Mitja Konič, Mirko Malle. Kolonija danes z nastalimi deli ustvarja angažiran in kreativni zapis naše velenjske vsakdanjosti skozi oči mladih bodočih umet-nikovš tudentov izr azličnihk oncevS lovenije, vz adnjem času pa tudig ostujočihš tudentov naA LUO iz EU inv zhodnih držav. Pečatk olonije jez agotovo vv zbujenemz avedanju ina nimaciji mladih inn enazadnje vg radnjit rajneu metniškez birke, ki bo že z2 0.z aporednok olonijop okazalap rerez novihs meri vm ladem slovenskems likarstvu. Pomenz birke vk ontekstus lovenskega prostora je zagotovo velik, saj je to edina zbirka večine avtorjev, ki soz aključevališ tudij naA LUO v letihl 990-2009.L astnik zbirke jeG alerija Velenje, torej je naša- j avna,p rvonagrajenci so razstavljeni naVelenjskemg radu,o stala dela pa sen ahajajo v depojuG alerijeV elenje. Ker je samp rojektk oloniješ tudentovs likarstvaA LUOz astavljen vs mislup edagoškega inr aziskovalnegak onteksta,je vs voji izvedbi eden izmedu spešnejših ino riginalnihp rojektovG alerije Velenje.S eveda bi biloo dlično, da bit rajal, saj je v vseh teh letih sooblikoval tudiv elenjskik ulturnip rostor,m estuVelenje pa podarilu nikatnou metniškoz birko, ki bi( če bi bilo vse pos reči) s svojo 50. edicijo ponudila marsikateri zanimiv umetniški izstis trenutnegap rostora in časa. Kajl ahkov elenjskiu metnikin aredi-mo zan eukinitevk olonije, ki jes ooblikovala tudi deln ašega lastnegau stvarjanja.L ahko sev eselimol etošnje2 0.o bletnice kolonijeA LUO, kije tudim arsikaterega izmed nasp opeljala na potau metniškihp oklicev. S temz avedanjemp odpiramok olonijo ALUO vp ričakovanju novihn agrajencev,p redstavitev ina naliz projekta. Tokrat z ukraj inskim pianistom Denysom Masliukom v veliki koncertnii dvorani GŠ »Frana Koruna Koželjskega« Dr. FrancK rižnar V Velenju smo v aktualni sezoni 4. (glasbene) Klasike v organizaciji Festivala Velenje slišali nastope pevske solistke s harmoniko taj-vansko slovenskega para Hsing-Y-ing Chengove in Primoža Parovela, Godalni kvartet Tartini, Dunajske flavtiste s harfistko Adelheid Blov-skyMiller, mariborski ženski pevski zbor Carmina Slovenica s Kar-mino Šilec in nemškega organista Martina Sanderja. Tokrat (10. marca) je bil v veliki velenjski koncertni dvorani (do)končno na sporedu še klavirski recital. Zakaj končno? Zato, ker je večina podobnih uglednih (domačih in tujih) abonmajskih ciklusov (tuidi v bližnjih Ljubljani in Mariboru) zgrajenih prav na pianističnih večerih. Že to govori o samem bogastvu velenjske glasbene ponudbe. 31-let-ni ukrajinski pianist Denys Masli- IV. Akademija Poetična Slovenija V soboto, na svetovni dan poezije in lutk, bodo v Velenju podelili književno nagrado Čaša nesmrtnosti/Velenjica Velenje, 21. marca - Na IV. Akademiji Poetična Slovenija ob svetovnem dnevu poezije in lutk, ki bo to soboto, 21. marca, ob 19. uri, v orgelski dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega - prireditev bo posvečena tudi 50-letni-ci mesta Velenje - bo književno nagrado Čaša nesmrtnosti/Velenjica 2009 prejel Vinko Möderndorfer. Dobil jo bo za desetletni vrhunski pesniški opus za odrasle, s katerim je pomembno zaznamoval sodobno sloven sko poe zijo. Na prireditvi bodo umetniški program pripravili učitelji glasbene šole Velenje Andreja Golež, Gordana Hleb, Primož Krajnc, Jerneja Pačnik, David Špec Jezernik, Nikolaj Žličar ter MUZAGET Liri-konfestovega Olimpa. Organizator prireditve - Velenjska knjižna fundacija in Književna asociacija Vele-nika - bo v soboto ob 12. uri v velenjski Knjižnici predstavil tudi Lirikonovo revijalno antologijo, knjige letošnjega nagrajenca in hkrati pripravil priložnostno lutkovno razstavo. ■ bš uk (roj. 1978), ki ga zaradi njegovega prvotnega in zgodnjega šolanja v Belorusiji pogosto zamenjujejo z Belorusom, od l. 2004 pa stalno živi in deluje v našem Kopru, je v tem pogledu pravi internaciona-lec: Ukrajinec, Belorus in Slovenec. Njegovat okratnak lavirskap onu-dba je bila spet po enis tranim ed-narodna, podr ugi( klavirskat eh-nika, slogi granja) pav sekakor trdnor uska.M ojster črno bele klaviature se je z deli Ludwiga vanBeethovna, Franza Liszta, Aleksandra Nikolajeviča Skrjabi-na,S ergejaS ergejevičaP rokofjeva in dvehd odatkov( Johannes Brahms in IsaacA lbeniz)i zkazal za izvrstnegai nterpreta vsehn ave-denih del. Njegov odličen spomin, globoko razumevanje glasbe, izrazita individualnost ter neomejene tehnične sposobnosti so se spet izkazale zav rline, sk aterimije pianistMa sliuk žes topil na velenjskig lasbeni oder. Potem pa je z vsem tem samo šeg radiral v uvodnihB eethovnovih3 2v ariaci-jah, ki so bile tako rekoče dino klasično delo tegar ecitala. Širok lokdi namičnihg radacij ink on-trastnihr azpoloženj je bil ne le »ogrevanje« zap ianista in spet tradicionalnop olnoš tevilno in hvaležnoo bčinstvo,t emvečg lasba Velenje - GalerijaVelenje je pred kratkim tudi uradno postala samostojen javni zavod. Ustanovitelja -Mestna občina Velenje in podjetje Gorenje - bosta poslej pripravljala še obširnejše razstave, saj bodo postavljene tako v galeriji kot razstavišču Gorenje. Takšna je tudi v četrtek zvečer uradno odprta razstava del odlične slovenske akademske slikarke Metke Krašovec iz Ljubljane. V predstavlja 42 akvarelov, na katerih je rdeča nit moški in ženski akt, ter dve več kot odlični sliki velikega formata. V razstavišču Gorenje pa so na ogled slikarki-ne risbe. Prav do risbe goji pose- »inm edias res«. Zo bemaL iszto-vimade loma( Nokturno št. 3 v A s-duru -L jubezenski sen, in Madžarskar apsodija št.l 2 vc is-molu) pa jeu metnik žeo pozoril nas krajnosts vojek lavirske igre, kije vsekakor tudi odraz njegovih številnihr ezultatov zn ajodmevnej-ših( mednarodnih)t ekmovanj. Ta so ga tudi nekako izstrelila v mednarodnop ianističnoa reno in verjetno tudi k nam vS lovenijo, kjer pa sen jegovep risotnosti in kvalitetem orda celop remalo zavedamo!?Z agotovo je bilap ri-sotnost dvehS krjabinovihk lavir-skihm iniatur( Valček vA s-duru, op. 38, in Etuda št. 9 v gis-molu, op. 8 ) na temr ecitalup osledica pianistovihz adnjihd osežkov na istoimenskem( italijanskemm ed-narodnem )t ekmovanju, kjer je Masliuk še letos vG rossetub ri-ljantnoo dnesel3 .n agrado.B ra-vo: tako za to kot za vse, kar smo slišali tudi vVelenju in kar je še sledilo: po dveh odličnih Skrjabi-novih mojstrovinah še dvoje klavirskih SonatS ergejaP rokofjeva: št. 5 v C-duru, op. l35, in št. 6. V -du ru, op. 8 2. Bila je to spet neke vrsteb riljancar uskeg lasbe2 0. stoletja,r uskek lavirsket ehnike in poglobljenegat ovrstnegam uzici-ranja z vsemi odlikami klavirske igre. Ničč udnega torej, da se je v ben odnos, saj pravi, da je ta osno -va vsega. To smo izvedeli ob ogledu filma o njenem življenju in delu. V njem je iskreno spregovorila o svojem ustvarjanju, potovanjih in iskanjih ... Nenazadnje je Metka Krašovec risanje in slikanje kar 31 let poučevala tudi na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Kratek čas je vitalna in zelo ustvarjalna slikarka upokojena, a še vedno veliko ustvarja. V filmu smo izvedeli tudi to, da drži trditev, da slikar pravzaprav celo življenje riše eno sliko, tisto naj po memb nej šo. Na tokratni otvoritvi razstave je več o razstavi v Galeriji in razsta- obehp oglobljenih inp re- V^l cejo ddaljenihdo datkih DenysM asliuk nak oncu lotil šez asanjanega Brahmsovegal ntermezza | inA lbenizovegaCa diza. Hkrati z zadnjim več kot uspešnim koncertom aktualne 4. (glasbene) Klasike pa so v Velenju za sezono 2009/l0 že napovedali nastope v okviru nove sezone. Umetniški vodja tega ciklusa mag. Slavko Ludvik Šuklar je v imenu programske skupine abonmaja Klasika pri velenjskem Festivalu že obljubil nove koncerte in predstave: Zgodba o vojaku Igorja Stravinskega, nastope Pihalnega kvinteta ARI-ART, Gordane Hleb in Quartissi-ma, Musica Cubicularis, Akademski pevski zbor »Toneta Tomšiča« z Uršo Lah in kitarski duo Žarka Ignjatovica in Jerka Novaka. Spet gre za neke vrste premišljeni, izbrani in inovativni programski izbor. Redki pa so tudi profesionalni organizatorji (mednarodni in naši), ki na koncu nekega zaokroženega ciklusa občinstvo z anketnim vprašalnikom povprašajo po tem: kako ocenjujejo minulo sezono in kaj morda (glede na napoved nove) še pričakujejo, predlagajo, želijo ... To se je tudi tokrat zgodilo v Velenju. višču Gorenje povedala mag. Milena Koren Božiček, kustosinja razstave. Na njeno ustvarjanje je zagotovo močno vplivalo izobraževanje v Angliji in ZDA. »Ustvarjalnost gradi predvsem v prostoru, na intimnih predmetih in interieru. Neizpodbitno je poudarjanje banalnosti podobe in ne njene vsebine ...,« je med drugim povedala. Umetnica je številnim, ki so prišli na otvoritev razstave, povedala, daje s postavitvijo zelo zadovoljna in daje vesela, da se lahko predstavi tudi v Velenju. Več o njenem ustvarjanju in razmišljanju pa smo izvedeli iz filma, natančneje intervjuja z umetnico, ki gaje pripravila književnica Meta Kušar, ter kratkega filma profesorja dr. Tomaža Brejca o eni njenih slik, na kateri je upodobila Ano Šala-mon. Profesor Brejc je med drugim povedal: »Če je Ivana Kobilca največja slikarka 19. stoletja, potem je Metka Krašovec največja slikarka 20. stoletja.« In njena dela resn avdušijo! Z avtorico se lahko osebno srečate 9. aprila ob 17 h, ko pripravlja javno vodstvo po svoji razstavi. V razstavišču Gorenja pa si lahko ogledate tudi kratek film o umetnici. Razstava bo na ogled do 11. aprila. ■ bš 107,8 MHz tâonjSKO IDO CAS©PUSD0I M® Z AI OZ Pozornost pa že Glasbene novičke V našem kolektivu se glede zagotavljanja ženskih kvot ne smemo pritoževati. Za malenkost več kot polovico nas je. Čeprav so naši »fantje« kdaj tako tako, o njihovi pozornosti ob praznikih, kot sta 8. marec -dan žena in 25. marec - materinski dan, ne smemo reči žal besede. Kljub krizi so se tudi letos izkazali. Z darilom so poskrbeli za naše zdravje in malo dobre volje. Za njihov praznik, 40 mučenikov, smo se jim seveda ženski del kolektiva oddolžile, sicer bolj skrom no, a ven darle. Vsi skupaj se veselimo pomladi, eni zaradi takšnih razlogov, drugi drugačnih. Enim je namreč pri srcu regrat, drugi smo zadovoljni med drugim zaradi več sonca in drugačnih voznih razmer. Čeprav ponekod že govorijo o spomladanski utrujenosti, o tem v redakciji za zdaj še ne govorimo. Najbrž malo tudi za to, ker smo nekateri že koristili še nekaj lanskega dopus- ta, drugi pa na to priložnost še čakajo. Med njimi propagandista Jure in Sašo, ki pa v teh dneh nanj nimata časa razmišljati. Prihodnji teden bo namreč izšla druga letošnja priloga tednika Naš čas, v kateri bo kar nekaj informacij, priporočil, namigov s področja gradbeništva. Več o njej in še kakšnem dogodku v naši hiši pa v naslednji številki našega in upamo tudi vašega tednika Naš čas. ■ tp ... na kratko... JAN PLESTENJAK Skladba Si OK?, ena izmed treh novih skladb na aktualnem Jano-vem albumu Klasika in hkrati tudi singl, ki je napovedal izid albuma, je dobila novo podobo. V nekoliko hitrejše ritme remiksa jo je odela ekipa Deejay time-a. TRKAJ IN BENČ Raper Trkaj je z legendo slovenske popu larne glas be Jane zom Bončino Benčem priredil skladbo Ta noč je moja. Benčeva skladba je bila v osemdesetih letih presežek, tako tekstualno kot produkcijsko, sedaj pa jo boste lahko poslušali tudi v modernejši verziji. ČUKI Skupina v teh dneh v sosednji Avstriji, natančneje v Celovcu, zaključuje novi studijski album, pri katerem sodelujejo s priznano producentsko ekipo. Poleg tega predstavljajo videospot za aktualno skladbo Mal' naprej pa mal' nazaj, s katero so nastopili na letošnji EMI. EUROSONG V Mos kvi so izžre ba li vrst ni red nastopov na letošnjem Euroson-gu. Slovenski predstavniki Quar-tissimo bodo nastopili v drugem polfinalu, ki bo na sporedu 14. maja, kot deseti po vrsti. DAVID BYRNE Sloviti glasbenik, ustanovitelj legendarne skupine Talking Heads, bo 10. julija nastopil v ljubljanskih Križankah. David Byrne, ki je pred leti v tem v magičnem ambientu že nastopil, bo pred sta vil izključ no sklad be, ki jih je napi sal z Bri a nom Enom. PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. NICKELBACK - I'd Come For You 2. FLO-RIDA - Right Round 3. GRACE JONES - Well, Well, Well 1ft ^ "\î I A HI 2 i ( r I'd Come For You je drugi, za nekatere pa tudi že tretji single z zadnjega, šestega albuma kanadske skupine Nickelback. Album Dark Horse je sicer izšel 18. novembra lani, njegov izid pa je napovedal single Gotta be Somebody. Tokratna zmagovalna skladba v izboru pesmi tedna na Radiu Velenje je sicer balada, pri njenem nastanku pa je poleg članov skupine sodeloval tudi producent albuma Mutt Lange. t h ' £ U K i 117,1 MHZ Radio Velenje i----- ■ LESTVICA D@M< I ■ I ■ I SB Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Ans. Bobri - Zastonj pomlad se trudi 2. Ans. Bratov Avbreht - Stare modrosti držijo 3. Domen Kumer s prijatelji - Hočem polko nazaj 4. Ans. Korenine - Vrnil se bo 5. Brežiški flosarji - Solza 6. Polka punce - Maturantski ples 7. Ans. Ceglar - Skrita sreča 8. Ans. Nagelj - Bitje novega srca 9. Ans. Odpev - Kam odšle so sanje 10. Jodel Express - Do ušes zaljubljena ... več na: www.radiovelenje.com ... Gruzijcev ne bo na Eurosongu Gruzijska skupina Stefane&3G je sporočila, da se umika iz tekmovanja za popevko Evrovizije, ki bo maja v Moskvi. Tam naj bi nastopila s pesmijo We Don't Wanna Put In, ki jo je mogoče razumeti tudi kot besedno igro (Ne želimo Putina), to pa je v Rusiji izzvalo številne proteste. Evropska radiodifuzna zveza je nato sporočila, da besedil s politično vsebino na Evroviziji ne bodo dovolili. Kot so navedli, mora Gruzija ali na novo napisati besedilo pes mi ali pa izbra ti dru go pesem. Po prepričanju produ-centa skladbe in gruzijskega ministrstva za kulturo je bila odločitev EBU posledica pritiska Rusije, zato se Gruzija z letošnje Evrovizije umika. Odnosi med Rusijo in Gruzijo so po vojni med državama avgusta lani in ruskem priznanju neodvisnosti gruzijskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Ose-tije sicer izredno napeti. Pajčevina kamnitih pomaranč Skupina Stone Orange predstavlja nov singl, ki za razliko od zadnjega, dinamičnega Nori mlin, predstavlja njihovo bolj sentimentalno stran. Pesem Pajčevina je hkrati prva skladba, ki napoveduje prihod drugega albuma skupine. Stone Orange so za skladbo posneli videospot, režijo katerega so zaupali režiserju Predragu Raj-čiču, ki je tako že drugič poskrbel za vizualizacijo pesmi ljubljanskih rockeijev. Snemanje videospota se je odvilo v dveh dneh na dveh različnih lokacijah v Ljubljani. Kdaj bo novi album izšel, zaenkrat še ni znano. Člani skupine ne želijo prehitevati dogodkov in pravijo, daje najprej potrebno posneti ves materi al. Glasbeni viktor popularnosti Marku Vozlju V ljubljanskem Cankarjevem domu so minulo soboto podeljevali viktorje. Skupaj so jih podelili petnajst, in sicer šest viktorjev popularnosti po izboru bralcev revi- je Stop, osem strokovnih viktorjev, ki jih je izbrala Akademija Viktor in viktorja za življenjsko delo. Med viktorji popularnosti so podelili tudi viktorja za najbolj popularnega glasbenega izvajalca. Tega sije letos prislužil Marko Vozelj, zmagovalec lanskoletne Slovenske popevke in nekdanji član skupine Čuki, ki je lani objavil svoj prvi samo stoj ni album z naslovom Zdaj moj svet. Med nominiranci za viktorja popularnosti za glasbenega izvajalca sta v ožji izbor prišla še kantavtor Adi Smolar in ljubljanski raper Trkaj. Kingstoni napovedujejo tople čase Kingstoni, ki veljajo za nekakšne znanilce poletja, saj je v njihovih pesmih in ritmih čutiti veliko sonca, bodo po kraj šem medij skem zatišju na radijske postaje poslali novo skladbo z aktualne plošče Tropikana klub. Ker bo pesem nekoliko drugačna od verzije na albumu, te dni dokončujejo snemanje. Čist en mejhn radio se imenuje novi singl skupine, ki letos slavi svojo 15. obletnico. Energična, s pozitivno energijo nabita skladba, zavita v plesne ska ritme, je ena od pesmi na albumu Tropikana klub, kije do sedaj navrgel že šest uspešnic (Tropikana klub, Bossa noga, Katarina niza bisere, Non Stop, Pusti soncu v srce, Kocka je padla nate). Kingstoni tudi tokrat stavijo na energijo, spevno melodijo in zabavno besedilo, tokrat pa se pod skladbo podpisujejo pevec Reno, basist Dare in klaviaturist Zvone. I ■ I ■ I 12 19. marca 2009 »Vse, kar potrebujem, je ljubezen,« so peli in igrali člani Lions banda na prireditvi, ki so jo posvetili dnevu žena. To je bil njihov prvi javni nasi top, ki so ga mnogi, ki so vedeli, da že dolgo pridno vadij o, težko pričakovali. Nekateri od njih so bili v mladih letih pravi rockerji, danes, ko so že možje v najlepših letih, pa svojo ljubezen do glasbe gojijo naprej. Tokrat so prelgral vali Beatle, morda kdaj v prihodnosti slišimo tudi kaj njihovega. Glede na navdušene odzive publike kmalu pričal kuj emo še kakšen nastop. d Fotograf, fotografinja ln vmes slikar. Tako bi lahko poimel novali tole fotografijo. Robi Klančnik nikamor ne gre brez fotoaparata ali kamere, saj nenehno beleži dogodke, naravo in portrete ljudi. Nikoli ne ve, kdaj bo poslikano ln posneto uporabil v kakšnem od svojih projektov. Uroš Potočnik tudi dobro ve, kako se da fotografijo lepo vkomponirati v likovno delo, saj to nenehno počne. Marija Sermek pa je kot lastnica zasebne galerij e ArsIn, ki pripravlja odmevne razstave, ponosna na dosežke svoje družine, otvoritve, ki so pravi družabni dogodek, pa tako dokumentira tudi sama. * Marsikaj imata skupnega. Ludvik Golob in Robert Doler. Oba Velenjčana. Oba zaposlena v premogovniku. Oba imata rada šport, posebej nogomet. Oba sta vrgla oči - vsak na svojo seveda - brhki dekleti iz istega konca. Zdaj pa sta oba okrepila tudi upravo nogometašev Šmartnega ob Paki. Tudi cilji, ki jih želita z njimi doseči, so najbrž isti: polniti mreže nasprotnikov. Mali genij Pranav Veera, deček z indijskimi koreninami, ki živi v ZDA, je na prvi pogled povsem običajen šestletnik, ki se rad zabava na igrišču s prijatelji in tiči pred računalnikom. A v resnici je dečkov inteligenčni kvocient kar 176. Tako visok IQ ima le en človek na milijon ljudi, še Albert Einstein pa se je moral zadovoljiti s 160 (povprečje se giblje okoli 100). Trenutno so dečkova strast abeceda in številke. Zbira črke različnih oblik in barv, jih kombinira in sestavlja. Ker ima fotografski spomin, si za vsako črko ali številko zapomni, kako velika in kakšne barve je bila. »Nekoč je dejal, da ga zanimajo rojstni datumi ameriških predsednikov. Tako smo mu naredili tabelo z vsemi podatki, ki so na voljo, on pa je strmel vanjo ter se igral s številkami in datumi. Kmalu je znal našteti vrstni red njihovega bivanja v Beli hiši in njihovo starost,« je dejala njegova mati, ki ne hodi v službo, ampak se z njim ukvarja doma. Ko so se v vrtcu njegovi sošolci učili šteti do deset, je Pranav z lahkoto preštel do milijon. Pa ne le to; brez težav vam v trenutku pove dan vsakega datuma od leta 2000 naprej. Čeprav je Pranav tako poseben in tako sposoben, starši ne želijo, da bi preskakoval razrede ali se nehal šolati. »Želimo, da bi imel čim bolj normalno življenje, takšno kot njegovi sovrstniki,« je dejal oče. 34-letni zoolog in ljubitelj živali Kevin Richardson se je odločil, da bo svoje življenje posvetil proučevanju levov. Z metodo neposrednega opazovanja se je s svojimi ljubljenci zelo povezal - z njimi se igra, spi in celo plava v bližnji reki. S svojo levinjo po imenu Meg se tako večkrat odpravi na osvežujoče kopanje v Crocodile River, ki leži južno od gorovja Magalies-burg v Južni Afriki. »Na plavanje se odpravim le zaradi Meg. Ko greva proti reki, se obnaša kot kakšen navdušen pes. Ljudje so vedno presenečeni, da me Meg ne razstavi na koščke,« pravi Kevin. »Moji levi živijo zelo različno. Nekateri gredo plavat, drugi se sprehajajo, spet tretji se uležejo pod kakšno drevo v parku.« Sedemletna levinja Meg, ki tehta celih 185 kilogramov, živi s svojo setro Amy v t. i. Kraljestvu belega leva blizu Johannesburga. Gre za rezervat v velikosti 650 kvadratnih kilometrov, kjer poleg levov živijo še hijene in leopardi. Organizacija pod istim imenom sicer financira proučevanja plenilcev v Bocvani in skrbi za ozaveščenje ljudi o belem levu, ki velja za zelo ogroženega. Richardson želi s svojim delom, o katerem je bilo posnetih že več dokumentarcev, čim več pripomoči k obstoju populacije. Čokohollk Neka Britanka je čokoholik v pravem pomenu besede. V življenju je pojedla že kar okoli štiri tone te sladke razvade - in pred kratkim praznovala stoletnico. Peggy Griffiths iz pokrajine Devon se ne spominja dne, v katerem ne bi zaužila vsaj ene tablice sladke, slastne čokolade. Njena hči je izračunala, daje v stotih letih življenja njena mati zaužila neverjetnih 70 tisoč tablic čokolade britanske znamke Cadbury, okoli 30 na teden. »Ko sem bila še otrok, sem si s svojo žepnino lahko privoščila zelo malo stvari, a Cadburyjeva čokoladna tablica je bila ena izmed njih. Njen okus se do danes ni spremenil« je dejala Peggy. Zanimiva Britanka je v 30. letih 20. stoletja odprla trgovinico s sladkarijami, a jo je morala [ kmalu zapreti, saj je med delov- ^^^ nim časom pojedla toliko čoko- ^H^. lade, da ob koncu meseca ni ime- ■ ^^^H la kaj prida dobička. »Preprosto . se ji ne morem upreti. Spomnim ^^^ se, da mi je mati v otroštvu rekla, ^^^^^^^^^ da so vse sladkarije, razen čokolade, slabe za moje zdravje. Očitno , sem jo vzela preveč zares...« " . ^^^^^^ Lahko sta Romeo in Julija Zaljubljenci si bodo večno zvestobo kmalu lahko obljubili na mestu, kjer sta si ljubezen nekoč izpovedovala Romeo in Julija. Cerkvene poroke, ki doslej v zgodovinskih stavbah v Veroni niso bile mogoče, bodo na tem romantičnem kraju mogoče od aprila, in sicer bodisi v hiši bodisi na dvorišču tik pod znamenitim balkonom. Vendar ima tudi romantika svojo ceno; za poroko v Julijini hiši bo tako treba odšteti od 600 evrov za poroko para s stalnim bivališčem v tem severnoitalijanskem mestu, do tisoč evrov, če bosta usodni da dahnila nedržavljana EU-ja. Po navedbah oblasti je razlika v ceni posledica tega, da državljani tretjih držav za poroko potrebujejo več dokumentacije. Zamisel o možnosti porok v Julijini hiši je del načrta mestnih oblasti, da utrdijo podobo Verone kot mesta ljubezni. V prihodnosti naj bi to ponudbo dopolnili, tako da si bodo lah ko zalju bljen ci pri vo šči li cel poroč ni paket, v katerem bo vključeno vse - od hotelske namestitve do cvetličnih aranžmajev. Žena nap rodaj Britancu Garyju Batesu je žena tako parala živce in sivila lase, da se se je odločil ter jo dal naprodaj. In ponudbe so kar prihajale... »Godrnjava žena. Brez davka. Dobro vzdrževana, malo rje,« je v svojem oglasu, ki ga je objavil na spletnem portalu, namenjenem prodaji ali nakupu avtomobilov in drugega blaga, med drugim zapisal 38-letni Britanec iz Gloucestershira na jugozahodu Anglije. Nesrečni Gary je dejal, da je imel vsega dovolj, ko je njegova 40-letna žena Donna lenarila in gledala neumnosti po televiziji, hkrati pa se neprestano pritoževala nad njim. Prekipelo mu je in odločil se je za omenjeno šalo. Nikakor pa ni pričakoval, da bo kdor koli odgovoril na njegov oglas. »Ljudje pa so kar naprej klicali in spraševali, ali je še na voljo,« se je čudil. Par je poro čen šele leto dni, Bates pa je še dejal, da mu je sopro ga naj prej, ko je izve de la, da jo je dal » na trži šče«, pri -solila klofuto, zdaj pa v celot ni zgod bi vidi tudi šaljivo stran. Nekaterim v Šaleški dolini se zdi malo čudno, kako to, da so se tuji trgovci lotili gradnje takega mega nakupovalnega centra v Trebuši. A so očitno dobro vedeli, da bo cesta Velenje-Arja vas še dolgo zelo zelo prometna. Nova Slovenija Nikakor ni dovolj, da imamo stranko Nova Slovenija. Za lepše življenje bi res potrebovali novo Slovenij o. Stari in mladi Očitno res vsestransko velja, da mladi kar hitro pozabij o na stare. Mnogi menij o, da to velja tudi za Staro Velenje. Ženitve in ločitve Še dobro, da imamo gregorj evo, ko se ptički ženijo. Ljudje se tako in tako vse bolj ločuj ej o. Ne le tisti, ki so poročel ni. Povoženi taksisti Velenjski taksisti so dolgo govorili, da j im Lokalc ni nobena konkurenca. Zadnje čase pa so začeli močno tarnati. Da j im lokalc v mestu jemlje dobršen kos krul ha. In bo občina vsaj posredno še drugič segla v žep: prvič j e pomagala zagotoviti zastonj vožnjo z avtobusom, zdaj bo pomagala še taksistom. Vse za dobro ljudi! Hla den veter Po svetu - po velenjskem občinskem svetu, je zavel nov veter. In j e Severj u odnesel komisij o. Halo, halo ... Nekaterim se zdi še nekako razumljivo, da so v Velenju povezali telekomunikacij e ter krožišče in podhod, ampak da tudi pokopali šče ... Pa saj gre le za denar. Država da in vzame Delavci Gorenja so že močno občutili, da država nikoli nič ne da, ne da bi kaj tudi vzela. Hvali se, da da »36-urnil kom« 60 evrov, ne pove pa, da j i moraj o nekateri skoraj pol vrniti. Neenakopravnost Tudi pri nas še nekateri vedno opozarj aj o, da dobivaj o ženske za enako delo nižj e plače. Enake imajo le tam, kjer moraj o za to ženske več delati. LJUDJE Državljanstva in matične zadeve Poenotenje praks upravnih enot Velenje, 12. marca - Upravna enota Velenje je bila v četrtek gostiteljica posveta, kjer so govorili o državljanstvih, migracijah in matičnih zadevah. Posveta so se udeležili predstavniki dvanajstih upravnih enot, pote- kalo pa je pod pokroviteljstvom Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Posvet je bil pomemben zaradi poenotenja praks s tega področja na ravni celotne države. »Zadeva je aktualna. V Velenju še toliko bolj, ker je tukaj veliko ljudi že pridobilo državljanstvo. Postopki, ki se nanašajo na pridobitev državljanstva so precej zapleteni, državna uprava pa mora biti strokovno dobro podkovana, da jih lahko kakovostno in korektno izpelje,« je o namenu posveta povedal načelnik UE Velenje, Fidel Krupic. ■ mkp Uradniki so se posvetovali. Pomlad odkriva divja odlagališča Čez zimo na Goricah zrasla tri divja odlagališča - Inšpektorica si jih je že ogledala - Sanacija iz žepa žep davkoplačevalcev Milena Krstič - Planinc Šoštanj - Kaj je ljudem, da smeti, kosovne odpadke raje kot na deponijo komunalnih dopadov, kjer jih prevzamejo brezplačno, raje odvržejo za prvim ovinkom? In ko jih odvrže tam, prvi, jih drugi, pa tretji in novo divje odlagališče je tu. »V občini Šoštanj, najbrž pa je tudi druge tako, da se nam smeti pojav- ljajo povsod. Nazadnje nas je o tem, da so se divja odlagališča začela pojavljati tudi na območju Goric seznanil Premogovnik Velenje. Inšpektorica medobčinskega inšpektorata je že bila na terenu. Povzročitelja je težko ugotoviti, smo se pa zmenili, da bomo na tem področju poostrili nadzor,« je povedal Andrej Volk iz Uprave Občine Šoštanj in dodal, da bi jim bila kakršna koli informacija o povzročiteljih dobrodošla. Samo na območju Goric so za zdaj znane tri lokacije. »Čeprav so po prvih podatkih na njih manjši odpadki, bolj posledice vandalizma in nočnih srečanj, pa sanacija tudi teh nekaj stane. Če gre na račun občine, pa gre tudi na račun davkoplačevalcev in tega bi se morali ljudje zavedati,« dodaja. Vožnja s spremljevalcem Vaja dela mojstra - Možnost je še vedno malo izkoriščena Milena Krstič - Planinc Velenje - Od leta 2006 je po Zakonu o varnosti cestnega prometa možna vožnja s spremljevalcem. Ta mladim omogoča oblikovanje navad, ki jim bodo v pomoč pri samostojni vožnji po opravljenem vozniškem izpitu. »Gre za možnost, da mladi pričnejo s pridobivanjem vozniških izkušenj s predhodnim daljšim usposabljanjem pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja in preden dopolnijo predpisano starost za vožnjo vozil,« pojasnjuje Rado Jeromel, vodja Izpitnega centra Velenje in dodaja, da pri tem dejansko velja načelo, da vaja dela mojstra, kar kaže tudi statistika uspešnosti kandidatov pri opravljanju vozniškega izpita. Usposabljanje poteka po predpisanem programu avtošole (usposabljanje v skladu s predpisanim programom iz vožnje pred vožnjo s spremljevalcem v avtošoli ne sme biti krajše od 20 ur) lahko prične oseba, stara najmanj 16 let in pol. Avtošole so enako kot kasnejši spremljevalec odgovorne za kandidata, ki se usposablja, zato so kriterij kdo je to lahko, strogi. »Spremljevalec, ki bo spremljal osebo na vožnji po upravljanjem usposabljanju in uspešno opravljenem preizkusu znanja pri avtošoli, mora biti vpisan v evidenčni karton vožnje, ki ga opravi Izpitni center. Spremljevalec mora biti star najmanj 30 let, imeti veljavno vozniško dovoljen je za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj 7 let, v evidenci pa ne sme imeti več kot 5 kazenskih točk,« pojasnjuje Jeromel. Spremljevalec je lahko eden od staršev, posvojiteljev, skrbnikov ali rejnikov osebe, ki bo vozila s spremljevalcem, lahko pa so to tudi stari starši, strice, tete, bratje, sestre, če s tem pisno soglašajo prej naštete osebe. Oseba sme voziti s spremljevalcem osebni avtomobil ali štiriko-lo po vseh cestah v Republiki Sloveniji, ne glede na vrsto in kategorizacijo ceste, dokler ne opravi vozniškega izpita oziroma največ šest mesecev po dopolnjenem 18. letu starosti. Čeprav je možnost za vožnjo s spremljevalcem odprta že nekaj časa, pa v Izpitnem centru Velenje opažajo, da doslej zanjo ni bilo velikega zanimanja. V letu 2006 so zabeležili šest kandidatov, leto kasneje 15, lani 19, letos do sredine marca pa 4. Zgovorna pa je statistika opravljanja vozniških izpitov pri kandidatih, ki so pred tem izkoristili možnost vožnje s spremljevalcem. Uspešnost je veliko boljša kot pri drugih, »klasičnih« kandidatih. V teh primerih kilometrina in z njo izkušnje res nekaj veljajo. Prihajajo Teharski plemiči Na velenjskih odrih bomo po dolgih letih videli operno predstavo -Ansambel Teharskih plemičev se že veseli predstav v Velenju, saj j im dvorana prenovljenega doma kulture nudi odlične možnosti za izvedbo BojanaŠ pegel Velenje - Eden največjih regijskih kulturni projektov v zadnjih 100 letih, Ipavčeva opera Teharski plemiči v produkciji Društva ljubiteljev umetnosti Celje, se s pomočjo Festivala Velenje in tremi predstavami v velenjskem domu kulture vrača na odre! Po tem ko je premiero doživela lani novembra na odru celjskega Ljudskega gledališča, sledilo pa ji je še 7 predstav v Celju in dve v Rogaški Slatini, bo Velenje tretje mesto, kjer bodo gostovali z opero, ki je navdušila tako publiko kot strokovno javnost. Zato smo pred predstavo v Velenju - za izven jo bodo zaigrali v soboto, 28. marca, ob 19.30 - na klepet povabili produ-centa opere Gregorja Delejo. Najprej nas je zanimalo, kako so v društvu, ki sicer uspešno deluje dobrih šest let, sploh prišli do ideje, da se lotijo tako zahtevnega projekta, kot je opera. Gregor Deleja nam je povedal: »Ideja se je porodila v okviru širšega projekta Knez Ulrih, s katerim smo skušali ob obletnici umora zadnjega celjskega kneza na Kalamegdanu obuditi duha rodbine, ki jo tako Celjani kot Slovenci prema lo pozna mo in smo pre ma lo ponosni nanjo. Hkrati je lani minilo 100 let od smrti skladatelja Benja-mi na Ipavca. Tako smo z ope ro Teharski plemiči obudili oba dogodka in hkrati ustvarili prvo slovensko opero z zgodovinsko tematiko.« Opero so »postavljali« šest mesecev, zadnje tedne pred predstavo resnično intenzivno. A trud je bil poplačan že na premieri. Vrnitev po 103 letih Po letu 1892, ko je bila opera krstno uprizorjena v Ljubljani, in 1895, ko so bili uprizorjeni v češkem Brnu, so se Teharski plemiči lani po 103 letih zmagoslavno vrnili na slovenske odre. Obenem gre za prvo GregorD eleja:» Zo pero smo doslejp oželii zjemne kritike, tudis trokovne.« lastno operno produkcijo v knežjem mestu, pod katero so se podpisali celjski umetniki: režiser Miha Alujevič, dirigent Simon Dvoršak, koreografinja Goga Stefanovič Erjavec, zbo rovodja in pro du cent Gregor Deleja, scenograf Matija Kovač in kostumografka Darja Vrebac. K temu naš sogovornik doda: »Celje je po eni stra ni maj hno, po drugi pa veliko. Naši umetniki žal nimajo kje nastopati, zato smo jim s tem projektom ponudili alternativo. Pa ne le njim, tudi drugim opernim odrom po Sloveniji. Zdru- žili smo več kot 100 sodelujočih, treba pa je izpostaviti prispevek mladih, zlasti srednješolcev in študentov, ki so krepko zastopani pri pripravi in izvedbi opere. Tako so dijaki celjske gradbene šole izdelali sceno, v zboru pa smo združili zbora Prve gimnazije in Gimnazije Center, tudi v orkestru igrajo večinoma celjski študentje, glavne vloge v operi pa imajo celjski profesionalni pevci in igralci, ki sicer službujejo v Ljubljani, Mariboru in Celju.« Naslovne vloge so prevzeli celjski operni solisti Andreja Zakonj-šek Krt, Martina Zapušek, Matjaž Stopinšek, Boštjan Korošec, brežiški basist Janko Volčanšek, stransko vlogo romarja je prevzel mladi celjski solist Miha Hliš, govorni vlogi pa sta si razdelila starosta celjskih igralcev Borut Alujevič in Marko Grad. V Orkestru Društva ljubiteljev umetnosti Celje igrajo dijaki, študentje in profesorji glasbenih šol iz Celja, Žalca in Šentjurja, plesni del predstave pa oblikujejo plesalke in plesalci Plesnega foruma Celje. » Prav vsi so se v svojih vlogah odlično znašli,« doda naš sogovornik. Prava paša za oči in ušesa Ansambel se že veseli gostovanja v Velenju, sploh ker pravijo, da jim dvorana doma kulture nudi odlične možnosti. »Lahko rečem, da bomo brez težav prenesli sceno iz celjskega odra na velenjskega, orke- Zgodba je tipična slovenska povest Zgodba opere Teharski plemiči je tipična slovenska povest, ki temelji na resničnih dejstvih. Gregor Deleja nam jo opi še tako le: »Celj ski grof Urh je zelo rad izkoriščal pravi co do prve noči, zato je bil strah in tre pet med dekleti in fanti v okolici Celja. Mlinarjev Janez iz Teharij pa se mu je zaradi nesmrtne zaljubljenosti v Marjetico postavil po robu. Ni dopustil, da bi jo Urh oskrunil pred njuno poroko. Skupaj s sovaščani seje Janez Urhu uprl, to pa je pri slednjem vzbudilo občudovanje. Zato si je Teharčane vzel za sebi enake in jih poplemeni-til. Zvesti so mu ostali dolga leta, vse do njegovega bridkega konca na Kalamegdanu.« ster bo v orke strskem jašku pred odrom, na odru pa bo še 70 nastopajočih. Opera ni dolga, je pa izredno poslušljiva in gledljiva. Ipavec je vanjo spretno vkomponiral slovenski melos, libreto je delo, kije nastalo po povesti izpod peresa žalskega pisatelja Ferda Žalčanina. Predstava traja uro in pol, ima pa en premor,«. Opera bo letos gostovala tako po Sloveniji kot tujini, saj so povabljeni tudi na Češko, kjer je bila uprizorjena pred 103 leti. »Veseli smo, da nam je uspela postavitev slo -venske opere, kije ne le na slovenskih, ampak tudi na tujih odrih izjemno redka. Zato se vseh gostovanj izjemno veselimo. Sploh ker so bile kritike res spodbudne,« ob koncu doda naš sogovornik. VI PISETE 19. marca 2009 Step up in Iliada skozi oči dijakov Dijaki Poklicne in tehnične šole za storitvene dejavnosti (PTŠSD) so zelo ustvarj alni - Prejšnji torek so na odru velenjskega doma kulture predstavili muzikal in gledališko parodij o Velenje, 10. marca - Dijaki Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti iz ŠCV Velenje so prejšnji teden navdušili s svojo ustvarjalnostjo. Skupaj z mentorji, profesorji na šoli, so namreč pripravili plesno glasbeni projekt Step up, katerega scenarij je nastal po filmu Step up 2, The Steets. V tem projektu so dijaki in učitelji povezali vsebine predmetov in ustvarili muzikal, v katerem je ponazorjena zgodba najstnikov Andy in Cha-sa, ki prihajata iz različnih družbenih slojev, skupna pa jima je ljubezen do plesa. Težave, s katerimi se srečujeta glavna junaka, ju združijo in na koncu spoznata, da ni pomembno, od kod posameznik prihaja in kako je oblečen, temveč da se izkaže s svojim znanjem in naredi najboljše, kar zmore. V predstavi, ki je v angleškem jeziku, sodeluje 30 dijakov, med njimi je 10 igralcev in 3 pevke. Prikazane so različne zvrsti plesa, od klasičnega baleta do sodobnega hip-hopa, latniskoameriških plesov ter show danca. Koreografija je delo mentoric Maše Kolšek, Katje Ranzinger Čater in Mine Gregorčič, kot zanimivost pa naj omenimo, da so posamezne koreografije delo samih dijakov. Scenarij je po film ski pred lo gi napi sa la Bojana Urbanc, ki je tudi mentorica igralskemu delu zasedbe. Za scenografijo so poleg mentorjev Nataše Meh Peer, Janeza Zajca in Maše Kolšek poskrbeli dijaki 2. letnika programa Prodajalec. Za tehnično in glasbeno izvedbo pa sta bila odgovorna Sebastjan Kukovec in Janez Zajc. Predstava je svojo premiero doživela 23. decembra lani, ko so jo dijaki predstavili dijakom in profesorjem svoje šole. Prejšnji teden pa je bilo občinstvo zelo pisano. Zabavna Iliada V sklopu plesnega projekta so dijakinje in dijaki prejšnji torek uprizorili tudi parodijo na Homer-jevo Iliado. Uprizoritev so pripravili dijaki programa Turistični tehnik kot primer turistične animacije zabavne vsebine. Po dijaški raz- Pod ijaškir azličiciH omerjeveI liade vzrokt rojanskev ojne ni bilal jubezen, ampak razsipnost lepeH elene.P redstava jez abavna inp oučnah krati. »Ljubezen za vse« Lions klub Velenje j e prejšnji ponedeljek pripravil odmeven dobrodelni koncert pred razprodano dvorano doma kulture Velenje - Lions klub Velenje je tradicionalni dobrodelni akustični koncert v velenjskem domu kulture letos poimenoval »Ljubezen za vse«. Namenjen je bil tudi praznovanju dneva žena, obenem pa so z zbranimi sredstvi od vstopnine donirali Društvu diabetikov Velenje za nakup aparata za pregled očesnega ozadja in socialno ogroženi družini Vintar. Karte za dobrodelni koncert so bile razprodane že nekaj dni pred koncertom. V nabito polni dvorani so se predstavili kvalitetni glasbeniki različnih glasbenih žanrov: T-Angels, Mlada Langa, Ave, Slovenski oktet, posebej pa je navdušila legendarna Tere-za Kesovija. Za presenečenje večera so poskrbeli s svojim premier-nim nastopom člani Lions banda, v katerem sodelujejo člani Lions kluba Velenje, ki so z venčkom ljubezenskih pesmi legendarnih Beat-lov osmislili naslov celotnega večera. Mnogi so njihov nastop nestrpno pričakovali, odzivi pa so bili več kot odlični. Lions klub Velenje tako nadaljuje tradicijo dobro organiziranih kvalitetnih glasbenih dogodkov, s katerim zbirajo sredstva za dobrodelne namene. Obk oncug lasbenop estregak oncerta so vsin astopajočiz apelis kupa j zz vezdov ečera Terezo Kesovijo. Plesnap redstava Step up jeo dličnoz amišljena ini zpeljana. ličici scenarija vzrok trojanske vojne ni bila ljubezen, ampak zgolj pretirana razsipnost lepe Helene, ki je ogrozila državno blagajno Špar-te (in kasneje tudi Troje). Na kakšen način je Homer pisal Iliado? V njegovi epski pesnitvi je zmagovala tista stran, ki mu je v danem trenutku ponudila večjo finančno podporo. Zakaj je Troja pogorela? Ker je bil na delu požigalec. Je kdo preživel požar? Ljubimca iz Troje, ki sta odprla priznano pekarno krofov, ki seje ohranila vse do današnjih dni. V zanimivi predstavi s primesmi plesa, ki so jo prikazali tudi lani na Pikinem festivalu, nastopajo Maša Ferme, Urša Pečečnik, Žan Valenčak, Dejan Ikovic in Dejan Tomovski. Mentorji so Marko Gams, Mag. Bojana Urbanc in Melita Cvikl Delopst. Knjižne novosti Paulo Coelho: Brida Mno gim dobro pozna ni avtor tudi pri nas zelo priljubljene knjige Alkimist nam tokrat predstavlja zgodbo o lepem, mladem irskem dekletu, ki se je odpravila na pot iskanja spoznanja. Na svoji poti sreča modreca, ki jo uči premagovati strahove in žensko, ki jo pouči o umetnosti plesanja na skrivnostno glasbo sveta. Oba sta ji sicer v pomoč, a do končnega cilja in spoznanja bo morala priti sama. Zeli si uskladiti odnos v partnerski zvezi in nje no hre pe ne nje po last ni osebnostni rasti..., kot pravi avtor sam: vsak človek ima možnost graditi ali saditi. Graditelji se lahko trudijo in ustvarjajo leta in leta, a na koncu bodo ostali zaprti med svoje stene. Življenje izgubi ves svoj smisel. Tisti pa, ki sadijo, včasih res trpijo zara di raz nih neviht in neurij, le redko počivajo, a ob spoznanju, da gradijo vrt, ki ne bo nehal rasti, ne izgubijo tudi upanja. V zgodovini vsake rastline je namreč tudi rast vsega sveta . Mala knjiga za velike starše Namen vzgoje ni pridobiti znanja dejstev, temveč učenje živeti z vrednotami. Prav zato je umetnost vzgoje iskanje primer nih trenutkov, načinov, prave mere . Za vse to je osnova brezpogojna ljubezen do otroka. Prav to nam poskušajo predstaviti slovenski psihologi in socialni pedagogi (dr. Zoran Mili-vojevic in ostali). Pogosto pa pozabljamo, da je poleg ljubezni za kvalitetno vzgojo potreben tudi vzgojni red, kamor spadajo tako postavljanje ciljev, pohvala in nagrajevanja, kakor tudi realna kritika in kazen. To pa je vsekakor naloga in dolžnost staršev in ne otrok. Avtorji nam predstavljajo številne napake pri vzgoji, ki lahko vodijo do prezaščitenih, razvajenih, uporniških ali zanemarjenih otrok. In še recept za boljši obed: 2 zvrhani žlici pohvalnih besed, 4 majhne žličke vztrajnega žuganja, " skodelice jasnih zahtev, 1 velika zajemalka zaupanja vase. Vse sestavine vztrajno mešajte in začinite z dobro voljo in ljubeznijo. Naj vam tekne! Susann Tamaro: Poslušaj moj glas Ponovno se nam predstavlja tudi italijanska pisateljica znanega romana Pojdi, kamor te vodi srce Susann Tamaro, napisan v obliki babičinih pisem vnukinji Marti, ki je odšla od doma v Združene države. Tokrat zgodbo pripoveduje Marta, ki se vrne k babici na Kras. Nju ni odno si so vse prej kot lepi, saj iz Marte veje jaza, zamerljivost in nepotrpežljivost do babice in do o nesrečnem malem modrem piščančku, ki se izvali v kokošnja-ku. Da pa je nesreča še večja, je pišče zelo pametno. To seveda povzroči v kokošnjaku veliko razburjenje. Do sedaj se še namreč ni pripetilo, da bi pišče vedelo več od koklje. Ker pa se tudi nenavadno oglaša, petelin zahteva, da se ga znebijo. S tem se seveda vsi strinjajo, razen mame koklje, kije pripravljena s piščančkom tudi trpeti. Takrat pa se pojavi sova, ki išče svojega mladička, ki ga prepozna v malem modrem piščančku. To je sicer slikanica za otroke, a tudi odrasle lahko nauči nekaj zelo pomembnega: če hočemo videti, moramo gledati s srcem, kot je to znala storiti mama koklja. Michael Broad: Spominčica Čreda slonov se je počasi pomika la sko zi sava no, mali slon ček Monti pa se je neskončno dolgo- neznank, okoli katerih se vrti njeno življenje. Po babičini smrti odkrije na podstrešju porumenele zvezke, iz katerih se začne luščiti ljubezenska zgodba Martine mame in dvajset let starejšega profesorja, za katerega se izkaže, da je njen oče. Odpravi se na pot iskanja svojih kore nin in poča si spo znava in odkriva samo sebe. Vsem nam pa lahko pride prav tudi misel Martine babice, ki vnukinji sporoča: »Ko se bodo pred tabo odprle številne poti in ne boš vedela, po kateri bi šla, nikar ne izberi kar na slepo. Usedi se in počakaj. Vdihni globoko in z zaupanjem, tako kot si vdihnila takrat, ko si prišla na svet; ne dopusti, da te kaj moti, ampak čakaj. Samo čakaj. Bodi pri miru, čisto tiho in prisluhni srcu. In ko ti naposled spregovori, vstani in pojdi, kamor te vodi.« Maja Aduša Vidmar: Modro pišče Preprosta zgodbica pripoveduje časil. Mama ga je tolažila in mu povedala, da bo konec poti takrat, ko bo prišlo deževje in bodo vzcvetele spominčice. Toda kaj so spominčice? To so drobne modre rožice, ki slone spomnijo na to, da se ne smejo ločiti od črede in da ga ima mama zelo rada. Malo kasneje Monti v grmovju zagleda nekaj modrega - počeno modro kangli-co, ki bi lah ko bila spo min či ca. Odne sel jo bo mami. Toda mame in črede ni bilo nikjer. Kaj mu je že povedala mama, da pomenijo spominčice? Nekaj pomemb nega -toda kaj? Ko jo je dolgo izgubljen in obupan iskal, je v daljavi zaslišal njen znani glas in pomembne besede . Naj tudi nas spo min či ce spomnijo na vse, ki jih imamo radi! ■ DS VI PISETE Ko začne snežiti z glave Snežinke, ki padajo z neba, igrivo poplesujejo v vetru in pobelijo naravo, nam vedno prinesejo obilico veselja. Povsem drugače pa je s prhljajem, ki se lušči in kot sneg pada na obleko. Prhljaj je nadležno, ponavljajoče se obolenje kože lasišča, ki se pojavlja pri 20 odstotkov odraslega prebivalstva. Moške prizadene pogosteje kot ženske. V otroštvu in starosti je dokaj redek. Običajno imajo z njim težave mladostniki in odrasli ljudje, pa tudi matere v obdobju dojenja, ko so žleze, ki izločajo spolne hormone močno aktivne. Luščenje kože je sicer povsem naraven fiziološki pojav. Zdrave celice običajno potrebujejo 28 dni, da iz zarodne plasti kože pridejo na površino, kjer odmrejo in odpadejo. Pri osebah s prhljajem je proces skrajšan le na 5 dni. Vrhnjica raste hitreje in poroženi. Po več sto odpadlih poroženelih delcev se zlepi v oblike otrobov. Tak prhljaj je suh, se z lahkoto odlušči z lasišča in je na laseh dobro viden. Med vzroke za nastanek prhljaja poleg dednih faktorjev prištevamo še motnje v delovanju lojnic in znojnic, motnje prebavnega trakta z gastritisom ali zaprtjem, spre- membe hormonskega ravnovesja in psihične obremenitve ob stresnih situacijah. Ob tem se spremeni količina in sestava loja ter kislost kože lasišča. K nastanku prhljaja prispeva tudi glivica Pityrosporum ovale, ki sicer domuje na vsakem lasišču. Prehranjuje se s povrhnjo plastjo kože v lasišču. Ob ustreznih klimatskih pogojih se glivice prekomerno namnožijo. Prhljaj povzroča moteče srbenje lasišča. V drobnih ranicah, ki nastanejo s praskanjem, se lahko pojavi vnetje, ki sproži razvoj seboroičniga dermatitisa. Prhljaj je pogos tej ši pri moških, saj nanj vplivajo in ga pospešujejo prav moški spol ni hor mo ni. Količina prhljaja se močno poveča v stresnih situacijah. Hormon nadledvične žleze, katerega raven v krvi se v času stresa močno zviša, vpli va na pove ča no izlo ča nje lojnic. Lasišče se v zelo kratkem času močno namasti. Del težav je pove zan tudi z geni, saj števi lo in velikost lojnic podedujemo. Od nji je odvisna količina loja, ki ga izločamo, s tem pa tudi večja verjetnost za nastanek prhljaja. Zaradi večjih temperaturnih razlik ter nošenja pokrival se prhljaj pogosteje pojavlja v jesensko- -zimskem času. Preko poletja imamo težav s prhljajem bistveno manj, kar je posledica blagodejnih učinkov ultravijoličnih žarkov, pa tudi časa dopustov, ko se lahko zivnejšemu pojavljanju prhljaja. Prepogosta in pretirana uporaba agresivnih šamponov pogosto prekomerno izsuši lasišče. Fiziološki mehanizmi samozaščite povzročijo še večjo zamaščenost. Pri ženskah se prhljaj pojavi pogosto po uporabi različnih lasnih preparatov in barvanja las. Lasišče sprosti mo in izogne mo stresnih situacij. V obdobju zmanjšane imunske odpornosti, ob neustrezni prehrani ter pomanjkanju vitaminov smo prav tako priča inten- postane suho, lasje poškodovani in brez leska, prhljaja pa je vse več. Pri zdravljenju prhljaja moramo najprej odpraviti vzrok, kije zmotil ravnovesje v našem telesu. Z jedilnika moramo črtati vso močno začinjeno, slano, zapečeno ali mastno hrano. Opustiti moramo čezmerno pitje alkohola, črne kave in poživil. Količino zaužitih ogljikovih hidratov moramo zmanjšati, povečati pa uživanje zelenjave, nesladkega sadja, mleka in mlečnih izdelkov. Paziti moramo na dovolj velik vnos vitaminov A, E, B, C in mineralov - kalcija, bakra in cinka. Izogibali se bomo nošnje pokrival. Kratki lasje olajšajo nego las in lasišča. Izogibali se bomo uporabe prevroče vode ali prevročega sušilnika za lase. Ne bomo se praskali, saj s tem povečamo možnost dodatnih infekcij. V obdobjih, ko je težav manj, bomo uporabljali blage šampone. Kadar je prhljaj izrazitejši, uporabimo ustrezen šampon proti prhljaju, ki deluje neposredno na glivico. Redno bomo skrbeli za pestro prehrano in uravnoteženo prehrano ter ohranjali redno telesno aktivnost. Masiranje lasišča je zelo učinko-vi to. Za bolj ši uči nek bomo na lasišče nanesli kokosovo ali olivno olje in ga na lasišču pustili preko noči. Glavo pokrijemo s plastično kapo ali ruto. Olivno olje v kombinaciji z ricinusovim oljem in sali cil no kis li no daje odlič ne rezultate. Zjutraj lasišče nežno in temeljito ščešemo, da odstranimo luske, potem pa lase in lasišče umijemo z blagim šamponom. V ljud- f i T, -1 i CO f IVI ski medicini priporočajo še popa-rek rožmarina, namočeno zdrobljeno lovorjevo listje, jabolčni kis, jogurt in laneno olje. Pomoč pri dermatologu bomo poiskali, ko običajni postopki za odpravo prhljaja niso obrodili sadov, ko je količina prhljaja prekomerna, lasišče pa zdraženo in srbeče. Dobili bomo napotke o najustreznejši negi, uporabi ustreznih šamponov in dodatkov za nego las in lasišča. V najtrdovratnejših primerih bo morda potreben recept za zdravi la, ki bomo vpli va la na glivice, pozdravila seboroični dermatitis in odpravila prhljaj. Kombinacija pravilne nege las in lasišča, zdravega načina življenja, ustreznega šampona, morebitne uporabe domačih ali farmacevtskih pripravkov ter zdravil, bo prav gotovo ozdravila prhljaj in odpravila moteče sneženje z glave. ■ Janez Poles izlet žena ... in mučenikov v» PO HRIBIH IN DOLINAH Že trinajsto? leto zapored se nas je zbrala vesela druščina, ki v mesecu marcu tako ali drugače praznuje. Dovolj za vzrok oz. upravičenost udeležbe. Tudi podmladek smo imeli, da se bo tradicija nadaljevala. Lepo število (preko sedemdeset) nas je izstopilo v Vinski Gori, kjer smo dobili še zadnja navodila predvsem za varno prečkanje zelo prometne ceste. Ubrali smo jo preko nje v hrib proti jugozahodu, kjer nas je pod Goro Oljko čakal cilj. gostoljubnosti domačih in prijetnemu okolju Karlinine domačije. Segali smo po ponujenih dobrotah in toplem čaju, ki sta se nam zelo prilegla. Poleg zahvale še skupinska slika za slovo in že smo pot nadaljevali preko Podkraja, kjer se nam je odstrl čudovit razgled na Šentilj s kuliso v daljavi s soncem obsijanih Kamniško-Savinjskih Alp. Bleščale so se v soncu, letos pokrite še s posebej debelo snežno odejo, nas pa so ob poti vsesko zi že pozdravljali številni cvetovi pomlad- lomom, od tod pa še zadnji vzpon mimo domačije na področje Andraža nad Polzelo. Proti znani gostilni Gričar so nas nežno poškropile sramežljive kaplje dežja, ki pa nas niso zmotile, saj nas je tu čakal cilj in le še užitki. Za dobrodošlico smo kozarček aperitiva popili že kar zunaj, nato smo v notranjosti posedli za pripravljeno omizje. Še preden smo se oddahnili, sta nas presenetila dva škrata - muzikanta, ki sta z neverjetno talentiranostjo in igrivim muzici- nimi darilci obdarila »legendarna« organizatorja »izleta žena« PD Velenje Milica in Marjan SKAZA, ki sta poskrbela tudi za čudoviti klekljani darilci gostiteljem. Kaj naj na koncu rečem drugega kot to, da je izlet odlično uspel, za kar se imamo zahvaliti vsem, ki so zanj prispevali svoj trud tako ali drugače in lepa zahvala vsem v skup nem in last nem ime nu. ■ MarijaL esjak Kmalu smo na področju Črnove v prijetnem, mirnem okolju opazovali razgledna pobočja Vinske Gore, prečili asfaltno cesto, kjer vinskogorska planinska pot smukne iz nje v gozdič, in se podali proti Lazam. Pod gra di čem smo se pre da li nih cvetic. Pot je vijugala do Kot, kjer smo se strmini preko Sevčni-ka izognili in ga obšli ob vznožju hri ba ter se za kraj ši čas še ustavi -li pri Vagu, naslednji točki Šaleške planinske poti v zaselku Jajče. Sledil je še spust v Ložnico z vedno večjo naravno rano - kamno- ranjem v trenutku ogrela naša srca in dlani. Glede na njuno mladost občudovanja vredna učenca (Sev-čnikar - harmonika, zmagovalec Ljubečne, in Jazbec - bas trobenta) glasbenika Goterja. Po zaužitih kulinaričnih dobrotah sta nas s prikupnimi priložnost- KAM NA IZLET? Sobota, 21. 3.: DOLINA MLINOV-Sekcija Šentilj; DRAGOMALJ; KONJIŠKA GORA -STOLPNIK - Mladinski odsek -vse v organizaciji PD Velenje. Žur, smučanje in materinski dan ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI K1UI www.ssk-klub.si Dogajanje v Šaleškem študentskem klubu je zadnje čase več kot pestro. V torek je bil v Ljubljani na sporedu Ej lejga žur, ki je trajal do jutranjih ur, nastopili pa so Big Addiction, reper Zlatko in skupina Zaklonišče prepeva. Od danes do sobote smučarski navdušenci uživajo v Nassfeldu, kjer jim je poleg smučišča na voljo tudi dosti drugih športnih aktivnosti - brezplačan uporaba fitnessa in savne, brezplačno testiranje športnih artiklov kot Snowbike, Skifox, Airboard, čaka pa jih tudi veliko zabave v klubu CUBE. Jutri se začenja še ena akcija s popolnoma drugega področja. Bliža se materinski dan, ob katerem bo pozornost mladim študentskim mamicam namenil tudi ŠŠK. Od 20. marca do 4. aprila se lahko mladi starši, od katerih je vsaj eden član ŠŠK -ja, oglasijo na uradnih urah, kjer bodo dobili bon v vrednosti 50 evrov; vnovčijo ga lahko v trgovinah Baby center. Za kupon bo potrebna predložitev rojstnega lista otroka in potrdilo o šolanju starša za teko če študijsko leto. ■ Tjaša Mnenja in odmevi Rešili so mi življenje 27. januarja, ob enajsti uri dopoldan, sem v prsih začutil bolečine, in ko so bile te prehude, je žena Slavica poklicala nujno pomoč. V snežnem metežu, po zasneženi cesti se je reševalno vozilo k nam domov v Zavodnje pripeljalo v samo 12 minutah (!) po klicu. Ekipa, ki so jo sestavljali zdravnik, dve ses tri in voz nik, mi je takoj nudi la prvo pomoč, dr. Maček je takoj postavil pravilno diagnozo, da gre za zamašitev arterije, in takoj tudi obvestil urgentni oddelek bolnišnice v Celju. Naložili so me v reševalno vozilo in mi še na poti v Celje nudili potrebno oskrbo. V Bolnišnici Celje nas je že čakala njihova ekipa, kije potem poskrbela zame. Po nekaj dneh sem iz bolnišnice lahko odšel v domačo oskrbo. Rad bi se zahvalil dr. Mačku, sestrama in pogumnemu vozniku reševalnega vozila, ter seveda tudi medicinski ekipi v celjski bolnišnici. Če ne bi vsi ukrepali tako hitro in tako strokovno, me danes ne bi bilo več. Iskrena hvala vsem! ■ GvidoU rleb,Z avodnje SPORT "»HAS 19. marca 2009 Niso pregnali ajdovskega uroka Rudarji po treh zaporednih zmagah poraz - Priložnosti ne štejejo - V soboto ob jezeru zadnja Drava V prvi nogometni ligi na prvih treh mestih tudi po 24. krogu ni nič novega, če imamo v mislih vrstni red. V osrednji tekmi v celjskem Zla-torogu ni bilo zmagovalca, saj sta vodilni Maribor in drugo Celje igrala 1 : 1. V zadnjih sekundah tekme je sodnik domače oškodoval za enajstmetrovko, saj je mariborski igralec zaustavil žogo z roko, česar pa sodniki niso videli (?). S tem je sodnik poskrbel, da je razlika med vodilnima moštvoma še naprej sedem točk. Z morebitno dosojeno enajstmetrovko za domače in z žogo v gostujoči mreži bi se prednost Maribora zmanjšala na samo štori točke in gotovo bi bilo nadaljevanje prvenstva zanimivejše, če imamo v mislih boj za prvaka. Tretje mesto je zadržala Nafta, pa čeprav je skupaj z gledalci v svoji Lendavi doživela hladno prho. Goriški nogometaši, ki do sobote spomladi še niso zmagali, so po odslovitvi trenerja zaigrali kot prerojeni in zmagali. Tega se je najbrž najbolj razveselilo vodstvo kluba, ki se je pred tem odločilo za t. i. šokterapijo in zamenjalo Boban Savič, Fabijan L Cipot REKLI Marijan Pušnik, trener Rudarja: »Edino, kar lahko zamerim fantom, je bila premajhna agresivnost v dvobojih, bili smo pre-mehki. Domači so storili 38 prekrškov, mi samo 15. To je glavni razlog, da si nismo priborili več žog v sredini, da ni bilo več zaključnih podaj in da nismo osvojili točko ali vse tri. V soboto bomo gostili Dravo. Resda je trenutno na papirju najslabša, a se na to ne smemo zanašati. Do tega kroga je bilo najslabše Primorje, pa nas je gladko premagalo. Na v saki tekmi je treba zaigrati zavzeto in odgovorno. Takšen odnos v igri bom zahteval tudi na tej tekmi od mojih igralcev, saj želimo z zmago pozabiti na poraz prejšnjem krogu.« treneija Primoža Gliha. Pokopala sta ga spomladanska poraza z Rudarjem in Domžalami. Četrto mesto pa je moral zapustiti Rudar, saj je Primorje (spet) prekinilo njegovo zbiranje točk. Nogometaši Rudarja so gostovali v Ajdovščini in s Primorjem (spet) izgubili. Domači so zmagali z 2:0. Pušnikovi izbranci se bodo v tej sezoni pač morali sprijazniti, da jim Ajdovci ne ležijo. Še tretjič so izgubili s Primorjem v tem prvenstvu, domači pa šele četrtič zmagali. Nedeljski poraz pa se vendarle razlikuje od prvih dveh. Jesenski tekmi sta bili najslabši Rudarjevi v tem prvenstvu. Tokrat pa so igrali zelo dobro. Priigrali so si veliko več priložnosti kot na vsaj treh prejšnjih tekmah skupaj: Ozren Peric, Miha Golob, Aleš Jeseničnik, Luka Prašnikar, Nik Omladič; Fabijan Cipot pa je dve minuti pred koncem tekme po podaji s kota zadel prečko. Skratka, manjkala je natančnost in seveda tudi prava zbranost pri udarjanju žoge proti mreži Ajdovcev. Z desetim letošnjim porazom (prav toliko imajo zmag) so izpustili priložnost, da se povzp-nejo celo na tretje mesto (zdrknili so na še vedno sijajno peto), njihovi gostitelji pa so se rešili zadnjega. Tam so sedaj Ptujčani, nad katerimi se bodo rudarjevi skušali znesti v soboto ob jezeru. ■ vos Nogometaši Šmartna obdržali priključek Z uvodno igro potrdili dobro pripravljenost na nadaljevanje prvenstva - V nedeljo v Celju s Štorčani pod reflektorji posebno, ker so Šmarčani rešili vprašanje vratarja. Obisk je pokazal, da si navdušenci želijo dobrega nogometa. Ne moremo reči, da je bil prvi polčas, kljub vodstvu z 2 : 1, tisto, kar si občinstvo želi. Domača obramba se je v prvem delu vedla kot razred na šolskem izletu, ga Šmarčana Aleksa Urha. Ko so v drugem polčasu domači branilci le našli kompas, je tudi igra stekla. Že v sedmi minuti nadaljevanja je Vasič z lepim zadetkom izzval Cizeja, tako da je ta postavil končni rezultat 4 : 1. Seveda smo šteli le zadetke, ne pa vseh tistih neizkoriščenih priložnosti, Dragan Vasič dosega drugi gol za domače Dolg tekmovalni odmor in precej (pozitivnih) kadrovskih sprememb v nogometnem klubu je postavljalo kar nekaj vprašanj pred srečanjem z večno ambicioznimi Celjani. Niz prijateljskih tekem je sicer pokazal določeno stanje v ekipi, seveda pa so tekme za rezultat nekaj drugega. 'S ^ BTI > * * Bilo pa je v samem pripravljalnem obdobju opaziti veliko zavzetost na treningu in tudi dobro številčno udeležbo. Tako je trener Drago Kostajnšek hodil manj mrk naokrog, smejalo pa se je tudi tehničnemu Alojzu Polaku, še napadalci pa so nekaj časa uspešno dokazovali, da se lahko zgreši tudi tisto, kar je nemogoče zgrešiti. No, pa sta kakšen kilogram lažji Rok Cizej in bolj konkretno kot filozofsko razpoloženi Dragan Vasič le spravila dve žogi za hrbet bivše- ki jim bolj »trdi« nasprotniki gotovo ne bodo pogledali skozi prste. Lahko rečemo, da je za začetek polsezone to bila kar gledljiva predstava. Ko bo nekaj igralcev še svojo igro zloščilo tako, kot imajo frizuro ali čevlje, potem se lahko REKLI 5Q ... Drago Kostajnšek, trener Šmartna 1928: »Zelo sem zadovoljen z obetavnim začetkom. Po visoki uvodni tekmi lahko pričakujemo, da bo spomladanski del še boljši od jesenskega. Zlasti zadovoljen sem z igro v pol ure. Naša težava pa je še vedno v tem, da se nam potem, ko nasprotnik doseže gol, nekaj podre. To je stara bolezen, ki jo moramo čim prej odpraviti; da bo takšna igra, kot je bila proti Celjanom prve pol ure, trajala vsaj šestdeset, sedemdeset minut.« nadejamo še dobrih vesti iz šmarškega tabora. Osrednja tekma 16. kroga bo v nedeljo v Celju, kjer bo na nekdanjem Olimpovem igrišču z umetno travo drugouvrščeni Kovinar gostil četrto Šmartno. Začetek tekme bo ob 18.30. ■ Martin Pačan, foto: vos Vodilna četverica ne popušča Po štirimesečnem zimskem odmoru so konec prejšnjega tedna nadaljevali prvenstvo tudi v vzhodni 3. slovenski nogometni ligi Sodeč po uvodnem krogu bodo tudi v nadaljevanju glavno vlogo igrala prva štiri uvrščena moštva jesenskega dela prevenstva -Dravinja, Kovinar Štore, Koroška Dravograd in Šmartno 1928. Vodilni Konjičani, ki jim pripisujejo največje možnosti za napredovanje, so v Veržeju kar s 4 : 0 premagali tamkajšnji Tehnostroj. Kovinar je pri predzadnji Čardi zmagal z 2:0. Veliko dela so imeli sodniki v Odrancih, kjer so gostovali Korošci in zmagali z 2:1. To tekmo si bodo ljubitelji nogometa zapomnili tudi po kartonih. Sodnik je podelil kar 11 rumenih in enega rdeča. Približno 300 gledalcev so zelo navdušili tudi nogometaši Šmartna 1928, ki bodo skušali po besedah trenerja Draga Kostajnška z dobro igro čim bolj nagajati Konjičanom in seveda ostati na koncu čim bliže vrhu. O prvem mestu menda (vsaj ne glasno) ne razmišljajo. Ocenjujejo, da ima tudi Dravograd trenutno boljše moštvo. Šmarčani so v uvodnem krogu po zelo dobri igri v lokalnem derbiju premagali celjski Simer Šampion s 4 : 1. Po priigrani priložnostih pa bi bil lahko izid najmanj še enkrat višji. Zanimiv bo tudi boj za obstanek v tretji ligi. Moštva, ki »kandidirajo« za selitev v nižjo raven tekmovanja, so bila različne sreče. Zelo vroče je bilo v Šmarju, kjer so Trgovine Jager v derbiju moštev z dna lestvice gostile Palomo. Gostje iz Sladkega Vrha so si z zmago 1 : 0 priigrali pomembne točke v boju za obstanek (trenutno so 11.), domači pa so poleg točk za naslednjih nekaj krogov zaradi rdečih kartonov izgubili tudi dva izkušena igralca. Po že 15. porazu na zadnjem mestu po tem krogu za tri točke zaostajajo za predzadnjimi Črenšovci, ki so gostovali pri šestem Malečniku. Gostje so domačim uspešno kljubovali dve tretjini tekme in upravičeno upali na točko. V 60. minuti je bilo njihovega upanja konec. Sodnik jim je izključil enega igralca. Z igralcem več so se domači razigrali in v dobrih zadnjih 25 minutah kar štiri žoge poslali v mrežo gostov ter zmagali s 4 : 0. Čarda je zaradi poraza s Kovinarji zadržala 12. mesto. Pomembne točke je v boju za obstanek osvojil Mons Claudius. Stojnce je z dobro igro presenetil na njihovem igrišču. Povedel s 3 : 0 in na ko koncu zmagal s 3:2. ■ vos 19. marca 2009 ""HAS SPORT IN REKREACIJA 1l Bodo sodniki krojili lestvico? Po Preventu in Ribnici še Trimo - Velenjski trener brez polovice moštva V prvi moški rokometni ligi so odigrali tekme zadnjega kroga rednega dela prvenstva. Rokometaši velenjskega Gorenja so na gostovanju v Trebnjem spet izgubili pomembno točko v boju za prvo mesto, saj sta se tekmeca razšla z neodločenim izidom 24 : 24. Če so rokometaši Gorenj a zasluženo izgubili točke tako proti Preventu kot proti Ribnici, so tokrat proti Trimu ostali prekratki z nesreč nim spletom dogodkov in obilico smole. Najslabša akterja sicer izjemno zanimivega in napetega dvoboja sta bila zelo slaba sodnika Peter Kočevar in Franc Lesar. V tekmo so krenili odločno in razen vodstva Treban-cev v prvih minutah 3 : 1 so vseskozi vodili in nadzirali rezultat. Ob polčasu so vodili s tremi goli razlike, deset minut pred koncem so prednost povišali na štiri gole, vendar tudi ta razlika ni bila dovolj za popoln uspeh. Pred koncem so imeli še vedno prednost dveh zadetkov 24 : 22. Za to vodstvo sta minuto in dvajset sekund pred koncem poskrbela Boštjan Kavaš in -Ivan Čupic. V zadnji minuti so Velenjčani izgubili žogo, Trimo je v protinapadu izenačil. Napad za vodstvo pa seje končal pri neuspelem poskusu Mlakarja. Domači so ga zaustavili s prekrškom za najstrožjo kazen, vendar slaba in neod- Po tej tekmi pa ostaja tudi grenak priokus ter bojazen, da bodo letošnje državno prvenstvo morda (-s)krojili sodniki. S Slovanom v Mozirju Po tem krogu je nastopil prvenstveni pre mor, saj je so pred naj - Matjaž Mlakar (foto: S. Vovk) loč na sod ni ka tega očit no nis ta hotela ali upala (?), saj sta njuni piščalki ostali nemi, kar je povzročilo veliko jeze na gostujoči klopi. Na njihovo srečo pa Trebanjcem ni uspelo izvesti zadnjega napada. Ostalo je pri neodločenem izidu. boljšo slovensko izbrano vrsto ter njenim trenerjem Mirom Požunom priprave na kvalifikacije za evropsko prvenstvo prihodnje leto v Avstriji. Doma če prven stvo bodo Velen-jčani nadaljevali s tekmo zadnje- ga kroga rednega dela prvenstva s Slovanom v sredo, 25. marca. Tekma bo zara di zasedenosti Rdeče dvorane v Mozirju. Pet dni za tem, v nedeljo, 29. marca, pa bodo v četrfinalni tekmi pokala Evropske rokometne zveze (EHF) gostili danski Bjerringbro -Silkeborg. Seda nji odmor jim bo gotovo zelo koris til, da si nabe rejo novih moči za zadnji del sezone. Ta bo zanje zelo naporen, saj so edino moštvo v ligi, ki še sodelujejo v vseh treh tekmovanjih -državnem prvenstvu, evrop skem in slovenskem pokalu. Slednji bo s turnirjem četverice 18. in 19. aprila v Kopru. Vendar pa so njihove priprave 'motene', saj sta trener Ivi-ca Obrvan in njegov pomočnik Branko Tamše ostala brez polovi ce moš tva. Na pone delj kov zbor v Ljubljani je namreč trener Požun povabil tudi Gorenjeva igralca Boštjana Kavaša in Matjaža Mlakarja ter Jureta Dobelška, ki pa je moral zara di poškodbe udeležbo odpovedati. Manjkajo tudi njihovi tujci - reprezentanti Adnan Harmandic (BiH), Ivan Čupic (Hrvaška) in Jurij Gromiko (Belorusija). Priprav mladinske reprezentance pa se udeležujeta Niko Medved in Matic Vrečar. Elektra Esotech še sedmič zapored med elito Z zmago nad Mercatorjem so se uvrstili med prvo sedmerico -Sinoči v Šoštanju Union Olimpija - V sredo prihaja Helios Še pred nekaj tedni je kazalo, da je uvrstitev v ligo za prvaka za Elek-tro Esotech bolj želja kot realnost, še posebej po nekaj slabših predstavah na začetku letošnjega leta. Prelomnica je bilo zagotovo pokalno tekmovanje, v katerem so košarkarji Elektre Esotech izjemno presenetili in ob koncu osvojili celo prvih sedem ekip. Naj prej so v Kopru ugnali Luko Koper, nato pa prejšnjo sredo v domači dvorani še ekipo TCG Mercatorja. Varovanci Boruta Cerarja so že na samem začetku srečanja pokazali, kako pomemb na je za njih ta tekma. Z zmago bi se sicer v ligo za prvaka prebila škofjeloška eki- visok zaos ta nek, se uspe li celo nekoliko približati, vendar izvrstno razpoloženi Šoštanjčani niso dovolili preobrata, ponovno zaigrali bojevito v obrambi in kolektivno ter zbrano v napadu, tako da je zmaga s 85 : 67 zasluženo ostala v Šoštanju, s tem pa tudi izvrstno šesto mesto po prvem delu prvenstva. Odlič no je bil tokrat razpoložen Dejan Čup, ki je dosegel 26 točk, s 14 točkami in 12 skoki pa se je izka zal tudi Luka Sjekloca. Sproščeno nadaljevanje EeKLlIsiSD Borut Cerar, trener Elektre Esotech: »Slavili smo zmago in se tako uvrstili v ligo za prvaka. V tem trenutku smo presrečni, saj nadaljujemo tekmovanje med slovensko košarkarsko elito.« izvrstno drugo mesto, si povrnili samozavest, v ekipi pa je ponovno zavladalo odlično vzdušje, kar so uspeli prenesti tudi na prvenstvene tekme. Zadnji dve tekmi sta bili za Šoš-tanjčane odločilni za uvrstitev med Elektra sinoči z Olimpijo (Foto: kzs) pa, vendar so Šoštanjčani pokazali več želje, bojevitosti in tudi kvalitete. Ze v prvi četrtini so tako povedli za deset točk, do polčasa pa je razlika narasla že na 18. V nadaljevanju srečanja so gostje sicer skušali nekoliko omiliti Prvim sed mim eki -pam prvega dela državnega prvenstva se bo v nadaljevanju pridružila še Union Olimpija. Osme ri ca se bo nato pomerila v ligi za prvaka. Za naslov se bodo tako potegovali: Union Olimpija, Krka, Helios, Zlatorog, Geoplin Slovan, Hopsi, Elektra Esotech in Luka Koper. Šoštanjčani se bodo v drugi del prvenstva podali povsem sproščeni, saj so svoje letošnje cilje že dosegli, celo presegli. Kljub temu pa se bodo košarkarji Elektre Esotecha skušali dostojno kosati z najboljšimi slovenskimi ekipami, dejstvo pa je, da bo vsaka zmaga v tej ligi zanje uspeh. Ze sinoči je bil v šoštanj ski športni dvorani prvi vrhunec, saj je pri Elektri Esotechu gostovala Union Olimpija. Ekipi sta se letos pomerili že v finalu pokala, v katerem so bili boljši Ljubljančani, Šoštanjčani pa nikakor niso poceni prodali svoje kože. Prvenstvo se nadaljuje v sredo, ko bo v Šoštanju gostoval domžalski Helios. Srečanje se bo pričelo ob 20. uri. ■ Tjaša Rehar NA KRATKO Hrgota z lepo popotnico za Planico Robi Hrgota je minuli teden nastopal na naporni skandinavski turneji, kjer si je drugič v karieri priskakal - ali bolje rečeno priletel - točke svetovnega pokala. Po začetni nervozi v Kuopiju na Finskem je v norveškem Lilehamerju z 31. mestom za las zgrešil točke svetovnega pokala. Ze naslednji dan, v soboto, 14. marca, se je vrnil v velikem slogu, saj je z ekipo (skupaj s Kranjcem, Damjanom in Piklom) osvojil 4. mesto na letalnici v Vikersundu. Vsi skupaj so odlično leteli tudi v nedeljo na posamični tekmi, ko je Hrgota s 26. mestom drugič v karieri osvojil točke svetovnega pokala. S tem si je ustvaril lepo popotnico za tekmovanje na finalu svetovnega pokala v Planici, kjer se danes pričenjajo kvalifikacije za petkovo in nedeljsko posamično tekmovanje, v soboto pa jih čaka še zadnji ekipni nastop. Berlot članski državni prvak v NK Dolgo in naporno sezono pa so sklenili tudi nordijski kombinatorci (NK) v članski kategoriji. Po uspehih, ki jih je dosegel v svetovnem pokalu, članskem svetovnem prvenstvu, svetovnem mladinskem prvenstvu in v alpskem pokalu v letošnji sezoni je Gašper Berlot dodal še naslov članskega državnega prvaka v NK. Nordijski kombinatorci so imeli v nedeljo na Pokljuki absolutno državno prvenstvo. Vodilni po skokih, Gašper Berlot, je tudi po tekih prehitel vso konkurenco in prepričljivo osvojil naslov državnega prvaka. Zelo dobro pa so nastopili tudi ostali člani SSK Velenje, varovanci trenerja Igorja Jelena. Tudi Marjan Jelenko je z osvojitvijo tretjega mesta v članski kategoriji v NK dokazal, da so bili dobri rezultati skozi sezono odraz dobrega in napornega dela. Klemen Omladič je zasedel 19. mesto, Ziga Omladič 15. in Mihael Gaber 20. mesto. Šoštanjčani v 1. B ligo Derbi 17. kroga je prinesel zmagoslavje kegljačem Šoštanja. Z zmago nad drugouvrščeno ekipo Konjic (6 : 2) so se uvrstili v 1B ligo, kar je največji uspeh kluba v njegovi zgodovini. Na zadnji tekmi na domačih stezah so prikazali odlično igro, imeli pa so tudi večjo željo po zmagi. Gostje so se po hitrem vodstvu domačinov z 4 : 0 vdali v usodo. Rezultat so nekoliko omilili v igri tretjega para, ki so ga dobili z 2 : 0. Zmaga Šoštanjčanov je povsem zaslužena, po končanem srečanju pa so se veselili napredovanja na višjo raven tekmovanja. Zadnji, 18. krog, bo v soboto, 28. marca. Šoštanjčani bodo gostovali pri Fužinarju na Ravnah na Koroškem. Tako so igrali Prva nogometna liga Telekom, 24. krog Primorje - Rudar Velenje 2:0 (1:0) Strelca: 1:0 Milenkovic (11.), 2:0 Selimi (61.). Rudar Velenje: Savic, Jeseničnik, Dedic, Cipot, Sulejmanovic, Tolimir, Kolsi (od 46. De Morales), Golob (od 68. Prašnikar), Peric, Zajc (od 46. Trifkovic), Omladic. Trener: Marijan Pušnik. Drugi izidi: Labod Drava - Luka Koper 1 : 2(1:1), MIK CM Celje - Maribor 1:1 (0:1), Nafta - HiT Gorica 1:4 (0:3), Domžale - Interblock 2:0 (0:0). Vrstni red: 1. Maribor 48 (50:30), 2. Celje 41, 3. Nafta 37. 4. Domžale 37, 5. Rudar 34 (31:27), 6. Gorica 33, 7. Interblock 31, 8. Koper 23, 9. Primorje 22. 10. Drava 20. 3. SNL- vzhod, 15. krog Šmartno 1028 - Simer Šampion 4:1 ((2:1)) Strelci: 1:0 Cizej (16); 2:0 Vasic (21), 2 : 1 Omanovic (30), 3:1 Vasic (52), 4:1 Cizej (76). Šmartno: Vrejič, Se. Jahic, Filipovič, Volk, Podgoršek, Vasic, Kolenc, Cizej (od 80. Kondic), Jelen (od 52. Mešic), Plesnik, Podbrežnik (od 75. Vrtar). Trener: Drago Kostajnšek. Drugi izidi: Trgovine Jager - Paloma 0:1 (0:0), Tehnostroj Veržej - Dravinja Kostroj 0 : 4 (0:1), Malečnik -Črenšovci 4:0 (0:0), Stojnci - Mons Claudius 2:3 (0:3), Odranci - Koroška Dravograd 1:2 (0:1), Čarda - Kovinar Štore 0:2 (0:1). Vrstni red: 1. Dravinja 37 (32:8), 2. Kovinar Štore 33 (31:16), 3. Koroška Dravograd 31 (36:14), 4. Šmartno ob Paki (42 : 35) 31, 5. Odranci 25, 6. Malečnik 23, 7. Stojnci 21, 8. Tehnostroj Veržej 21, 9. Simer Šampion 17, 10. Mons Claudius 15, 11. Paloma Sladki Vrh13, 12. Čarda 12, 13. Črenšovci 11, 14. Šmarje pri Jelšah 8. MIK 1. liga, 21. krog Trimo Trebnje -24 : 24 (12:15) Gorenje Gorenje: Gajič (13 obramb, 2x7m), Dobelšek 2, Kavaš 3, Bezjak 2, Oštir, Gromyko, Sovič, Skok, Mlakar 2, Rnič 5, Štefanič 1, Harmandič 3, Čupič 6, Golčar. Trener: Ivica Obrvan Sedemmetrovke: Trebnje 6 (2), Gorenje 1(0) Izključitve: Trebnje 10, Gorenje 14 minut Vrstni red: 1. Cimos Koper 33, 2. Gorenje 30, 3. Celje Pivovarna Laško 27, 4. Trimo 21, 5. Slovan 20, 6. Prevent 20, 7. Ribnica 19, 8. Jeruzalem Ormož 16, 9. Merkur 11, 10. Rudar EJV 8, 10. Krka 3, 12. Hrpelje-Kozina 0. (Hrpelje -Kozina je po 3. krogu izstopilo iz lige). 1. A DRL za ženske, 20. krog Velenje - Celjske mesnine 33:22 (16:15) Velenje: Lakič (16 obramb), Prelc (3 obrambe). Guberinič 12 (5), Jankovič 5, Halilovič 6, Oberžan 4, Vajdl 1, Musič 4 (2), Javornik, Grobelnik,^ Fedran 1, Šabič, Nakič, Hofinger, Čater, Trebner: Danilo Kovačič. Vrstni red: 1. Olimpija 40, 2. Zagorje 30, 3. Celeia Žalec 29, 4. Kočevje 25, 5. Celjske mesnine 25 „9. Brežice 10, , 10. Škofja Loka 8, 11. Sava Kranj 8, 12. Velenje 8. 21. krog, 20. marec: Krka - Velenje. Liga UPC, 22. krog Elektra Esotech - TCG Mercator 85 : 67 (24 : 14, 48 : 30, 68 : 54) Elektra Esotech: Horvat 12 (2-2), Novak 9 (1-2), Sjekloča 14 (0-1), Ivanovič 9 (5-7), Čup 26 (0-1), Radunovič 13 (1-4), Karalic 2 Vrstni red:1. Krka 41, 2. Helios Domžale 40, 3. Zlatorog Laško 39, 4. Geoplin Slovan 37, 5. Hopsi Polzela 34, 6. Elektra Esotech 31, 7. Luka Koper, 8. Zagorje, 9. TCG Mercator vsi po 30, 10. Alpos Šentjur, 11. Epic Misel oba po 29, 12. CPG Nova Gorica Kegljanje, 2 liga vzhod, 17. Krog Šoštanj - Konjice II 6 : 2 (3238 : 3152) Šoštanj: Hasičič 580 (1), Sečki 534 (1), Jug 554 (1), Fidej 528 (1), Petrovič 523 (0), Arnuš 519 (0). miodroBELA kronika 19. marca 2009 Prejšnji teden tri nesreče Nepravilno prehitevanje, izsi ljevanje prednosti, neprilagol ena hitrost Velenje - V torek, 10. marca, popoldan (o čemer smo že poročali) je do prometne nesreče prišlo na Preloški cesti v Velenju. Razlog je bilo nepravilno prehitevanje. V petek, 13. marca, so policisti popoldne obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami. Ta se je zgodila že prejšnji dan opoldne. Voznica osebnega avtomobila je na Rudarski cesti v Velenju izsilila prednost peški, ki je pravilno prečkala cesto na prehodu za pešce in jo zbila. Peška je šele kasneje iskala zdravniško pomoč, najprej pri osebnem zdravniku, potem v Bolnišnici Celje. Ponoči istega dne, v petek, 13. marca, je prišlo do prometne nesreče na lokalni cesti v Hrastovcu. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola zapeljal s ceste. Policisti so ga pridržali do iztreznitve. Našli utopljenca Prebold, 13. marca - V petek okoli poldneva so v ribniku v Preboldu opazili utopljenca. Gasilci poklicne gasilke enote iz Celja so truplo potegnili iz vode, kriminalisti pa so sprožili preiskavo. Poškodovana deskarka Golte, 13. marca - V petek popold ne se je na ska kal ni ci za deskaije na Golteh hudo poškodovala deskarka. Ranjenko so najprej oskrbeli reševalci na smučišču, nato pa reševalci nujne medicinske pomoči iz Mozirja. Ti so na pomoč poklicali dežurno ekipo v helikopterju, ki je poškodovano smučarko prepeljala na zdravljenje v ljubljanski UKC. Vlomilci oživeli Vele nje - V torek, 10. marca zjutraj, so policisti obravnaval vlom v prostore Študentskega servisa na Trgu mladosti. Vlomilec je odnesel mobilni telefon in manjšo vsoto denarja. Vlomilec v Medobčinsko društvo invalidov Šaleška dolina na Cesti bratov Mravljakov je pregledal in razmetal notranjost, odnesel pa ni niče sar. V sredo, 11. marca dopoldne, je neznanec v kabini rentgena Zdravstvenega doma Velenje pacientki iz torbice vzel denarnico z vsebino. Iz garderobe telovadnice Šolskega centra Velenje pa je izginil mobilni tele fon in denar. V četrtek, 12. marca, je bilo vlomljeno v avtomobil parkiran na cesti Lole Ribarja v Šoštanju. Iz avtomobila je izginil avtoradio. V petek, 13. marca, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Sončni poti v Velenju. Storilec je izkoristil krajšo odsotnost oškodovanke, vlomil, pregledal notranjost, iz stene izruval sef z nakitom in ga odnesel. V nedeljo, 15. marca zjutraj, pa so policisti obravnavali vlom v slaščičarno Miš-maš na Kajuhovi cesti v Zimska oprema ni več obvezna Z zamenjavo še ni treba hiteti Čeprav zimska oprema vozil ni več obvezna, je z zamenjavo dobro še malo počakati. Strokovnjaki opozarjajo voznike, da meteorologi še napovedujejo nizke jutranje temperature, ob koncu tedna pa ponekod tudi snežne plohe. Jutra bodo še naprej hladna, saj bodo temperature ponekod okoli 5 stopinj Celzija pod lediščem. V takšnih razmerah se zimska pnevmatika zaradi svoje strukture na cestišču obnese bolje kot letna. ■ Iz policistove beležke Šoštanju. Vlomilec je odnesel računalniško blagajno z denarjem. Umrl pri delu v gozdu Prebold, 16. marca - Pri delu v strmem območju gozda v Matkah se je v ponedeljek malo pred 13. uro smrtno ponesrečil 45-letni domačin. Nesreča seje zgodila, ko sta 45-letnik in njegov sin v gozdu odstranjevala v lanskoletnem neurju podrta in poškodovana drevesa. Za umrlega je bilo usodno odstranjevanje večjega panja, kije padel nanj ter ga stisnil ob podrto deblo in stoje če drevo. Na kraj nesre če so pri šli celj ski poklicni gasilci in izpod dreve sa rešili ukleščenega delavca. Zal je ta zara di hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Zdrs pla nin ca Solčava, 14. marca - V soboto malo pred 13. uro je zdrsnilo planincu, kije hodil po Solčavi v Logarski dolini. Pri padcu sije poškodoval ključnico in ramo. Prvo pomoč so mu nudili gorski reševal ci, nato pa so ga na nadalj nje zdravljenje z reševalnim vozilom prepeljali v celjsko bolnišnico. Sin pretepel mamo V torek, 10. marca, dopoldan, je v stanovanju na Jenkovi v Velenju še ne 16-letni sin pretepel mamo. Mož izvaja nasilje V sredo, 11. marca, dopoldne, je v stanovanju na Kardeljevem trgu mož pretepal in izvajal nasilje nad ženo. To ni počel prvič. Možaka so dan prej imeli v postopku tudi policisti, ker je kršil javni red in mir. Kršila prepoved približevanja V četrtek, 12. marca, je v Šoštanju mlajša ženska kršila prepoved približevanja mami. Policisti so ji napisali plačilni nalog. Inšpek tor ju je oglo bil V četrtek, 12. marca, sta v Lazah državljana Madžarske prodajala motorne žage. Kršitelja je tržni inšpektor poglobil. Pijan zvonil svoji bivši V petek, 13. marca, so policisti posredovali pred blokom na Tomšičevi v Velenju, kjer je pijan moški zvonil svoji bivši zunajzakonski partnerki. Kršitelju so izdali plačilni nalog, ki pa ni zalegel, saj se je bivši partner vrnil in ponovno zvonil. Ko so na kraj prišli znova, so ga vzeli s seboj in namestili v prostore za pridržanje. Na tek mi napa del sod ni ka V soboto, 14. marca, popoldan je na rokometni tekmi med eki- pama mlajših deklic v Rdeči dvorani moški napadel sodnika in ga pri tem poško doval. Udaril prijateljico part ner ke V soboto, 14. marca, zvečer, je v stanovanju v Šaleku med priporom partner udaril prijateljico zunajzakonske partnerke. Pred prihodom policistov je odšel. Nedostojno do poli cis tov V ponedeljek, 16. marca, so policisti šli v Bele vode, kjer sta se nedostojno vedla domačin in mlajša ženska. Slednja je bila nesramna tudi do policistov. Kršiteljici so po ugotovitvi identitete na policijski postaji izdali plačilni nalog za tri prekrške. Vred no pohva le V nedeljo, 15. marca, dopoldne, je občanka na Partizanski cesti našla vozniško dovoljenje in ga prinesla na policijo. Ti ga bodo vrnili lastniku. Popoldan je občan policistom prinesel šop ključev, kijih je našel na Šmarški cesti. So morda vaši? V Arna-čah je občan našel registrsko tablico, ki so jo policisti lastniku že vrnili. V nedeljo pa prijaznih in pohvale vrednih dejanj še ni bilo konec. Popol dan je občan na Policijsko postajo Velenje prinesel tudi denar nico z denarjem in dokumenti, ki jo je našel na Cesti talcev. Presrečni lastnici so jo policisti že vrnili. Toplo vreme in klopi Med učinkovitejšimi ukrepi cepljenje - V 5 letih 181 primerov klopnega meningoencefalitisa Tatjana P odgoršek S toplim vremenom prihajajo tudi klopi. Okuženi so prenašalci dveh vse prej kot nedolžnih bolezni, in sicer klopnega meningoencefalitisa in borelioze. Celjska regija sodi med območja, kjer je okuženost klopov velika, zato ne preseneča, da se je Zavod za zdravstveno varstvo Celje pridružil vseslovenski preventivni akciji za zaščito pred klopi. Tako naj bi v teh dneh 30 tisoč šolarjev in otrok iz 79 osnovnih šol ter 19 vrtcev v celjski regiji ter njihovih staršev prejelo informativno zgibanko o priporočljivih načinih zaščite pred klopi, ki so jo pripravili na omenjenem zavodu. Po mnenju Aenke Trop Skaza, predstojnice oddelka za epidemiologijo na zavodu, bi moral poznati preventivne ukrepe vsakdo. S tem bi lahko pripomogel k manjšemu številu obolenj, k zmanjšanju invalidnosti in tudi prezgodnji upokojitvi ter k znižanju stroškov zdravljenja zara di odsot nos ti z dela. V celjski zdravstveni regiji, kamor sodita tudi upravni enoti Velenje in Mozirje, so v zadnjih petih letih zabeležili 181 primerov klopnega meningitisa (bolezen povzroča vnetje možganov in možganskih ovojnic). V povprečju zboli za boleznijo 30 ljudi na leto, leta 2006 so jih zabeležili 53, lani 35. Najučinkovitejšo zaščito predstavlja cepljenje. Druga resna bolezen, katere povzročitelja prenašajo klopi, je borelioza. Zanjo je značilen rdeč belo obrobljen kožni izpuščaj. Prizadene srce, živčevje, kožo, sklepe, mišice. Zoper njo cepiva ni, vendar je zgodnje prepoznavanje povsem ozdravljivo z antibiotiki. V zadnjih petih letih je za borelio-zo na Celjskem zbolelo 3142 ljudi, lani so zabeležili 806 primerov. Po podatkih Marjance Kamenik, glavne medicinske sestre Zdravstvenega doma Velenje, se je lani v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki cepilo 436 občanov, od tega 75 starih manj kot 18 in 56 Strokovnjaki ga priporočajo vsem, tudi otrokom po prvem letu starosti. Zanj se na Celj skem odlo ča le slabih pet odstotkov prebivalcev, med njimi je zelo malo otrok. V Avstriji, na primer, se cepi proti tej bolezni že 84 odstotkov ljudi. starih več kot 65 let. Letos so cepili že blizu 100 občanov. »Spodbudno je, da se za ta preventivni ukrep odločili vsako leto več ljudi.« Cepljenje za odrasle stane 32, za otroke pa 30 evrov. STOPITE IZ VRSTE Z BREZPLAČNO SPLETNO BANKO. Vas omejuje spletna banka, do katere lahko dostopate samo z enega računalnika? Z bančnim paketom Master Plus lahko do svoje Online b@nke brezplačno in varno dostopate s kateregakoli računalnika. Prav tako lahko brezplačno dvigujete gotovino s kartico Maestro na vseh bankomatlh v Sloveniji in v državah evro območja, drugje pa na bankomatlh skupine UniCredlt Group. Ob tem lahko računate tudi na brezplačno članarino za kartico MasterCard In brezplačno uporabo Online Plus varčevalnega računa. Še niste prepričani? Preizkusite nas, saj je tudi vodenje bančnega paketa Master Plus prvih 6 mesecev brezplačno, www.unicreditbank.si/preizkusitenas SBBai^UniCredit Bank UTRIP m orosKoo Oven od 21.3.do21.4. Dokazali boste, da ne znale in ne zmorete iz lastne kože, pa čeprav vas je to že velikokrat drago stalo. Če se vam v življenju kaj ne izide tako kot bi želeli, vedno reagirate zelo burno. In tudi v teh dneh bo tako. Sploh, ko boste izvedeli, kaj je uspelo nekomu od vaših prijateljev. Jezilo vas bo, ker vam ni. Tokrat boste največjo napako storili zato, ker ne boste molčali. Ljudje pa so zelo privoščljivi. Zato se vam bo to že kmalu obrnilo kot bumerang. Ne bo prijetno, ko vam bodo povedali, da ste za nastalo situacijo krivi sami. Pa čeprav to dobro veste tudi sami. Bik od 22.4. do 20.5. Pomlad bo v zraku, četudi ob koncutega tedna vreme ne bo prav pomladansko. Čutili jo boste na več načinov. Lahko bi rekli, da vas bo malo razganjalo. Ne bo vam dovolj, da več vložitev v svoj izgled, kar boste v teh dneh zagotovo storili. Sami nase ste jezni, ker ne znate in ne zmorete iz dane situacije. Kriva je seveda ljubezen, ki v teh dneh ni prav nič pomladno romantična. Jasno vam je, da si želite v vašem življenju veliko sprememb. Nimate pa ne volje in ne moči, da bi z njimi začeli spreminjati svoj svet. Tokrat boste težko čakali na čudež, ker ga verjetno ne bo. Treba se bo potruditi in res kaj storiti. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Po tem, ko ste v preteklih tednih res veliko delali, je pred vami nekaj dni, ko vam bo lažje. Tudi dihali boste veliko lažje, saj boste kopico nagrmadenega dela končno spravili v red in z njim opravili za vedno. Zadovoljstvo bo veliko, na pohvale pa nikar ne čakajte, ker jih verjetno ne bo. Jemljejo vas čisto preveč samoumevno. Ker pa niste več navajeni lenariti in preživljati dni kar tja v en dan, boste aktivni tudi v naslednjih dneh. A zelo drugače aktivni. Vzeli si boste čas zase in za svoje najdražje. Ti vam bodo ne le hvaležni, znali vam bodo vrniti vašo pozornost in ljubezen. Zadnji teden v marcu bo res lep, ni kaj. Rak od 22.6. do 22.7. Vsak prosti trenutek in vsak sončni žarek boste znali izkoristiti za polnjenje baterij v naravi. Če ne boste brkljali po zemlji in čistili okolice svojih domov, boste šli pač na sprehod. Ali pa izbrali kakšno bolj aktivno obliko rekreacije. Letošnja zima vas je precej izmučila, saj ste bili vse preveč doma. Premalo aktivnosti pa se vam hitro pozna. Ne le na zimskih merah, tudi na počutju. Če se vas loti še pomladanska utrujenost, veste, kaj najbolj pomaga. Očiščevalna dieta, polna sadja in zelenjave, rekreacija in dobra volja. Za to bodo poskrbeli prijatelji, če si boste le vzeli čas zanje. Lev od 23.7. do 23.8. Če ne drugega, se boste vteh dneh morali zamisliti nad svojim početjem in počutjem. Zase storite premalo, kar čivkajo že ptički na vejah. Vsi vam to govorijo, vi pa se sploh ne premaknete. Čeprav vam bodo dnevi hitro minevali, ne bodo dovolj dolgi, da bi z nakopičenim delom končali še ta mesec. Do konca je le še dober teden, zato se ne obremenjujte več z roki, ki ste si jih sami postavili in si vzemite več časa za drobne užitke, ki lepšajo življenje. Čaka vas nekaj zabav, ki vam bodo všeč, pa tudi nekaj novih poznanstev, ki jih ne boste kar tako pozabili. Še je čas, da se stvari obrnejo v vaš prid. Tudi kar se počutja tiče. Devica od 24.8. do 23.9. Imeli boste občutek, da vaše življenje postaja mirno in takšno, kot si že dolgo želite. Tudi zato, ker ste, kar se poslovnega življenja tiče, zelo dobro zvozili iz nastale situacije. Ko vse kaže na najlepše, pa se zna zgoditi kaj nepredvidenega. Tudi dobrega, ne le slabega. In tako tudi bo. Čustva do neke osebe bodo vsak dan močnejša, lahko bi rekli, da vam bodo dala nov elan, če ne kar krila. Sploh, ko boste že ob koncu tega tedna ugotovili, da so obojestranska. A ne hitite. Malo se bo treba še potruditi, da si ne boste pozneje očitali, da ste se preveč zaleteli. Torek bo vaš srečen dan. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Sami ste si krivi, da tudi vaši najbližji že nekaj časa izkoriščajo vašo dobroto. Preveč popustljivi ste in preveč pridni. S tem, da hočete ugoditi vsem in se nikomur zameriti, pa si žal v zadnjih dneh delate levjo uslugo. Zamerili vam bodo tisti, ki vas opazujejo, kako preračunljivo se obnašate. Sploh, ker bodo imeli občutek, da bodo zaradi vašega početja prikrajšani tudi sami. Morda pa le imate v rokah dovolj adutov, da tudi vi postavite kakšno pravilo igre, ki ga vodi nasprotna stran. A previdno, saj se lahko hitro opečete, če ne boste upoštevali tudi nasvetov bolj izkušenih od vas. Zdravje vam bo dobro služilo. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Če je že nekaj časa kazalo, da ste nehali sanjariti, se stvari spet obračajo v obratno smer. Ne morete in ne morete iz svoje kože. Vaša domišljija je sicer veliko vredna, tudi unovčiti jo znate, a včasih greste s tem predaleč. Prezahtevno bi bilo, če bi pričakovali spremembo kar čez noč. Delajte korak za korakom, predvsem pa se večkrat vprašajte, ali narediti dovolj za partnerja in družino. Podpora ob vseh vaših projektih bo začela bledeti, če ne boste vsaj delčke dobljenega tudi vračali. Vikend bo prinesel razburljivo srečanje, ki ga še nekaj časa ne boste pozabili. Strelec od 23.11. do 21.12. Da so časi res čudni, boste ugotovili vteh dneh, ko bodo že dogovorjene stvari naenkrat spet postale povsem nedorečene. Če vas prihodnosti še nikoli ni bilo strah, vas morda sedaj bo. Tudi zato, ker tudi doma ni vse tako kot bi moralo biti. A priznajte, da ste veliko krivi tudi sami, saj se sploh ne potrudite več, da bi naredili kaj več od povsem rutinskih vsakodnevnih stikov. Kdor molči, številnim odgovori. Tako pravi pregovor, ki se ga vi zelo radi držite. Tokrat bo zelo narobe, če se ga boste. Tako poslovno kot zasebno. Zdravje: pazite, kaj jeste in kaj pijete, želodec bo občutljiv. Kozorog od 22.12. do 20.1. Slabo vreme ob koncu tega tedna bo krivo, da boste več doma. Steni pa se bo v vas kopičila tudi jeza in nezadovoljstvo, ki ju znate, kadar lahko del dneva preživite v naravi, dobro sprostiti. Mirno lahko rečemo, da ne boste v naslednjih dneh ne družabni in ne prijazni. Prej tečni. Vzroki se kopičijo že nekaj časa, odpraviti pa se jih ne bo dalo z malo truda. Zato tudi hitro ne bo šlo. Ne bodite torej nestrpni, saj se pomembne življenjske odločitve kuhajo nekaj časa, potem pa jih je treba začeti reševati. Prijateljice vam bodo pripravile lepo presenečenje, a pravega veselja vseeno ne boste občutili. _ Vodnar od 21.1. do 19.2. Ob vas človek velikokrat lahko ugotovi, kako zunanji videz vara. Delovali boste zaskrbljeno in brezvoljno, pa sploh ne bo tako. Le čisto vsem, ki jih bo zanimalo, zakaj se zadnje čase ne smejite tako pogosto, ne boste želeli razlagati, kje je vzrok vaše spremembe v obnašanju. Odločitev, da boste svoj čas bolj koristno izrabljali, bo vsekakor pametna, saj se bo že kmalu obrestovala. To bo pomembno tudi zato, ker si želite čim prej poravnati dolg, ki ga imate. Res ni velik, ker pa ste človek, ki ima rad čiste račune, se boste znali potruditi, da ga sploh ne bo. Pomlad vam bo letos izpolnila še eno veliko željo. Že kmalu. Ribi od 20.2. do 20.3. Nič ne pomaga, če tarnate. Dela se boste morali lotiti, saj spet niste znali reči ne, ko so vas prosili, da ga izpeljete. Pa čeprav ste že takoj vedeli, da boste v časovni stiski. Dnevi bodo precej kratki, če boste želeli postoriti vse, kar se vam je nakopičilo. Poleg tega boste imeli občutek, da nimate nobene energije več. Če se le da, si takoj, ko opravite nujno delo, vzemite prost vsaj podaljšan vikend. To nujno potrebujete. Kot tudi dokaz, da vas ima nekdo rad. A na tega boste še malo počakali. Pa ne po vaši krivdi, seveda. Nasprotna stran je zelo zmedena, boji pa se tudi zavrnitve. Nagradna križanka Mlekarna Celeia Postanite naročnik K 1 \ 1 i ■ Za naročnike kar 9 številk zastonj! j Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas. Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena. Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval. Izkoristite dobro ponudbo. In kako se lahko naročite na Naš čas? Pokličite 03/89817 51. Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. cfcnc ¡iti i tu c Mlekarna Celeia, d.o.o. Arja vas 92, Petrovče razveseljuje. Naj razveseli tudi vas. Sodelujte v nagradni igri, kjer se lahko potegujete za PLAYSTATION 3, otroški nahrbtnik, obisk živalskega vrta v Grazu Več informacij: - na lončku jogurta - www.mlekarna-celeia.si Izrezano rešeno geslo križanke pošljite najkasneje do 30.3.2009 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Vele nje. Pode li li bomo tri nagra de ( -bone) za nakup v trgovini Golida pri Mle karni Cele i a. Boni bodo posla ni po pošti. Nagrajenci križanke "ERICo", objavljene v Zeleni prilogi tednika Naš čas dne 5. marca 2009, so: Maja Skaza, Andraž 40 b, 3313 Polzela; Renata Majerič, Kale 8 d, 3311 Šempeter; Gabriela Ferlin, Cesta II/8, 3320 Velenje. Nagra jen ke bodo preje le potr di la za dvig nagrad priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: POMLADNO CVETJE Nagrajenci nagradne križanke Pizzerije Picadilly, objavljene v tedniku Naš čas, 5. marca: 1. nagrada v vrednosti 15 eur: DORA VELUNŠEK, Kersnikova 11, Velenje; 2. nagrada v vrednosti 10 eur: VEKOSLAVA RADŠEL, Legen 43, Šmartno pri Sl. Gradcu; 3. nagrada v vrednosti 10 eur: BOŠTJAN SKAZA, Andraž 40 b, Polzela Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Pizzeriji Picadilly, Stari trg 35 Velenje. Zgodilo se je • • • od 20. do 26. marca - 20. marca 1978 so v Velenju ustanovili Zvezo telesnokulturnih organizacij, ki se je kasneje preimenovala v Športno zvezo Velenje; - 21. in 22. marca 1986 je bil v Rdeči dvorani že deseti skupni maturantski ples maturantov velenjskega Centra srednjih šol; - marca leta 1986 so v vseh prostorih velenjskega zdravstvenega doma prepovedali kajenje; - 21. marca 1989 so delegati na seji delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela Gorenje verificirali sklep o pristopu Naravnega zdravilišča Topolšica - po izločitvi iz Zdravstvenega centra Velenje - k samoupravnemu sporazumu o združitvi v Gorenje SOZD; - 22. marca 1970 je bil v velenjski občini referendum za prvi samoprispevek »Za napredek vasi in mesta«; za uvedbo samoprispevka je glasovalo skoraj 70 % volilnih upravičencev; - 23. marca 2001 so v velenjskem Gorenju v prisotnosti takratnega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana predali namenu novo tovarno hladilno-zamrzovalne tehnike in novo galvano; - 24. marca 1918 je bil v Šmartnem pri Velenju deklaracijski shod v podporo majniški deklaraciji, na katerem je govoril državnozborski poslanec, Velenjčan dr. Karel Verstovšek; več kot 1500 udeležencev shoda se je soglasno izreklo za majniško deklaracijo in izrazilo zaupanje dr. Antonu Korošcu in svojemu poslancu dr. Karlu Verstovšku; v enem od časopisnih poročil o shodu v Velenju je pisalo: »Živio - klici so doneli proti nemškutarskim gnezdom v dolini«; - 24. marca 1974 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v krosu; - 24. marca 1995 so v Šmartnem ob Paki ustanovili občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije; predsednik odbora je postal Bojan Kladnik; - velenjski poslanec v državnem zboru Alojz Kovše je bil 24. marca leta 1997 imenovan za državnega sekretarja za Fotografija: Balkansko prvenstvo v krosu (arhiv Muzeja Velenje) energetiko; - 26. marca 1977 je Planinsko društvo Velenje v Nami pripravilo prvi planinski ples; 26. marca 1983 je bila na nekdanji osnovni šoli Karla Destovnika -Kajuha v Šoštanju otvoritev 15. razstave Likovni svet otrok. ■ Pripravlja: Damijan Kljajič TV SPORED 19. marca 2009 ČETRTEK, 19. marca TV SLO (7 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Trdosrčni kmet, 22/52 09.35 Risanka 09.40 Pod klobukom 10.15 Maina Sofie in iskanje zlatega jelena, 1/4 10.45 Turbulenca 11.40 Omizje 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Peta hiša na levi, 10/16 13.45 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Gumbek in rjavček, 25/26 16.10 Rdeči alarm, igrani film 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Dolgcajt, mlad. oddaja 18.25 Žrebanje deteljice 18.40 Nuki in prijatelji, risanka 18.45 Pujsa Pepa, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Tednik 21.00 Stalin, 3/3 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Osmi dan 23.30 Besede in slike, Emerik Bernard, 2. oddaja 23.45 Tv dnevnik 19.3.1991 00.10 Dnevnik 00.45 Dnevnik zamejske Tv 01.10 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 08.45 Tv prodaja 09.15 Tv dnevnik, 19.3.1991 09.45 Planica, finale SP v smuč. skokih, poleti, kvalif., prenos 13.00 Globus 13.30 Mozaik 14.00 Živi!, 1/2 14.50 Izjemne živali, 6/7 15.15 Na lepše, oddaja o turizmu 15.55 Evropski magazin 15.25 Pomagajmo si 16.55 Mostovi 17.30 To bo moj poklic: elektroinštalater, 1. del 18.00 Želite, milord?, 1/26 19.00 Z glasbo in s plesom ... 20.00 Slovo, ang. film 21.35 David Nolande, 2/6 22.25 Hudičevo seme, 2/2 23.55 Zabavni infokanal POP 06.25 24ur 07.25 Divjina Evrope, dok. serija 08.25 Zdravniki, pogov. oddaja 09.20 Ricki Lake, pogov. oddaja 10.15 Tv prodaja 10.45 Posebni otroci, dok. serija 11.45 Sodnik, 3/4 12.40 Tv prodaja 13.10 Zdravniki, pog. oddaja 14.05 Urgenca, nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Angeli brez kril, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Viktorija, nad. 18.00 Goreče maščevanje, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Trenja 21.45 Na kraju zločina, nan 22.40 24ur zvečer 23.00 Zdravnikova vest, nan. 23.55 Enota za posebene primere, nan. 00.50 Onkraj vrelišča, kuhar. serija 01.20 24 ur, ponovitev 02.20 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 33. oddaje 11.05 Odprta tema, pogovor-O primernosti trase severnega dela 3. razvojne osi 12.05 Pop corn, glasbena oddaja 12.55 Videospotdneva 13.00 Jelena, telenovela, 76/110, pon. 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, 34. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 772/110 19.30 Videospotdneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, ponovitev 20.45 Regionalne novice 2 20.50 Naj spot dne va 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Kmetijski razgledi, svetovalna 21.30 Med durom in molom, glas be na odda ja 22.40 Iz oddaje Dobro jutro 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila tv slo rr 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Trojčice: Amadeus, nan. 09.35 Risanka 09.40 Rdeči alarm, igrani film 09.55 Enajsta šola 10.30 Dolgcajt, mlad. oddaja 11.25 To bo moj poklic: zidar, 2. del 11.50 To bo moj poklic: elektroinštalater, 1. del 12.20 Osmi dan 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Vojna v Arktiki, 2/2 14.10 V prostranstvu Pampe, dok. feljton 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Doktor pes, 5/30 16.00 Simon v deželi risb, risanka 16.05 Risanka 16.10 Iz popotne torbe: domači ljubljenci 16.30 V pričakovanju božiča, 14/26 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba 17.40 Tv pogled 17.50 Duhovni utrip 18.05 Umko 18.40 Lojzek, risanka 18.45 Zakaj?, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Peta hiša na levi,11/16 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Polnočni klub 00.10 Duhovni utrip 00.25 Tv dnevnik 20.3.1991 00.50 Dnevnik 01.20 Dnevnik zamejske tv 01.45 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Tv prodaja 10.30 Nogometni magazin 10.55 Glasnik, tv Maribor 11.20 Besede in slike, dr. Tomaž Brejc 11.30 Umetnost igre 11.55 Tv dnevnik, 20.3.1991 12.25 SP v nord. smuč., smuč. teki 2,5 km (Ž) prolog, prenos 13.30 Šport špas 14.00 Planica: finale SP v smuč. skokih, poleti, prenos 17.30 SP v nord. smuč., smuč. teki 3,3, km (M) prolog, posnetek 18.00 V dobri družbi z Blažem, tv Maribor 19.00 Zlata šestdeseta, Elza Budau 20.00 Arhitekturna potepanja z Danom Cruickshankom, 7/8 21.00 Želite, milord?, 10/26 21.50 Končni obračun, am. film 23.30 Jezdeci na dolge steze, am. f. 01.05 Svitanje, 6/13 01.50 Zabavni infokanal POP 06.35 Trenja 08.25 Zdravniki, pogov. oddaja 09.20 Ricki Lake, pogov. oddaja 10.15 Tv prodaja 10.45 Posebni otroci, dok. serija 11.45 Sodnik, nan. 12.40 Tv prodaja 13.10 Zdravniki, pog. oddaja 14.05 Urgenca, nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Angeli brez kril, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Viktorija, nad. 18.00 Goreče maščevanje, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Državna varnost, am. film 21.25 Pod lupo pravice, nan. 22.20 24ur zvečer 22.40 Matrica revolucija, am. film 00.55 Noro življenje Vivienne Vyle, nan. 01.35 24ur, ponovitev 02.35 Nočna panorama © 10.30 12.20 13.10 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar prireditev Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 34. oddaje 11.05 Med durom in molom, glasbena oddaja Jelena, telenovela, 77/110, pon. _____ Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, 35. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jele na, tele no ve la, 78/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice, potopisna oddaja, Senegal, dežela gostoljubja, plesa in petja 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Razgledovanja, infor. oddaja 21.30 V Tomovi dnevni sobi, dokum. oddaja, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila SOBOTA, 21. marca tv slo rr 06.15 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Križ kraž sledi Zajček Bine, lutkovna nan. sledi Timotej hodi v šolo, ris. nan. sledi Ribič Pepe, 22/36 09.00 Abeltje, nizoz. film 10.45 Polnočni klub, ponovitev 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tranzistor, 9. oddaja 13.50 Bacek Jon, risanka 14.00 Rdeči alarm, igrani film 14.15 Rožnati panter, risanka 14.20 Moje sanje o Benetkah, nem. film 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh, tv Maribor 16.10 Labirint-vitalnost 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Zakaj pa ne 17.30 Na vrtu, tv Maribor 17.55 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Dinko pod krinko, risanka 18.45 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Stopimo skupaj za otroke z Downovim sindromom, human. koncert 21.55 ARS 360 22.15 Poročila, vreme, šport 22.45 Hri-bar 23.50 Deadwood, 5/12 00.45 Tv dnevnik 21.3.1991 01.10 Dnevnik, ponovitev 01.30 Dnevnik zamejske tv 01.55 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 06.45 Skozi čas 06.55 Tv dnevnik 21.3.1991 07.20 Polemika 08.20 Posebna ponudba 08.45 Planica: finale SP v smuč. skokih, poleti - ekipno, prenos 12.15 Primorski mozaik 12.45 Študentska 13.10 SP v nord. smuč., smuč. teki, zasledov. tekma (M), prenos 14.25 Magazin v alp. smučanju 14.55 SP v nord. smuč., smuč. teki - zasled. tekma (Ž), prenos 15.45 Nogometni magazin 16.20 Slovenci po svetu 16.45 Ljubezen popoldne, am. čb film 18.50 Tide, tv Maribor 20.00 Seks kresne noči, am. film 21.30 Bleščica, oddaja o modi 22.00 Slovenski magazin 22.25 Asteroid, am. film 00.30 Zabavni infokanal POP 07.30 Tv prodaja 08.00 Poštar Peter, ris. serija 08.15 Rori, dirkalnik, ris. serija 08.25 Pingvini v vesolju, ris. serija 08.50 Otroška kuharija, kuh. oddaja 09.00 Art Attack, izob. oddaja 09.25 Bratz, ris. serija 09.50 Bakuganski bojevniki, ris. ser. 10.15 Gnusologija, ris. serija 10.40 Transformerji, ris. serija 11.05 Zadnji želvak, dok. oddaja 12.10 Dinotopija, nan. 13.05 Zmenki milijonarjev, resnič. šov 14.05 As ti tud not padu?! 16.10 Sveža kandidatka, 4/6 17.15 Vesna, slovenski film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Popolni umor, am. film 21.55 Bratovščina, nan. 23.00 Velika riba, am. film 01.15 24ur, ponovitev 02.15 Nočna panorama © 09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Jelena, telenovela, 78/110, pon. 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 35. oddaje 11.00 Videospotdneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroš ka odda ja za naj mlaj še 18.40 Duhovni vrelec: Vinko Čonč, župnik v župniji sv. Jurij Šentjur 18.45 Asova gibanica, infor. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1728. VTV magazin, regionalni -informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Državljanski forum evropskih poslancev v Novem mestu 22.30 Odprta tema-O primernosti tra se severne ga dela 3. razvojne osi 23.30 Videospotdneva 23.35 Videostrani, obvestila NEDELJA, 22. marca tv slo rr 07.00 Živ žav sledi Medvedkov piknik, ris. film sledi Trnovo robidovje, 8/8 sledi Kaj je narobe, mami?, ris. film 09.50 Mulčki, 1/5 10.20 Čarobno drevo, 2/7 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Na zdravje! 14.30 Prvi in drugi 15.00 NLP, razvedrilna oddaja sledi Glasbeni troboj, prvi del 15.15 Športne novice 15.20 Glasbeni troboj, drugi del 15.30 Glasbeni troboj, tretji del 15.40 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.50 Šport 16.00 Družabna 16.30 Za prste obliznit, kuharska oddaja 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 NLP, razvedrilna oddaja 17.20 Eokus 18.25 Žrebanje lota 18.40 Maks in Rubi, risanka 18.45 Jani Nani, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.20 Zrcalo tedna 19.50 Tv pogled 19.55 Spet doma 21.45 Zvoki divjih bab, dok. film 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Motne preteklosti, 2/2 00.30 Tv dnevnik 22.3.1991 00.55 Dnevnik, ponovitev 01.15 Dnevnik zamejske tv 01.45 Infokanal TV SLO f? 06.30 Skozi čas 06.40 Tv dnevnik 22.3.1991 07.05 Globus 07.35 Pomagajmo si, tv Koper 08.05 Tranzistor, 9. oddaja 08.45 Planica: finale SP v smuč. skokih, poleti, prenos 12.15 SP v nor. smuč., smuč. teki, sprint 15 km (M) prosto, vključ. v prenos 13.15 Slovenski magazin 13.40 Mednarodno tekmovanje mladih v ritmični gimnastiki, reportaža 14.10 Sp v nord. smuč., smuč. teki, sprint 10 km (Ž) prosto, prenos 14.55 Stopimo skupaj za otroke z downovim sindromom, human. koncert 16.55 Nogomet, ang. liga, Liverpool - Aston Villa, prenos 18.55 Nogometni magazin 19.20 Pastirske hiške na Krasu, dok. oddaja 20.00 Živi!, 2/2 20.55 Podkralji, 3/4 21.45 Ukradeno življenje, 1/3 22.30 Na utrip srca 23.55 Zabavni infokanal POP 07.30 Tv prodaja 08.00 Poštar Peter, ris. serija 08.15 Rori, ris. serija 08.25 Pingvini v vesolju, izob. serija 08.50 Otroška kuharija, kuh. oddaja 08.55 Art Attack, izob. oddaja 09.20 Bratz, ris. serija 09.45 Bakuganski bojevniki, ris. serija 10.10 Gnusologija, ris. serija 10.35 Transformerji, ris. serija 11.00 ŠKL 12.00 Medicina zelo drugače, dok. serija 13.05 Oprah pripravlja presenečenja, dok. serija 14.05 Ameriški žigolo, am. film 16.10 Tožilka, nan. 17.05 Jamie: Osnove kuhanja doma 17.40 Medvedek Pu in pujskova velika dogodivščina, ris. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?! 21.50 Zvezde na sodišču, nan. 22.45 Butec in butec, am. film 00.40 Vincent, nan. 02.00 24 ur, ponovitev 03.00 Nočna panorama © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPO RE DA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1727. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja „ 10.30 Duhovni vrelec: Vinko Čonč, župnik v župniji sv. Jurij 10.35 Šentjur 1728. VTV magazin, regionalni -Informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Poslanska pisarna, pogovor v studiu, gost: Vinko Gorenak, poslanec SDS v DZ RS 11.55 Vabimo k ogledu 12.00 Love to dance, Spin show, posnetek plesne prireditve 13.15 Hrana in vino, kuharski nasveti -tedenski izbor 14.15 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Pop corn, glas be na odda ja 19.40 Popotniške razglednice, poto pis na odda ja, Sene gal, dežela gostoljubja, plesa in petja 20.35 Akustika, posnetek 2. dela kon cer ta 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Vide ostra ni, obves ti la PONEDELJEK, 23. marca tv slo rr 06.30 Utrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Gumbek in rjavček, 25/26 09.35 Oddaja za otroke 09.55 Mulčki, 1/5 10.25 Iz popotne torbe: Domači ljubljenci 10.45 V pričakovanju božiča, 12/26 11.05 Izzven, dok. oddaja 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Izjemne živali, 7/7 14.00 Zlatolaska, 1. oddaja 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Svet Petra zajca in prijateljev, 6/8 16.15 Cvetoča Indonezija, 23/36 16.35 Bine: Divje živali, 4/8 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.35 Pipi in Melkijad, risanka 18.40 Dragi domek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Polemika 21.00 Frasier, 21/25 21.20 Na lepše, oddaja o turizmu 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Umetni raj 23.25 Glasbeni večer 01.00 Tv dnevnik 23.3.1991 01.20 Mrzlokrvno življenje, 3/5 02.10 Dnevnik, ponovitev 02.45 Dnevnik zamejske tv 03.15 Infokanal TV SLO £ 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 11.20 Tv prodaja 11.50 Sobotno popoldne 14.05 Slovenci v Italiji 14.40 Tv prodaja 15.10 Posebna ponudba 15.30 Tv dnevnik 23.3.1991 15.50 Osmi dan 16.20 ARS 360 16.40 Slovenski magazin 17.05 Prvi in drugi 17.30 To bo moj poklic: elektroinštalater, 2. del Frasier, 2/25 18.20 Odkar si odšla, 2/8 19.00 Mladi up, igrani film 19.15 Bela gospa 2/3 20.00 Mrzlokrvno življenje, 3/5 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga 22.15 Digitron, tv Maribor 22.40 Rdeče, belo in blues, am. dok. film 00.15 Zabavni infokanal POP 06.25 24ur, ponovitev 07.25 Jamie Oliver: Avstralija 08.20 Goreče maščevanje, nad. 09.15 Ricki Lake, pogov. oddaja 10.10 Tv prodaja 10.40 Posebni otroci, dok. serija 11.40 Konjenica, nan. 12.40 Tv prodaja 13.10 Zdravniki, pog. oddaja 14.05 Urgenca, nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Angeli brez kril, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Viktorija, nad. 18.00 Goreče maščevanje, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Lepo je biti sosed, nad. 20.55 Razočarane gospodinje, nan. 21.50 Žametna matija, nan. 22.45 24ur zvečer 23.05 Zdravnikova vest, nan. 00.00 Enota za posebne primere, nan. 00.55 Onkraj vrelišča, kuh. serija 01.25 24ur, ponovitev 02.25 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, Informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1728. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Državljanski forum evropskih poslancev v Novem mestu 13.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, 36. oddaja 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja -dijakov glas seže v katero vas? 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela 79/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Vide os tra ni, obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Ministrski stol, pogovor, gost: Karl Erjavec, minister za okolje in pro stor 21.00 Regi o nal ne novi ce 2 21.05 Nogo met, pos netek tek me NK Rudar : NKDrava 22.35 Iz oddaje Dobro jutro, infor mativna oddaja, ponovitev 00.05 Vabi mo k ogle du 00.10 Vide os pot dne va 00.15 Vide os tra ni, obvesti la TOREK, 24. marca TV SLO (7 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Na potep po spominu, 1/3 09.25 Vsak regrat dobi enkrat lučko 09.40 Ribič Pepe, 23/36 10.00 Oddaja za otroke 10.20 Bine: Divje živali, 4/8 10.40 Zgodbe iz školjke 11.15 Mrzlokrvno življenje, 3/5 12.10 Zvoki divjih bab, dok. film 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 ARS 360 13.40 Umetni raj 14.05 Duhovni utrip 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Nekoč je bilo ... življenje, 21/26 16.15 Profesor pustolovec, 4/10 16.30 Potplatopis, 12. oddaja 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Rjavi medved, dok. oddaja 18.00 Knjiga mene briga 18.20 Odpeti pesniki 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Milan, risanka 18.45 Hupko, trobilka in pihec, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Piramida 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Kult samomorilskih napadalcev, 1/2 23.55 Prava ideja!, poslovna oddaja 00.20 Rjavi medved, dok. oddaja 00.50 Tv dnevnik 24.3.1991 01.10 Dnevnik, ponovitev 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.10 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.10 Tv prodaja 08.40 NLP, razvedrilna oddaja 11.45 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 12.40 Na lepše, oddaja o turizmu 13.10 Dober dan, Koroška 13.40 Digitron, tv Maribor 14.05 Bleščica, oddaja o modi 14.35 Studio city 15.30 Tv dnevnik 24.3.1991 15.50 Prisluhnimo tišini 16.25 Tv prodaja 17.00 Glasnik, oddaja tv Maribor 17.25 Mostovi 18.00 V dobri službi s Smiljanom, tv Maribor 19.00 Zvočnost slovenskih pokrajin: Gorenjska 19.25 Operne arije 20.00 Rusija, izob. serija 20.30 Globus 21.00 Prava ideja!, poslovna oddaja 21.25 Caravaggio, 2/2 23.15 Vrhunci ang. nog. lige 00.05 Tranzistor, 9. oddaja 00.40 Mesto pogube, kanad. film 02.10 Zabavni infokanal POP 06.15 24ur 07.15 Zgodba o morski želvi, dok. oddaja 08.20 Goreče maščevanje, nad. 09.15 Ricki Lake, pog. oddaja 10.10 Tv prodaja 10.40 Poznorojenčki, dok. serija 11.45 Konjenica zmage, 2. del 12.40 Tv prodaja 13.10 Zdravniki, pogov. oddaja 14.05 Urgenca, nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Angeli brez kril, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Viktorija, nad. 18.00 Goreče maščevanje, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Nezlomljiva mama, am. film 22.35 24ur zvečer 22.55 Zdravnikova vest, nan. 23.50 Enota za posebne primere, nan. 00.40 Seks v mestu, nan. 01.10 24 ur, ponovitev 02.10 Nočna panorama © 10.30 Dobro jutro, inf. oddaja: na današnji dan, jutranje novice, jutranji gost, koledar pri reditev Vabimo k ogledu 10.35 Hra na in vino, kuhar ski nasve ti, pono vi tev 36. oddaje 11.00 Ministrski stol, pogovor, gost: Karl Erjavec, minister za okolje in pro stor 12.00 Jelena, telenovela 79/110 12.50 Nogo met, pos netek tek me NK Rudar : NK Drava 14.20 Videospot dneva 14.25 Vide ostra ni, obvesti la 17.30 Hra na in vino, kuhar ski nasveti, 37. odda ja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladinska oddaja 18.40 Videospotdneva 18.45 Jelena telenovela, 80/110 19.25 Vide ostra ni, obvesti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1729. VTV magazin 20.25 Kul tu ra, informa tiv na odda ja 20.30 Športni torek, šp. inf. oddaja 21.00 Doku men tarna odda ja 21.30 Asova gibanica, inf. oddaja 22.00 Šu kham - za soncem, oddaja o življenju Romov 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Vide ostra ni, obvesti la SREDA, 25. marca tv slo rr 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Nekoč je bilo ..., 5/26 09.35 Svet Petra zajca in prijateljev, 6/8 10.00 Profesor pustolovec, 4/10 10.15 Potplatopis, 12. oddaja 10.35 Berlin, Berlin, 19/20 11.00 Knjiga mene briga 11.20 Rjavi medved, dok. oddaja 11.55 Mednarodna obzorja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Polemika 14.25 Slovenski magazin 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Gozd gori, 35/52 16.10 Male sive celice, kviz 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Turbulenca, izob. oddaja 18.25 Žrebanje lota 18.35 Tinček, risanka 18.40 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Igra s pari, slov. tv film 21.30 Avtor išče osebe, igrani film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Omizje 00.20 Turbulenca 01.10 Tv dnevnik 25.3.1991 01.30 Dnevnik, ponovitev 02.05 Dnevnik zamejske tv 02.30 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.10 Tv prodaja 07.40 Tv dnevnik, 25.3.1991 08.05 Vrhunci ang. nog. lige 08.55 Seja državnega zbora, prenos 13.55 Spet doma 15.40 Hri-bar 16.40 Tv prodaja 17.10 Mostovi 17.40 Črno beli časi 18.00 Samo bedaki in konji, 3/45 18.30 Samo bedaki in konji, 4/45 19.00 Kmetje, 11/13 20.00 Toti Big Band, posnetek koncerta iz SNG Maribor 21.40 Gospod iz kavarne Astoria, portret Žarka Petana 22.35 Dachauski procesi, mestno gledal. Ljubljana 23.35 Slovenska jazz scena 00.15 Zabavni infokanal POP 06.25 24 ur, ponovitev 07.25 Preverjeno, ponovitev 08.25 Goreče maščevanje, nan. 09.20 Ricky Lake, pog. oddaja 10.15 Tv prodaja 10.45 Duševne bolezni pri otrocih, 1/2 11.45 Konjenica zmage, 3. del 12.40 Tv prodaja 13.10 Zdravniki, pogov. oddaja 14.05 Urgenca, nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Angeli brez kril, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Viktorija, nad. 18.00 Goreče maščevanje, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Ti pripadaš meni, kanad. film 21.30 Na kraju zločina, nan. 22.25 24ur zvečer 22.45 Zdravnikova vest, nan. 23.40 Enota za posebne primere, nan. 00.35 Seks v mestu, nan. 01.05 24ur, ponovitev 02.05 Nočna panorama 09.00 Dobro jut ro, informa tiv na oddaja: na današnji dan, jut ra nje novi ce, vide os pot dneva, nove izdaje, jutranji gost, koledar prireditev 10.30 Vabi mo k ogle du 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 37. oddaje 11.05 1729. VTV magazin, regionalni - informa tiv ni pro gram 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Vide os pot dne va 11.40 Šport ni torek, šport na infor ma tiv na odda ja 12.00 Jelena, telenovela, 80/110 12.50 Vide ostra ni, obves ti la 17.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, 38. odda ja 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Maja in čarobna skrinja, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.30 Regi o nal ne novi ce 1 18.35 Muca copa ta ri ca, otroš ka pred sta va 18.55 Jelena, telenovela, 81/110 19.45 Videospot dneva 19.50 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena 20.55 Regi o nal ne novi ce 2 21.00 Odprta tema, kontaktna odda ja, 3. TV mre ža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, infor mativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabi mo k ogle du 23.35 Videospot dneva 23.40 Vide ostra ni, obves ti la PRIREDITVE Več dogodkov ob svetovnem dnevu lutk Festival Velenje in Lutkovno gledališče Velenje v soboto vabita na predstavo, ustvarj alne delavnice in razstavo lutk v Galerij o Velenje Velenje, 21. marca - V soboto, 21. marca, bo svetovni dan lutk. Bogato ga bodo zaznamovali tudi v Festivalu Velenje, kjer so z letošnjim letom močno obudili in nadgradili delo leta 2003 ustanovljenega Lutkovnega gledališča Velenje. Načrti so bogati, predvsem pa si v Festivalu želijo, da Lutkovno gledališče Velenje pripravlja več predstav pred domačim občinstvom in hkrati začne gostovati po Sloveniji. Umetniški del vodenja in produkcijo so zaupali režiserki in scenaristki Alice Čop, kije z gledališčem veliko sodelovala tudi v preteklih letih. Prva novost, ki jo je Festival Velenje uvedel marca, so sobotne lutkovne predstave v Galeriji Velenje. Ko so v času Pravljičnega decembra začeli z lutkovnimi predstava mi v gale riji, so namreč naleteli na odličen odziv publike. Zato bo sedaj Lutkovno gleda li šče Vele nje tam veliko bolj aktivno. »Doslej s predstavami Lutkovnega gledališča Vele nje nis mo red no nastopali, sedaj bomo. Odločili smo se, da bomo vsakih 14 dni, nače lo ma vsa ko prvo in tretjo soboto v mesecu, vedno ob 10.30 uri pripravljali lutkovne predstave v velenjski Galeriji. Prva, »Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici«, je že za nami. Obisk je bil lep. To soboto, ob svetovnem dnevu poezije in lutk, pa bomo pripravili še več; poleg gledališke predstave »O ljudeh, živalih in kamnih«, ki je nastala po izvirnih legendah črne Afrike in išče paralelo z našimi biblijskimi zgodbami, bomo pripravili še ustvarjalno delavnico in hkrati razstavo o zgodovini lutk. Sobotna predstava je naša najuspešnejša predstava doslej. Ker igramo v afriških maskah, pa ni primerna za otroke, mlajše od petih let starosti,« nam je povedala Alice Čop, ki pravi, daje zanjo gledališče res srčna ljubezen. Festival Velenje bo skupaj z Lutkovnim gledališčem Velenje, ki deluje pod njenim okriljem, dvakrat mesečno poskrbel za lutkovne predstave v Galeriji Velenje. To soboto bo dogodek še posebej bogat, saj bo svetovni dan lutk. Izvedeli smo tudi, da pod okriljem Lutkovnega gledališča Velenje že nastaja nova predstava, ki govori o deklici Momo in tatovih časa. »Želimo si, da bi premiero nove predstave pripravili konec maja,« nam je povedala scenaristka in režiserka Alice Čop. To bo njena že sedma predstava pod okriljem Lutkovnega gledališča Velenje, vesela pa je, ker jo ustvarja z igralkami, ki so gledališču zvesta že nekaj let, vse od dijaških let na velenjski gimnaziji. ■ bš VELENJE iO.OO 16.00 17.00 19.i9 Četrtek, 19. marca 9.00 Dom učencev Velenje Predavanje: Telesna aktivnost starejših Knjigarna Mladinska knjiga Knjižna čajanka Knjižnica Šoštanj Ure pravljic Zdravstveni dom, sejna soba Predavanje: Sodoben način zdravljenja uhajanja vode 17.00 in 19.00 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2009 Območna revija otroških in mladinskih pevski zborov Knjižnica Velenje, preddverje Ciklus Humano mesto Pogovor z Ano Rozo Hribar Petek, 20. marec 8.00 - 18.00 Središče mesta (pri sodišču) Jožefov sejem 16.30 in 18.30 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2009 Območna revija otroških in mladinskih pevski zborov Knjižnica Velenje, pravljična soba Cool knjiga Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje: Odpuščanje Rdeča dvorana Velenje Maturantski ples Šolskega centra iB.OO iB.OO 2O.OO Sobota, Î1. marec .OO .OO 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 13.00 Središče mesta (pri sodišču) Jožefov sejem 10.30 Galerija Velenje Ob svetovnem dnevu lutk Juhuhu, lutke so tu! - lutkovna predstava - lutkovne ustvarjalnice - razstava 12.00 Knjižnica Velenje Lirikonova degustacija v pozdrav dnevu poezije in lutk 15.00 - 18.00 Mihaelov dom Šoštanj Predavanje: Priprava na zakon Kdaj - kje - kaj 19.00 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana IV. Akademija Poetična Slovenija 19.30 Dom kulture Velenje Gledališka predstava - Cafe teater Ljubljana - Marko Pokorn: Kdo vam je pa to delu? 20.00 Dom krajanov Konovo Gledališka predstava - Denar z neba 20.00 Rdeča dvorana Velenje Maturantski ples Splošne in strokovne gimnazije Velenje Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 25. krog 1. SNL NK Rudar Velenje - NK Labod Drava Nedelja, 22. marec 10.00 Velenjski grad Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 18.00 Dvorana Centra Nova Folklorni večer »Alternativnog teatra Srebrenik« BIH Ponedeljek, 23. marec 19.00 Dom kulture Velenje Gledališka predstava Alternativno gledališče Srebrenik Fadil Hadžic: Kdo je državni lopov Torek, 24. marec 17.00 Knjižnica Velenje Ustvarjalna delavnica: Mamici za praznik 20.00 Kunigunda - Regionalni multimedijski center Tradicionalni ŠŠK poker turnir Sreda, 25. marec 7.00 - 13.00 Gostišče Rednak v Šoštanju Krvodajalska akcija 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljične ure 19.00 Dom kulture Velenje Bolero 2009 - 20. jubilejna dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu 19.00 Knjižnica Šoštanj Literarno-potopisno večer Borut Korun: Na začetku je bila Troja 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje: Vzroki za medgeneracijske prepade K I N O V E L E N J E :: S P O R E D VELIKA DVORANA HOTELA PAKA : VOJNA MED NEVESTAMA Komedija Režija: Gary Winick Igrajo: Kate Hudson, Anne Hathaway, Bryan Greenberg, Chris Pratt, Steve Howey, Candice Bergen, Kristen Johnston idr. Petek, 20. 3., ob 20.00 Sobota, 21. 3., ob 20.00 Nedelja, 22. 3., ob 18.00 DEČEK V ČRTASTI PIŽAMI (The Boy in the Striped Pyjamas) Vojna drama, 90 minut Režija: Mark Herman Igrajo: Asa Butterfield, Jack Scanlon, David Thewlis, Vera Farmiga, Sheila Hancock, Richard Johnson, Rupert Friend idr. Sobota, 21. 3., ob 18.00 Nedelja, 22. 3., ob 20.00 V času druge svetovne vojne se 8-letni Bruno z družino preseli na podeželje, saj so njegovemu očetu - zagrizenemu nacistu - zaupali pomembno nalogo. Bruno v bližini novega domovanja odkrije z bodečo žico obdan kraj, kjer vsi nosijo črtaste pižame - tudi deček Shmuel, s katerim skleneta iskreno prijateljstvo. Toda Bruno počasi odkriva kruto resnico o prijatelju in skrivnostnem kraju, trk naivne otroške nedolžnosti z brutalnim svetom odraslih pa ima za vse vpletene tragične posledice. Izjemen pogled na kruto vojno zgodovino! Film, ki si ga boste zapomnili. S podporo Ministrstva za kulturo! ZNOTRAJ (R L'Interieur) Grozljivka, 83 minut Režija Alexandre Bustillo, Julien Maury. Igrajo: Béatrice Dalle, Alysson Paradis idr. Petek, 20. 3., ob 18.00 Sobota, 21. 3., ob 21.45 EGON IN NJEGOV MAČEK (Egon & Denci) ) Animirani film, 75 min (brez teksta) Režija: Adam Magyar idr Nedelja, 22. 3., ob 16.00 -otroška matineja Egon in Denči živita osamljena v preprosti hiški v idilični pokrajini na majhnem planetu. Egon je videti kot vedoželjen fantič iz naše soseščine, njegov Denči pa kot razvajen in preveč rejen maček. Egon in njegov maček se nikoli ne pogovarjata. porazumevata se na najbolj preprost in vsem razumljiv način - z mimiko ter s pomočjo glasov in gibov. Medtem ko Egon skozi zvezdogled zavzeto opazuje skrivnostno vesolje in izpopolnjuje svojo vesoljsko ladjo, vedno lačni maček zganja vragolije in povzroča neljubo škodo. Ko nekega jutra v bližini doma odkrijeta neznani leteči predmet s sporočilom z oddaljenega planeta Zemlja, se njuno življenje za vedno spremeni: Egon in njegov maček poletita proti našemu osončju, da bi poiskala naš planet. S podporo Ministrstva za kulturo RS! Naslednji vikend od 27.3 . do 29. 3. napovedujemo: politično dramo FROST NIXON, kriminalno dramo GOMORA (evropski film leta), komedijo ROŽNATI PANTER 2, najstniški glasbeno plesni film HIGH SCHOOL MUSICAL 3: ZADNJI LETNIK Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). ŠOŠTANJ Četrtek, 19. marca 16.00 Mes tna knjižnica Šoštanj Ure pravljic za otroke od 4. do 8. leta sta ros ti Sobota, 21. marca 14.00 Stadion Šoš tanj Šoš tanj : Bukov ci (Štajerska liga v nogometu) 19.30 Šport na dvo ra na Šoš tanj Šoštanj Topol ši ca : Fuži nar Rav ne (2. državna odbojkarska liga - moški) Nedelja, 22. marca 16.00 Kulturni dom Šoštanj Lut kov na igra: Pohorska legen da Sreda, 25. marca 19.00 Kul turni dom Šoš tanj Koncert ob materinskem dnevu Pihalni orkester Zarja 19.00 Mes tna knjižnica Šoštanj Lite rar no poto pis ni večer: Borut Korun - Na začetku je bila Troja ŠMARTNO OB PAKI Koledar imen Marec/sušec 19 . četrtek-Jožef 20 . petek - Klavdija Začetek pomladi: 20. marca ob 12.44 (pomladansko enakonočje) Dolžina dneva: 19. marca 12:06, 21 . sobota - Benedikt, Nikolaj 22. nedelja-Vasilij, Katarina 23 . ponedeljek - Alfonz, Oto 24 . torek - Gabriel, Simeon, 25 . sreda - Minka Materinski dan Sobota, 21. marca 10.30 Hiša mla dih Otroške ustvarjalne delavnice 19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Mate Mati šic: Cin co in Marin ko ( za abonma in izven); igrata: Vlado Novak (nagrajenecv filmu Petelinji zajtrk) in Konrad Pižorn, režija: Branko Kraljevič. Komedija govori o dveh gastarbajterjih, ki že enajst let opravljata pomožna dela na nem ških »baušte lah«, hre pe ni ta pa po domu in svojih bližnjih. Prvi, Cinco, se nekega dne odloči, da si bo s podkupninami zdravnikom pridobil potrdilo o svoji nesporni smrti. V krsti ga bodo pripeljali domov.... 20.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki BRUCOVANJE Kluba študentov šmar ške fare Nedelja, 22. marca X Pohod na Šmohor ( PD Šmart no ob Paki) 18.00 Kulturni dom Gorenje V PRIČAKOVANJU POMLADI; koncert mešanega pevskega zbo ra Šmart no ob Paki in nas top mladih recitatorjev ob materinskem dnevu Torek, 24. marca 18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga Lunine mene Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE p.p. 40,3322 Velenje, Rudarska cesta 6a DAN ODPRTIH VRAT na Upravni enoti Velenje (učilnica v II. nadstropju) ki bo v ČETRTEK, 26. marca 2009 ob 12.00 h Upravna enota Velenje vabi vse zainteresirane državljane, ki jih zanima karkoli v zvezi z dovoljevanjem gradnje objektov, da izkoristijo priložnost in se udeležijo kratke predstavitve pogostih problemov pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo objektov. Po končani predstavitvi najpogostejših problemov bodo uradniki, ki vodijo postopke pridobitve gradbenih dovoljenj, odgovarjali še na vprašanja prisotnih. OBVESCEVALEC ""HAS 19. marca 2009 _ipiyp_I_piyp_ ScuiáenmacAe* I ScutéenmacA&i Podjetje za ravnanje z odpadki d.o.o. Velenje POSTAVITEV KONTEJNERJEV SPOMLADANSKEGA ČIŠČENJA V OBČINI ŠOŠTANJ KRAJEVNA SKUPNOST LOKOVICA Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza pri zadružnem domu 3. 4. 2009 6. 4. 2009 pri Kompreju 3. 4. 2009 6. 4. 2009 pri Droju 3. 4. 2009 6. 4. 2009 pri Srebretu 3. 4. 2009 6. 4. 2009 pri Glavniku 6. 4. 2009 7. 4. 2009 ŠOŠTANJ Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza avtobusna postaja Metleče 6. 4. 2009 7. 4. 2009 Šlandrova cesta - cesta Talcev 6. 4. 2009 7. 4. 2009 Cankarjeva cesta - otroško igrišče 6. 4. 2009 7. 4. 2009 Aškerčeva cesta pri TPP 6. 4. 2009 7. 4. 2009 Tekavčeva cesta 7. 4. 2009 8. 4. 2009 KS SKORNO - FLORJAN Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza Pohrastnik pri TPP 7. 4. 2009 8. 4. 2009 Skorno pri rezervoarju 7. 4. 2009 8. 4. 2009 Florjan - gostišče Stropnik 7. 4. 2009 8. 4. 2009 Zalesnik pred železniškim nadvozom 7. 4. 2009 8. 4. 2009 KRAJEVNA SKUPNOST BELE VODE Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza pri OŠ 8. 4. 2009 9. 4. 2009 pri pokopališču 8. 4. 2009 9. 4. 2009 KRAJEVNA SKUPNOST TOPOLŠICA Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza Lajše pri Janezu 8. 4. 2009 9. 4. 2009 Vovk avtoličarstvo 8. 4. 2009 9. 4. 2009 Lom - križišče pri Brglezu 9. 4. 2009 10. 4. 2009 uprava Topolšica - parkirni prostor 9. 4. 2009 10. 4. 2009 novo naselje pri Menihu 9. 4. 2009 10. 4. 2009 pri Zagerju 9. 4. 2009 10. 4. 2009 pri garažah v Topolšici 9. 4. 2009 10. 4. 2009 KRAJEVNA SKUPNOST ZAVODNJE Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza pri Anželaku 14. 4. 2009 15. 4. 2009 pri Brglezu - pri igrišču 14. 4. 2009 15. 4. 2009 pri Kopinu 14. 4. 2009 15. 4. 2009 KRAJEVNA SKUPNOST GABERKE Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza stari gasilski dom 14. 4. 2009 15. 4. 2009 Trgovina pri GD 15. 4. 2009 16. 4. 2009 pri trafo postaji 15. 4. 2009 16. 4. 2009 Velunja - Vacovnik 15. 4. 2009 16. 4. 2009 KRAJEVNA SKUPNOST RAVNE Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza pri Korenu 16. 4. 2009 17. 4. 2009 pri BUS postaji na zadnjem obračališču 16. 4. 2009 17. 4. 2009 pri kapeli pred osnovno šolo 16. 4. 2009 17. 4. 2009 pod Podbregarjem 16. 4. 2009 17. 4. 2009 v Lajšah pri kapeli pred trgovino 16. 4. 2009 17. 4. 2009 Podjetje za ravnanje z odpadki d.o.o. Velenje POSTAVITEV KONTEJNERJEV SPOMLADANSKEGA ČIŠČENJA V OBČINI ŠMARTNO OB PAKI ŠMARTNO OB PAKI Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza bloki - zdravstveni dom 30. 3. 2009 31. 3. 2009 Kmetijska zadruga 30. 3. 2009 31. 3. 2009 MALI VRH Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza pri Kladniku 30. 3. 2009 31. 3. 2009 križišče - Log 31. 3. 2009 1. 4. 2009 PODGORA Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza pri Ašenbergerju 31. 3. 2009 1. 4. 2009 pri Vodovniku 31. 3. 2009 1. 4. 2009 SLATINA Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza nad smučiščem 1. 4. 2009 2. 4. 2009 REČICA Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza pri Sušilnici 1. 4. 2009 2. 4. 2009 pri brvi 1. 4. 2009 2. 4. 2009 GORENJE Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza pokopališče 2. 4. 2009 3. 4. 2009 SKORNO Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza pri lovskem domu 2. 4. 2009 3. 4. 2009 GAVCE Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza pri železniški postaji 2. 4. 2009 3. 4. 2009 križišče pri Pokleku 3. 4. 2009 6. 4. 2009 PAŠKA VAS Lokacija postavitve kontejnerja datum postavitve datum odvoza pri gasilskem domu 3. 4. 2009 6. 4. 2009 ČETRTEK, 19. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 20. marca: 16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 21. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 22. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 23. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 24. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 25. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 9. mar. 2009 do 15. mar. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, očine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 9. mar. 2009 do 15. mar. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka OBVESCEVALEC mali OGLASI DEŽURSTVA DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA). V BLIŽINI tovarne Gorenje Velenje oddam poslovni prostor od 130 do 200 m2 z uporabnim dovoljenjem ter stanovanje za delavce do 12 oseb. Gsm: 031/290-127. do 5 metrov, širian 2,20 m in višina 2.20 m, nosilnost do 2000 kg. Telefon: 03/541-9861, 03/541-9860 in gsm: 041/620-129. TRAKTOR IMT 533 ali 539 ter kiper prikolico kupim. Gsm: 031/867-838. RAZNO NUDIM POMOČ in nega bolnih in ostarelih na domu. Gsm: 031/816-479. KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. DELO na njivi nudim. Telefon: 5893509, gsm: 041/680-594. POMOČ na domu nudim (čiščenje, likanje in vsa druga hišna opravila). Nudim tudi pomoč starejšim osebam. Gsm: 030/915-898. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE ima preko 1500 oglasov in reklam in temu ustrezno veliko osamljenih ljudi iz vse države, ki si želijo poštenih zvze. Gsm: 031/836-378, telefon: 03/5726319. DEKLE išče zvestega, poštenega fanta, s katerim bi si ustvarila družino. Gsm: 031/836-378. IZOBRAŽENKA išče urejenega, zvestega življenjskega sopotnika. Telefon: 03/5726-319. MLAD uspešen podjetnik išče dekle brez službe, ki se je pripravljeno preseliti na njegov urejen dom. Gsm: 041/229-649. 32-LETNA samska punca se je pripravljena preseliti tudi na kmetijo. Gsm: 031/836-378. TRAKTOR ursus C-335, l. 1977, 1. lastnik, prodam. Telefon: 5865-904. BARVNI TV, 100 Hz, samsung, diagonala 68, globina 55, ugodno prodam. Dostava tudi na dom. Telefon: 5874161, gsm: 031/757-101. PRODAM mizarske stroje (kombinirka, rezkar, tračna žaga, naprava za brušenje). Gsm: 031/288-688. KROŽNO žago za obrezovanje prodam. Gsm: 041/776-176. SAMONAKLADALKO sip 16, pajka sip na dva vretena in domačo luščeno koruzo prodam. Gsm: 041/261-676. GARNITURO ruskih kegljev, deske za streho, 20 mm in 5 kom platišč, 13 col za opel ali lanos prodam. Gsm: 041/849-474. DVD PREDVAJALNIK Samsung DVD-611, rabljen par deset ur, predvaja vse medije. Cena: 30 eur. Gsm: 041/692-995 SKUTER SYM 125, do 15.4.2009 še garanciji. Prodam. Gsm: 040/519-983 OPELCALIBRA 2.0i, let. 1991, rdeče barve, 195.000 km, el. strešno okno, alu platišča, lastnik že 12 let prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/764-323 KVALITETNO otavo, kocke, posušene, 250 kom, prodam. Cena za 1 kocko je 2 eura. Gsm: 041/233-276. SADIKE vrtnic in ciprese - thuja, smaragd, prodam. Dolinšek gsm: 041/357-575 ali 031/750-106. VRTNICE, različnih sort, prodamo. Gril, Laze 30, Velenje. Telefon: 5888-680, gsm: 041/872-003. DOMAČ jabolčni kis prodam. Gsm: 031/868-931. ZELO kvaliteten in dobro uležan konjski gnoj za biovrtičkarje prodam. Pakiran v vrečah cca. 45 kg. Možna dostava na dom. Cena 15 eur. Gsm: 031/590-811. VINO z analizo, rdeče (modra frankinja, gamay) in belo (sauvignon) prodamo. Gsm: 041/398-979. HLEVSKI gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671. ŽIVALI PRODAJA nesnic (grahaste, črne, rjave) v nedeljo, 22. 3. od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202 OVCO, mlado, brejo, prodam. Telefon: 5893-279. BIKCA, črbobelega, prodam. Gsm: 031/606-147. KOZLA, kozlička in jagnje prodam. Gsm: 041/680-594. PODARIM NEPREMIČNINE SEDEŽNO garnituro, štedilnik in hladilnik podarim. Telefon: 5863-834. OTROŠKO posteljo podarim. Telefon: 5868-077. PRIDELKI KUPIM KUPIMO prikolico za kombi, dolžine 4 DOMAČO žganje slivovko in elektro motor 380 kW, 1240 obratov na minuto prodam. Gsm: 041/849-474. SENO v refuzi prodam. Gsm: 041/863141. V NAJEM oddam 2-sobno stanovanje v zasebni hiši, Efenkova 33, Velenje, Savinek Franc. Telefon: 5865-360. Gsm: 051/211-161 NA LEPI lokaciji v Andražu (Sevčnik) prodamo vikend. Gsm: 051/313-617. PRODAM ali oddam v najem parcelo, 1000 m2, na lepi sončni legi (sadovnjak in vrt). Gsm: 051/314-289. 3-SOBNO stanovanje v petorčku, visoko pritličje, prodam. Cena: 1200 €/m2. Gsm: 031/451-930. KUPIM garsonjero ali 1-sobno Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice SMILJANE - MIŠE ŠPEGELJ iz Trubarjeve ulice 17, Velenje 8. 11. 1956 - 11. 3. 2009 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem, sodelavcem in sošolcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala ge. Simoni Borštner, dr. med., Onkološkemu inštitutu Ljubljana, osebnemu zdravniku g. Lazarju, dr. med., Patronažni službi Velenje, društvu Hospic. Hvala govorniku, pevcem, praporščakom in kaplanu za opravljen obred ter Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Alojz, sin Matevž s Petro, sin Roberto z Lidijo in vnukinja Zoja Prazen dom je in dvorišče, ni več Tvojega smehljaja, bolečina in samota sta pri nas. Zato nas vodi pot tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih Ti živiš! ZAHVALA Zapustil nas je dragi JANKO SELAN 20. 6. 1938 - 7. 3. 2009 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v času njegove bolezni vzpodbujali, nam kakor koli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Jožica, sinovi Damijan, Janez in Sebastijan z družinami stanovanje v Velenju ali Šoštanju. Gsm: 031/590-811. PODKLETEN vikend ob jezeru prodam. Gsm: 041/852-176. HIŠO v Mozirju, l. 1988, 304 m2, odlična lokacija, atraktivna izvedba, prodam. Gsm: 041/754-850. ODDAMO 1-sobno opremljeno stanovanje v okolici Velenja. Gsm: 041/683-580 habit nepremičnine Nabit, d.o. , Kersnikova 11, Velenje 1 tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 PRODAMO/ODDAMO Oddamo 2-sobno stanovanje na Jenkovi v Velenju, 54 m2,1975, v pritličju, dobro vzdrževano in takoj vseljivo, 250 €/ mesec. Oddamo &sobno stanovanje, opremljeno, na Gorici, cca. 80 m2, 1978,4. nadstr, dobro vzdrževano in takoj vseljivo. 300 € / mesec. Prodamo 2-sobno stanovanje v Velenju na Prešernovi, 56 m2,5. nads., 1974,80.000 €. Stanovanje je popolnoma opremljeno in obnovljeno. Prodamo novogradnjo v Šmartnem ob Paki, 140 m2, zemljišče 600 m2,2 etaži, 118.000 €. Sončna lokacija (2 km do Šoštanja, 4 do Velenja, 15 min do AC), zgrajeno do podaljšane 3. grad. 1dze, po dog. tudi na ključ... več na *»v ■ ,m ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si ZD Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 21. in 22. 3. - MOJCA PUSOVNIK, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8.do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje 85; Lušina Jožef, roj. 1923, Velenje, Cesta I/22; Špegelj Smiljana, roj.1956, Velenje, Trubarjeva c. 17; Jelen Marija, roj. 1937, Velenje, Šalek 75; Spolenak Vinko, roj. 1935, Ponikva 28, Šentjur; Kohne Bronislava, roj.1921, Škale 122; Djordjevic Mirko, roj. 1939, Velenje, Cesta na vrtače 11. Poroke: Islamagic Erna, Velenje, Goriška c. 49 in Muslimovic Edis, Velenje, Šalek 88. Smrti: Omladič Leopold, roj. 1937, Zg.Rečica POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 i POGREBNE STORITVE V CELOTI i PREVOZI i UREDITEV DOKUMENTACIJE > NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO Bolečine se ne da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN Dve leti je, odkar nas je zavedno zapustil dragi mož, oče, dedi ALBERTŠIREC Hvala vsem, ki prihajate k preranemu grobu in prižigate svečke. Žalujoči: vsi njegovi V SLOVO Najini dragi in ljubeči babici JOŽICI PRAPROTNIK Za vedno boš ostala v najinih srčkih in hvala za vso toplino in skrb, ki si jo nama dajala. Tvoja vnuka Gašper in Tine Tiho in mirno si odšla od nas, a v naših srcih boš ostala za vedno. ZAHVALA Dragi mami in tašči JOŽICI PRAPROTNIK roj. VETRIH 17. 2. 1944 - 8. 3. 2009 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podporo in pomoč. Hvala gospodu duhovniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, g. Kolarju za lep govor in Pogrebni službi Tišina. Žalujoči: sinova Zlatko in Nikola z družino Izbiramo naj osebnost februarja Robert Hrgota, Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo odličen smučarski skakalec, letos prvič nastopil na svetovnem prvenstvu kar je zgodovinski dogodek ne le za klub ampak tudi za Velenje IzutinS majlovič in Goran Bračič, hrabro in junaško sta reši la dekli co in nje no mamo iz Velenjskega jezera Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 4, bomo izžrebali dve atraktivni kozmetični torbici Juvena z vzorci za nego obraza Juvena Parfumerije Beauty World. Nagrajenci prejšnjega tedna: po 5 ml toaletne vode Bulgari Omnia Green Jade pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World prejmeta Nevenka Lah, Vodovodna 8, Velenje, Ivica Srša, Topolšica 37, Topolšica. Le še z današnjim kuponom in kuponom, ki ga bomo objavili v prihodnji številki Našega časa, lahko daste svoj glas Izutinu Smajloviču in Goranu Bračiču ter Robertu Hrgoti, ki so kandidati za naj osebnost meseca februarja. Upoštevali bomo kupone, ki bodo v uredništvo prispeli do torka, 24. marca, do 10. ure). Glasujete pa lahko tudi na Radiu Velenje vsak dan malo pred 17. uro. Ekskluzivni pokrovitelj DROGOM /f^V, PARflJMGRUe V world Materinski dan 25. marec Ob nakupu darila vam poklonimo bonboniero Milka. Na odru kar 138 plesalk in plesalcev Velenje, 5. marca - Na letošnjem 6. Velenjskem plesnem odru, ki ga je v domu kulture pripravil Javni sklad za kulturne dejavnosti -Območna izpostava Velenje, se je predstavilo 6 plesnih šol ali manjših skupin, ki so prikazale 15 plesnih koreografij. V njih je nastopilo 138 plesalk in plesalcev iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki so morali na odru brez pomoči avtorja izvesti plesne točke, te pa so pravzaprav vsaka zase tudi zaključena dramaturška celota. Letos so nastopili plesalci Glasbene šole FKK Velenje, Plesnega studia N, Plesnega teatra Velenje, Gimnazije Slovenj Gradec ter dve iz Šmartnega ob Paki; Fione in Žive. Plesalke, plesalci in njihove mentorice so se resnično potrudili, saj je bila revija prava paša za oči. Revijo je spremljala tudi selek-torica Kristina Pojbič Champagne, ki je po njej pripravila tudi pogovor s koreografinjami. Plesne skupine s področja sodobnega plesa, ki jih bo selektorica izbrala po tem, ko si bo ogledala še ostale plesne revije na širšem celjskem območju, bodo nastopile 14. maja v Velenju, kjer bo velenjska izpostava JSKD pripravila regijsko srečanje plesnih skupin. Njena prva ocena videnega na velenjskem plesnem odru pa je dobra. ■ bš, foto: Janez Eržen Odlični državni in mednarodni uspehi mladih glasbenikov Ta teden po Sloveniji poteka 38. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije. Letos tekmujejo v igranju na godalne instrumente, kitaro, harfo, orgle in komorne skupine s pihali. Na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjske-ga v Velenju tekmujejo mladi violinisti, violisti in harfisti, skupaj nekaj manj kot 200 mladih glasbenikov. Ker tekmovanje še poteka, lahko predstavimo samo del rezultatov. Med najuspešnejšimi je bil kvartet saksofonov v zasedbi Tadej Piko, Timotej Vesel, Luka Atelšek in Luka Benko. Kvartet, ki ga vodi Aleš Logar, je v ponedeljek, 16. marca, v Žalcu osvojil zlato plaketo. S tem je dodatno potrdil uspeh s 6. mednarodnega tekmovanja pihalcev »Davorin Jenko«, ki se ga je udeležil v začetku marca v Beogradu. Tam je v mednarodni konkurenci prejel 1. nagrado (vse možne točke) in še posebno nagrado za absolutno prvo mesto v kategoriji komornih skupin do 15 let. Pro fe sor Logar je po tekmovanju v Beogradu povedal, da je bilo vzdušje sprva zelo napeto, na odru pa se je tekmovalcem uspelo zelo sprostiti. Poleg dobrega igranja so pokazali odlič- no skupinsko igro polno muzicira-nja. Udeležba na mednarodnem tekmovanju je bila tudi priložnost za navezave stikov z drugimi tekmovalci inp rofesoiji. Poleg kvarteta sodeluje na državnem tekmovanju mladih glasbenikov še 21 tekmovalcev iz domače glasbene šole. Do torka so nastopili: violinistke VivijanaRogina( srebrna plaketa), Karin Lešnik in Margareta Ulokina (priznanje za udeležbo) ter kitarista Doris Cosic (bronasta plaketa) in Meža Urban (bronasta plaketa). Mobitelov center se je preselil Od začetka marca v novih prostorih na Kidričevi Velenje - Družba Mobitel je v Velenju in Šaleški dolini prisotna že več kot dvanajst let. Prvi uporabniki so se z Mobitelom za kratek čas najprej srečevali v prostorih v Starem Velenju, potem so se selili v prostore na Šaleško, kjer so vztrajali skoraj deset let, v začetku letošnjega marca pa so se preselili v prostornejše poslovne prostore, na Kidričevo. »Pri nas je vedno živahno. Najbolj od 10. do 25. v mesecu, ko uporabniki plačujejo položnice Vili Irman: »Število uporabnikov še narašča.« in ko se, žal, zgodi tudi, da pride do izklopov iz našega mobilnega omrežja, če uporabniki poz- abijo na plačilo računov,« je povedal vodja centra Vili Irman in dodal, da so jih uporabniki njihovih storitev v novih prostorih našli brez težav. Da se je Mobitelov center Velenje dobro prijel, da so ga ljudje sprejeli za svojega, dokazuje tudi podatek, da število uporabnikov še narašča, tako individualnih kot podjetij. Območje, iz katerega prihajajo pa je precej veliko, od Logarske doline do Mislinje in še del Spodnje Savinjske doline pokrivajo. »Trenutno imamo najboljšo mrežo v Sloveniji, kosa pa se lahko tudi z najboljšimi v Evropi,« razloge za zanimanje med uporabniki utemeljuje Irman. ■ mkp