Bl.Itnilta. i\mm.imkn.wmtm „M Wo. Im aroM t Prostor 1 «/« X 54 ^1" zl nmdae te male oglase 80 vio,, sa ufadnc razglase 1*20 K» m poslano In reklame 2K. - Pri aaroćilu nad 10 objav popast Vprašanjen giede žascutov naj se prlloli znamka zt odgovor. g»ru»mf .nov. Bfaroda«' ta „Maro4ma Tiskaru«' Iiilton iUm *t 5, pritUćao. — Tolotom it §0. nlattoaMkl tor*« *•«* w fcWM*l ta w N^i cdoletao napre] plaču . K 120-- cetotetno...... KI40-— polletiio. •••••«„ 60** potletno ..«••••» 70-— 3 atsečao. • •••«„ 30-— 3 meacčno ••»»««» 35-— Novi naročRfld naj pošljejo v prvič naro£nlno vedno 9^T P° nakszald. Ka satno pismena naročtla brez poslatve đenarie se ne noremo oziratL trrtatttv« „Sto*, ftm««" Saallm silom H i, I. anMrart*. Tolvto« ««v. 94« w^jrtSw spMjviBs ia» ^wWpb^^mw ■• ■■■^^^■^ ■»^^■^^pwb^w» ■bT* »#l»opiaov no) vrate. "Wi Posameina Itevilka vetla 60 vlnarlev. Poftnina platana v gotovini. _______________________ ------ im i . ■ -^rti^te^v a-^HB Dr. Vladimir Ravnihar: OeffaltlStl. Besedo je naj ti v vojnem slovar-}u. Pomenja Ijiidi, nezadovoljne, da se lastna država udeležuje vojne, ker računajo z gotovim porazom. Nezadovoljni sami s seboj, sejejo nezadovoljstvo v svoji okolici. V lastnem taboru vidijo vse slabo, vojskovodje za nič, vojaštvo izmučeno, sredstva ne-zadostna. Namesto poguma. siriio malkontentstvo. Zastrupljajo vso dobro voljo, tako da so pesimizmu na široko odprta vrata. Podzavestno pripravijajo sami poraz svoji domovini. Defaitistov imamo danes na vseh koncili in krajih. Pri tem ne štejetn onih elementov, ki zavestno delajo proti državi, proti sedanji obliki vladanja. Ti bodisi da mislijo v splošnem razsulu najti dobičkov zase. bodisi, da iih je sedanji položaj razočaral in upajo ob izpremenjenih razmerah priti na konja. Njim ne veljajo moje besede. ker zanjc ne bi bili niti do-vzetni. Nasproti njim je samo eno: strogost zakona. Toda poglejmo na primer našo žtirnalistiko. Kako medio pišejo iz-vesrni časopisi o vsem, kar bi nas moralo v^e družiti: o naši edinstveni državi, o enotnetn narodu, ki prebiva v njej, o naši narodni dinastiji, o '■ ciljih, ki jih mora ta narod doseći, o i sredsrvih, ki naj jih uporablja v to { svrhu. Brez navdusenja, toliko kar luoraio storiti ali pa da izgleda, kakor da so nekaj storili. Namestu da bi vzgledno prednjačili, vzgajali nevetf-neže. tMgali dvomljivce, naravnavalf onah!?fvcc% popravljali zmote. Takoj neka] vrst za suhoparnim oficijelnim člankom pa najdeš vsc polno super-lativov o gotovih osebah. o stranki-nih idealih, o sredstvili za dosego teh idealov. Na prvi pogled opaziš, da jim je to prvo in glavno, ono pa upo-stevafo le v toliko, kolikor temu mo-mentano s!n?i fcot sredstvo. Taka pi-sava tuđi vpliva vzgojno, toda vzgoj-no v defaitističnem smislu. Pohtijšu-je ljudstvo, ki nai ne vidi svojih idealov tam, kjer bi jih moralo videti. Daje ?.nišljenju in čustvovanju tera ljudstva povsem napačno smer. Vpliv te vzgoje opažaš dan za dnem: mržnja proti enotnosti države, proti voj- ni službu proti dajanju sredstev za eksistenco države, ćelo proti »srb-stvu«. In ako bi me licemersko vpra-šali, kako naj pa pišemo, tedaj bi jim odgovorit, prilično tako »patrijotič-no<\ kakor v časih pred vojno. Kako ste znali poveličavati skupno domovino, vzviseno vladarsko hišo. kako ste blagrovali vojaški stan, kako na-vdušeno. prostovoljno in brez vsake-ga pritiska ste bili pisali o vseh teh stvareh. A danes? Kakor da bi se bali, da bi današnji naš patrijotizem ljudstvu preveč ne zašel v meso in kri: samo toliko, kolikor je začasno neobhodno potrebno, a zopet samo toliko, da ga ob gotovem trenotku lahko opozovemo. Kritika je potrebna. Tudf ona je vzgojno sredstvo, ako ni zlohotna. Prava kritika izboljšuje, popravli-i in ustvarja. 2al. najdemo take kritike v našem časoDisju prav malo. Men^ni kritiko o naših javnih zadev?h, o Tic:si upravi, o vladi, odnosno vladali, o politiciih nasorotnikih. Seveda je ta kritika strankarsko pobarvana iTi že zategadelj krivična in u;\Dncna. Tuđi če nasprotnik kaže dobro voljo in skuša nekaj dobre^a naoraviti. ne pustijo mu teea veljati. V vsem rj,i-govem dejanju in nehanju izHoejo naj^labše. za vsakim se tako dobro mišljen, činom viđiio slabi nairen, z neko posebno slastjo vrtajo po Matu. Z neznansko lahkomišlie?iostio izre-kajo sumničenja, ne ćh bi moTli izre-čenega suma konkretizirat? in ne d-i bi se prej samo hoteli nrenn^'ti. le-li ima obđo!?itev Vaf pocfl^^e. K'asicen prlmer temu je b?l?. pred kratMn brzojavna ali telefonska vest iz BeoTra-da^ da so v trerovinskem mfnf«5trstvn izgfnIH nek! aktf. Nič več. vSak\ Ki bere to vest, si mora mMUi, ho^-e kakšna lumparija se je bi'y z^ođi?^. da je ime? tninlster novod, d^ je ob svojem odhodu pustil fzgi^'ti akte. Na stvari nf bilo prav n^č. Niti nfso spisi namenoma fzfff-ifif, nUi ?e sp«sf nišo tikaff zadeve, s lentero bi se moglo uganjatf kaj nenc^tene^?. Oprostite, taka pisava je perfidna. In dotična vest ni bila morda v ka^em za-kotnem, za senzacn'ami se lovečem listu, ampak v vodilnem strankinem glasilu. AH pa, kako se je pisalo o de-lovanju bivšega deželnega predsedni-ka. Naj je imel tuđi napake, in kdo je brez njih, toda vsakdo, ki je iniel priliko, da je od blizu spozna! njegovo delo, mora priznati, da je imel pri vsem najboljšo voljo, da se je z ne-verjetno trudaljubivostjo Ioti! najsub-tilnejše zadeve,da je inicijativno po-stopal v vseii pano^ah javne uprave in da je vsakemu zlu skusal priti do dna. Poštenosti v vsem nje^ovem po-stopanju mu nihče ne more odrekati. Pa kaj smo morali vse Čitati: korupcija je bilo še najmilejše očitanje. Sploh: korrntna Je bila vsa prejšnja vlada, a ko je prišla na krmilo nova vlada, završalo je zopet v nasprot-nem časopisju, ter jo že vnaprej obdolžilo isteka zločina. Kam v^ede to? Kaj nas nf n?Č srani pred zunanjim svetom? Kako vas bodo cenili in rpoštovali? Sodeč oo taki pisavi, ui med nami poštene^ra cloveka. Kako moremo od zunaj pri-čakovati kredita, Če si ga sami ne znamo cteti, če sami vse sodimo noj-s'abšc, če v vsa^em ponesrečenetn č»nu nasprofr»ikovem vidimo dolozno no^topanje. Kako more to zopet vpli-vati na moralo lastaega naroda. Pri-haiamo pODoInoma v praktike pred-vojfn'h rnaihnih str?nkarckih razmer, ki bi hi!o že č?.s^.da se jih otresemo. Med tem ■ snVo postali veliki: po stevilu nrebivalstva. no obseccu naših državnih granic. Pr"bli?ati se moramo znati te-ii novim razmeram. Gledati moramo vse z neVefra visjela stsfi-šie svojega noTitične^a tmsorotnika. AVo ie slnč^«no nacDrofnik na krmilti, na r\* more čez n^č ustvnriti nebes na zemln, nai se i-po$teva, da stojimo še vsi ?ktms»t pod »vis major«, da se tvorba naše države stonrav porai'.i, da nas vse še duše te^oče. izvirajoče \:z pr^ledic s^etovne voine, d^ moramo b;ti vese'i, da smo jih za siio nre-boipii in di ni bilo vse še tisoč^r^t slabše. In imeti moramo pred očrnf. da nova doba zahteva od nas vse kaj več, ne^o ono negativno, destruktivno politiko izza predvojnih let. Zahteva nredv^em po7itivne^a dela, zakaj cilj je velik: edinstvena na zunaj \n znotraj niočna država in dejansko ujedinjenje vsega našega naroda. Z ladanjem med seboj se temu cilju niti za las ne približamo, Dela je pa to- I liko. Toda, da premagamo v sebi strasti, ki nas vedejo na stranska | pota, nam je poleg zavesti, da ho-čemo sedaj doseči oni cilj, pred-vsem treba: ljubezni do stvari. Pofiajsiila radi In£ne železnice u Parizu. Vsč tednov so trajala posveto-vanja v Parizu, katere je imela uprava južne železnice z zastopniki franeoskega kapitala o usodi južne železnice. Pa vkljub temu še ni prišlo južnoželezniško vprašanje do odločilnega stadija, kar sedaj še sploh ni mogoče. Resitev problema južne železnice predpostavlja po članu 320 senžermenske mirovne pogodbe mednarodne dogovore štirili na južni železnici teritorijalno udele-ženih držav (Jugoslavija. Avstrija, Gorska in Italija) z .užno železnico in z zast^oniki franeoskih obligaci-jonarjev. Mirovna pogodba z Avstri-jo pa še ni ratificirana ,z Ogrsko pa Še sklenjena ni. Tuđi §3 ni znano, kaj se bode zgodilo z anujitctćimi let-io okr^el'h 30 milijonov frankov v zlatu, katere do^TUJc italiianska vlada južni železuici, kot kupnino za lom-bard'-sko - benečanske proge. Brez uspeha pa nišo ostale pariške razprave. Na novo so pokazale, kako velik interes iniajo iranco-ski oficijelni kro.?i na jtižni železnici m da \u7Vd železnica lahko računa v tem vprašanju na polno podporo Franciie. Vrhu tepa je imela uprava južna železnice v Parizu priliko, sto-"hi v d?rekten stik z zastopniki Italije. Razora vi ?a!o se je tuđi glede ero?, latere je Italija po določiHh premirja zasedla. Dognalo se je, ca <^e z itoTi;atis'"3 stran? ne bo uuorc-kalo d'ižnnrti p^vrpiti te oros:e. ko ?& skle-^e rvh. To je za nas va2n-:;. Ksiti slavna korist, da obstoja j'*žna žele.?nfca še dalje, tiči v tem, da si z.^mormo zasieiirnti no ."ižni železnici č^br^ zv^ze c!o morja, v Švico in Jv'/.^n Neinčiic. Unrava ni/ne železnice je stopila v Parizu t"di v stik z za^tODniki naše vlade. K oozitivneinu rezultatu nišo m^ele rriv^sti te razprave za enkraf. V^r fe c^la zadeva še v raz-vciii. M-'ifr^T-rjdni c'cjfovori o bodcČ-nosti iužne ?vl°znice se I:odo sele takrat začeli, ko se bodo razjasnila s tem vprašanjem zvezana politična in gospodarska vurašanja in ko bo- do stopile v veljavo mirovne pogodbe z Avstrijo in Ogrslco. To bo trajalo gotovo še dolgo časa, južna železnica pa ne more toliko časa ča-kati. Kakor vse velike evropejske železnice trpi tuđi južna železnica na sedanjih ogromni! i obratnih stro-ških, katerih ne krije radi pomanjkanja premota malenkosten promet, ona trpi torej na blagajniških deft-citih. Uprava južne železnice se je obrnila sporazumno s franeoskim? (^ficijelnimi krogi na vlade Stirili dr- ■ Žav in prosila, da ji pesodijo ono zti&skc, ki so potrebni za obrat, do-Vler se ne resi kenečno njena usoefa. Vsaka država naj krije potom predujma bki&ajniški deficit za nrc-a:e v i-isni državu kar bi i tak morala sto-rI f, če priđe pri Južni železnici brez take državne Domoči do poloma. Baš za naso državo bi bile na ta način prcvzete žrtve razmerotna majhne, in ne bi Drišlo do poloma mžris železnice. Poteni bi mirno po-čakaii, d& se raziarnijo politične in gospodarske razmerc in daše dovrSe | mednarođna oosjaianja w § 320. mirovne Doeodbe. Do teira časa bi se pa tuđi lahko Gdloeili, kaura koneč-na rešltev južnoželezniškeea vpra-šania bi najbolje služila interesom naše države. „tJuffOsfoi'enska Matica". Pozivliamo vse one trsr.. ki inw*n nn raznolazo slike neđeliskeza slavnosine-ctf zborovanjc oU sprevoda. da iih voš-Heio y cnem izvodu pod pisanomu pri-pravljalnemn odboru na naslov: Praža-l;ova nfica st. 3/7. Nabiralce clanov prosimo, da v/h- Stijeh prizhišene elane točno in z m- tančnim naslovom ter izroče izpdlniene pole z nabrammi vsoiomi podmsanemn v Prazakovi ulici šf. 17. — Opozarja- mo, da more postati ?!an le Ju postove rt, ki nic.ča članarino vsaj za cn mesec t. /. I / dinar. Oscbc, ki vc prisfopijo kot čta- I ni, ie vpisati tuđi v nabiralno pola, toda | brez te koce številke in njihov prispe- vek v rubriko za darove. Josio Kretnen: Rde£a marela. (Konec.) Omenili smo infantkinjo kot simbol bolne duše naših lirikov, nji-hovega bežanja od življenja njihove duševne praznine... Naša lirika je iz same skrbi za ko-rektnost, za formo, nobleso, iz samoga prezira vsega» kar je v zvezi z našim vitalnim čustvovanjem in kulturnim teženjem, iz samega zaniče-vanja vsega, kar se upira nirvani, tako strašno jalova! Marko Car je dejal o anacionalni književnosti, da »je širša domaća publika niti ne čuti »niti razume«. Ml pa gremo dalje in želimo, naj bo naša književnost razumljiva vsakemu človeku, ki ima duševno potrebo, pa naj je pismen ali ne. Naši delavci ve-do, da moreto veliko književnost ra-ztimeti in občutiH ćelo sužnji »crno-ra trudi« . . . Mi ne zahtevamo, naj postane naša književnost narodna in razumljiva s tem, da se približa $t&-llšču duševno Ienih, ravnodušnih nevednežev, nesro s tem. da govori o stvareh, ki — tuđi izven nje — zani-maio vse ljudi z duševnim! notre-baml Mi nismo proti nerazumljivo-sii, ki ji je vzrok v bralcu, nego smo proti nerazumljivosti, ki nastaja cd-tod, ker pesnik noče (po proirramu) ali ne zna (po talenta) bit! heroj in prorok, človek velike dale fn srca, interpretator nafega žlvlieoja ali naš veCJibrat..« Lepota književnosti prihaja od-tod, ker je tera, ljubko tratenje r3re-komernih sil in iz »suviška srca«. Ali pole* te neobhodne lepote. pole«: estetske imajo velika in naj-večia književna dela tuđi n a c i o« nalnoali socijalno vreJnost. Dovolj je samo socmnTti na vlosro biblije med Jevrei?, flomerja v divljenju Helenov, Verierila v rimskem carstvu, zaradi česar ga naziva Dante »del mondo si grran maniscalclii...« — »veliki obrazovalec sveta*. Rokodelstvo (zanat) književni-kovo ni Ie stil, nesro predvsem življenje; on jrovori z življenjem in na življenje misli, ko odkriva samega sebe, da povečuje našo IJfbezen za naučno, estetsko, etično in praktično stremlienje, našo liubezen za plemenite oblike življenja, da s svojo knjigo prinese v naša živfjenia več luči, tonlote in odločnosti za dobro. Kakor je rekla Žana d* Ark: »Mais sire Dieu premićr servis, pravimo mi: Življenje na prvemme* stu in v tem primerti naše bođoče jugoslovensko življenje! Ako ima naš troimeni narod smisla za življenje in dovolj sile in pameti biti svoj, bo zavrela književnost v ojegovem življenju mesto, kl ji gre. Ta danek w obraća torej na zdravo čitajočo publiko. Na knj-ievnike U wt človek itak saam obračal. Zaman je vpraševal Že Skerlić naše budiste: ako niti rodi-teljstvo, materinstvo, niti služba narodu in človečanstvu, ako življenje uima smisla, kakšen smisel ima po-tem na^e pisanje, tiskanje in nroda-;anje stihov? — Veliki pisatef?i pišc-«o* in to je c'obro. ono. kar jim je v talentu. A kdor se daio zavesti m modi. za nado epidemiji; on ni velik 'mi'ževnik, in je vseeno, pa K-'-šnem ^ro^ramu Diše. ker zanj snloh ni do-breea nro^rama: za resne književnika pa je enako dober vsak prosrram, ker je vse-m u d obrem u 1 z vor v njego-vinadarienosti...* V k"ji^v"^sti so talenti stila, a brez darov ^"še in srca: so umetni- j to. ki soecifično čustviijejo s oerve- zit^tami in abnorrnalnostmi. In do- kler ima književnik pravico pisati * Isto veruje tuđi urednik »Almanaha«, dramatik »Kmere«, Niko Bartiilović, ki pravi v svojem eseju o modemi hrvatski književnosti glede Cara Emina: »Stil i načm opisivanja su mu doduše nešto stari, a I i tko zaista ima smisla za umetnost, pa kojoj struji pripadala, taj mora najvećjim užitkom čitati neka njegova dela.« — Hrvatski in srbski najmodemejSl esejisti tore! ne oriznavajo struj in literarnih klik! No. Pri — nas?! Rrt nas odločak) danđanes kavanska cmiizfa hi rivsVe dnvfbe> in ćelo dr. J. C. Oblak se je zaletel v »tasta-reto« naie literate..« kar hoće, dotlej imajo tuđi čitatelj) pravico čitati kar hočejo . . . Vsako kniiževno delo snrejme lahko čita-teli z vprašanjetn: kai imaš zamo? Kaj nrinašaš narodu? Ali služiš življ>niu ali smrti, zdravui ali bolez-ni; a!i hoćeš dih nrst dnšiti ali i?a lio-češ ŠTiti, ravnati hrbtenice ali jili zvijat' v ix)lkro^e, v\\ vodiš na livado in na ^oro ali v krčmo ali še na s'abši prostor? Dobro je, da č!o-večan>tvo od časa do ecif?kan naše r?.?^e c?»?.£r\ hiff cliiT*oko u svo.fej zeml?',« V istini fore? zahteva ta Zatočenik in Čorović isto: predvsem izrazito narodna bodi vsakr^ na umetnost! Naša kri poli? po njeni krvi. na$ duh vej po njeni cflavi. naša duša živi v njeneni srcu! Kar spesni naš pesiiik. napise naš orozaist. naslika nas slikar ali modelira naš kipar, bodi res naše! Zato pa ni treba vcčnojjolhovk. kvedra, avbe in ma-rele. Tu.di modna dama v svili, jro-soica s panjolanom. Gospod z mono-kloin so i?Jiko predmet njegovega peresa, čoDlca aJi dlcta: teda čutiri moramo, ca so naši! — Slovenski, umetnik, ki bi obdeloval japonski; kitajski. gr^ki a!i ne vem še kakšen ini suiet. pa mora znati pravilno podati tuđi janonsso. kitaisko, srrško ali ne veni še kn!-:*snc> dušo in okolje, sicer ustvari smešen nestvor.* In potem porečemo Ie: šk^»da Časa, ker pri Bosni take umetnostf nam ni kar nič treba! — Bolje bf bilo, da bi ostal ori naši polhovki ili rdečf znareli: skromni sta, a — naši in nikograr drujrejaraf ♦ V izvrstni kritik!- Alojza Krat-ghera o drami »Kas i ja« Čitam n. •fir.-: »Ponesrečeno je tud? risanje ml-Ijeja. To ni BeosmuL po sovralMUK zasedett; in te oritore. kikor so napisani, postaviš lahko tiinottajB % okddeot« (>UZrm^tfe&:: Stan 2. ______ ______»SLOVENSKI NAROD*, dne 24, nwrca 1920. _____ __________________________*tev- €& ^ ■ -----------------;--------------------------■------------—--------------------■------------ PoMtvikm* **e ortvdimcii*, ludu* fmđi posemssnike. kattri namtravah Modetovati mi naMranlu ttanov. da na-manijo svoto mstove, ođmmo organi' j zactle im* fm msUmčne mstor* oseb, hi prevzamejo v ortantiadH to malogo. Podpiutni odbor bo mtstot tmm osebam nabiratm pole. Pol* so sazna* movan* g tškočo šttvĐko, štompđh Matice tn t tmmom mtoblastttella m pooblaščgmca. PriprmrihM odbor J*gosh**n$kš Matico. Prašakova vMcm 3//. ZflPMHl rtl Tuđi prtvičtiJk greši đesetkrat na dftft* fOstni čas je. vcttki pctck se bliža. Zato pojdi Jflxoslovan v sebe in IzpraSaj si vest lako Je s tvojim narodnim preprl£anjem. Ako se ne boftS odkritosrčnosti, boš nalef, d* je tvoja narodu tavest precej. precel mlačna, tvoia požrtvovaJnost male hvate , vredna, tvoi narodnf ponos pa v nevarnl fcifžfni ničle. In ker je spoznavanje same sa ] tebe prvi kormk k poboljšanja, se bode* Cisto gotovo odločtl, da: 1. iakoj pristopiš fcot Član k Jugosfo- 2. za&ieš marlttvo pridobivati sonfl^ ne za J. M-* 3. v veselih đnđBbub senrtertje napraviš sbirko radovot|nta prfeptvfeov M J. M., 4. kot član v*eh melatti prire*tvenih ođborov doiočtt neka) odstotfcov prcbitka sa Kmgajno 1 AL, 5. ne boi iodraial, boi li tukaial več-krat v računlh potofko par vtnarfcv v prid J. M* 6. se pri 4tdičteah &p*mt* s pd»enri-nH odstotki J. M„ 7. pri vsakem pietetntm, stavnostnetn aH fodovnen povoda dotoci* doslej nego-spodarsko oporabUetie zwtfce ▼ korist & se vtakl ntetec odrete* samo eiri Se-trtinkf visa In prOtranleat trošek nakaze^ J. M. 9. ne boš trikofi isoofiral nabrrainikov J. M. in 10. da bode* kjer in kadarkoli podpr! njen urospeh z besedo ui dejaiijem. Prepusti Wflsonove tačke njibovemu avtorfv, ki se niti sam po njih ne ravna, ti pa se ravna! po predstojećih desetih, kaftl one *q za končno osvobodttev neosvoboje-tiHi naSfli bratov reafneiSeaa In izdatnejšeca pomena. P. P. Politične oestl. — Da, ko fsre za davke, fedaj priznavajo tuđi Italijani jujrosfovan-ski značaj ugrabljenegra Primorja. Organizirali so namreč hrvatsko-^ovensko propagando za novo dr-lavno posojilo. pošillajo jueosiovart-?fine 3??nožne agente oo oktipiranem oaeinljti. prirejeja predavanja v na-lem Jeziku ?ti ra^šlrjajo propasrandne letake m manifeste v najlep^i ju^o-slovanščini. Ravno tako. kakor je nekoć nemško - avstrljski fiskus pri-«naval naše narođnostne pravice sa-'mo tedal kr> ie navil davčni vijak. Potemtakem si lažje tolmačimo dej-stvo, da je v izkazih o podpisovanju teua laSkesa pos^ia, kt Jih prfobčnie italijansko časopis je, najmanj 50% jURoslovanskih imen. Zabeležhno si fnđ! to drobno dejstvo - argument, kl ga nam podajajo ftalijani proti sebi samim. Ct meminfsse juvabit! — P, P. = Razvof vladne krize, Beograd, 22. marca. V po!itičnth kro-gih 80 zatriaje, da mora pasti odio-Žltev o sestavi koncentraciiske^a kabineta do torka. V nasprotnem slučaju, če bi se razbila pokajanja bi Imenoval prestolonaslednik regent liradniSko vlado tako v Beogradu, Irakor v vseh pokraiinah in bi imela •ta vlada nalo^ro fzvesti volltve po iYoli!nem načrru% ki ga je sprejela ta-Tro demokratska, kakor parjamen-iama zajednica. — Včeraj se je vršil inlirlstrski svet. kf je razpravlja! o |estavi koncentrac!jske?a kabineta, »Većina ministrov je bila za io. da se jjmenuje za ministrske^a predsedn!-Ica in notranjecra ministra nevtralne ;osebe tn da se nadaljujejo noeaianja jgfede rekonstrukcije pokrajinskih 'Vlad. Kakor vse kaže, ta pokajanja ine bodo imela mnofco uspeha, ker se Narodni klub brani na vse načine, 'dati oblast v Hrvatski iz rok in za-fiteva zase mesto bana. oodbana in fiafmanj dveh nafvažneiših resortov. jVsled te zahteve se sodi, da Narodni iklub nikakor noče pristati na kak kompromis in da hoče prepreci ti po-srajanja z edinim prozornim name-iiom, da ostanejo Lasjinja in njeRovt pristaši na vladi. Kakor se sodi, na-merava Protić povabiti demokratsko zajednico na politični razgovor, ki pa radi držanja Narodnega kluba ne bo ime! mnogo uspeha. Tuđi radikalni politiki nišo zadovoljni s samoza-.vestnimi zahtevarni Narodnejra kluba, ker smatrajo iztd občinskih voli-tev na Hrvatskem za jasen dokaz, da Narodni klub ne uživa med ljudstvom takegra zaupanja, da bi zase mogel zahtevati mesto bana, podba-iia in dveh resortov. — Ker se smatra za popolnoma izključeno, da bi jinoglo priti potom sporazuma do se-stave koncentracijske vlade, se Siri v političnih krojrih mnenje« da bo regent sestavil popolnoma nevtralen Icabinet ki bo predložit parlamentu nacrt volilnega reda, če fra oa stran-Jce v narodnem predstavništvu ne bodo sprejele, bo pa vlada razpusti-la parlament ter odredila volitve potom naredbe in sicer na podlagi vo~ lilnesa načrta^ ki je bfl izdelan v Da-vidovičevem kabinetu in katerega «ta sprejeJi tako demokratska, kakor parlamentarna zajednica. — V kro-£ih radikalnih politikov se zatrjuje, da radikalci nišo odklonili dr. Trum-bića kot kandidata n mesto mini-jtrskecra predsednika, kakor fra ie predlajrai dr. Smodlaka, marveč da {» povzročil odklonrtev Narodni rub. Cim bi bil namreč dr. Tmrnbić imenovan za ministrske^a predsed-hOtju moral bi dr. Laginia kot hrvatski ban takof podati svoio demisijo, ker bi prSie pri sestavi pokralrnsldh vlad v poštev edinole nevtrarne ose« be, LJUdnJi pa Ie težko zapustiti tako » težavo jrt Prtborfenp mesto. _- VI ntea Ie 2ato tako tipira sestavi koncentracijske jara kabineta in rekonstrukcije pokrajinskih vlad, ker bi s tem dali volilni aparat \z svojih rok, medtenn ko bi sra, če ostaneio na vladi, uporabliali z vsemi dopustni-mi in nedopustnim? sredstvi v sroi prid. — Volilni oklic ki ca je izdal Narodni khib v Zasrrerui m katerei?a je ponatisnila zajsrrebška vDomovi-na.t. je vsled svoje separatistične in skrajno tcndenciiozne vsebtne na-pravil v beogradskih političnih kro-%\h silno slab vtis. Radikalni politiki smatrafo ta oklie za velfko politično po^re^ko, fn ne bo rod!!a dobrejra s^du. RadHcairf sami kar najostreje obsojajo ta oklic. = Radić na deiit Sisak, 2?. marca. Ker so demokrati preprečHL da bi ime! Radtč skap§člno v Sisku, je le-ta sklical za prešlo nedelio skupščitio v neko selo pri Sfsktt. Na tej sktipščiri! je zatrjeval Radić, da Hrvatska nima kra^ia in đa se bo morala bodoča hrvatska republika ure-dir* po vzon? ruske republike, samo, da bo v tej repttbliki vladal kmet mešcanom in delavcem. Pozival je svoje pristaše, da nal za to vladanje (') pripravijo *korobače*. Ker ^a je vladni zastopnik opozorll, da tako ne sme g-ovoriti, mu je Radić zairro-zil, da pa bo dal linčati. Nahuškan! kmet! so no zborovanfu navalili na ravzoče demokrate in ene^a ranili, j tako, da je b;1 ta primoran oddati par | strelov v zrak. — Doli Jnsjoslaviia, žfvcla Velika ! Srbija! V ^Beosradskem Dnevniku-Čitamo: »Po izvršenih občinskih voli tvab v Zemunu je skupina radikal-skih pristašev priredila neresno ulično demonstracijo, ori kater? so klicali sDoli Jugoslavija, živela Velika Srbija!-. Ne vemo. deklei se bodo j dotrajale take nemife pojave, inspirirane od neprijateljev naše nove države in našega narodne^a jedfn-stva? toda nabasati moramo, da so vsi takšni dogodki nadvse nesimpatični, da ne vodijo nikakor k dobre-mu in da se morajo »rabiti vsi pošteni javnosti in vsakemti prijatelju narodnega jedinstva. Moramo konstatirati, da ie mišljenje in čustvova-nje onih politikov, ki so v Zajebu priredili demonstracije, pri katerih se je klicalo »Doli Srbija in živela Velika Hrvatska«, hi onih, ki so v Zemunu vprizorili manifestacije, na katerih so se čuli vzklid »Doli Jugoslavija in živela Velfka Srbija«, do-godki, ki se Izpopolnjujejo. Eni in fsti politiki že leto in dan povzr^aio kTizo v vladf in parlamentu! Tako delo ne more donesti našemu ujedi-njenemu narodu ničesar druRegra, kakor škodo. Kako dolgro se bodo bo-lestne ambicije posamnikov zadovo-ljevale na račun narodnih intere-sov?!« • = Volltve raCTebfketta žnaana. Zagreb, 22. marca. Kakor se doznava iz verodostojnejra vira, se bodo vršile volitve zagrebškega župana takoj po Veliki noči. = Akdia zaierebSkfli akadeatf-kOY. Zagreb, 22. marca. Danes se je vršila na univerzi skupščina akademikov, na kateri se je rax-pravljalo o sobotnem napadu policije na akademike. Ražen tega se Je pa raspravljalo tudl o stallšču poedinfli strank. tako klerikalne, radikalne te hrvatske zaiednice napram sobotnlm zahtevam akademikov. Neki zastop-nik radikalne stranke je skušal xajco-varjati staliSče svoje stranke, a je bil prekfnjen, nakar to se zastopffiKi teh tren strank odstranflL Nastopfli so nato razni govorniku nakar se ie izvolli poseben odbor, ki Ina Mm da izvede akcijo v smislu rcsotacft. kl so bile sprejete v soboto fa sdite-va ~*Af**x+*i* m naššam BđG&m w*6* TdcfiHiskfl kl brzolaima noroCffla. I MADtARSKO — KRALJEdTVO* LDU ĐudtaMita, 2\. marca. (CTU.i Madžarski dopisni urad po-roča: Uredni list objavila vlatfno naredbo, kjer se opotarja, da določa zakon o vzpostavitvi ustave in o sa-časnt vreditvi izvrievanja najvišje državne oblasti, da je s 13. novembrom 1918 preitehalo izvricvanje kraljevske oblasti, vendar pa da se .ni izpremenHa tisočletna državna oblika Madžarske. Kraljevsko dostojanstvo In kraljevska oblast olsta odpravOem kot pravni ostanovL Na-sprotno. Ker so v omenjenem zakonu razveljavljene ustavi nasprotujo-Če revolucionarne odredbe, ki na-meravajo spremembo državne oblike in odstranitev kraljestva, je ne-dvomno, da ostane kraljestvo tuđi po revolucionarnih dogodkih pravno nedot&knjeno. Dokler torej zakono-daja ne odredi drugaČe, ostane za Madžarsko zakonita državna oblika kraljestva. Temu primerno morajo oblast va. uradi in ustanove niar-žarskega kraljestva v svojem ozna-čevanju navajati kot atribut ^kraljevsko madžarski«:. Nad grbom madžarske države mora biti kot simbol madžarska državne vrhovne ohlalsti tuđi za naprei nodoba štefan-ske krone. POLOŽAJ V NEMČUL Berolin, 22. marca. Bivša vlada, ki se je vrmla v Beralin, ie vpokli-calu za sredo narodno skupščino in pruski dczelni zbor K zasedanju. Za-stopniki antantnili viad, med njimi tuđi ZUntžcnih držav, so izjavili vladi, da bi vsak nasilni akt, bodisi z desne ali z leve strani, o^rožal prc-skrbo Nemćiie s krediti, živili in dru-ginii potrebsčinami. — Danes zvečer se vrši seja stavkarskega vodstva, na kateri se bo razpravljalo o tein, ali se pričue z delom ali ne. Oklic većinskih soeijalistov, da naj se pri-čne že danes z delom, ni ime! mnogo us peha, marveč počiva še danes skoraj vsc delo v Beroiinii. Od današnjega skltpa siavkarskega vodstva je vse cdvisno in se že danes vidi, da je večina delavstva ua strani neodvisnih socijalistov in komu-nistov. Ti dve stranki nameravata priti pri današnji seji z novimi zahtevarni, zlasti z zalitevo po ustanovit vi rcvolucijcnarnega izvršilne^a kom! te ja, ki bi s časom vso oblast pritegnil naše. Vlada sktiSa med po-sameznimi frakcijanu socijalistov ustvariti sporazum ter skuša zlasti desno krilo neodvisrnli socijalistov pridobiti zase. med tem ko se med delavstvom opaža jasno stremljenje za tem. da priđe na krmilo skrajno levo krivo neodvisnih socijalistov in komunistov. Od današnjega sklepa ?e odvisna bodočnost Nemčfje. — Iz Berolina poroča ang"le§ka >Daily Chrcniclsc: Udeležba generala Ln-dendortfa pri zadnjem monarhistič-nem prevratneiti pos-ir^sit je brez-dvcmr»n doVazana. LDU. Breslau, 22. marca. (DK. U.) Tu je bil aretir?^ gfavni urednik lista »Schleslsche Zt^.«. Ražen Xm.\ so prijeli nekaj dijakov, pri katerih je našla policija orožje. V soboto aretirani rektor tehniske visoke sole Heiner je bil danes izpuščen. LDU. Berlin, 21. mnrea. (DKU.) Nocojsnja noč je potekla v mestu mirno. Le tu in tam je bilo čut! stre-Ijanje, kl se je vleklo do z^odrlje^a jutra. Iz ztmanjih delov mesta sever-no od Spreeve je bilo slisat! strele Iz nušk in strojnic. Med 2. In 3. uro zjutra! so metali mine in ročne era-nate. Tu je %\o najbrže za soopaa med četami in oborož^nrmi de?avcf. Baje te bilo več mrtvih In ranfenlh. LDU. Berlm, 21. marca. (DKU.) Dan je v splc§nem mimo potekel. Vladnf de\ mesta ostane vo^asko za-stražen. Da je stavka končana, se komai ov&?a. Zelo pomanjkljfv je do-vot 7?v?i, Plinama oooolnoma ston. Voasfvnf saMo Nemč»te v zneskti nad 20 millionov dolar-Jev. V Ljubljani, 23. marca 1920. — Predsednik dežeftie vlade dr* .fanko Breic je ocniotoval v ponede-l'*ek zvečer v službenih zadevah v Beojrrad in j?a nadomesttije za Časa od^otnost! poverienrk za notranje zadeve Bo^rimi! Remec. Vsled tega odpadc v četrtek sprejemanje pri g. predsedniku. — Sutnf'uv! elemntl se klatijd po ljubljanski okolici tor skušajo ljudstvo zape! ja ti h kanjivim deja-r-jetn. Pretelclo nedelio se je potikal po Zadobrovi elegantno oblečen mož ter delal med kmeti propagando za boljševištvo. Naglašal je, da so Jugoslaviji dnevi že šteti in da bedo že v nekaj dneh vzeli vlado v . roke delavci in kmetje ter osnovali vlado sovjetov, ki bo dala olbesiti in ubiti vse nasprotnike. A ne samo v Zadobrovi, ludi drugodi nastopa-ig v zadnjem času taki preroki. Oveleizdajalca« tirala pod ključ na ljubljanski grad, v mori Ine strclske iarke ali še kam drukam, in sedaj? Vlada je imenovala prav isteka Lav-tfŽarja za njegove zn«?lusrc v med-yojnem času, za člana Visjela šol-skega sveta v Ljubljani. Kdo si je moeel ob prevratu predstavljati, da bodo i v svobodni Jugoslaviji igrale prvo violino uokosti cmožolte Šu-steršičeve kreature? — Poglavie v stanovanja i bed«. Prejeli smo: Po več kot polletnern čakanju mi je stanovanjski urad pri-sodil malo stanovanje v Ljubljani, prftožba dosedanjega posestmka tega stanovanja je bila od poverjeni-štva za soc. skrb rxibita in upravice-no sem upat. da bom svojo družino kmafu preselil v Ljiibljano. A kaj se zgodi? Deželfti oredsednik Ur. Brejc Je ustavil eksekiitivno pravico sta-novan|skej?a urada in si dal predložit! trradne akte od novembra dalje, da jih prejarteda. To bo seveda zopet trajalo mesece, a iaz naj lezem med-tem še bofj v dolsrove, da pri današnjih razmeraft vzdržujein svojo družino na Oorenjskem in sebe tu v LJublfanf. To se ne pravi vladati! — Uradnik-betrrmec. I — t Vlednf svet!??fc Sc!ita«!Ir. V I Leonišču v Ljubljani Je v nedeljo vmrl za srčno kapjo vlacfni svetnfk S c h i t n i k, okrajni glavar kranjski. Pokojnik je bi! eden najsposob-neiših naših političnih uradnikov, ki se je zlasti med vojno izkazal kot poštenjak, ki se ni vda! pritisku od zgorat. da bi prešanja! tako, kakor marslkaten Izmed njegovih 5?tar?ov-skih tovarišev, politična osumlfene osebe. Leta 1908., ko se je vršil v Ljubljani vseslovanski novinarski I kongres, ki so se ga udelcžih" razni I odlični slcvanski kulturni in politični činitelji, je bil pokojni Schitnik okrajni glavar v Postojni. Kot tak je moral sprejeti in pozdraviti slovanske izletnike, ki so prišli v Postojno. da sf oprledajo postojnsko Jamo. Med iz-letniki sta bila tuđi znani ruski general Volodimirov hi vodja ruskih kadetov Pavel Mfljukov. Avstriiska vlada je okrajnemu glavarju naroči-!a, da mora posebno psfzitJ na ta dva državnemu obstoju »velenevarna panslavista.t in poročati o vsaki njihovi kretali. Schitnik se je z obema sezna-ti?! in dobfl od njfh vttek. da sta oba sicer veleinteligentna in iz-obražena moža, da pa so njih politični nazori o Slovanstvu !n Avstrljf vseprej kakor nevarni za obstoj habsburške monarhije. V tem zmislu je na to poročal tuđi vladi, kar pa mu je takraten deželni predsednik baron Schwarz hudo zameril. Ker pa je bfl eden najbolj zmožn!h polit?čniii uradnikov na Kranjskem, mu tuđi ta crna pika ni mogla trajno škodovati. Postal Je okrajni glavar v Kranju, kjer si je prfdobil splošn! ugled in spoštovanje. Prejšnja vlada ga je imenovala za guvernerja v Prek-murju, katere službe pa ni nastopil, ker je nova vlada naredbo o ustano-vitvi gnbernatorstva v Prekmurju zot>et razveljavila. Pokojnik zapušča vdovo z 10 otroki. Bodi mu ohrajnen blag spomin! — V Zemunu je umri Veliko pl. Budisavljević, mornarišk« kapetan, sin pok. vellkega župana Budisav-- ljevica in brat poslanca Srdjana Bu-Misavljevića. Pokojnik je absolvfral pomorsko akademijo na Reki in je pozneje kot pomorski častnik pre-potoval ves svet. Med vojno je shi-žil kot časnik na oklopnlci »Teget- i \\o\U. Prevrat ga je zateket v Za* j grebu na dopustu. Odpotoval je ta- i koi v PuU. kler je takoi odločno na- : stopi! proti Italijanom, ki so se ho* j teli polastitf vojnih ladl}, kl Jih Je ! nedavno preje cesar Karei izročil ' Jugoslaviji. Ves njegov napor« da U , te lađje cčuval svoji domovini, Je , ostaj breznspeien. Kasncjc 90 IU- 11 lijaai ĐudisavljeiriC« IssnaU U Pu- I < I »l IV povmttai U EMfr » W tofh 11 tiovan 2a delegata pfi admiralu Gaucnerju, poveljniku z&veamilke moparice na Krku Od tu ja bfl prl-deHen.kot strokovnjak nali delegaciji na mirovni konferenci v Parizu, PbkMhik je bll pletnenk človek In itavflušen Jugoslovan.?** — »JueoslovMka Matfea« }a Iprejela nastopne pozdravne brzojavke: Celje. Veliko manifestadjsko zborovanje Jasroslovanske demokratske stranke pozdravlja ustanovite v organizacije, ki naj pripravlja pojplno izvedbo ideje narodska edmstva m ujedinjenja. Zborovalci JugMlbvanske demokratske stranke v CeRu. — Jesenice - Fužfne. Rado vijisko okrajno učiteljsko društvo pozdravlja va'no ustanovitev in že-JtTJiurosIovausfci Matici, da skorai rripelje ticodrešen^ brate pod ol:rf-He svgbode. — Veliki Gaber. Zbranf samostojr.i kmetje pozdravljamo ma-nifestacifo. % * — Dijastvo in »Jiigoslov. Matica«. Prejeli ^smo: Z ozirmn na nertico v vašem cenj. li«tu z dr.e 23. marca t. L, da se je iideležila nmnifestacii-skejca obhoda mladina srednjih sol, vam porocamo, da su bili to člani >vobodoTr>iselne srednješolsVe orga-ru'zaciie ^Preporod/, — Komunisti so Ktir-ilf. kakor se nam noročn. Rccharjevo hiso na Turjaskerri trgfii in Pa\ličkovo tiskamo v Kočcvju. Tiskamo name-ravajo premestiti iz Kočevja v Ljub-Ijann. — Agent Klobtfčarić na svobodL Kakor šino že javili, je duhajska policija na zahtevo jusroslovanskih oblasti aretirala policijskega komisarja - tnndžaronskeera agenta, provoka-terja Klobučarića. Sedaj javljajo z P??naja, da Je policija Klobnčarica iz-nustila proti prfožitvi kavcije 200.000 kron. — Usoosoblienostne nrcizknšnie za obče !'ad«^e in za ire^čanske sofe s stovenskfm, ozfromn s slovenskim in nemšVfm učiiim jezikom se prično nri poc'oisanf komisiji na dr-žavnern moškem učitefjišču v Ljubljani v pomlađanskem roku 1920, dne 23. aprila 1920. Pravilno opremljene prošnje za miptist k prelzkušnji naj se po šolskih vodstvih pravočasno I predlože okrajnfm (mestnim) šolskim I svetom, da bodo najpozneje do dne I", anrila \ rokah izprnševalne komisije. — Prestopki poIicDskocestnega reda. Tekom enega tedna ie hilo prijavljenih 150 slučajev prestopka po- I licijskocestnega reda. Največ biciklisti in šoferji. Zastopane pa so tuđi mlekarice. dekle !n dru^re žene, ker so vozile z vozički io »cizami« po trotoarjih. Spremeinba ootoega reda na Intm leleznlcL Obratno ravnateljstvo južne žele^nfcc v Ljubljani priobčujc: Izprcmembe v voz-nem redu na progah Južne zeltznlce od 1. aprila. Od 1. aprila t I. vozi na progi Grab-štajD-Maribor, glavni kolodvor, mesto do-sedanjega vlaka št 416 vlak št 416a, ki od-haja iz Grabštajna ob 4.40, iz Dravograda ob 6.22 in prihaja v Maribor ob 8, ter ima tako zvezo z vlakom št. 35b/205, ki vozi I proti Ptuju in Kotoribt — Nadalje vozi od I 1. aprila dalje na prosi Maribor-Pragarsko-Cakovec vlak St. 229/207, ki odhaja iz Maribora ob 18.55, iz Pra carske ga ob 20^0 in prihaia v Čakovec ob 22J3. V na&nrotni smeri vozi iz Čakovca vlak Si 250 do Ptuia in iz Ptuja vlak št 224 do Maribora. Vlak št. 250 odhaja iz Čakovca ob 3.45, vlak St 221 pa iz Ptuia ob 5.43 ter prihaja v Maribor ob 6.59 — Na prosi Maribor-Grab-štajn vozi mesa ni vlak št. 447 do Dravo-zrada in vlak ?t. 497 od Dravograda do Grsbštajna in sicer odhaja vlak št 447 fs Maribora, koroški kolodvor ob 5.52 tn prihaja v Dravograd ob 7.51, iz Dravograda odhaja vlak št 497 ob 9.13 in prihaja v Orabštain ob 14.24. Ta vlak ima tedaj zvezo v Dravograd u z osebnim vlakom št 1813 proti Veleniu in Celju. V rasprotnl smeri vozi meSanl vlak it 472, kl odhaja Iz Grahštajna ob 7.52 in prihaja v Dravograd ob 10.40, Iz Dravograda vozi vlak St 4SS, ki odhaja ob 15.01 in prihaja v Maribor, koroški kolodvor ob 17.13. Kultura. »Oolfot««. Jnnak te Tučićeve drame, Iđ je dne 21. t m prvič prišfa na ljubljanski odcr, je mladi menm Dentetrlit ki ta življenje s neodoljivo silo vabi iz samostanske ceHce. Po ljotcm sporu s priorjem m sobrati sa Kristu« sam odvede v svet Demetrij se poroci, piic protiverakt krt- { to. Otrok mu zbofi na smrt, ifetova fena pa se v tem zabava na l|abfm£tve« 4o- tfia, Kiistas oadomeSča sdravnika pri dtit* I tn. Žena se naposled vnie; IJuMnee |o |e i tpr^mil donov V razgovora % njo Deme* ■ rrij sve, da me mara ve£ zani Se m voliab 1 tofe Smeti od nje, pa io potatne me ter i \o med poljutom zadavi Dete nnm, D§» i metrij pobetie. Kri»t»t oftane frf nrtff I ceni, eei» in mm DtmetiUtv grik nm. i Doroetrtj ne vmt ▼ tnmonten« mmM gn i prefcotaelo kot Aatftrfsta, a »pravlifro m I t ob ktmem sac«|e|o Kitatuaovm tofaJHlue be- 1 i —dm, — Dna« kmm pesoŠSkm lupila, kl •• i potostema t**H+ ? thnbolno nMok. Up !• I wrtrf, da tiMDiiittoOa te samostana II*. i Umn pooscMteno t HmkLjmk tnđ prV I Batmof nlalugt fenr Ie soli MnM 4Hlnw| i i avafiBD itatenBn ta wašašam. * iilHli I i Krktas sam Vnn4af m Mo ni bres tea-nmta» »rfkroJeaiH pfteapnv. Um pteteH ne« **d* a! iMcel v mm deiaJti« oCrtatl vMi prevar, U |Ui I« OemetriJ dofivnt med sir#. tom» ifli u kuaniiml v ntivestobl njego* ve iene« priior, ko Demetril davi preioit* »teo, f« »nrtalon ie sw» m aeM, ie odnr* nejii p« je smto, ker t1edikw ■! prav jaano* att hoće Demetrij res samo pollvbitl feao v &5ovo ia ga sele potom premaza tek obim. da |o mnori, ali pa io 2e Izprva samo aato potegne naše, da premisJjeno iivt« ši zločin. — Demetrija ie predstavlja! *o-spod Rogoi z umetnisidm umevanjemt glas mu je bil profeti, dovolj izrazit za hrepenenje, nkanjeno Ilubezen, kesanie m dnSevno otrpnelost, zato je ustvaril tip, U ie zbujat sočutje na težki hoji proti Golgati. Jako decentno je i2ral gospod Šest Kristu sa. z lepo masko ia umerjenfan ponaSa-niem, kakor sploh vselej dobro obvladuje take apartne vloge. Priorjevo nelzprosno strogost Je označeva! gospod Pregarc t osorno kričavostjo, ko bi bil moral vedeti, da Je no vsem priorjevem blstvu ta njegova neizprosna strogost -— tuđi v afektu — ncrazdrnžno «>[>ojejia z ledeno dostojan« stve?iostjo. Ofspa Rojoznva je predstavljala ženo dosti značiltio kot zoprno nrcstištnico in malomarnr* mater: \? epizodne vio^-e Ijubim^eve je napravi! so-spod O a b r s č i k, kclikor se pač da napraviti iz nje. Samostanski vratar gospoda Pluta ni nastopal iianačno; Apolonij gospoda Rakušc Ie Ml prežet z bJagodejno toplino. — ^Golgoto ^o uprizorili kot s'av-nostno predstavo ob usianovitvi Jugoslo-vanske Matice: zato ie srospod vseučiliški profesor dr Nešič pred i^ro razoravlial o resmcah, ki iih mora veđeti svet kakor rudi vsak naš državljan, ter je sklenil svoj pohvalno spretefl govor s pozivom, naj bo vsakdo pripravljen nas. topi ti pot na Golgo-to, samo da bo relen sleJnji Jusoslovan. ______________________________~-n— Sokolsliio. \nstop članov je/d«esa odseka >Sokola« se vrSi dne 24.» 26. in 27. marca vsa-kokrat ob pol 8. zvečer v jahalnici iia B'ei-we!?*ni cesti Izkaznice za vstop se dobe pri br. Schwabu, t\Tdka »Schwab in Biz-jak€ na Dvorskem trgn. Tuđi člani odse-ka si moralo preskrbeti irfcazn?ce. nakar se posebno o^ozarjajo. k Drnitiisne oestl In prfređltiie. — Drt?5tvo zasebnega nradnBt-va je zopet dobavilo večjo množino ženskih, deških in otročjih Čevljev (rujavih in crnih). Oddajajo se Ie članom proti takojšnjermi plačilu v društveni pisarni. Jturoslov. napr. ofcađ. &n^tvo »Jadran« iavlta, da se vrši od 25. do 28. t m. kongres radik. demokr. akad. omladine v Ljubljani Dnevni red ie objavljen v dru- [ Stvenih prostorib ? Jadrana« (Narodni dom). Pozivi jamo vse elane ia stareSine rad. demokr. drušiev, da se poJnoJtcvilno udeleže kongresa. — Odbor. Ic Dame se eporarjajo. da jroti žensko tetavadno društvo v Ljubljani tuđi damsko telovadbo, katera se vrli vsako sredo od 4. do 5. popodne v tetovadnici prve državne I gimnazije. Vpisovanje se vrši istotam. k I Centrala splošne organiztcUe roinili InvaUdov ▼ Ljubljani priredi dne 25. marca v Novem mestu v gostfni gosp. Koša ka št 263 javni hrvalMni shod s slede-čfan dnevnim redom: 1. Otvoritev shoda. 2. Pomon organizacije. 3. Gmotno stanje vojnih invalidov voj. vdov in siroi. A. Raznoterosti. 5. Volitev odbora. Invalidi. I kakor tuđi voj. vdove v okolici Novega I mesta se pozivljejo, da se vsi brez i2jeme odeleže shoda. ker v slogi je moč. — Centralni odbor. k Združeni« gfedaL Israloev SHS v Ljnbiianf so darovali trgovec Sire v Kra-fijn S0 K, sa. Pavla Pister Ljubljana 400 K, Iv. Vavpotič Ljubljana 90 K hi Narodna 3-talntca v Kranjo 80 K. SrSaa hvala. Vivant 5equcntes, k Gospodarske oeitL — %. Tortelaža za CeSkoelova* *o. Zastopniki »Messasreries Mari-times« so se mudili te dni v Prajfl En so se oogafaH s »Paroplovno družbo«, ustanovljeno s strani bančnih savodov, glede tonelaže, potrebne sa Ceškoslovaško. — £. Hiđravltčiie sffe v Alpah Veraške Avstrfic hoće izkoristiti v ndustrijske svrhe atneriSca drufba ►Westinghouse Compaiiy«. — Z. TTrdka Knrooora je pri-5e!a izdelovati železniSki materija! v /elfki množini. Pravi, da bo izđelala I ia Ieto 300 lokomotiv fn 3000 vasro- I lov. __mmm *"* % i^anBasnu pfnnmb ^vsovce^vmnica sa Uvino in mast« sprejema naroSBn nm pTe-iMttske praiiet. Reflektanti aal pridas« laročiter pismeno % obvetao ixjavo,da bolo prafič« tađi prcvscB. C«a pnJBBam |t ttotarcsna* bo pa nncnML k *^b* ^jnnBnjoJiHBm' BH^m^vG^m v sajinV' etosi In Tnbrtc« Ob4§^*wAn knvponcOn ■ orgaudradj« v L|«>l»Bd op—a>|a|u m tnku 9«oqOi ki preti ▼ftem puosmn n* •sa soapodarstva vsled obSnteecm p«da-In Vfcdnaali naleca ^enarja. Temi trena Wl fiflmBHjB ^^^B«OlI ^^Mnvn^B MnjnflBBBb) I mran smo ■noćno a «npran> MtF i ^^k ^^^^^^A^B^^K^bAtt ^^^^_^|^a^^^^ ^^^^^■^^^^^^^k ^^^a^^^^ flv^ M , » anttral iniMitn^B norniu ^Hnm v iko saJitevo itofimo rntio ▼Hn»yn» jjf •n> ▼ tnffnl nf oooeiiesa no^pcnjSpvnjnln^ •Jo. da se Kres o%ta Ma iilunn, w»* U' feMH9 H iMn^iO Vn^fci VHntn\ 9 MB ae septt tfvip potreba po taji valntL Kott-ttH> • poainrkom lahtevmlo, da *• potkr-M m oštre odredbe proti spekulaciji ta ▼•Hieoju s tuilmi valutami in z nakaxifi in čdd na tuja tržiiea. — Cttta btnka v BerUna. CeSka Unioabaniu, PrUka Kreditna banka In Češka agrarna banka ustanavljajo skupno v Beri!*« Češko banko r glavnico 25 mi' MJonov kron. V saičiio alatin. Umetni&la oddelefc ministrstvrn prosvete Je tebral odsek, da fz* dela zakon o zaičiti starin in uredbi narodnih nmiejev. — Ceika narodna banka. Prasa, U, marca. ĆeSki narodni banki se Ie đo» volila pravica za tiskanJe bankovcev za dobo 20 let. Za guvernerja banke je bil imenovan bivši minister Toft — 2adrninn Škola. Ove godine otvorl-tt se u Beogradu dvomesečna zadružna ško'a. Zadatak će 5aj biti, da odgoji pre svefa zadružne revizore i organiMtore, a i: dnigonte rsdu, da dade i ostalim činovnicima zadružnih poduzeća potrebno zna-r«e zad-agarMva. Han početka biće kasnije objavljen. Prijave prima Olavni zadružni savez u kraljostvu SHS, Beograd, Resavska br. 15. — Zve2a trt«vs5cih jrremi^sv ?s? lađnti Ti Sfovenljo v Ljubljani ima v soboto, dne 10. aprila o?> 4, popoldnc v seini dvorani mcstneg;i migistrata «voj ustanovni občni zbor. Dnevni red priobčimo pravečasno. Trgovske gremije in zadruge /e danes opozarjamo na ustanovitev te velevaine kcrporaciie za trgovski stan. — Viesto venski trgovski sfaod v MubH^nf. Slovensko trgovsko d ruštvo skiicnie z* nedeijo, dne 11. aprila ob •. ojo* pofdao vseslorenski trconld abodL ki se. bo vriil v velik! dvorani hotela »Union«. NatanCsi dnevni red borno pravočasno prt-obĆUL V soboto, dne 10. aprila rvefttr se vrli v ootrnem oledattšču slavnostnt oper* na predstava na Čast gostom. Dalje priredi društvo v nedeljo veCcr v ^eliki dvorani hotela Union na čast gostom veselico. Podrobnosti teh priredHev priobčimo v prihodu i fh doeh. — Slov. trzovsko draitro »JHerkar« prosi vse tište, kl bi mot:*i povodom vse-slovenskesa trgovskeza shoda dne 10. in 11. aprila sprejeti kakega gosta na stanovanje, da prijavijo to društvu do 1^. marca. OradišČe 17/1. Navede najs se rudi zali te vek odškodnine. Bona. LDU Dunaj, 22. marer TCTUJ" Devize: Amsterdam 79*50—79150, Berlin 30S-311, Curm 37-50—37-55, KriStlJanTJJ 39-90—39-95, Kodanj 3625—36*30, Stocfc-holm 44-75—44-80. — Valute: marke 307—310, leji 335—337, levi 310, Švicarske note 3725, franeoske noto 1640, italijantke 1150, &n?Ieške 825, dolarfi 210, carski nttV Iji 280. kurzi v prostem prometu: ZarreB 145—160, r3ndimpesta 100—110, Krakom 103—114, Prasa 300—315, čehoslcralke krone 305—327, SHS - krone 125—155. LDU Curih, 22. marca. (ĆTU) De^J vize: Berlin 7*20, Holandska 21325, Ne^ York 583, London 22*10, Pariz 42, Mila«; 30?5. Bruselj 44. Kodani 103. Stockho!m' 121, Kristiianija 106, Madrid 102-25, Bat> nos Aires 250, Praga 775, Duna) 2*55. nmmmmsa porocila. AMFRIŠKI SENAT ODKLONn. PA-TIFffCACfJO MIROVNE POGODBE. Pariz« 22. marca. Ameriški senat je definitivno odkkMiil ratifikacijo ver-saillske mirovne pogodbe. Za ratifikacijo je glasovalo 49 senatorje\% oroti pa 35, dočim bi moraJo za ratifikacijo glasovati 56 senatorjev. Za ratifikacijo je srlasovalo 21 demokratov in 28 rc-publikancev, oroti pa 23 demokratov in 12 republikancem Z ozirom na ta iziđ glasovanja se mirovna posrodba vrne oredsedniku Wilsonu s oriDom-bo da n je senat odrekel ratifikacijo. AMERIKA SKLENE SEPARATNI MBR. LJ>U Pariz, 22. rnarca. (Dan. kor* ur.) Exchange Telegraph Company javlja iz Washinjrtoca, da bo Wilson nemudoma priče! pokajanja jrlede sklepa separatneKa mir« z Nemčijo in Avstrijo. Po drugi brzojavki ie veriet* no, da se bo senat protivil temu name-nu predsednika. MIROVNA POGODBA Z MAD2AR- SKO. Pariš. 22. marca- (talijanski rniai-ster zunanjh del Scialoja je z ozirom na vprašanje madžarskili meja izjavil. I da bo Italija v tem vprašanju postopa- | Ia v popolnem sporazumu s svojimi za-vezniki. Meje Madžarske ostaneio takšae. kakor so doloćene v nacrtu ta mirovno oosodbo. Imenuje se posebna komisija, ki se bo bavila s podrob-nostmi mirovne pogodbe, vendar pa se I prepuste vse eventualne modifikacije i zvezi narodov. ZAVEZNIŠKA KONFERENCA V SAN REMU. LDU Pariz, 22. marca, (Duil kor. ur. — Brezžično.) Po rimskih poroči-lili se bo konferenca ministrskih pred' sednikov sestala dne 21. aprila v San Remu. Zasedanje sveta zveze narodov pa se bo pričelo dne 25. aprila v Rimu. POVRNTTEV VOJNIH VJETNIKOV IZ SIĐIRUE V ZASEDENO OZEM- UE. Trst, 22. marca. Koncem tega meseca se povrnejo iz Vladivostoka v Trst vojni vjetniki, po većini pri-padniki bivšega 97. pp^ ki so iz zase-denega ozemJJa. Notranjci, Krašev-ci in Istrani, vkupno 600 mož. Iz Vladivostoka so odšli koncem meseca januarja. BOUSEV1SKI APEL NA BALKAN-SKE DR2AVE. Fnrte. 22* marca. Po poročilih do* Sik iz Rusije posije ljudski komisar Zlnovtfev poseben apel Bolgariji, Roman UK Jugoslaviji In Turčijl, v ka-terem iih bo pozval naj ustanove vla- I do sovjotov, ki se bo opirala tud« na I kmete. ŠTIPA RADIĆ ZOPET ARET1RAN. Zagreb, 23. marca. Državno pravdništvo je včeraj dalo aretirati Stipo Radića zaradi njegOTega, proti državnemu obstoju naperjenega govora, ki ca je imel na shodu pri Sisku. Kakor se zatrjuje. fe sođišče že odobrilo, da se da Radića v preisko- I valni zapor. Prevladuie mnenje, da I Radić sploh ni več normalen in da U bilo Kjbotttat ako bi se ga dalo v kak sanatoHf za umobolne. mm za thro zvezo z juoo. 8LAVUO. LDU Shnv 2L marcat (Dun. kor. «r. — Acnazit Stetad.) V zrx>rnki Je ■MninU ifiidmliirt Nitti podal vlad* ■• 1*^. ****** ^J^^^i.S^ m mmetonimfrtao Evrop* Miaittr« m ■riiiilntt 1*™*Jfi&T* UJavil; pjnnnn94nnnpnn^^..injcnww^nffwvnvqninn'«v ^ ^^^^^^^^^^^^^^^^m. _"^w— «, snjnaa lOBHa n» % BDonoo nmavann i ■^Zjln^&A. On^ MtfMk^ttMnl I k 'j9tnt^*"MK/KKtH^ttHtt^ se Evropa obnovi v duhu mira. Pre3^ zvezo narodov, ki io Želimo, ie zveztij evropskih narodov, ki morajo s skuo-' nim naporom zopet najti noffoie čio-] veške eksistence. Zmajrovalci !n vrt*. magarici so združen! z istim! interesi; in z isto usodo. Italija hoče biti va^en' činitelj napredka in življenja. HoČemo. nastopiti v popolnem sporazumu t[ Angflijo in Francijo, da resimo Jadran-' sko vrjrftg&ftje v duha pravičnosti. Po; dolocitvi m& borno s tnovinskimi po»' Kodbami in Isfcrentmi knftnrnimi odno« saj ustraHH tesne vwm» t. Josmio* veiri. BELGIJSKE ĆETE SO PREKORE CflLE REN. LDU Pariz, 22. marca. (DKU -• Brezžično.) »Journalt javlja u Aachfr-na: Belgijske Čete. ki so bile dosedaj na desnem brej^u Rena, so s posadko Ruhrorta odšle na levi breg Renaw Moćna belgijska ojačenjd so odsla v Moerz. POVRATEK NORMALNIH RA2- MER V NEMCUL LDU. Momkovo, 22. mare«. (IV kor. urad.) Danes se je v vseh obra>C tih zopet pri6e(o delo. Tud! šelesnl*! ški promet ja vzpostavljen. Sam^ vlaki v Severao Bavarilra *m v Beni lin nišo odšll LDU. Maofethfrg, 22. tnarc*,] (DKU. — Wolff.) Danes zjatraj se to1 zopet pričelo dela LDU. Berlin. 22. marca. (DKUg — Wollf.) Državni predsednik |S sprejel ostavko braoibnega tntol$tw Noskeia. LDU. Hamburg^ 22. rmuca. (151} kor. nrad) Delavc! v ladjedelnlcalL so skoraj v popolaean obsegu bodw pričeli ddatt ~ LDU. Kld, 22. nfatca, (DKU.) li valnih obratih se Je zopet pričalo delo. LDU Berlin. 22. rrratOL (DKOp — Wolff.) Pruska državna vlada po* roča: Proti dežernemn predsednflem VVienljru, vladnemu predsednlKu pf. Braunu. vladnemu svetnlku pL Has-sola tn proti okrajnemu ^lavar^i pi Brflnecku v K6nfjsbcr8rn ter proti* tajnemu vladnemu svetnfTca v notrar njem ministrstvu Doycjn fn prott vladnemu predsednlku Pmiliju ▼ Šlezvika se je odredilo dlscrpltnarnb postopanje. Vsi imenovani so odve-zani svojih shižb. OKRADEN BISMARCK. LDU. Hambrag, 22. marca. fD. kor. urad.) Ponoći od nedelje na po-nedeljek &ta dva moža vlomfla ▼ mavzolej v Friedrichsruhe. kjer po-čivajo zemeliski ostanki Blstnarcka. fn nkradla srebrne vence in dntg» drasocenosti. Vlomflca stm bfla ar»-tlrana. . , Rprmilzaclla« f V<*» tnovtaa ▼ Ootponld 4M bo v sredo, dne 24. marca 1920 radi setove cei dan zaprta. 04 petka naprej podat- 4 Ie vojna trgovina na PoJJan»ki cestf M.? 15 (KnutfSeva ntfn)'. PoIZDCdlKS. btnMi m H obesdc k verilki i dfmt slDurmt (naiiljon). PoJten na)nV tefl IsvoM ni oddatt v opTmvnHtvn »Snw. Naroda«. 2Wt. ZtnMn mftrm wmkm lorMn z *; loKntto podtomw OMrti |o * t nm#' Stro »Skm Nnrodi^ J ———' , Ji"u" T (HaTBi vMriki ■";:""■ Itato P«sMntl»»l«X. i-M ^fc ^^h 'v i ^MJ^^BBfc^^i^^^iMn^i^i^i^i^i^i^i^Bi^H^i^n^Biiifi fr* ^ ** *^' ^^^^^HB^I^B^B^B^B^B^B^HIb^B^H^BM^B^I^B^B^B^BVBIBnvniPnVnHnin^HiBHnt , S**** 4* SLOVENSKI NAROD*, ćm 14. mmc* 1930. _____________ ^ ^vv ■•-,>«—..-;v .. .:_________Ker. 68. Bb st Miti njiut ■. ftljaMvtt, TlaOJio. 2183 Mm dobro ohranjeaa Selezaa K olroška postelja. Ce&a in naslov: BaMfca OMU tL S. 2178 Vino MH 1917.1H11919 nad! tvrdka Misala, »alitaae. 907S flMtiaaa* fimiM v prometnem kraju PlHH tlffllll na Dolenjskem. Po-nudbe prosim pod ,J. Z. 2117* na uor. Stov. Naroda. 2117 taiaJMa M hsiin v trK- W5o proti affOlC « fliSffl visoki plači in dobri hrani takoj. Rarnotam se sprejme služklnjt za vsa hiSna dela. Naslov pove opravu. Slov. Naroda. 2144 Foanaflk grahora in grab se dobi naj-iBHHt ccneje in najbolje v tr*;o-vimi s semcni Bever A Kosomu I4m*l]ftBm< Wolfovo «L 11. 2131 Kupi■ nJinjanmii tt£ tančnim popisom In ccno na .tatex° Krektf tr* 10, LJsbljsaa. 2023 Kit iul|30iuTu vstopittvtehposlih izvežbana gospodična. Ponudbe na AaontnJ lirt* Drsgt Beseljak, Ljisjjsaa, Caokatjer« nabr 5. 2119 g*fm z dobrimi spričevali, prost vo-ffllHI jaške službe, samski, želi vsto-piti v stoibo pri kaki gradini. Ker ima veselje do poljedelstva, tzvežban vsakega dela, sprejme tuđi službo oprav-nika. Praoc Ocrirk« St. Vid na Plaaiai pri Sernid. 2129 lb Haabl *• s*i*le1 ** sedaj « pa Ili PUMI odda v na;em veeje pe-mlrii Vse v najboljšem stanju ob okta)ni cesti v Gornjeradgonskem okraja; primerao tmdi za trgovino. Naslov pove opEBvništvo >S!ov. Nar.« 2074 Jt!MtnMt!j!iiat r«3SS£S samo at. I?tni Feramt. tdf. v Pteji. 2168 ROnflllllliMI« takoj pod ngodnimi po- goji sprejme. Ponudbe na tvrdko: P. fttofor ta ola, llor. Bistrica 2152 IfflRfal itlhl za drobno žaganje, vsa« AiplI RHe ke vrste po 2, 3 in 4 mm. Ponudbe na F. K* trite p. Colfu. _______________2160_______________ Puti n ma nkna jeđĐelca za ISjOOO dinarjev ter spalnica za 12.000 dinarjev. Ponndbe na upravni-nUtvoStov. Naroda pod .Psfttttre 2162". Rnptetia, dualu ipreiijcia aaoJaifS iz orehovega lesa je do ugod-^■HU ni eeni naprodaj. Vprasa in dgkđa se labko vsak dan od 2 ure (14. iire) raprej na Lanovžu IL nadstropte, Celje. 2167 ?fWt 10—1S P*fiiev »očne, (Đzlerđ-1HRDC zooke) kopnjem ako je mogo-će in vse potrebno orodje za Cebelar-stvo. S. ■•rvat Floaliloo p. Jostro-Irniia, ■ini^i 2184 Min aa rinain ah. V menja za drugo pri fini družini. Ponudbe 2 navedbo kje, na upravnfštvo SI. Naroda pod .Elefaartt soba 2ISI". 6Ma s tttsi zetovenin stba sp^n prostim vbodom potom za menja ve za malo v novem delu mesta. Ponudbe na uprav. SL Nar. pod .Tellka Sdbt 2!Ma. lwu mriu toka, "ske^ svile, popotaoma nova, se ugodno proda. Naslov pove upr. Slov. Nar. 2176 Start Inaafli nauk (Juri) aatin 4 šerife. Kupee ki se Interesira ■a nje, naj navede ceno in piše na voravniitvo SlovensJcega Naroda pod ,lMM»BI 1—>• 1187". Mu u Wtik V ponedeljek, dne UB! ■ MBjL 29. mar« 1920 ob 9. uri zjHtraj bode oddajala oprava ljubljanske komende nemSkfli vitezov na Mirja svoj svet v zakup. V poStev pri-dejo v prvi vrsti invalidi, vdove in sirote v vojni pedlih vo|alcov in splob revni doji. — Poseboo se vabrjo dose-dn|i zakopntkl, da obenem pla^ajo na-jemnino. — Đarava isvende IjaMJanske v/feM Pe^Ji dne 2K marca 1920. Kdo bi Amom mlađega Dobermans prcvze) ■MU pmJs, naj posije svoj ngtlov pod SHro .Doberman* na npr .Sk>v. Mtroda«. 2170 mv a mm*. s& povrtnine in uegovanja cveHc ae iiCe za takoj. Ob vrtu je steklena kila. Ponudbe )e poslati to—mm Um Pn. Mf^erka, Usfra< »rasta g,l M «tr# ^Fi #■■■-. 2166 Vožnja. Stalna vožnja se prevzamc, dva konja, voz dira. — Več se izve na Karlovski cesti 15, pritl., desno druga vrata. 2182 Nudim po na?nl2jih dnevnih cenah: ttno ttrtf (a«i) v at*** p% t» k«, milo „Zlatorog", as^uio m #•▼!!• 'a, i;«, i? kp, prav« ts*a*k« *U%* Osvald Dobeic trgovina z meSanim blagom na debelo. »aa, li Mđi tn 9. „Lastal dom11 ref. kre4. i« stafb. z z • z. t likvidaciji v Trticu na Sarafske* vabi svoje zadružnlke na XIV. občnl zbor ki se bo vršit ▼ nedelfo, dno 11. aprila 1920. ob 2. ori top. ▼ gostilai SIbji t Tržiči. DNEVNI RED: t). Pofočilo načelsha. 2). Odobrenje rat zakljufka ra !. 1919. 3). Podelitev odveze naCclstva. 4). Volitev. Otensa: AVo ta občni 2bor ne bi bH sklepčen, se vrSi drugi obftii zbor eno uro pozneie z istim dnevnim redom (§60). TRZIČ, 25. marca 1920. MatoUftv*. Triiika posoiiUlca, refistrofaaa zadragt z •raejei« zareza v Triitm vabi svoje elane na IVI. redni ioi zbor ki se bo vrSil v nadele, dne U. aprila 1920. cb 2 ari pop. v gosiilai pri Slagi t TrifCo. DNEVNI RED: 1). Poročtlo načelstva. 2). Poročilo nadzorstva. 3). Odobritcv rač. zaključka za 1. 19:9. 4). Razbremenitev upravnega sveta. 5). Razdelitev čistega doblčka. 6). Volitev načelstva in nadzorstva po § 14 in 30. 7\ Slučajnosti. Opomba: Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši ob 3. nri pop. istega dne, z istim dnevni redom drugi obCni zbor (§ 60). TRŽ1Č, 25. marca 1920. VatoUtv*. Zahvala. | Vsem, ki so nam o prfliki | smrti naše drage soproge, ozir. i mamice, hCere, sestie, tete, ! gospe i TerezPe dr. Znavčeve roj petovar —profe fin« profaa^a { laj Sali gorje s prijateljsko to-lažbo in bodrilno besedo ter z dejansko pođpor*, darovali vence in cvetlice ter spremi jal i prerano preminulo na zadnji njeni pori v prvi vrsti učitelj-skernu zboru in dijaštvu kr. !. državne gimnazije, izrekamo s tein najiskienejSo zahvalo. Posebno pa se najsrčneje zahraljujemo %, prof. Bajuka in njegovemu dijaSkemu prv-skemu zboru za ganljivi pre-tiesuioči poslovilnici. Ljisljasa, 20. marca 1920. lalojtti rotfbial: Vr. iavivitva ¥ i|aU|aal in Aat. Vm • arfava w Baa* •Mik. ■mM MMMk natatnji v tvofen in v fauan ffoih oirok ili toroanitov, vsem priiateljem in znascem prctaiao vest, da Je nje« predobri soprog, odaomo oče, foipod Franc Schitnik da*e» po dDtoeai amkcpotntffl trpjiefiju, pfevidea s lotažal m. ▼tre yfm T%*fr wt» mimo r Gospoda iasyti> ___a i ^a«a^a«air»^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^a^^^^^^^^P ^s^^^a^^^^a^^^^^^^' vctiJL^ Sf***^****** **• ■a alet I Reflektira ae samo um prvo-vratno mot 2119 M9 f°fa* sur« sr? ■■ ^1«*0 ■ io pooteHa. Kupi se kopirna preša. Vpnai te iiamviHla etsta is (IUMmJ) ■. oidstr., frm II7> 2153 laafil BTaaaft We meMovaoo me-MHIl alfaVl sceno sobo z vso oskrbo ev. s hrano zm takoj. PoniKlt>e pod .Uradsil 21M". na upravniStvo SL Naroda. 2185 la takaf 00 **#• mi grsidiBo m ■r»a|siiaai itit diUmOa Hi hJUntftila prednost i majo bančni knjigo vod je ali knjig »vodkinjć v rokoju; ponudbe na Ka taa, ieseaice, D^teajskt 2122 Tnflff rmožcn roditi veliko dru2ab-ll|IICli no trgovino s špeceriio in deželnimi prdelki na debelo, se pod ugodni mi pogoji tako) sprejme. Ponudbe z navedbo ref. renc in plače te poslati pod Šifro »Maribor 7128« na uprav. .Slov. Naroda" 2128 Izjava. Za naročita in rredaje, katete nišo pndpisane od Ivana K< ndat Marije Kenda alt upravitelia Fran Jelovška, ne pre-vzamem ni kake odgovornosti, Iran Keoda, posestnik 2085 Bled Za fotografsko lađictje ubstoječe že 20 let v komitatnem mestu v Hrvatski, se i?Je dober fotograf kot kontDanjon. Kapital-? ne potrebu je Ponudbe se prosi nemško nod šifro Vešćak' na anončro eksT>edicijo, Ai. MatHič Ljubljana, Kongresni trg 3./1 2099 V Zemtna ponudba! Gospodiina, k' ima na prometnem kra-!u dobro vpeMani. trgovino s stanovanjem in prit'kUnamt, dobra gospo-dinja neomadeSevane pretek'osti s* Želi v svrho 2enitve seznaniti naj raje z trgovtko naobraženim gospođom s bolj-še rodbine ne pod 40 let starim : zah-teva se prirnerno premo'enje. Reflektira se samo na obširne dopise s sli ko. katera na zabtevo vrne, ki naj se roSije do 30 marca pod .tajaost zaiasi-čena 2097" na uprav. Slov. Naroda. Zenitna ponudba! Slovenka na Ounaju kl 2eli v domovino nazaj. bi se rada omožita z dobro nastavijenim 35—48 !. gospodom. Je 32 let stat a, iz dobre niše in z malim premoženjem, navaiena dela in kuhanja Naslov v upr. Sk>v. Kar. 2179 Prek*ic! P«d«Uaal prokUMl#sB ialirv« btoade. kl mmm f*!i tmw— Ivmstfl «ox 9. Molbi'or Ć^bala kot nero-ostĆBO, kor bo vosa prav rldooar oovedstl «00090 eox 9. ćobolo. Booodo 00 blio oaso« od aiov« is* soJilioao. So sohvol^ajoa 9 Ćoba-lo, do odotopt od tottio. tafta Sivo, _______lofatjo ob gatrl ti t. ■aai a| aaUfk Vfottotti WhY*4 "Vi ' yni cm. Ubio jadi ma-lo veCIea PoMMbc 00 Jaoka FlrooioOjHk U. Nsm t 7% »140 V zakup se da paša na Kodtljevesi aa poredah ob LJottJo-n»o S9ed lclgaMtci> In deponija. Pate bies dovol)eii|a se bode Lasrnsko sa- sledwila Infornadje dalo Ir. Iva ■aakOJili, odvetnik v Ljotrtjani, M -kk»š««eva cesta 6. 2147 Kijiiivoflkiiii. popolnoma zmožno, slov. in netn. jezik pogoj, se išče za takoj. pelrolejska dražba, /faribor. Vinara mi Jalmc Jata. tnltb. priporofa pristna rdoda ta bola ¥fs» 00 ugodni dnevni ceni 511 KONJAK ::: Pri slabo ti vsled starosti, težkočah v žeodcu, peSanja moQ, je star vinski koniak pravo Žtvlienfe vzbujajoče sredstvo. Dvc pollitrski steklen'ci poMje z zabojem vred kot zaporno blago za 80 K Dnnal DavH vleposestnik, grad Golič KSlO lini, pri Koajicih, Štajersko 12jO mr Uivđ -«■ po najnižji cenl aiohfca la trdo vsako množino pripelje na dom družaa •.Im-poz« atebrova klaa9 Brokcv fra ilov. t0t I aadatrapla. 3002 lili deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega le a kupi po naivišjl ceni vsako množino dru ba Impoz v Ljnbljsal, Kro«av trg 10. 1333 Oglje I'bukovo je došlo in se dobiva v vsaki množini. SREBOTNJAK, Kolodv. ulica št. 31. 2135 Motorno kolo znamke „Puch" 3'h PS v zelo lepem stanju se proda. Naslov pove upravništvo SI. Nar. 2146 dobro ©hranjeni aotfS od TOC — 300 lltrov. Ponudbe na Tavana za *reslovio, Ce?Saerđas !■ alacvl 4b dr. Majiperg, pošta Pmisba^ora. 2125 Cisto svinjsko mast samo na debelo po najnižjih dnevnih cenah dobavlja I. Slavonska tvornica suhomesnate robe i masti ___J. JjOvlLJtora (jrnđlflHt, Slavoniju llillllllllllllllllllllllllllllllllllllll ZDMVILNI VRELEC ____ najobflnejši \*seh poznatih natron- fl^ ■ | | litkm vrelcev. Kot zdravfloa voda Tj #m MM AMdP# Đ aB od zdravn«klh avtorUet radi svo- IrflUcniBC 1 • >*** *ko ** -«w**&* kuii°° a^V%al%M %# I ■ W l\l zatirajo«ega učinka posebno prtpo- ročena proti mehtmiini, ledvičntm ■■■■I mmM THITIJIIlE SLITDU IIKIH SL9TBHJL vMri^fr » meiao^ s^tanm HaUsUaU, juli— aaauiu, đLJimija. WilB kljkar fmA rdtQm ^^ te ZSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSm sadotan sokom ....... ■■Dm U lili IPI ffKl Cf sdraviloa In nmmUnM voda. posebno prUjub-iHJtf | IULJlI IIlLU IJeoo a meiooje • kfexlkaotlai vino«, sad-devceoi te sodrt« sokom.________ °17 ^*G0RJANC4Co.^* m ^^^m^^|a ona^Oj^anAl amnA ^ MafDtfawiSt a^Bmvn w| A» —-^———————————-------------------_^^—^^^^^_^.^__ pripoiiiCa oenjcniai tanan vefiko iiUo aajwmjoai avfleoOi ktobutor ia almai* tot od najtocjfc *> najpriptoatejat obMke. BfMtjaajajo it val itauHri ▼ prtkrojet^ afe ter aatok vta v te afcoa* apaćajota dda^ Irf ae iiviM točan tai ctflau ^^^^9XO^SOBBHB^P^a^p^an^OO^P^^^^^^B^^^^^^^B^^^B^a^^^^^a^^^^a^B^B^B^B^B^B^B^^B^B^B^a^^^^^^^^^^^| Samostojen knjigovodja ttftiša moč, obenem tuđi dober korespondent se takoj sprejme rri večjem trgovskera podjetju. Ponudbe na LJUBLJANA I, poStni ncdal 163. 2009 ^^^= Veletrgovina ===== P. Teslić i drug, Sisak CUPUJE I PRODAJE: mješovitu robu, vino, žestoka pića i žestu, iito, surovine, gradjvni materijal, ugljen, kemičke i tehničke pro-zvode, manufakturnu robu i stoku. SAMO NA VELIKO ! 2038 Bez konkurencijel\^^2^ Bez konkurencije! JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJA PAPIRA t6lef.br. e-38 GUSTAV SEU6MANN telcp.or. e-3a BrzojaviJip'NiKoličeva 3. ZAGREB Nikolićeva u!. 3. ' n^tttt^U itkan hi hfsta rWrtft?t: mm* trs! Mftiji tahor: Uitwwins. »hsbiiis-koneesiRefls. s^mnefrtnesa. bssceoliitfi bafeoattt piplrssflh prtef. ptŠMa n f*Jfce atttols) vgoffsUh in ksot, snsto^mp. fcsstt hi tstslsfi « ti jtrsfcs s»sda- V - Naznanilo! ■ H Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, đa sem ^m ■ etvaiil na Sr- Jakoba trfn št. 9 nasproti dekliike sole H I tnovino z meJonlm Hagom no debelo 1 H zagotavljajoč solidne in točne postrežbe. Za obilen obisk |^ H se priporocam. Z odličnim spoštovanjem ^ I Osvald Dobeic 5 Mestni stavbenik Jaroslav Breuer tehniina pitoma In rtavbeno pocUotie LjuUlnnn, Uojcška ulico 16a (na Frtikovcu) ■nafavt Brovaratavta. Toloto« Uio «47« izvršuje vse nai in p#dfate* stavba, kakor hite vseh vrst, iBtfaairifaka stava«, ioUulee, eeata, ialaaeliat—afce ma-atevat elektrama ter izdeluje \se v to stroko spadajoče aatete« nA7An| Specijalne stavbe po njegovem patentu iz votlega r Ua»IIK# zidovja 66% prihranka danes najdražjega »tavbenega materijala, to je opeke. Gradba je v dveh mesecih 2154 po pričetku popolnoma suha in torej uporabna. Oj |^^H^^P^^P4^7^Qi^^P^^PB^AS^AO^O)O^piS^XS^AS^AS^A^U|iLA0j^OjAO1^0^A^^a^uB J i^f onononiivonio^oononioniirvono^Mniono^osnsjniit^^voni^B^^I i Svece ,Mira* § i ! v omotih od kg, ■£ X kavo, modro galico X JC lioice, žveplo. X S koruxo, oves, S 5 moko g «l i in ostale zemeljske proizvode ter plodine prodajajo OOaM U £ [ mi vollko po zmernih cenah S x Dumi<, Giivić, & Pstarevit S X Zagreb, Zriniavac 15, X B »odniiNlca: SEMUM. iMt. T«k 92—••. R XXXXXXXXXXXXXXXXXX3CXXXxSl St 137. 2177 Prodaja starih Založnih !n kamnitnih kvad- rovcew noeilcev. Okrajni ^radbeni urađ ljubljanski priredi dne 15. aprila 1920 v svojih pisarniških prostorih (Turjaški trg Št. 1, I. nadstropje) ofertalno Icitacijo za prodajo stđrih nitanih nosilcev. in sicer: 6 kosov po okoD 12 m dolgth m 8 manjih kosov v skupni ieif oko« 12—13.000 kg. Nosilcl so 1*23 m visoki. Zložeol so pri oest- nem sldađiieo na Ježići. Poleic tejra se proda tuđi nekaj kvadrovcev iz podjeđka do-gorelesa skladišča tamkaj. Blaso se odstopi kupcem na licu mesta* natovoriti in odpra-viti pa sa morajo ob svojih stroških. Teža nosilcev je navedena približno, plača se pa po resničnl teži, ki se določi na stroške kupca na tehtnici na Ježići Ponudbe naj se predlože do gorenjega dne do 10. ure dopol-dne. Kavciio v znesku 1000 kron ie vložiti na čekovni račun po-verjeništva za javna dela St. 10.234. Potrdilo o položeni kavciil naj se priloži ponudbl. Dotično položnico se dobi pri okrainem jrrad-benem uradu UubUanskem ali pri knjigovodstvu poverieni&vt za javna deku Pocudbi za kvadrovce ni treba kavdje. Obveznost za kupca nastane takoi po vMtoni nonađbL st državo potem, ko gradbena direkcija ođobn prodaja Po odobreni prodaji mora kupee nosilce, oriroma kvtdrovce spraviti najdalje v roku 15 dni ter vplačati na gori omanjem čekovni račun vrednost, ki se dožeoe po resnični teti aoeflcev, otl> roma knbatnri kvadrovcev. iSZPZL* IS&Flu— Ulkko °«ladl1 »* Bt>tl>>M> +b*Hm , aa Ježići bfisa cettanke hiie. Poiasmlo daje cestor att kdo Iz njegove ilniltsi. IMdN okn]Mii ffidktsKti mh