fou. 79. _______ C Llnmiam, n ponedeljek. dne 8. aprila m. LetO XXXU. ^^^ M V VH IV BB ^IB ......>: :» ^ ■ • n ■ I p mM ^ ^B B| Mi ^M ■ W I ■ II ■ ■ ■ «n mesec 1-70 ^B H V H H H ■ ^B H H primeren na dom 20 h ni ^ft^H ^^B H H ^ A ^^^ ^H io h. ^Bi^^ BVB ^^^^ W B^^B Bfc H BBB1B ^^^^ popoldne. Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod ?ez - dvorišfe nad tiskarno). — Rokopisi se »e vrafajo; nefrankirana pisma sc nt sprejemajo. Uredniškega telefona Stev, 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — - Vsprejema narofnino, inserate iti reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188. Volilno gibanje. HRIBAR NA RAZBITI LADJI. Mlad ribič cele noči veslja. Visoko na nebu zvezda miglja, Nevarna mu kaže pota morja. Povej nam ribič. povej zares. Al' čakaš, da pade zvezda z nebes. Al, da bi k uii zletel, čakaš peres? Prešeren. Več mesecev je bilo treba, da je Hribar, župan ljubljanski, dobil pogum nastopiti kot državnozborski kandidat. Na vseh ljubljanskih vogalih je ne da bi njega kaj veljalo, napisano njegovo častito ime in vendar se je bal. da bi Ljubljančanom njegovo ime ne ušlo iz spomina . . . Da ni napačno računal, se bo kmalu pokazalo! V teh mesecih so se Ljubljančani pač lahko prepričali, da se s »stranko cagovcev« v novem parlamentu ne bo dalo nič doseči. Mnogo pristašev je zato liberalcem pobrala socialna demokracija. Liberalna stranka stoji sedaj na razbiti ladji in pri taki nesreči ne opravi nič tudi tako gostobesedna oseba, kakor jc ljubljanski župan Ivan Hribar. Brezmiselno je. da bi stranko brez načel, brez dela, brez požrtvovalnosti za ljudstvo, rešila velekapitalistična, s svojimi grajščinami do grla zaposlena oseba Ivana Hribarja. Stranke ne rešujejo posamezne osebe. Res žalostno podobo nam nudi narodno-napredna stranka, katere načelnik ni mogel kljub večmesečnemu iskanju najti v njenih vrstah drugega sposobnega moža za poslanca kot — sebe. Včeraj ie bil tisti slavni dan, ko se je Ivan Hribar predstavljal Ljubljani kot njen kandidat. Njegov program za parlamentarno delo je obsegal hvalisanje njegovega ljubljanskega sistema in dela, katerega posebno nižji sloji dovolj bridko čutijo. To je program za parlament! Zadolžene palače, ki so nastale za Hribarjevega županovanja po Ljubljani, nižji sloji. ki so bili potisnjeni v kleti in na periferijo in za katerih stanovanja, ki široko odpirajo svoja vrata tuberkulnim bacilom, se nič ni skrbelo ta dvomljiva hvala naj bo višek Hribarjevega - parlamentarnega programa. Hribar se razume na parlamentarne programe! Seveda izmed zagrizenih liberalcev te silne Hribarjeve plitvosti včeraj ui nihče opazil. Z razbite ladja sta nas včeraj pozdravljala Hribarjeva ošabnost in plitvost in to naj bo konkurenca zmagajoči. delavni, liudstvu uspeli za uspehom dosegajoči delegaciji S. L. S.! Shod ob mrzlih curkih . . . C) včerajšnjem liberalnem shodu v »Mestnem domu« lahko rečemo: Kaj bi bilo s shodom, ko bi ne bilo v Ljubljani naših so- mišljenikov in socialnih demokratov. Kaj bi bilo s shodom, ako bi na shod liberalcev ne bi bili vabili naši somišljeniki. Potrebovali smo protikandidata in zato smo agitirali za shod ! . . . Ob 10. uri otvori predsednik »Slovenskega društva« odvetnik dr. Kokalj shod. Občinstva se je nabralo precej v dvorani, v katero gre. ako ni v njej nič stolov in ako je nabito polna, 1000 oseb. Ker so bili v dvorani tudi stoli in je bilo še nekaj prostora, cenimo pravično, ako taksiramo število udeležencev z 800. Med temi je bila gotovo tretjina naših in socialnih demokratov. Shodu je dal slavnostno lice delujoči vodovod pred »Mestnim Domom«, ki ga pa drugekrati nc vidiš. Predstavljal je mrzli tuš, ki ga bodo liberalci dobili dne 14. maja. Morda so pa hoteli s tem radovednemu občinst\ u pokazati, da ie cela narodno-napredna stranka in njeno delovanje Ic voda. Predsednik Kokalj izjavi, da bo kar on kot predsednik »Slovenskega društva« vodil zborovanje in imenuje za zapisnikarja dr. Windischerja. Za reditelje je imenoval prevoznika mestnih smeti gospoda Bolčovega Pepeta, inženirja Endlichreja in narodno-naprednega volivca Skabernetovega Ander\valda. Predsednik pozdravi navzoče volivce narodno-napredne stranke ter daje duška veselju nad tem, da so došli v tolikem številu ter s tem dokazali, da narodno-napredna stranka še ni umrla, ampak samo počivala (Aha!) in da zopet stopa čila na bojišče. Ker pa ie dosedanji državni poslanec za ljubljansko mesto dr. Ivan Tavčar, izjavil, da pod nobenim pogojem ne vsprejme nobene kandidature za državni zbor, se je shod zaupnikov narodno-napredne stranke obrnil do našega župana g. Ivana Hribarja ter ga z mnogimi prošnjami pripravil do tega, da prinese stranki to veliko žrtev. In upam, da nismo slabo volili, kajti vsak dan njegovega dela jc zlat list iz knjige njegovega življenja. Na dnevnem redu pa jc tudi kandidatura za 4. kurijo novega občinskega sveta in prosim g. župana Ivana Hribarja, da poroča. Hribar odpravi Etbin Kristana. Ivan Hribar: Z razširjenjem nove volivne pravice pride v mestni občinski svet nov stan, delavstvo, .laz za svojo osebo sem popolnoma soglašal s tem. da zastopa delavstvo pisatelj Etbin Kristan. Toda, ker on želi in izreka zaupanje, da bo izvoljen le s socialnode-mokraškimi glasovi, ne najdeni vzroka časti-temu (!) gospodu kratiti tega veselja in postavili smo kandidatom delavca, pristaša narodno-napredne stranke, knjigoveškega pomočnika Zirkelbaeha, katerega prosim naj se blagovoli predstaviti in obrazložiti svoj program (Klici: Pravega ste izvolili!). Brez programa — program liberalcev za občinske volitve. Zirkelbach nastopi očividno v zadregi. Najprvo pozdravlja navzoče volivce narodno-napredne stranke, potem pa izjavlja, da ne bo podal volivcem nikakega programa, ker to razlaganje programov sc mu zdi smešno in programi so največkrat neizpeljivi. Ne podajal vam ue bom nikakega jedilnega lista, na katerem so vse obljube po vrsti naštete, to je namreč smešno, laz bom storil, kolikor bo v moji moči in kjer bo kaj treba. (Izvrsten izhod iz zagate. Klic: In čez Gostinčarja zabavljajo!) Zirkelbach izjavi, da ne hrepeni po časti obč. svetnika. Klici: Saj tudi ne boš! »S teboj so ga polmili!« »Daleč ste zavozili, da morate pobrati Zirkelbaeha!« Nemir.) Zirklebach je s svojim kandidatnim govorom dokazal, da ne zna vezati le knjig, ampak tudi otrobe. — Dr. Kokalj da Zirkel-bachovo kandidaturo na glasovanje. Za Zirkelbaeha sc ic vzdignilo kakih 150 rok. dasi so nekateri liberalci imeli na eni roki belo na drugi pa barvasto manšeto in so vzdigovali kvišku obe roki, kakor da bi glasovala dva moža. To je vzbudilo v ozadju silno veselost. Nekateri zadaj stoječi volivci so burno zahtevali protiglasovanje. Ker dr. Kokalj kandidature ni hotel dati na protiglasovanje, je nastal silen hrup. (Liberalci so kričali: Kdor je proti, ven!) Dr. Kokalj .ie proglasil to žalostno kandidaturo za sprejeto. Občudovali smo pri tem liberalne backe, ki so imeli pravico »sklepati« o Zirkelbachovi kandidaturi, katero jim ie vodstvo narodno-napredne stranke že en dan prej kot sklenjeno stvar nabilo na lepake. To je pač višek terorizma in globoko podcenjevanje ljubljanske zavednosti. V silnem hrupu ie pričel govoriti Ivan Hribar. Hribar — kandidat. Ivan Hribar v začetku omenja, da je sprejel ponudbo tovarišev zaupnikov in na razne prošnje iz Štajerske, Koroške in Primorske. Sprejel je le težko in ne mara, da bi se mu očitalo, da noče delati. On da je prišel čisto nepripravljen na shod (Lep kandidat!) in da bo povedal, kar mu bo ravno pri I šlo na jezik. (!!) Koliko sem dosedaj storil, ve vsak. (Sedaj prične svoj slavospev.) Ze od mladih nog sem navajen na uboštvo in pomanjkanje (Hribar kapitalist!) in le s svojim skromnim talentom in neutrndljivostjo sem dosegel, da sem. kar sem. Vse svoje moči sem posvetil naši beli Ljubljani iu narodu. Jaz sem Slovenec in naprednjak, a še več, tudi Slovan. Z lastno pridnosto sem se naučil žc v mladosti hrvaščine, češčine in ruščine, katere jezike danes pišem in govorim. Tudi poljščine znam za silo. a obljubljam vam, da bom v počitnicah, ako mi izkažete zaupanje, šel nalašč na Poljsko, da se popolnoma priučim temu jeziku. (Narodnonapredni volivci vpijejo: Zivio! Klici: To je pa velika kunšt! Na Slovenskem zna marsikdo šc več jezikov, pa raditega še ui kandidat. Hribar naj bi se rajše poučil o socialnih razmerah v Ljubljani! Namestil po poljskem Krakovu, naj bi Hribar rajše hodil po ljubljanskem Krakovu, kjer se bo boljše poučil o potrebah ljubljanskega prebivalstva.) Hribar pravi, da programa nc bo razv ijal, ker program je on sam (!). Ikilial se je s svojim delovanjem za Ljubljano ter je bil hud na dr. Šusteršiča, ker je ta dejal, da sc je Hribar moral nanj obračati. Hribar jc dejal, da se • je obračal tudi na Ploja in Povšeta, pa ta dva tega nista obesila na veliki zvon. (Jc pa sedaj Hribar povedal, da so Ic naši poslanci morali delati iu dosegli, kar se je sploh doseglo! Op. u red.) Hribar je dovtiparil tudi o ljubljanskem barju, da bi S. L. S. sprejela v svoj program tudi, da naj se popije Ljubljanica, ako bi se drugače barje ne dalo osušiti. Hribar je udaril tu samega sebe po zobeh, kaiti ako bi ne bilo poslancev S. L. S., bi se barje skoro gotovo na ta Hribarjev način najbrže .moralo posušiti. Kar sc tiče socialne politike in zavarovanja zasebnih nastavljencev pravi Hribar: V trgovski zbornici je on zastopal koristi trgovcev in delodajalcev, ki bi bili po novem zakonu preveč obteženi; predlagal je le, naj se počaka s starostnim zavarovanjem tako dolgo, da bo država voljna prispevati večji donesek. (Klici: Tako bi šla vsa stvar po vodi! (ilasovali ste proti!) Hribar dalje pravi, da bo on (!) ix)tnagal učiteljem. Država naj prevzame stroške, dežela itak nima nič govoriti. Seveda bo v prvi vrsti mole delovanje posvečeno delovanju za Ljubljano in za vprašanja, celokupnega naroda in slovanstva. On ic v prvi vrsti Slovan. 1915 se napoveduje za Ljubljano potres in prišel bo res. ker bo takrat treba šteti državi 200.000 K. Treba bo torej gledati, da država to odpiše. Hribar je seve zamolčal, kako so liberalci delovali proti Šusteršiču. ko je hotel to doseči, ter ie nadaljeval: Po mojem prizadevanju sc bodo ustanovile v Šiški za državnim kolodvorom železniške delavnice za tržaško direkcijo. S tem bo prišlo v Liubljano par sto dobro plačanih delavcev z družinami, potem okoli sto uradnikov istotako z družinami, ki bodo gotovo veliko koristili. Ce so prav soc. demokrati. nič ne de. mi se jih ne bojimo (??). Dobimo višjo obrtno šolo, ki bode nekako srednja šola med vsemi obrtnimi šolami. Nato je Hribar »gradil železnice«, in pa povedal, da je tu pri dciu »S. L. S.« Bohinjska železnica ie Liubl ani vzela mnogo prometa. Zato se bodo gradile železnice ki bodo Štajersko pre- urni Čudno postelja. Angleški spisal Wilkje Collins. Kmalu potem, ko sem dovršil svoje šole, sem slučajno bival v Parizu, skupno z nekim angleškim prijateljem. Obadva sva bila teda.i šc mlada možaka ter sva živela precej divje življenje v veselem mestu svojega bivanja. Neko noč sva pohajala po soseščini Palais Royal, ne vedoč, h kateri zabavi naj bi sc najprej zatekla. Moj prijatelj je predlagal, da obiščeva hVascatijev lokal; toda ta predlog ni bil po mojem okusu. Poznal sem to zabavišče, kakor se pravi francoski, na pamet, sem zgubil ter priigral petfrankovcev tamkaj, samo radi zabave, dokler ni bila to več zabava ter sem bil v resnici popolnoma sit vseli strašnih dostojnosti take družabn-: anomalije, kakor ie ravno dostojno igrališče. »Za Boga,« sem dejal svojemu prijatelju, »pojdiva raje kam, kier moreva videti pristnih lopovov, obubožanih igralcev, kjer ni nobenega ponarejenega sijaja. Pojdi va daleč proč odErascatijav kako hišo, kjer nimajo nič Proti temu, da bi zabraniii vstop človeku s strgano suknjo ali človeku brez suknje, strgane ali kake druge. »Prav tako.« .ie dejal moj prijatelj, »ni nama treba iti daleč proč od Palais Royal. da na.ideva tako vrsto družbe, kakor si je želiš. I'rav blizu tukaj je lokal, tak kraj lopovov, kakor si ga le moreš želeti videti, ako je verjeti raznim poročilom.« V eni minuti sva dospela do vrat ter se podala v hišo. Ko sva prišla po stopnicah navzgor ter pustila klobuke in palice pri vratarju, sva stopila v glavno igralno sobo. Nisva našla mnogo ljudi zbranih. Toda, kolikor je tudi bilo malo mož, ki so pri najinem vstopu pogledali navzgor, vsi so bili pravi tipi žalostno resnični tipi svoje vrste. Prišla sva semkaj, da vidiva lopove; toda ti ljudie so bili nekaj slabšega. Pri vseh lopovih je najti nekaj več ali manj komičnega, tukaj pa ni bilo ničesar kakor tragedija nema. čarobna tragedija. V sobi je vladala neprijetna tišina. Slabotni. suhi, dolgolasi mladi človek, čegar udrtc oči so ostro pazile obračanje kvart, ni nikdar spregovoril; ohlapni, debelolici, tna-zuljasti igralec, ki jc vztrajno delal ubodljaje \ svoj kos trdega papirja, da zaznamuje, kolikokrat ie dobil črni in kolikokrat rudeči, ni govoril nikoli; umazani, gubasti starec z iast-rebjimi očmi in zakrpanim svršnikoni, ki je bil izgubil svoj poslednji vinar in je še vedno obupno gledal igro, potem ko ni mogel več igrati, ni nikdar spregovoril. Cclo glas kru-pirja se je glasil, kakor da bi bil nekam čudno oslabel in zamolkel v tem ozračju v sobi. Prišel sem semkaj, da bi se smejal, toda prizor pred mojimi očmi jc bil nekaj, nad čemer bi sc moral jokati. Kmalu sem spoznal, da mi jc treba poiskati zavetišča v razburjenosti pred potrtostjo, ki se mc ie polotevala. Na nesrečo sem poiskal najbližje razburjenje s tem, da sem stopil k igralni mizi ter začel igrati. Na še večjo nesrečo, kakor pokaže dogodek, sem dobival neznansko dobival; dobival neverjetno; dobival \ toliki men, da so se navadni gledalci in igralci gnetli okoli mene, lačnih, praznovernih oči zijali moje vloge ter drug drugemu prišcpetavali, da nameravam razgnati banko. Igralo se ie Rougc et Noir (Rudeče in črno). Igral sem jo žc skoro v vsakem evropskem mestu, vendar ne da bi hotel ali želel proučevati teorijo možnosti ta mod rastni kamen vseh igralcev. Igralec pa, v najstrožjem pomenu besede, nikdar nisem bil. Mojega srca ni prevzela razjedajoča strast za to igro. Moje igranje je bilo edino le zabava. Nikdar se nisem zatekal k njej iz potrebe, ker nikdar nisem vedel, kai se pravi potrebovati denar. Nikdar nisem igral tako vztrajno, da bi izgubil v eč, kolikor sem mogel v to potro-šiti, ali da bi dobil več, kakor scni inogel hladnokrvno vtakniti v žep, ne da bi me moja dobra sreča spravila iz ravnotežja. Skratka, dosedaj sem zahajal k igralnim mizam ravno tako, kakor sem zahaial na plesišča ali k operam ker so me zabavale in ker nisem v edel ničesar boljšega storiti s svojimi prostimi urami. V tem slučaju pa .le bilo vse drugače sedaj, prvikrat v svojem živlienjii, sem čutil, kaj je pravzaprav strast za igro. Moj vspeh je najprvo ztnedel, nato pa, v najbolj doslov nem pomenu besede, omamil. Neverjetno se utegne videti, toda vseeno je resnično, da sem zgubil samo tedaj, kedar sem poskušal preceniti možnosti ter sem igral z ozirom na prejšnje preračunanje. Ako sem pa v se prepustil sreči ter polagal vloge brez vsake skrbi ali premisleka, sem bil gotov, da dobim da dobim tudi v/.pričo vsake v korist banke priznane možnosti. \ začetku so nekateri navzočih precej drzno stavili svoj denar na moje vloge; toda jaz sem urno po- v i.šal svoje vloge do takih svot, kakor si jih niso drznili staviti. Drug za drugim so prenehali igrati ter brez sape gledali mojo igro. Še vedno sem neprestano stavil višje in višje, ter vedno dobival. Razburjenje v sobi je narastlo do vrhunca. Vsakokrat, kadar se je privalilo zlato čez mizo k mojemu koncu, je tišino pretrgal zamolklo doneč zbor kletvin in vzklikov v raznih jezikih celo nepremični krupir je vrgel svoje grabilo po tleh, ker jc bil tako I ju to začuden vzpričo mojih uspehov. Samo eden nav zočih je ostal miren iu to je bil moj prijatelj. Stopil je k meni ter me šcpetajc v angleškem jeziku prosil, naj zapustim prostor, češ, da naj bom zadovoljen s tem, kar sem že dobil. Pravičen mu moram biti, ter povedati, da je večkrat ponovil svoja svarila in prošnje, ter me je zapustil in odšel šele potem, ko sem zavrgel njegov nasvet (bil sem skoziinskozi pijan od igranja) s takimi besedami, da mu je bilo nemogoče še enkrat me nagovoriti v tej noči. Kmalu po njegovem odhodu na ic nek liripav glas za menoj zaklical: ■ Dovolite mi, moj gos|x>d. da položim nazaj na pravo mesto dva napolcondora, ki sta padla na tla Čudovita sreča, gospod! Zastavljam vam svojo častno besedo kot star vojak, tekom svoje dolge skušnje v stvari te vrste, nisem nikdar videl tolike sreče, kakor ie vaša nikdar! Nadaljujte, gospod sa- ko Kamnika vezale, / Ljubljano in Trstom Idrijo, nekaj pa preko Belokrajine z HrvaŠko Slovenci sino že izobražen narod, a ni mamo Sc slovenskih srednjih šol. V Ljubljani in drugod so nemške gimnazije. Mnogo krivde nosi na tem prejšnja delegacija. Temu bo treba odpomoči, kolikor boni mogel bom storil. V Kopru imamo slovensko učitelišče v središču Slovenije nemško, ki je v nemških rokah. Manjka nam slovenskega vseučilišča Prepričan sem, da bo to ^l<> sedaj lažje (Sedaj prične lekcija Tavčarju, Plantanu in Fer-jančiču. ki jih nobenega ni bilo na shodu, zla sti pa »Slovenskemu Narodu.) kajti po novej volivnej postavi, dasiravno ni povsem enaka in splošna, se bo položaj v zbornici izdatno izpremenil, kajti zbornica dobi slovansko ve čino in po ino;em prepričanju ie to prvi korak k poslovanjenju Avstrije. »Slovenec« je pisal da bo osamljen v zbornici vsak, naj bo izvoljen kdor hoče. Jaz izjavljam, da priglasim svoj pristop klubu, v katerem bodo Hrvatje in Slovenci, (verjamemo, da to diSi gospodu Hribarju) in nai si bo general tudi dr. Šusteršič. Ako pa bodo Slovenci poslali v parlament le pokorne dr. Šusteršičeve hlapce (S takimi hoče mogočni Hribar skupaj sedeti!) in bom odklonjen, si bom znal najti opore v drugem klubu. (Ako klubu Hribar ne bo manj kot »Slov. zveza. Op. ur.) Sicer pa ni go tovo, ako bi imel tudi v prihodnjem parlamen tu dr. Šusteršič škarje in suknjo in ako bo izvoljen za klubovega načelnika. Po tej pobožni želji je zavil Hribar hipoma oči in pravil: Razne prepire poravnajmo doma, v zbornici bodimo edini. Ravnotako sem za edinstvo na narodno-gospodarskem polju. In ravno zadnji čas se mi je posrečilo ustanoviti pod mojim predsedstvom podjetje z veliko glavnico in zastopani sta v njem obe stranki. Ko je Hribar tako stvar pri kateri je slučajno par na šili somišljenikov politično izrabljal za svoje zasluge je le dokazal, da tisti prav stori, ki nm tudi na tem polju ne zaupa. Naš ^rad bo privlačna točka Ljubljane in juga. Ce je vlada dala za Karlov Tin, za Wa\vel milijone, naj da tudi za naš Grad par 100.000 kron. S temi cenenimi obljubami ie končal. Med Hribarjevim govorom so se čuli razni medklici celo par žvižgov dasi ie Hribar soc. demokrate dosledno nazival s čestitimi (!) gospodi in če ie tudi zagotavljal da se v svobodnih zahtevah strinja s soc. demokrati, samo da je 011 naroden. Prav nič bi se ne čudili, ako bi Hribar znal govoriti celo za svobodno ljubezen, pa to pot še ni bilo časa. Soc. demokratje proti Hribarju. Predsednik vpraša, kdo želi besede. Oglasi se soc. demokrat Kocmur, ki županu precej stopa na prste, mu očita, da je v trgovinski zbornici glasoval proti zavarovanju privatnih uslužbencev, trdi, da je nemogoče, da bi g. župan, poslanec bouržoa, mogel zastopati delavstvo, Zavarovanja s takim poslancem ne dobimo. Hribar se ni izjavil niti za dveletno vojaško službo o obrtnih nadzornikih je bil tiho. Neumno je poudarjati, koliko se ie Ljubljana po potresu povzdignila, kajti za krasnimi zidovi palač se skriva beraštvo in pomanjkanje. Kako je slovanstvo liberalcev dokazuje Jebačinova cikorija, katero žro delavci in pri kateri ima Jebačin pri 100 kg 11 K družba sv. Cirila in Metoda pa 1 K dobička. (Burno pritrjevanje, nekaj ugovorov.) Kocmur ie narodnonaprednim volivcem zbudil vest in morda tudi želodce, zato so začeli hrup, da ie moral Kocmur nehati. Liberalci so opili: Hinavec! Dol ž njim! Shod jebil plakatiran le za narodnonapredne volivce. Posebno se je drl neki Temine. Burni prizori. Odgovarja KOcmurju iv. Hribar, vendar ne bogvekako zmagovito. Glede glasovanja v trgovski in obrtni zbornici meni, da je hotel on dotični zakon le omejiti, da je bilo tudi poprej beraštvo, in da ie za skrajšanje vojaške službe na dve leti. Pričakoval bi od častitega gospoda Kocmuria več objektivnosti in lep- crč milic bombes! Nadaljujte drzovito ter razženite banko!« Jaz sem se obrnil ter zagledal visokega človeka, oblečenega v suknjo, ki je bila vsa preprežena in prevezena z vrvicami in ki je prikimaval ter se z vztrajno vljudnostjo smehljal. Ako bi bil miren, bi ga bil smatral nekoliko sumljivim vzorcem starega vojaka. Imel .ie velike, krvavorudeče oči, nemarne brke in zavihan nos. Njegov glas je bil najslabše vrste: imel .ie tudi dvoje najboli umazanih rok. kar sem jih kedaj videl — celo na Francoskem. Te male osebne posebnosti pa niso imele niti najmanjšega odvračujočega vpliva name. V blazni razburjenosti, v brezskrbnem zmagoslavju tega trenutka sem bil pripravljen »pobratiti se« z vsakim človekom, ki bi me vzpodbujam v igri. Sprejel sem od starega vojaka ponujeni tobak za njuhanje, ga potrkal ix> hrbtu ter prisegel, da je največji poštenjak na svetu najslovitejši preostanek Velike armade, kar sem jih kedaj naletel. »Naprej!« je vpil moj vojaški prijatelj in v ekstazi tleskal s svojimi prsti »nadaljuj in dobi! Razženi banko — mille tonnerrcs! Hrabri moj angleški tovariš razženi banko !« In jaz sem nadaljeval, nadaljeval tako, da je po preteku naslednje četrt ure krupir izjavil: »Gospodje, banka jc danes prenehala!« Vsi bankovci in vse zlato te »banke« je ležalo sedaj na kupu pod mojimi rokami; ves prometni kapital igrališča je čakal, da se izlije v moje žepe! (Dalje prihodnjič.) šega tona, kajti za njegove spoštovane sodru-ge je slabo izpričevalo, ako cikorijo žro. Narodnonapredni volivci se dero Zivio in ne puste Kocinurja več do besede. Predsednik da Hribar evo kandidaturo na glasovanje. Vzdigne se na tem shodu na-rodnonaprednih volivcev (!) do .100 rok, pri protiglasovanju se .ie vzdignilo 20 rok, mnogi naši niso glasovali, ker od srca privoščijo Hribarju blamažo z njegovo kandidaturo. Predsednik izjavi, da so poraženi tisti, ki so bili nasprotniki Hribarjeve kandidature. Uč nek dr. Trillerieve liberalne sape. Nato nastopi še dr. Triller. Triller je grozil, da bo liberalna stranka tako pihala okrog nasprotnikov, da jih bo uničila, ako ne puste liberalnega kandidata pri miru. Triller izjavi, da je grda laž, da izročajo Hribarju kandidaturo le zato, da se ga iznebe. Učinek liberalne Trillerieve sape se ie takoj pokazal, kajti polovica občinstva je zapustila prostor, tako, da je hitel Kokalj zaključevati shod, da bi mu še druga polovica ne ušla. Ob dvanajstih je bil zaključen shod, ki smo na njem opazili uslužbence magistrata in banke »Slavije«, ki jih ne vidiš na nobenej jav-nej prireditvi, nekaj uradnikov, več liberalnih visokošolcev, seveda ves liberalni štab razen Taučarja in par drugih prvakov, ki nič kaj ne marajo za Hribarja. Ljudje so se ravnodušni in hladni razšli. Na tem shodu ni manifestovalo ljubljansko občinstvo, ampak jc manifestovala le Hribarjeva domišljavost, ki je tako velika, da misli, da bi bili Ljubljančani brez njega na potresnih razvalinah zaspali in zmrznili. Čudno, da gre po svetovnih mestih brez tega Hribarja boljše in praktičnejše vse od rok in da s celega sveta ne prihajajo brzojavke po Hribarja, da bi jih kaj naučil. Kar se bo za Ljubljano res koristnega doseglo, bo storila delegacija »S. L. S.«, ki ne potrebuje prav nič Hribarjevega poduka in njegovih obljub. Hribar nai le ostane še nekaj časa, dokler ne bodo Ljubljančani tudi tu druzega mnenja, na magistratu v vredni družbi Zirkelbacha, kateremu so njegovi stanovski tovariši nadeli plemeniti naslov »Kleisterbarona«, za pot v parlament pa je Ljubljančanom dano stališče. Ivan Hribar je zastopnik slovenskega liberalizma, ki je znan po praznili svojih obljubah. Ivan Hribar je zastopnik sedanjega rnagistratnega sistema, katerega se Ljubljana ne veseli, Kregar pej e ljudski, protimagistr. kandidat. Korakali bomo 14. maja proti Hribarju za Ivana Kregarja v boj za resnico in za pošteno ljudsko delo. Hribar pa bo 14. maja lahko tudi o beli Ljubljani zapel na ladji narodnonapredne stranke, katero bodo razbili zavedni volivci naših dežela priljubljeno mu Prešernovo- Po morju barka plava, Ljubljana bodi zdrava, Sto tebi sreč želim! Po zemlji srečno hodi, Moj up je šel po vodi, Le jadraimo za njim! (Silni porazi slovenskih liberalcev na Štajerskem.) Iz Rogaške Slatine se nam poroča: Liberalni »Narodni List« je za včeraj z debelimi črkami pozival zavedno kmečko l.iudstv o, naj prihiti na tabor v Mestinje, da si izbere kandidata proti dr. Korošcu. Ljudstvo je prihitelo in obsodilo gonjo liberalcev. Poraz liberalcev je bil popoln. Shoda se je udeležilo nad 800 volivcev. Dasi se zvesti Kozjani niso udeležili tega shoda, je bila vendar tri četrt navzočih za kandidata »Kmečke zveze« dr. Korošca. Liberalci in Štajercijanci so z Zu rmanom s Slatine, katerega je predlagal dr. Kukovec, žalostno propadli. Za Zur-mana se je izreklo le kakih 150 liberalcev in Stajercijancev. Navdušenje za dr. Korošca velikansko! (Ljudski tabor na Blanci) na Štajerskem je na belo nedeljo sijajno vspel. Udeležba, 800 oseb. Predsedoval je župan Robek, govorili so dr. Benkovič, Jankovič in dva kmeta. Navdušenje nepopisno za »Kmečko zvezo«. Liberalci so hoteli shod motiti. Orožniki so jih rešili pred ljudsko sodbo. Dopoldne je bil shod v Dobovi na Sotli ob udeležbi 250 oseb. Govoril jc dr. Benkovič. Vspeh popoln. (Jaklič v Žužemberku.) Izborno se je obnese! volivni shod v Žužemberku. Prostorna društvena dvorana je bila popolnoma natlačeno polna mož volivcev, ki so prihiteli iz vseh kraiev, in ves shod se je vršil v tako epetn, popolnem soglasju, da je izid volitev v Žužemberku čisto jasen že zdaj. — Za predsednika je bil, ko ie g. Žavbi pojasnil nekatere določbe v varstvo volivne svobode, soglasno izvoljen vrli g. župan žužemberški I. Vehovec, ki sc je v svojem uvodnem govoru spominjal zaslug, ki iih ima S. L. S. za povzdigo kmečkega stanu. Z velikim odobravanjem je zbor sprejel predlog g. predsednika, da se bivšemu državnemu poslancu, g. kom. svetniku Pov-šetu izreče javna zahvala in priznanje za njegovo delo v kmečko korist v državnem zboru. — O kandidaturi v tem volivnem okraju je poročal dr. L. Lanipe. Kazal je na važne politične dogodke sedanje dobe in na naloge, ki čakajo bodoči parlament, izvoljen prvič na podlagi splošne in enake volivne pravice. Zato je dolžnost naša kot katoličanov in Slovencev, da nc držimo rok križem. Posebno je pa kmečki stan dolžan, da pošlje v državni zbor može, ki bodo najodločneje zastopali kmečki stan. Zakaj kandidira stranka g. Jakliča? Zato, ker je 011 s svojim dosedanim delom za organizacijo kmečkega stanu pokazal, da do dna pozna vse potrebe kmetov. Ce so 11111 kmetje izročili v vodstvo gospodarsko društvo. če jim je ustanovil in vodil posojilnico, če iih jc politično organiziral 111 povzdignil stanovsko zavest kmečkega ljudstva, je pač pokazal, da bo znal tudi v državnem zboru zastopati oni stan, iz katerega je rojen in za katerega je že dosedaj toliko delal. On je pa tudi za svo e prepričanje že mnogo pretrpel, nasprotniki naše ljudske stranke in sovražniki kmečke organizacije so vse poizkušali, da ga uničijo. Ou je pa, dasi samo preprost ljudski učitelj, celo v oni dobi, ko je stal na čelu kranjske deželne vlade najhujši nasprotnik naše ljudske misli,neustrašeno vztrajal in bi bil rajši izgubil svoj kruh, kakor da bi se bil uklonil proti svojemu prepričanju. Ta značai-nost zasluži, da jo javno priznamo, in ta nam priča, da je Jaklič vreden biti državni poslanec. Kadar bo naša stranka popolnoma zmagala, bo tudi učiteljev prišlo vse polno v naš tabor; mi pa daiemo čast onim, ki so se za časa preganjanja in trpljenja borili za pravice našega ljudstva. (Krepko odobravanje.) Nato se bavi govornik z zvijačami liberalcev, ki so zdaj tako onemogli, da upajo kai majhnega uspeha samo od tega, če bi mogli needinost zanesti v naše vrste, in pri tem sodeluje tudi naravna ljubezen vsakega človeka za svoj rojstni kraj. Kdo bi zameril Ribničanom, da hočejo ravno iz svoje srede imeti poslanca? Pa če se postavimo na to lokalno stališče, lahko tudi Žužemberčani ali Velikolaščani reko, zakaj ni poslanec iz njihovega kraja. (Tako je.) Zato se ic treba zediniti, in kogar določi slednjič stranka za kandidata, za tega morajo potem vsi nastopiti. (Odobravanje). Gospod kaplan Skubic v Ribnici je moj prijatelj in jaz bi z veseljem agitiral zanj, ko bi bil on pravi kandidat »S. L. S.« ker je pa Jaklič bil proglašen na zaupnem shodu za kandidata, z istim veseljem agitiram zanj proti vsakomur. To čustvo in to zavest discipline mora imeti vsak volivec stranke, ki je zrela za politično delo. Liberalci so s svojo 1'ubeznjivo »farško gonjo« prignali stvar v istini tako daleč, da bi »S. L. S.« lahko poprej kandidirala same duhovnike, in bi ž njimi zmagala. To nam potrjujejo celo liberalci v Ribnici. A naša stranka je ljudska stranka zato duhovniki odstopimo od političnih kandidatur, kadar imamo na razpolago zanesljivih lajikov. Hvalo smo pa dolžin liberalcem, ki so nazadnje vendarle izprevideli, kaj da so in so postavili grajščaka A. Rtideža v Ribnici za kandidata. (Klici; ki 11111 mora kmet dvajset krajcarjev plačati, če zavozi na njegovo cesto!) Poživljamo libcralce, naj prav gotovo vsi volijo grajščaka Rudcža, da bomo vsaj izvedeli, koliko jih je in kje so! Pristaši »S. L. S.« pa volijo Jakliča! (Odobravanje.) Gospod Jaklič nato v obširnem govoru pojasni v poljudni besedi in s konkretnimi zgledi agrarni program »S. L. S.«, kaže na vzroke propadanja kmečkega stanu, s številkami dokazuje, kako sedanje postave tirajo kmeta v pogubo. Izvajanje o kmečkih dolgovih, o potrebi hipotekarnc banke in razdolžit-vi, o davkih, vojaštvu, šolstvu itd. so volivci glasno odobravali. Predsednik župan I. Vehovec potem z ozirom na besede gospoda kandidata našteva, kaj je država dolžna storiti za žužemberško občino. Z veseljem pozdravlja gospoda kandidata, da hoče zastopnik kmečkega stanu nastopiti in se truditi za bednega dolenjskega trpina, ki sedaj tako trumo-ma beži v Ameriko. Žužemberški občini nalaga država ogromna šolska bremena; do 120 tisoč kron bi bilo treba, da se izvrši, kar država zahteva, a občina tega ne zmore; zato nai pa država sama tudi prispeva k bremenom, če iih nalaga. (Odobravanje). Gospod župan priporoča dalje skrb za pota in ceste po Suhi Krajini ter priporoča gospodu kandidatu. naj se z vsemi silami potegne zato, da se žalostno stanje tega dela naše dežele izboljša. Besede gospoda Vehovca so bile sprejete z burnim odobravanjem, ki jc prikipelo do vrhunca, ko jc izjavil, da zaupa »S. L. S.« in priporoča vsem volivcem njenega kandidata Jakliča. Nihče se ni oglasil proti Jakličevi kandidaturi, ki je bila soglasno sprejeta. — Nato se ie oglašalo več govornikov, ki so naštevali zlasti kmečke zahteve glede na vojaštvo, šolstvo in lovski zakon. Gospod Jaklič je opozarjal na to, da mora naš boj trajati zdaj neoslabljeno dalje, dokler ne dosežemo tudi volivne reforme za deželni zbor, ker šele tedaj bo mogoče v podrobnostih več storiti. Slednjič je častitljivi starček duhovni svetnih Mihael Tavčar pozval navzoče: »Na dan 14. maja pridimo vsi od prvega do zadnjega iu volimo Jakliča!« - »Vsi pridemo!« je za-grmclo po dvorani, in predsednik jc zakliu-čil vrlo zanimivi in poučni shod, ki je pokazal znača.inost in zavednost žužemberških volivcev. (Shod v Šmihelu.) V nedeljo zjutraj jc imel državni poslanec Jaklič volivni shod v šmihelski šoli. Volivcev ie bila polna dvorana. Jakličeva kandidatura je bila soglasno sprejeta. Volivci so izrazili več želj, tako zaradi cest, lovskega zakona itd. Ko se razbiie stari volivni red za deželni zbor, in bo kmctska večina v deželni zbornici, bodo take reči tudi odpravili. Liberalna gospoda varuje zajca. zato boj zajčjim jerobom. (Shod v Preski.) V Preski je bil včeraj lep shod S. L. S. Navzočih je bilo 200 volivcev. Predsedoval je župnik Brence. Poročal je dr. Pegan. Shod ie bila navdušujoča izjava za dr. Šusteršiča. (V Cerkljah) na Gorenjskem se ic v nedeljo popoldne na volivni shod S. L. S. zbralo do 300 zavednih mož. Kandidat Demšar je govoril o važnosti volitev za kmečki stan iu se obširneje bavi! z zadružništvom, ki je za kmečki stan velikanskega pomena. Kazal jc zlasti na Dansko, ki je danes no svoji zadružni organizaciji ena najbolj naprednih agrarnih držav. Profesor Jarc iz Kranja je ožigosal podli boi nasprotnikov S. L. S. in razvijal šolski program naše stranke. Ljudska šola mora biti verska in se ozirati bolj kakor doslej na gospodarske potrebe raznih stanov. Ko ie še kaplan Bešter pojasnil notranjo zvezo nakan naših nasprotnikov z onimi po dru- gih deželah, zlasti na Francoskem, je bila kandidatura Demšarjeva enoglasno iu z navdušenjem sprejeta. Posestnikov sin Jenko, ki sicer agitira po Notranjskem, je poizkusil napadati našo stranko, pa je inoral obmolkniti, ker so zavedni volivci mirno zapustili zborovalni prostor in ga niso hoteli poslušati. Shodu je predsedoval posestnik Kepic. (Peče.) Pod predsedstvom domačega župnika smo imeli včerai volivni shod. Poročal je obširno dr. Krek ob soglasnem odobravanju mnoRobrojnih navzočih volivcev naše občine. (Vrhpolle.) Volivncmu shodu S. L. S., ki ga je za včeraj dopoldne sklical dr. Krek, je predsedoval g. J. Cerar. Kandidat se je predstavil volivcem in razložil naloge volivcev in poslanca kamniškega okraja. Poslušalcev je bilo nad 200. (Moravče.) Pri včerajšnjem volivnem shodu je bilo navzočih do 500 volivcev, ki so pokazali, da ostane moravška dolina tudi poslej nepremagljiva trdnjava S. L. S. Govoril je dr. Krek. (Kopač in sodrugi na Vrhniki.) V hotelu liri »Črnem orlu« pojavil se je Kopač dne 7. t. 111. V celo uro dolgem govoru razodel Je svojo modrost. Vrhniški liberalci, garda brez značaja in prepričanja, 11111 je ploskala, če tudi je sodrug Kristan povedal očitno, da so liberalna revšeta zanj mrtva stranka. Sad shoda, vsega zabavljanja proti Gostinčarju. Kreku, Šusteršiču, duhovnikom je bi^ ta: Kopač in sodrugi — vsega skupaj deset volivcev somišljenikov je obsedelo v gostilni. Z živio-klici na Slov. Ljudsko Stranko smo ob ange-Ijevem češčenju zapustili dvorano silno navdušeni za nov boi proti Kopaču. Njegova kandidatura ni prišla še od daleč ne do nikakega glasovanja. Po receptu Boltatovega Pcpčka želimo Ic: Kopač, le večkrat se še prikaži. Ti si pač najboljši agitator za Slovensko Ljudsko Stranko! (Goriškim liberalcem) huda prede. Gabršček je kričal po svetu, kakor bi bil vse svet njegov - sedaj pa še kandidatov ne more dobiti. To je žalostno! Še bolj žalostno pa je, če se mora tak liberalec, kakor je 011, obešati za talar kakega prelata. Pa molčimo o tem! Liberalci so torej v skrbeh za kandidate. Ni čuda! Kdo pa naj gre v tako podrtijo, kakor jc liberalna goriška stranka, ki se bo 14. maja zrušila skupaj. Za Kras so siccr vjeli naivnega Štreklja, ki je svoj čas preganjal po Krasu trtno uš, poprej pa gori tia Tolminskem kot »pšelar« pobijal »smrkove« konje. Seveda Kraševci nc marajo zanj! Za goriško okolico ga pa ne morejo dobiti. Sedaj so našli vendar nekoga, ki je bil toliko »moder«, da se je spustil ž njimi v dogovore. Ta zvezda, ki naj reši liberalce iz zadrege, je sodni nad-svetnik v Trstu Miha Gabrijevčič, ki pa se utegne še premisliti. Tudi v gorah imajo liberalci smolo. Ponujajo sicer okrog »brihtnega« moža, ki sliši na ime dr. Treo. a gorjanci so se zahvalili za takega kandidata. Oj uboga liberalna stranka, ki te podpirajo taki stebri, kakor je dr Treo. — Radovedni smo. koliko časa bodo libcralci še iskali svojih kandidatov. Naj vendar kandidira Gabršček sam. saj je vodja stranke, in kot tak gotovo zelo priljubljen, naj kandidira poleg zmožnega dr. Treota še dr. Gilčvert, ki bo pomagal razbremeniti kmečka posestva od oderuških doltiov. Njegovo delovanje nam je porok za to! Take krasne moči! Zadrega liberalcev je torej ne-umljiva! (Za 6 mandatov 20 kandidatov.) Na Goriškem bo nastopilo za 6 mandatov kar 20 kandidatov, ki so skoro že vsi znatii, razun slovenskih liberalnih, ki jih ne morejo najti. (Slovenci v Furlaniji) postavijo svojega kandidata. In sicer v korminskem okraju. Tudi v Gorici postavijo Slovenci svojega kandidata. Med okroglo 4600 volivci je slovenskih okrog 1800. Boj v goriškem mestu ba zanimiv. Volivne priprave vodi »Katoliško delavsko društvo«. (Dr. Treo,) tisti goriški advokat v Gorici, ki ječi pod Gabrščekovo peto, je v »Sočo« napisal nad meter dolgo klobaso, ki nima ne glave ne repa. Škoda, da jc stvar predolga, sicer bi jo priobčili, da bi svet vedel, kako liberalno solnce sije na Goriškem iz Treotove glavice. Ta mož, ki je sestavil tisto skrpucalo, si upa očitati nezmožnost dr. Laharnarju. (Tresičeva kandidatura.) »Dan« citira izreke iz dr. Tresičevih spisov, v katerih dokazuje svojo ljubezen do framasonstva. Dr. Tresič-Pavičič se je udeležil I. 1903 tudi ga-ribaldinske proslave na spomin bitke pri Men-tani, pri kateri sc je, dasi od nikogar pooblaščen, »u ime hrvatske domovine« poklonil Garibaldiju. Tak ni za poslanca! NAJNOVEJŠE. Viharni poljski shod na Dunaju. Protinarodni socialni demokrati. D u 11 a j, 7. aprila. V dunajskem hotelu »Savoy« se je vršil volivni shod dunajskih Poljakov pod predsedstvom inženirja Koro-tynskega. Poročala sta urednik Gregor pl. Smolski in dr. Hofttiokl. Predlagala se je resolucija, naj Poljaki na Dunaju postavijo v vseh okrajih svoje kandidate. Resolucija je dobila večino, toda predsednik resolucije ni mogel objaviti, ker so poljski socialni demokrati zagnali divji krik, češ, Poljaki naj na Dunaju povsod podpirajo socialne deinokra-škc kandidate. Shod se je razšel, ne da bi bilo moč. postaviti poljske kandidate. Kandidatura groia Sternberjia. Praga. 7. aprila. »Čas« poroča, da je češka agrarna stranka sklenila, da kandidature grofa Stcrnbcrga nc bo podpirala. Metinierjeva bolezen ozdravljiva. Berolin, 7. aprila. Na kongresu »ho-landskih naravoslovcev in zdravnikov« ie zdravnik dr. Ten Siethoss iz Schevveninga oročal o svojem načinu zdravljenja takozva-e »Meunierjeve bolezni«, ki je dozdaj veljala a neozdravljivo. Nemški protestni shod v Libercah. L i b e r c e , 7. aprila. Tukaj so Nemci na hodu, katerega se je udeležilo blizu 2000 seb, protestirali proti češkim razpravam na cdiščih na severnem Celikem. Pred magi-tratom se nato zapeli »Wacht am Rhein« in iko dolgo demonstrirali pred hišami čeških eljaftov, dokler jih policija ni razgnala. Razžaljeni učenec. Ase h, 7. aprila. Kasacijski dvor je razveljavil obsodbo prizivnega sodišča v Aschu, :i je obsodilo učitelja Beilsehmidta, ker je ne-;ega učenca imenoval »smrkovca« in bil za-aditega od očeta učenčevega tožen zaradi azžaljenja časti. Kasacijski dvor pravi v ute-neljitvi, da ima učitelj kot vzgojitelj, kadar ;raja, posebne pravice in je izraz »smrkavec« ili drugi podobni, le poostrena kazen za učen-:a. do katere je učitelj upravičen. Občinske volitve v Odesi. Berolin, 7. aprila. V Odesi so pri ob-linskih volitvah zmagali zgolj pristaši reak-;ionarne »Zveze pravih ljudskih ljudi«. Delavski nemiri v Lodzu. Berolin. 7. aprila. Med socialnodemo-vraškimi, nacionalnodemokraškimi in krščan-ikodemokraškimi delavci tovarne v Poznanju blizu Lodza na ruskem Poljskem je prišlo lo poboja, v katerem ie bilo več oseb ubitih. Smrtne obsodbe na Ruskem. Berolin, 7. aprila. Vojno sodišče v ^igi jc obsodilo pet .revoiucionarcev na smrt. Rimsko-grška unija. Carigrad. 7. aprila. Na neko brošuro irancoskih asuinpcionistov, naj se Grki zjedi-:iijo z rimsko'cerkvijo, odgovarja glasilo cari-jrajskega patriarha, »Kklesiastiki Alithia«, da so ta prizadevanja škandalozna in brezuspešna. Nemiri v osrednji Ameriki. NVashington. 7. aprila. Zastopniki severoameriških Zjedinjenih držav. Mehike, Costarice, San Salvadorja in Guatcmale so sklenili delati na to. da se konča vojska med Nikaraguo in Hondurasotn. Volitve na Finskem. Peterburg. 7. aprila. Pri deželno-zborskih volitvah je izvoljenih 80 socialdemokratov, 58 starofincev, 25 mladofincev, 24 od švedske ljudske stranke, 11 agrarcev. Med izvoljenimi je 19 socialnih demokratk. Dnevne novice. + G. knezoškof dr. Anton B. Jeglič v Kranju. V petek, dne 5. t. m. popoludne se je pripeljal g. knezoškof v Kranj. Sprejem je bil kaj lep: prekrasen je bil nagovor g. cesarskega svetnika, župana K. Savnika. ki je pozdravil v imenu mestne občine; v imenu šolske mladine je govorila pozdrav prav lepo učenka 5. razreda, M. Rebolj, hčerka hišnega posestnika in krojaškega mojstra; poklonila so se dalje še zastopstva Vincencijeve in Marijine družbe ter društva »Kranj«. (Sobotni »Gorenjec« ima za vsako zastopstvo posebno »duhovito« zafrkacijo.) Mesto jc v zastavah. Po glavnem trgu so v zastavah vse hiše, razun par znanih nasprotnikov, ki pa jih lahko naštejemo na prste ene roke. — Takoj po sprejemu je g. knezoškof prišel v gimnazijo, kier je prisostvoval pouku verouka v 4. in 8. šoli, nato pa je v gimnazijski kapeli nagovoril dijake. — Jako prisrčen je bil pozdrav na Kupi. kjer so tekmovali možje fantje in dekleta, kateri bo lepše pozdravil Presvetlega. V Cirčičah je pri slavoloku čakal gospod župan in nagovoril g. knezoškofa; tudi na Prim-skovein so se izkazali. — Vkljub »pobožni« želji »Gorenjčevi«. da bi za birmo snežilo, se je vršilo birmovanje v najlepšem pomladanskem vremenu. Vse je bilo veselo in polno upa . . . Samo libcralci naši so žalostni. Res čudno! Skozi leto in dan imajo vso čast v mestu, saj se mi drugi še kihniti ne upamo brez njih dovoljenja. — a ko knezoškof pride za en dan delit zakrament sv. birme, mu niti enega šopka iz nedolžnih rok ne privoščijo. Sama skopost! + Osebna vest. G. Rihard Negovetič, pristav na južnem kolodvoru v Ljubljani, je telegrafično imenovan k prometni kontroli pri tržaški direkciji. — Gostovanje slovenske opere v Varaždinu. Z nekako nestrpnostjo ie pričakovalo varaždinsko občinstvo prvega nastopa slovenske opere. Ze pred dnevom prve predstave je bilo gledišče, kljub razmeroma visoki vstopnini, popolnoma razprodano za vseh šest naznanjenih predstav. Prvi večer se .ic pel Verdijev »Trubadur«. Dasi je ta opera bila že neštetokrat peta, jc vendar vsled svoie melodijoznosti povsodi priljubljena. To se ic videlo tudi v Varaždinu. Komaj je po prvem dejanju zavesa padla, ni bilo frenetične-Ka ploskanja ne konca ne kraja; in to se je stopnjevalo od prizora do prizora. Občinstvo ie bilo naravnost očarano. Pričakovalo se jc sicer od bratov Slovencev kaj dobrega, ali kaj tako izbornega se nikdo ni nadejal. — So Pa tudi ljubljanskemu občinstvu znani umetniki, kot ga .Skalova ter gg. vitez Camarotta, Ourednik. Betteto zastavili vse sile. da dano nalogo častno rešijo. Nova je bila pri »Trubadurju« le gca. Peršlova, ki je takisto težko vlogo stare ciganke, kljub svojemu prvemu nastopu prav dobro pela. Pokazala je, da ima za kontra-altistko zelo močan in lep glasbeni Haterijal ter da s pridnostjo in vztrajnostjo Pričakuje lahko še dokaj tako lepih uspehov kot ie bil varaždinski. Tudi manjše vloge S" bile v spretnih rokah, zbor je pa dobival na odprti sceni cele salve aplavza. Ko je padla po zadnjem dejanju zavesa ni hotelo občinstvo zapustiti gledišča in vedno burno aklamiralo predstavljalce. Pred glediščem je dijaštvo prirejalo vsem ovacije. — Kot druga predstava se je pela tudi že ljubljanskemu občinstvu znana »Lucija Lamermoorska« z takisto krasnim uspehom, samo občinstvo je bilo še bolj navdušeno ter izražalo med in ob koncu dejanj svoje priznanje z naravnost fre-netieno pohvalo. Za predstavo »Rigoletto« so že dva dni prej ob sedmih zjutraj oblegali lekarno, kjer se dobivajo vstopnice. Povsodi se v Varaždinu govori te dni samo o slovenski operi. - (Ja. Skalova jc dobila pri drugi predstavi lep cvetlični dar. Omeniti mi je še, da oskrbuje godbo varaždinska mestna godba, pomnožena z nekaterimi privatnimi glasbeniki, ki pod spretnim vodstvom znanega kapclnika g. Beniška prav eksaktno svira-jo. O uspehu »Rigoletta« ter nadaljnih oper, ki se imajo še tukaj vprizoriti, na prihodnjič! —nj— — Sola na Aluljavi. Prejeli smo naslednji dopis: »Slovenski Narod« je nas Muljavce že večkrat napadal prav surovo, kakor je pač to njegova irl njegovih dopisnikov navada. Tudi dne 9, sušca jc ponavljal ta čedni list svoje stare zvijače in laži, katere prodaja kot cigan za golo resnico. Tem čenčam samo kratko odgovorimo: Možic zopet trdi, da je od Muljave od Št. Vida dve uri in pol, do Krke pa dve uri. To pa nikakor ni res, ker do Št. Vida je 6 kilometrov, do Krke pa tri in pol. Dopisnik »Narodov«, ki se je izšolal na višji šoli v Kompoljah se napihuje kakor žaba, da se kar bojimo za njegovo zdravje. Trdi tudi med drugim, da muljavski župan hodi po nasvete na Krko k županu in nadučitelju. No, sramota bi to ne bila, ko bi to bilo res, ker sta gotovo oba v vsakem oziru uglednejša moža, kakor pa učitelj »Narodovega« dopisnika. Sicer pa muljavski župan že 12 let opravlja povoljno svoje posle brez najmanjše kazni in tudi njegova pisava mu zadostuje, četudi ni na srednjih šolah gledal skozi okno. Dopisnik se je tudi hvalil, da je neki posestnik dobil 72 podpisov za muljavsko šolo. Ta trditev je naravnost zlagana, ker dotični posestnik še nikogar ni nagovarjal. »Narodov« bacek je res hodil od hiše do hiše ter iskal podpise z zvijačo, češ, da je žc 8000 kron darovanih za šolo. In res je prišel neki posestnik s Kom-polj vprašat župana, če je to res. Zupan mu je seveda odgovoril, da je to le prevara. Zato nasvetujemo dopisniku, naj nas pusti v miru s svojimi neslanostirni, sicer utegne slišati jako neprijetne, ki mu bodo zvenele po kosmatih ušesih. — Slovenske vesti iz Amerike. Cleve-landsko sodišče je postavilo župnika Kržeta pod kuratelo, ker je streljal iz župnišča in bi bil skoro zadel mimoidočo gdčno Petelin. — V South Lorainu so osnovali slovensko pevsko društvo. — V Springfieldu ie umrla 26-letna soproga Jakoba Usinana, zapuščajoča štiri majhne otroke. 13. marca je umrl v Indianopolisti v starosti 29 let Franc Kozo-glav, doma iz Doln.ie Težke Vode pri Noveni mestu, — V Gallupu je padla v rovu velika množina premoga na tilnik Florjanu Mlekuša iz Bobca na Primorskem in mu ga na mestu zlomila. Bil je seveda takoj mrtev. — Zlato poroko bodeta obhajala prihodnjo sredo, t. j. 10. aprila, velečislana stariša g. dekana dr. Kržišnika v Trnovem. Slavljen-cema kličemo: Bog ju ohrani v tako krepkem zdravju še do bisernice! — Mizarski pomočniki stavkajo v Celovcu. Mojstri so sklenili, odpustiti danes vse pomočnike, ako ne nehajo štrajkati. — Poročil se je v Trstu gospod Angelj Dekleva, rodom Vipavec, z gdčno. Ivanko Urbančičevo. Gospod Dekleva prevzame s 1. majem t. 1. v najem hotel »Pri zlatem Jelenu« v Gorici. Ljubljanske nouice. lj Javno predavanje o vzrokih ruske revolucije. Opozarjamo na velezanimivo predavanje našega varšavskega dopisnika g. L. Lenarda, ki bo jutri točno ob polu 8. uri zvečer v »Slovenski krščanskosocialni zvezi«. Vstop vsakemu prost. lj Deželni predsednik g. Teodor Schwarz se je včeraj v zadevi uvrščen.ia ljubljanskega uradništva v II. razred odpeljal na Dunaj. li P. Angelika Hribar pogreb ie bil včeraj nad vse veličasten. Ljubljana je zopet pokazala, kako spoštuje svoje vrle duhovnike. Ob pol petih je vč. P. provincial vodil sprevod v cerkev in blagoslovil truplo. Orgije so se oglasile v resnobnih, temnih akordih in se poslovile od P. Angelika, ki je 34 let sviral na njih in poveličeval službo božjo. Nato se je pevski zbor poslovil od svojega pevovodje s krasno in pretresljivo Ferjančičevo žalostin-ko »Z Bogom«. Sedaj nastopi preč. g. kanonik dr. Andrej Karlin, predsednik Cecilijanskega društva in spremi rajnega do groba. Ves Marijin trg je bil napolnjen ljubljanskega prebivalstva, Glasbena Matica zapoje P. Angehko-vo žalostinko pod osebnim vodstvom koncertnega vodje g. Mat. Hubada in potem se premika nepregleden sprevod proti mirodvo-ru: Marijanišče, društvo katoliških vajencev s zastavo, fran. konvent, pevski zbor franc. ccrkvc z vencem; za krsto sorodniki, stolni prošt g. Sajovic, generalvikarij prelat Flis z mnogimi kanoniki, profesorji, duhovniki, tudi z dežele, med njimi nekateri sošolci rajnega, občinski svetnik g. Lenče, tovarnar g. Pollak, stolni kapelnik gg. Foerster, Gerbič, Hubad, odborniki Cec. društva, močan zastop »Glasbene Matice«, mnogo gospodov in častilcev rajnega iz uradniških, meščanskih in zlasti glasbenih krogov ter nebroj ljudstva, ki je pokojnika v resnici ljubilo ni objokovalo izgubo tako vnetega, Ijtidomilega spovednika. »Glasbena Matica« jc spremila pokojnika do groba. mu zapela v slovo še eno pesem in pokazala, kako časti slovenske skladatelje. Tak je bil pogreb P. Angelika, ali vrzel, ki je nastala po njegovi smrti, se ne bo z lepa napolnila. Vendar se klanjamo božji previdnosti in prosimo naj nam pošlje še kaj takih mož, ki so v eni osebi združevali tako izredne vrline. Ij Pogreba rajnega preč. g. P. Angelika Hribarja se je udeležila z zastavo tudi dolga vrsta članov kat. mladeniškega društva in sicer iz hvaležnosti, ker je pokojnik pred leti poučeval petje v imenovanem društvu. Ij Slovesna črna maša, katero je naznanilo Cecilijansko društvo za svojim umrlim dolgoletnim odbornikom in učiteljem, blagim P. Angelikoni Hribarjem, se bode opravila v četrtek, dne 11. t. in. v stolnici ob 8. uri, ne pa 31. t. ni., kakor je bilo vsled tiskovne napake naznanjeno v mrtvaškem listu. Ij Kleparski pomočniki so poslali tvrdkam spomenico, v kateri zahtevajo deveturni delavnik, 20 odstotno poboljšanje plače in doklade pri delu na stavbah. lj Šah. Sobotna simultanna igra je privabila v kavarno hotela »Union« vse polno občinstva, ki jc z največjo pozornostjo sledilo v vseh fazah enako interesantnemu bo;u. Mojster Milan Vidmar imel jo je to pot opraviti z 28 nasprotniki (pri prvi simultanni igri meseca januarja jih je bilo le 19), ki so točno ob 8. uri zasedli svoje prostore. Igral je še hitrejše nego prvikrat, imel zaradi števila pa tudi moči posameznih borilcev, ki so se deloma v izdatni meri posvetovali s »kibici«, še veliko večje težave, pa vzlic temu je bila zmaga še popolnejša in veliko bolj sijajna, nego ob prvem nastopu, zmagal je po triinpolurnem boju na 23 deskah, izgubil samo eno partijo proti gospodu Uranu in lc štiri gospodje, Go-vekar, Mozetič, Palčič in baron Wolkensperg so bili tako srečni, doseči »remis«. Gledalci so vsako posamezno zmago Vidmarjevo registrirali z živahnim navdušenjem in veselostjo, ki je prikipela do vrhunca, ko je umetnik, kon-čavši ob poludvanajsti uri predzadnjo igro, sedel k deski poslednjega nasprotnika gosp. Fischerja, ter tudi tega po kakih 15 potezah vrgel iz enako stoječe končnice v pesek. — Uspeh, kakoršnega je to pot, in sicer tudi glede kvalitete posameznih partij, dosegel gospod Vidmar, je le malokedaj usojen v si-multannih igrah tudi največjim šahovnim mojstrom. Častitamo mlademu umetniku iz srca na njem, 011 pa bodi prepričan, da bodo ljubljanski šahovni ljubitelji z isto pozornostjo, s katero so v soboto sledili prezanimivi njegovi produkciji, zasledovali tudi resni, težki boj, ki ga čaka tekom letošnjega poletja na velikem mednarodnem turnirju v Karlovih varih. i: Zabavni večer katol. mladeniškega društva je včeraj prav dobro uspel. Prepričali smo se, da ima društvo veliko nadarjenih moči za petje, godbo in igranje in da se te moči pridno vežbajo. Vse pevske in tambura-ške točke je sprejelo občinstvo z glasno pohvalo, posebno dober učinek pa je naredila igra »Don Manuel« ali »Ave Maria«. Igralci se niso samo dobro naučili, ampak tudi srečno zamislili v svoje vloge, tako da smo z zanimanjem sledili dejanju v resnici blažilne igre. Zlasti sc je odlikoval predstavljavec glavne vloge (Don Mantiela). Tudi šaloigra »Nabito brez svinca« je šla gladko preko desk in vzbudila živahno veselost. Prireditev kat. mladeniškega društva sta počastila tudi preč. gg. kanonika Andrej Kalan in Anton Fettich-Frankheim. lj Točo z viharjem smo imeli danes dopoldne v Ljubljani in okolici. Gromelo je in nastala je tolika tema, da so morale po pisarnah in prodajalnah goreti luči. Ij Nesreča ob Ljubljanici. Izgubil se je v soboto po noči krojaški mojster Lovro Ko-man. Ni izključeno, da se je ob Ljubljanici ponesrečil. I j Mahrova trgovska šola je radi škrla-tinke do 16. t. 111. zaprta. Na škrlatinki sta obolela dva dijaka. Gojenci so odšli na svoje domove. Ij Nesreča. Včeraj dopoldne je 131etni Iv. NVeithauser iz Naklega, ko .ie šel iz cerkve, prišel preblizu nekega voza pri zgradbi železnice Kranj-Tržič, ki ga je podrl in 11111 je šlo kolo čez levo nogo in mu jo zdrobilo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. lj Prijeli so umobolnega in nevarnega tata Antona Pomika, o katerem smo poročali, da ic pobegnil iz deželne blaznice na Studencu. lj Na današnjem naboru je bilo potrjenih 40 mladeničev. lj Nerodni dr. Kokalj. Dr. Kokalj jc v svojem »pozdravu« »zavednim« na.'odno-na-prednim volivcem se spomnil tudi protikandidata dr. Tavčarjevega leta 19111 ter je nehote Tavčarja primerjal s Kunčičem. Tega dr. Tavčar res ni zaslužil. Po shodu so volivci napravljali na račun dr. Tavčarja in liberalne stranke dovtipe. da bi bilo, kakor je zgodovina zadnjega parlamentarnega delovanja dovolj jasno pokazala, res veliko bolje, da bi bili leta 1901 Ljubljančani volili namestil Tavčarja Kunčiča, ker bi bil Kunčič menda s topovi vsaj ljubljansko meglo pregnal, Tavčar je pa s svojimi papirnimi topovi manj storil, kot bi bil storil Kunčič. Ij Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanje. Mestni trg štev. 27. telefon štev. 99. Od 2. do 4. aprila jc dela iskalo 15 moških in 37 ženskih uslužbencev. Delo jc bilo ponudeno 14 moškim in 34 ženskim uslužbencem. V 25 slučajih se ie delo sprejelo. Od 1. januarja do 4. aprila jc došlo 719 delojemalcev in 802 delodajalca. V 446 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj, moški: I mizar, e vrtnar. 2 vrtna delavca, 4 trgovski sluge, 3 gostilničarski sluge. 2 delavca, 2 graščinska kočijaža, 3 vozniki piva, 16 konjskih hlapcev, 3 kmetski hlapci. — Ženske: I šivilja, 4 natakarice, 15 gostilniških deklic. 2 graščinski kuharici. 1 orožmška kuharica. 3 bol še kuharice, 20 deklic za vsako delo. 9 deklic k otrokom, 4 postrežkinje, 4 kmetiške dekle. — Dela iščejo moški: 1 knjigovodja, 1 pisar, 1 strojnik, 1 kurilec. več pisarniških slug, 2 graščinska slugi, I oženjen majar. — Ženske: I otročja vrtnarica. več računskih natakaric, I kavar. blagajničarka, več prodajalk raznih strok, 2 blaga ničarki, 1 trafikantinja, 2 gospodinji in razni drugi posli. — Oddati so razna stanovanja in meblovane mesečne sobe. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. KoroSKe nouice. k Od celovške elektrarne. V zadnji občinski se i v Celovcu se je po dolgem razpravljanju sklenilo, da se bode postavila ena parna naprava za elektrarno, za slučaj, ako bi naprava z vodno silo na Krki ne mogla delovati radi pomanjkanja vode s popolno silo. Ker se vedno več električnega toka rabi, kakor tudi, da nameravajo elektriko v Št. Vid napeljati, sc jc izkazalo, da je ena taka po-polnilna naprava nujno potrebna. Nekateri odborniki so se tudi zavzemali za večjo napravo na vodi, kar se je pa drugim predrago zdelo, ker bi ta projekt veljal do dva milijona kron, medtem, ko so stroški parne naprave za 120 konjskih sil le na 350.000 K proračunjeni. k Celovški predkraji Šmartno, Št. Peter in Št. Rupcrt še nc bodo tako hitro priklop-ljeni k mestu. Razpravljalo se jc, kakor bi bilo to že sklenjena stvar, pa spak občine imenovanih krajev nočejo privoliti k temu ter iim nič ne diši, da bi prišle pod oblast celovškega mesta. Vsled tega je pa sedaj sklenil celovški občinski svet predlog, da bi bila deželna postava stavbenega reda na ta način predrugačena, da bi se morale sosednje občine vselej ozirati na Celovec, ako bi kako novo stavbo izvršiti pustile. Na ta način bodo potem občine primorane obris novih poslopij poprej celovškemu občinskemu svetu predložiti. kateri bo potem zaznamoval črto, kako da se z ozirom na mesto sme zidati. V tej smeri zidana poslopja se bodo pa potem prilagala mestu, na to de stvo računajoč, bo mestni občini potem lahko pritegniti trmoglave občine k mestu. k Smrtna kosa. 30. marca zvečer je umrl v Celovcu realčni profesor v pokoju, šolski svetnik dr. Josip Mitteregger, vitez Fran Jo-sipovega reda i. t. d., star 75 let. — 31. p. 111. je bil pokopan sin znanega celovškega gostilničarja, o katerem se je izza afere Heiz-mann toliko govorilo, Franc Antonič, trgovski nastavljenec. — Velikonočni ponedeljek je bil pa tudi pokopan v Celovcu stavbeni risar Karol Sperl, kateri je po dolgem bolehanju v 30. letu umrl. Umrli je bil znan marsikateremu kranjskemu fantu še izza vojaških let, ko je služil prostovoljno pri 17. pešpolku. — Na Veliko soboto je pa slučaj na-nesel, kar se le malokaterikrat prigodi, da so v Celovcu tri osebe enake starosti 62 let izročili materi zemlji. Bili so to: uradni sluga Lehrinann, vdova deželno sodnega svetnika Marija Heeher in neka gospodična Alojzija Gstirner. iz slovanskega sueto. sl Za šolstvo na Češkem se je leta 1904 izdalo 55,200.000 kron. To so izdatki samo za ljudske in meščanske šole, h katerim je dežela prispela 39,200.000 kron in okrajne in šolske občinske doklade 16,000.000 kron. Država je plačala leta 1903 za vse šolstvo, torej tudi za univerze, srednje šole in učiteljišča 50,089.000 kron. Izda torej Češka za ljudsko šolstvo več, nego država za vse šolstvo. « sl Preganjanje poljskih Sokolov na Nemškem. Nekoliko Sokolov v Ostrovici je bilo toženih in tudi obsojenih, da so se z zastavo udeležili pogreba dekana Smigielskega; na ukaz policije morala se je zastava iz pogrebnega sprevoda odstraniti. Obsojeni so rekuri-rali in bili so oproščeni, razun enega, ki ie bil obsojen k globi 30 mark. sl Velik dar rodoljubne Poljakinje. Poljsko društvo za zidanje cenili stanovanj katoliškim delavcem v Krakovu je dobilo od gospe Judvige Mankovske 28.000 K. sl Dohodki srbskih železnic so znašali preteklo leto 9,375.316 dinarjev, za 1,062.435 dinarjev več kot prejšnje leto. sl Nova srbska poljedelska banka. V Sa- inoboru so začeli snovati delniško društvo »Poljedelska banka«. Dajala bode posojila kmetom ter izkušala zlasti dvigniti trgovino in obrt. Telefonska in brzojauna poročila. SHOD V ŠT. RUPERTU. Št. R u p e r t, 8. aprila. Nad tisoč Volivcev se je zbralo včeraj v Št. Rupertu na volivnem shodu, ki ga je sklicalo vodstvo »S. L. S.« Na shodu se je predstavil kandidat »S. L. S.« dr. Janko Hočevar. Shodu je predsedoval načelnik »S. L. S.« dr. Šusteršič. ki je žel za svoja izvajanja burno, navdušeno odobravanje. Shod je soglasno sprejel kandidaturo dr. Hočevarja 'n izrekel soglasno zaupanje »S. L. S.« iu osobito njenemu načelniku dr. šusteršiču. Nekateri deloma libcralci, deloma nahujskani mokronoški tržani. ki so spočetka skušali shod motiti, so moral: oditi, — na kar se ie shod izvršil nad vse sijajno, in v ipo-polno zadovoljnost vseh naših tisoč volivcev. Ta shod je sijajno pokazal, kako trdno za-slombo ima »S. L. S.« v mokronoškem okraju. Poročilo o tem velepomembnom shodu še sledi. CESARJEVO ODLIKOVANJE. D u 11 a 1. 8. aprila. Ob dvajsetletnici službovanja grofa Paara kot generalnf adiutant je cesar grofu Paaru podelil veliki križ reda sv. Štefana. STAVKE NA DUNAJU KONČANE. D una i. 8. apr.la. Stavka krojaških pomočnikov ie končana, ker so mojstri sprejeli tarife. Ker so sprejeli štiriletni tarif tudi pekovski mojstri, je končana tudi pekovska stavka. VELIKO SLEPARSTVO NA FRANCOSKEM. P a r i z , 8. aprila. V Burgesu so zasledili velika sleparstva pri dobavi za armado. Proti radikalnemu poslancu Dufourju je že vložena ovadba. Več liferantov je silno kompromitl-ranih. UMOR BIVŠEUA PREDSEDNIKA GUATEMALE. N e w y o r k . 8. aprila. V Guatemali je v zbornici neki mož umoril bivšega predsednika Barrilalja. Zahvala. Oh neuidni in bridki izgubi na-Sega P. Angelika Hribar nam j« došlo toliko sožalja iz najodlične.jših krogov, da nam je dolžnost, najiskre-nejšo zahvalo izreči vsem. ki so osebno ali pismeno izrazili sočutje, Zahvalimo v prvi vrsti preč. g kanonika dr. K a r 1 i n a, da je blagovolil kot predsednik »Cecilij, društva" voditi pogreb, potem za spremstvo mi-lostljivega stol. prošta J. S a j o v i c a, mil. g. general, vik. prelata F lisa in vse preč. stolne kanonike, profesorje in duhovnike, preblagorodne gg. obč svetnika Lenčeta in tovarnarja Pollaka, g. stol. kapelnika Foersterja; pcsebna zahvala „Glas-b e n i Matici" za častno spremstvo in pretresljive žalostioke, častitemu vodstvu Marijanišča, društvu katoliških rokodelskih vajencev, darovalcem vencev in vsem, ki so blagemu rajnemu izkazali zadnjo čast. Nad vse ljubezniv je bil pojav cerkvenega mešanega zbora, kije ne-le daroval krasni venec z napisom : „Zadnji pozdrav svojemu peiovodju cerkveni zbor," marveč se pretresljivo poslovil od rajnega s krasno žalostinko in korporativno spremil svojega pevovodja do groba. Vsem prav vsem povrni ljubi Bog stotero! V ime franč. konventa P. Hugolin Sattner gvardjan prodajalna z mešanim blagom se proda, oziroma da v najem. — Pojasnila A. Casagrande v Ajdovščini. 738 5 -3 gospodična, ki je izvežbana v trgovini, sprejme se takoj kot prodajalka za filijalko pri J. Zalazniku, Stari trg 21. 678 2 Nove pesmi za Šmarnice! Devetnajst Marijinih pesmi za mešan zbor, solospeve in orgije, zložil Ign. Hladnik, op. 51. Cena 2 kroni. Dobe se v Katol. bukvami in pri Schwentnerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu, Dolenjsko. 750 7-2 !!!! Kašelj !!!! Kdor nanj ne pazi, se zagreši na lastnem! Kaiser-jeve karamele za prsa s 3 jelkami. Zdra niško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu. C1?f) nnt- P°,r' izp1"'^'0! dokazuje, da je Jj&U res, kar se obljubuje. 2483 24-19 Zavoj 20 in 40 vin. Dosa 80 vin. pri: lekarna pri orlu pri želez.nem mostu, deželna lekarna p. Mariji Pomagaj, K. Leustek, Ubald pl Trnkoczy. Jos. Mayr in 1'iccoli v Ljubljani. Carl Savnik, lekarnar v Kranju. Borzna poročila. fKreditna banka* v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 8. aprila 190? »Aloih.nl papirji '1, majeva rent« 'I, srebrna renta . . . '.*/, *v«tri)Hk» kronska renta l*/» > slata rent« . . */. ogrska kronski , . . i*/, , dat« , . . b'l, posojilo deiele Kranjske i ,*/. posojila most« Spljet . 4'.«"/. Za der i1,'/, bosn -herc. iel. pos. IS03 l", češka dei banka k. o. . >*/. . • , i. o i' ,•/, tast pisma ga!, d. hip. b. t','/. pešt. kom. k. o. 1 lo'/* pr I1,'/, »ast. pisma Innerst. hr. •Vi"/. • . ogi.cen.dei.hr o &r . A fc &re?.k» od 1 1860'/, . . . . . 1*64 , ti*sk« . . , «hm. kreditna I. ««nlslj« 'I . ogr. hip. bnaki srbske s frs 100 — . turšk« ■te*ilika »r«i5k* išraditne „ iaomoške „ ICrAkovsk« „ Ljublianski „ .tvstr. rud. (mita „ Ožtt. iiudolfove „ šalcburikc „ Dunajske kom. „ O »s« 1 * « ;u2no ieleiuice .... Državne železnice . . •i v str. ogrske banč»c delnice Avstr. kreditne banka Ogrske „ „ . . . . Ziv!i<>stonske „ . . . . t'romogokop v Mostu (Brti*) Alpinske montan ... . iraške žel. indr. druibj Suna-Mur&nyi...... rrbovljake premog. družba *.vstr. oroine tovr. drujtbs ''»IkK aladkorir« družb« 'tU"«, C kr. cekin .... )0 tranki..... 20 marke .... ... ■tevereign« .... . . Marke...... Uškl bankovci . . Sablji.......... •Jolarli . l)ennr 98 76 100 10 98 73 117 15 94 40 112- 0 9.-1» 113 30 i)8 90 99 35 99 60 9) — li'0 — lC6'r0 100 &9'75 loo-100-100-28 99-90 99 *n 314 75 9i) 6U 15210 218 48 10 8P6--273 -;47 60 97 SO 81 75 1 5o 136 82 — 88 *5 -46- rl 10 62 -84 50 4*2 - 180 80 666-50 1775 ,?66'E0 77 7-2S 243 £0 732 -6 5"'5 259) -553-273 — 545 -142' — 9 6 ,vl3 J.-i 48 4 12 11* 80 95 4b 2-5225 4' 4 Blago ^8'95 100-.H0 1-8^5 117 35 9' 60 112 50 100 80 11340 100 86 !00 35 99:0 99 60 1( 0 70 107 20 101 — 10026 t O .-.'O 101'-101 ?6 306 75 M'0 50 154-10 264 -180 10 275- — 283 267 5) 07 50 82 75 23 60 .46 -10 96 - 63--48' 2 TO 7a 90 6) ♦92 - 161-60 667 10 1784 50 667 5 ) 778 25 244 80 740 606-75 26 O'--54--274 -548'-148-— 916 19-16 23-56 2418 118 9S-6h 2-53 6— Zahvala. Ob bridki izgubi, nam nepozab-ljenega, iz dna duše ljubljenega sina, brata, strica, svaka itd. Jožeta Grošelj se iskreno zahvaljujemo tem potom vsem, ki so na kterikoli način pokazali svoje sočutje, bodi si za njegove bolezni, bodi si ob njegovi smrti in zadnjem spremstvu. Naravnost velikanski obiski poslednje dneve njegovega življenja, kakor mnogobrojna udeležba na njegovem zadnjem potu, kaže kako pri-ljub ljen je bil ranjki, in nam v tolažbo v tej veliki žalosti. Posebej se nam je še zahvaliti sl. požarni brambi in gospodom pevcem za ginljivo petje. Srčna zahvala tudi vsem drugim. Poljane, 1. aprila 1907. 792 Odda se jedna soba v najem pripravna za delavnico ali prodajalno. — Več se izve Martinova cesta 32, Ljubljana. 739 3-2 Vffell|l|fft domačega izdelka, pojek-\lr|f || M/ lene z izvrstnim jeklom, za drvarje, tesarje, mesarje in kolarje, prodam po zmerni ceni. Nobeno tovarniško delo. Obrabljene sekire se pojeklijo dobro in po ceni. — Sprejmem tudi takoj dva močna iz zdrava fanta kot kovaška llčonca brez vplačevanja d™ narja za učenje, pač pa z obleko. Sebas* tian Schiestl, kovaški mojster, Seebach pri Beljaku (Koroško). 783 5-1 Ugodno in oeno se proda lepa enonodstropna hiia, obstoječa iz 14 prostorov, vrtom, hlevom in vodnjakom, 8 let davka prosta, pri veliki cesti, v bližini Bleda. Na vplačilo K 6000, ostalo ostane lahko vknjiženo. — Več se izve pri lastniku Anton Por-u, Rečica 15, p. Bled. 784 20-1 ......ai..... "TUi!' .lili N-uUiUlliPHMlIl..... Popolna oprema za novorojence, otroško perilo za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila C.J.Hamann, Ljubljana. Perilo hstnega izdelka. ^ 1870 ustanovljeno 1870. ^ Najme se več 745 10-3 drvarjev proti dobri plači za celo leto. Naslov: Oskrbništvo graščine Boštanj, pošta Radna. Kranjsko. SS&tott&ba Tiskarna priporoča runorrnta« KT vizitnice "M po nitki oni. Staro gostilna arčku* ■Mm&mmmmmmm. Podlipoglavom je na pro- daj; nastopi se lahko takoj. — ^ Proda se tudi samo poslopje brez polja, travnikov in gozdov. % ^ Posebno ugodna prilika za % H gostilno in prodajalno | jH kajti 10 okrog ležečih vasi je § ^ brez gostilne in prodajalne, V.v£ toraj nobene konkurence. Vse drugo se izve pri last-^ niku Franc Linah, u w& 10 v/ niku Franc Lipah-u Dobrunji p. Ljubljani. 78i 1 ^ 1 m m0mmmmmmmmmm mm.'. Gostilna na prodaj I VABILO na VII. občni zbor »Hranilnice in posojilnice za Planino in Studeno s sedežem v Planini, registrovane zadruge z neomejeno zavezo",, ki se bode vršil 21. aprila 1907 ob II. uri dop. v društveni pisarni v Planini. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Pregled in potrjenje računa za I. 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Branje revizijskega zapisnika zadnje revizije. 7. Slučajnosti. 782 1-1 Načelstvo. Opomba. Ako bi zbor ne bil sklepčen, se skliče pol ure kasneje daigi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število udeležencev. Štev. 4380. Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika v Trebnjem. S to službo je združena plača 1400 K in aktivitetna doklada 200 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 15. aprila 1907 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 30. marca 1907. 730 3-3 [ Pragi 1 mcnjilniciml. Oribcn 21, Mil. ilrin, Moti ulic. 17, Raden, Ceiki Lipi. Čelki bimil< ~ " ------ ----- " ..... ~ In Liberee. Podružnice: nbtn 25, Mili ilrin, Mi ■ lei, Kormkl ISambcig, BSiUIb«, Kot) Jlfln, Pli.n, KtIUt« Menjalnice na Dunaju: I. V.lltdic 10, II. Tibnrilriiic 4, Iti Ungireain« 77 (vogil RtnovtRi), III. Lfi-wdpišc in mi da priliko zagovarjati se in braniti. Nagromadil je v »Štajercu« in »Slovenskem Narodu« toliko laži o meni, da mu moram javno dokazati, kako krivično je ravnal s svojim dopisovanjem. Ker sc pa vse to ostudno dopisovanje suče vedno v smeri, kakor da bi jaz delal krivico svojim župljanoni, posebno gospodu nadučitelju Valentinu Pulko in Francu Der-njač in kakor da bi dajal pohujšanje, zato prosim javno svoje cerkvene predstojnike, kakor sem to že opetovano pismeno prosil, da sc blagovolijo prepričati, koliko verojet-nosti imajo ti anonimni, mene zadevajoči napadi. Zahtevam in prosim pa tudi, da sc prepričajo šolske oblasti, od katere strani in česa je bil tožen g. nadučitelj Valentin Pulko in kaj se mu jc dokazalo. Pa tudi Franca Der-njač poživljam, naj pove odkrito, kedo ga je obdolžil nečednih dejanj, in naj sc opere, jaz ga nc morem, ker mi velikodušno piše, da mi »vse te obdolžitve iz srca odpusti«. Cc ste res »resnicoljubni iu napredni farani«, kakor se radi podpisujete, stopite »naprej« v javnost, da se pogovorimo in vas bodo še drugi spoznali in izvedeli resnico! — Velikodušnega prizanašanja ne prosim za sebe. — Jernej Vurkelc, župnik. š Požar. V Marcnbergu je v noči od 5. na 6. t. m. posestniku Kitsu pogorelo gospodarsko poslopje. Požarna bramba je ogenj omejila. Posestnik je zavarovan. š Umrl je v Slovenski Bistrici 18letni dijak višje gimnazije in bil pokopan 4. t. m. š Otroci so zažgali v Polancih v ptujskem okraju na podu posestnika Toplaka kup slame. Požar se je hitro razširil in uničil vse premakljivo premoženje in poslopja. š Fcm. vitez Succovaty je praznoval dne 2. t. m. desetletnico, kar poveljuje tretji vojni zbor. Iz kabinetne pisarne je dobil jako laskavo brzojavko. š Prvo diakoniso je dobilo včeraj mesto Maribor. š Tatvina. V mariborskem hotelu »Alte Bicrguelle« uslužbena natakarica Dora .ie opazila, da ji je izginila denarnica s 46 kronami. Policija je iskala storilca in ga našla v osebi Ifiletne pomožne natakarice Ide Mihe-lič, ki je o Veliki noči pomagala. Denar je Mi-helič še na dan tatvine skoro ves porabila. Po svetli. Ženo in taščo umoril. V bližini mesta Nyiregyhaza je na neki taniji kmet Iziros ukradel svojej tašči, kmetici Suieban, kokoš. Toda tašča ga je zasačila iu zahtevala kokoš nazaj. Vnel sc jc prepir, v katerem je Iziros udaril Suieban s sekiro po glavi, da se je takoj zgrudila mrtva. Njena hči. soproga Iziroševa, jej je hotela pomagati, a njen mož je v svojej bes-nosti šc njo ubil. Po izvršenem umoru je Izi-roš odstranil krvne madeže in šel na magistrat, kjer je naznanil, da so neznani morilci ubili njegovo ženo in taščo. Uradniku se je zdelo kmetovo obnašanje sumljivo in ko je še zapazil na njegovi obleki sledove krvi, ga je jel strogo izpraševati, na kar je Iziros priznal dvojni umor. Hlev je zgorel pri Celleiu ua Ogrskem. Zgorelo ic pet oseb, veliko koni in kri^c. Dinamit je eksplodiral v Johannesburgu. Ubiti so štirje Evropejci in 50 zamorcev. V štiridesetih dneh okolu sveta. Angleški časnikar F. A. Mackenzic ie konstatiral, da ic danes, ko bo zopet otvorjena sibirska železnica iu ko bodo zboljšane parobrodne proge družbe Canadian Pacific, povsem lahko, obkrožiti zemljo v štiridesetih dneh in za to pot bo treba prehoditi le 2200 kilometrov. Potovanje pojde iz Londona v Moskvo v dveh in pol dnevih, iz Vladivostoka preko Tsuruge v Jo-kohamo preko Vanconverja v London v eno-indvajsetih in pol dneva, tako da preostane šc en dan za počitek. Vožnja na ruskih železnicah je prava zabava, kajti nikjer niso železniški vozovi tako udobni, nikjer nima potnik toliko zabave, nikjer ne najde bolje družbe. Dan in pol vožnje v Moskvo preide zelo prijetno, spi se izvrstno in v obedniei sc dobiva najbolja postrežba. Žalostno na tem potovanju okolu sveta v štiridesetih dneh je le, da se potnik ne more nikjer ustaviti in ko je dospel v staro rusko prestolnico, si zatnore le med vožnjo na drugi kolodvor mimogrede pogledati fantastične zgradbe moskovske slave, na elegantne prodaialnice in na življenje po ulicah.Kmalu sede potnik v svetov-noznani sibirski ekspresni vlak, ki odvaja potnika v brezkončne daljave velikanske ruske države. Vozovi so opremljeni z največjim komfortom; na nekaterih vlakih so poleg obednic tudi soba za glasbo, kopeli in briv-nice. Prebiti trinajst dni v vlaku, sc zdi v začetku nekako grozno. Toda v resnici je temu ravno narobe. Sibirska železnica vozi tako počasi, da ni tukaj nikakega stresanja. Iz čaše do roba napolnjene z vodo, ki se postavlja na okno. ue pade niti kaplia. Pokrajinska panorama, na katero gleda potnik skozi široka okna, ie veleinteresanten iu razvija bujne slike ruskega kmečkega življenja. V Irkntsku se prihaja sredi v Sibiriji do popolnoma evropskega mesta in potnik meni, da je prišel v Pariz centralne Azije; tako elegantna poslopja sc nahajajo tukaj. Iz Vladivostoka gre vožnja v Tsurugo in od tamkaj v malih japonskih železnicah skozi Japonsko v Jokolia-mo. Tukaj pričakuje potnika že parnik proge Canadian Pacific, ki ga po dolgi, lepi, mnogokrat tudi viharni vožnji prepelje v Vancou-ver. Od tamkaj se v enem tednu dospe v London. Izkopine na Siciliji. Ze od februarja izkopavajo na južni obali Sicilije v Herakleji in so odkrili jako zanimive stvari. Na dan je prišel okrogel stolp, del obrambenega zidovja, pri vhodu v mesto so prišli na sled velikemu gledališču, na nekem griču so pa začeli iz- kopavati grško pokopališče. Seda.i preiskava-jo gledališče, ki ie slabo ohranjeno, ker jc bilo gradivo iako slabo. Mesto umiranja, »La ciudad de la uiuerte« mesto smrti imenujejo sami Spanci svojo prestolnico Madrid. V nobenem mestu Evrope ni pomiranje tako veliko kakor v Madridu. Umrljivost znaša 49 na tisoč, to je od tisoč ljudi jih umre na leto 49, dočim znaša v drugih evropskih mestih umrljivost 15 do 20 na tisoč. Največ ljudi umre na pljučnici in tuberkulozi (sušici). Vzrok temu so nezdravo podnebje in hrana, kakor tudi pomanjkljive zdravstvene razmere. Korupcija med ne\vyorško policijo. Velikansko senzacijo zbuja v Ncw Yorku dejstvo, da je državni pravdnik zaplenil fond newyor-škili policijskih stražnikov, ki je znašal 82 tisoč dolarjev, zlasti še zato, ker je bila vsota nabrana v ta namen, da bi podkupili senatorje, od katerih naj bi dobil vsak 6000 kron. med ne\vyorško i>olici.io vlada namreč nepričakovana korupcija; stražniki sami so bili v najožji zvezi z zvodniki, pustolovci, igralci itd. in so jim šli povsod na roko. Te škandale so nameravali odpraviti s posebno postavo. Stražnikom je ta »kšeft« dobro nesel, in vsak je moral dati 20 dolarjev, da pridobijo senat za to, da bi glasoval proti predlogi, toda namero so odkrili o pravem času in najbrže bodo sedaj razpustili celo policijsko stražo. — Cela stvar nc stavi policije ne\vyorškc v najlepšo luč, sramota pa je tudi za senat, ker se je jasno pokazalo, kako mislijo uslužbenci o značajnosti svojih mestnih »očetov«. Zvepleni mlin zgorel. V Porto Empedo-cle je eksplodiral 28. t. m. ponoči žvepleni mlin. Nastal je grozen požar. Poslopje se je podrlo in pokopalo pod razvalinami več delavcev. Iz razvalin so izvlekli enega mrtvega in pet nevarno ranjenih delavcev. Češka umetnost. V Pragi je te dni razstava češkega porcelana in miniatur. Indijanski dvoboj. Nedavno se je vršil med poglavarjema Utah Indijancev dvoboj, ki je zanimiv vsled nenavadnih slovesnosti in običajev. Navzoči so vsi možje, ki pripadajo rodu, in sicer v bojnej opravi. Nasprotnika si stopita nasproti iu srečkata. Kdor izgubi, ga privežejo k deblu za desno, onega, ki dobi, pa za levo roko. Potem dajo vsakemu ostro na-brušen nož in boj se začne. Toda trajal ni dolgo, kajti že po nekoliko minutah sta se zgrudila oba, obdana z neštevilnimi ranami. Eden izmed njiju je umrl drugi dan. Bikove žrtve. V Szabadki je zbezlal bik v veliko množico romarjev in je ranil 50 oseb, med njimi pet nevarno. Končno so bika ustrelili. Izkušnja ženinov. Pred kratkim smo poročali. da je neki profesor čikaškega vseučilišča zahteval, naj bi se ustanovile šole, kjer bi se ženini učili vsega, kar bodo potrebovali v težkem zakonskem jarmu. Dasi so Aineri-kanci povsod prvi, zlasti v senzacionalnih stvareh, so jih v tem oziru prehiteli prebivalci Malajskega polotoka v Zadnji Indiji, kajti ti imajo za ženine že izkušnje. Sicer mora tudi pri nas prestati ženin več izkušenj, ko preizkušajo njegov žep, dobro ime, značaj, preteklost, sedanjost, bodočnost, toda s tem se pečajo največ starši, varilii, semtertja ima tudi kaka stara teta ali stric važno besedo. Poleni pride ženin še k duhovniku k izpraševanju in stvar je v kraju. Toda pri .lakunih vodi izkušnjo iu daje rede nevesta sama. Vrši se pa tako: Zaročenca tečeta okoli griča ali mravljišča, nevesta naprej, ženin za njo, dokler v ne ujame. Nato mora odgovoriti na sledeča vprašanja: Ali znaš prav ravnati s pi-halnikoin? Znaš sekati drevje? Kadiš li cigarete? Ako ženin odgovori povoljno ,je obred končan in zaročenca sta mož in žena. — Ali sme ženin izpit ponavljati, če je imel smolo, da ie »padel« ni znano. Napad na izdajatelja časnika. V Zadrti jc streljal 24. t .m. v neki zadrski kavarni neki Dorčič iz maščevanja na časnikarskega izdajatelja Natale in ga med štirimi streli trikrat zadel. Poizkušen samoumor v sodni dvorani. Zaradi tatvine so obsodili v Berolinu delavca Scharfa v štiriinesečni zapor. Scharf jc takoj po razglašeni razsodbi spil steklenico lizola in sc zgrudil. Odpeljali so ga v bolnišnico. Sodno dvorano so vsled lizolovega smradu zaprli. Tujci v Londonu. Vsak dan prihaja v London 80.000 tujcev in sicer v 250 osebnih vlakih, če računamo vlak z 8 vozovi. Na leto znaša to 29,200.000 ljudi v 91.250 vozovih. Cc se računa, da potroši vsak potnik za stanovanje, jed in pijačo le pet kron, ostane vsak dan v gostilnah iu hotelih 400.000 kron ali ua leto 146 milijonov kron. Uživanje konjskega mesa v Parizu narašča od dne do dne. L. 1906 so pobili v Parizu 40.000 konj. to jc približno 11 milijonov kilogramov, leta 1899 pa, samo 5 milijonov. Dasiravno ga uživajo mnogi bolniki in zdravniki ga tudi priporočajo, je vendar dokazano, da je manj redivno, kakor goveje, in po poizkusili so dognali, da pod gotovimi pogoji celo škodljivo. Amerikanski rekord. V Zedinjenih državah Severne Amerike je bilo po izkazu sta-tistiških poročil preteklih 20 let 1 milijon raz-|x>rok, ali na leto 50.000, na dau 170, na uro pa 8. Razprav za razporoko jc bilo v tem času 2,500.000, torej 1,500.000 brezuspešnih. Ni preslabo za ameriške odvetnike; morebiti bi onkraj oceana tudi marsikateri naš liberalni odvetnik imel precej več sreče v razporočnih obravnavah, kot pa doma v sedanjem volivnem boju, saj bi bil v tem slučaju v svojem elementu. r Krščenje mohamedanca. 30. marca 1. 1. je v Zagrebu krstil v kapelici usmiljenih bratov mestni župnik Mrzljak mohamedanca Omer Hafi Ahmetoviča ter ga sprejel v katoliško cerkev. Kumoval mu je nadzornik usmiljenih bratov I. Markovič. r Svoje može je zastrupilo nekaj žena v občini Lembak v aradskej županiji na Ogrskem. Vrši se preiskava. r Rooseveltova nečakinja na odru. Miss Maude Roosevelt, nečakinja predsednika Združenih držav Severne Amerike je sklenila z gledališčem v Elberpeldu pogodbo za bodočo sezono Nastopila bode v vlogi Elze v Lohengrinu. Šolala se je v Parizu pri prof. Jaque Bonhyu. Podružnico c. kr. priv. avstr. Milnega zavodu za trgovino in obrt (prej banka L. C. Luckmann) = v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9 = delniška glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000 s« bavi z bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrste, kakor: z nakupovanjem in prodajo tuzemskih in inozemskih rent, zastavnih pisem, delnic, srečk, valut in deviz, preskrbuje in deponuje ženitovanjske kavcije, prav tako tudi službene kavcije in vadije za udeležbo pri ponudbah, prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskrbuje njih upravo in revizijo pri izžrebanjih, zavaruje srečke proti kurzni izgubi, izplačuje kupone in izžrebane vrednostne papirje pri svoji blagajni, in dovoljuje predujme na vrednostne papirje in sprejema borzna naročila za tuzemske in inozemske borze, prejemlje vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam ua tekoči račun in na giro-konto, ter dovoljuje imetnikom takih računov, da smejo tudi z vso svojo imovino razpolagati potom čeka £ vista, izdaja obrestonosne blagajniške liste, dovoljuje kredit na tekoči račun, eskomptuje v tuzemstvu in inozemstvu izplačne menice ter jih prejemlje za inkasovanje, prepušča plačilna nakazila, ter izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva, daje vestna navodila za nalaganje vsake glavnice. 725 15—4 IViVI I I I I i i i i i Podružnica s v Delni&ka glavnica i i i K 2.000.000. i i Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem knrza proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje prednjeme na srečke in druge vrednostne papirje. Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, dlskontuje kulantno devize v Vloge na knjižioe in v tekočem računu obres- ^ I . Q tuje od dne vloge do dne vzdiga po 2 ašklti lirah. Podružnica s v Celovcu, s i Rezervni fond i i i i i K 200.000. i i i