V Trsta, v fetrtek IS. lulUa 1915. Letnik Iti. kz!:?ia vsak č>n, icdl ob nede'jah In praznlklli, ob 5 zjutraj. I icćiviftvo: l«:ir•» Sv. i--dotika Asiikega 1*0. I- njdstf. — Vri .:. • .J sc rvfcljajo ufCfi.ušt\u Nctraakirana pisma s/, ne ; j . ia se ne vračajo. >te!j Ir r^fcrorm ticdnik Štcian CodtiML Lastnik konsordl list*',1'oii mi . — litkamc „Friinosti", vpisane zadruge* ovttriu; fcrritvom v 7r»ta. uKca Sv. Frančiška Atiftega 51. 20. 1 t-lefon trcci:«5tva in :;prave štev. H-^7. Naročnina znala: J'a telo leto.....% 2a ( _jc ^klikni lastnik obe, ko je spoznal prišleca.- — Da, on safru dragi prijatelj! — je odgovoril Karel in** IfrP prijateljski stisnil roko. — To je prijetno presenečenje!----Tuda vstopi vendar, dragi nn /f Karel je napravi! par korakov, a naenkrat se ie poklonil in zajecljal: — Oprostite, tnadame ..nisem---- — - \ aui najvdanejša služabnica, gospod, — je odgovorila dania, na katero so bile naslovljene ^ne besede, nekoliko porogljivo. A. Ta dama je bilo sedemnajstletno ali osemnajstletno dekle, plavka z več kot Turško * bojišče. Bol zi Dirlanele in bo kavkaski fronti CARIGRAD, 13. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Sovražne izgube na kavkaški fronti v czemiju Araltsa in sicer v bojih zadnjih tednov, ki so se končali z umaknitvijo sovražnika, se cenijo na 2.000 mož. Na dardaneiski fronti se je vršilo dne 11. julija pri Ari Bnrnu nepomembno streljanje. Popoldne je obstreljevala neka kri žarka pod zaščito torpedovk brezuspešno naše desno krilo pri Ari Burnu in se je nato umaknila. Pri Seddil Bahru obojestranski topovski ogenj s "resledki. Dne 12. julija zjutrai je skušal sovražnik pri Ari Burnu po srditem artilerijskem in infanterijskem ognju med metanjem bomb prodirati proti našemu desnemu krilu. Napad se je razbil v našem o-gnju. Enak poizkus proti levemu krilu je bil odbit z lahkoto. Sovražnik je naglo pobegnil. Del bežečih je padel v prepade. U-plenili smo mnogo municije, orožja in materijala. Pri Seddil Bahru je izvršil sovražnik po srditem topovskem ognju napad na naše desno krilo. Trikratni napad proti desnemu krilu je bil odbit ob težkih izgubah za sovražnika. Boji - levem krilu so se nadaljevali brez razultata do noči. Uplenili smo dve strojni puški. Kljub potrati okoli 60.000 granat tekom včerajšnje bitke in kljub znatnim izgubam, nI dosegel sovražnik nobenega u-speha. ATENE, 14. (Kot.) Kakor se poroča iz Mitilen, je bil izvršen predvčerajšnjem krepko pripravljen francosko - angleški nepad na turške postojanke pri Aki Baba in Krithisu. Posebno pri Aki Baba so napenjali zavezniki vse sile, ne da bi dosegli ugoden uspeh. Atentat na egipčanskega sultana. ALEKSANDRI J A, 13. (Kor.) V zvezi z atentatom na sultana, so bili aretiram trije mladeniči, med njimi en pravnik. Vojna v koloiiiah. PRETORIJA, 13. (Uradno.) Uradne številke o nemških ujetnikih izkazujejo 204 oficirje in 3293 mož. Uplenjenih je bilo 37 topov in 22 strojnih pušk. LONDON, 13. (Kor.) (Reuterjev urad.) Iz Kapstadta se poroča: Kakor se čuje, bo guverner Nemške Zapadne Afrike izpuščen na častno besedo ter se bo nastanil v Grootfonteinu, kjer se že nahaja njegova soproga. _ Zeppelini za Ameriko. LONDON, 13. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz New-Yorka: Ameriška vlada je naročila tri zrakoplove tipa Zeppelin v Hardfordu (Connecticut). Eksplozija na portugalski topničarki. LIZBONA, 13. (Kor.) (Agence Havas.) Na krovu topničarke »Ibo« je prišlo pri Kapverdu do eksplozije. Dva mornarja sta bila ubita, več pa jih je bilo ranjenih, izmed teh štirje težko. Topničarka je bila poškodovana. Neka angleška križarka je prišla topničarki na pornoč. Srbski poslanik pri Vatikanu v avdijenci. RIM, 13. (Kor.) Papež je sprejel novega srbskega poslanika pri Vatikanu, Gavrilo-viča, v avdijenci in je sprejel njegovo poverilno pismo. Grof Stiirgkh za begunce z juga. DUNAJ, 13. (Kor.) Ministrski predsednik grof Stiirgkh je dal imenom vlade pomožnemu komiteju za begunce z juga 10.000 K na razpolago. Nove naredbe. DUNAJ, 14. (Kor.) V današnjem državnem zakoniku in v »Wiener Zeitung-je objavljenih več naredb trgovinskega ministrstva, ki deloma izpreminjajo in izpopolnujejo naredbo o maksimalnih cenah za surove kože in usnje od 26. maja, nadalje se tičejo te naredbe uvedbe prisilnega prometa s surovimi kožami in prepovedi glede umetnega obteževanja usnja. Vpoklic ogrskih črnovojnikov. BUDIMPEŠTA, 13. (Kor.) Ogrski brzojavni korespondenčni urad poroča: Kakor se čuje. je bil vpoklic pri naknadnem naboru na Ogrskem potrjenih črnovojniških letnikov 1878. do 1890. in 1892. do 1894. odgoden od 15. julija do 15. avgusta. Skupni finančni minister dr. pl. Korber. SARAJEVO. 13. (Kor.) Skupni finančni minister dr. pl. Korber je dospel danes semkaj. veselim licem. Njen položaj pa je bi! vreden posebne omembe. Sedela je s skrčenimi nogami, na turški način, na preprogi, v ustih je imela jantarjev ustnik dolge in gibke cevke orijentalskega nargileja ter je z nasladno počastnostjo srkala vase prijetno dišeči dim turškega tobaka iz e-legantne pipe. Pozornost vzbujajoči nered v obleki lepe plavke, da ni imela naprsnega robca, irr razoeti moderček, vse to je kazalo jasno, zakaj so bila zakljenjena vrata ob Karlovem prihodu. — Dragi prijatelj, — je rekel Hektor smeje in kaže-č odalisko, — predstavljam ti gospico Kalipso. svojo ženo. Karel se je poklonil še enkrat in tako globoko, kakor da bi ime! pred seboj kako vojvodin jo. — Draga Kalipso, — je nadaljeval Hektor, — predstavljam ti svojega prijatelja, gospoda Karh: de Saint Andreja. Gospića Kalipso se ie posmejala, in ko Karla motrila precej predrzno, se je Hektor sklonil k njej ter jej pošepetal na uho: Njegov oče je bogat baron in on sam Iz Gustro-Gšr&g „rdeče Knjige". Kakor znano, je naša vlada te dni izdala novo »rdečo knjigo« -o odnošajili Av-stro-Ogrske napram Italiji po izbruhu svetovne vojne. Iz lC kniige posnemamo naslednje podatke: Italijanski vojaški ataše na Dunaju je proti koncu meseca aprila javil v Rim. da bo vojna proti Avstro-Ogrski vojaški izprehod. Ta informacija je bila brez dvoma odločilna za Cadorno, Salandro in Sonnina ter je pospešila njihovo odločitev za vojno. Ob tem času je bila itak že vojna z Avstro-Ogrsko gotova stvar in šlo je le za trenutek izbruha. Takoj ob začetku svetovne vojne je bila naravna skrb dunajske vlade, kako stališče zavzame Italija. Grof Berchtold je 4. avgusta opozoril italijanskega veleposlanika na to, da se nudi Italiji, če ostane na strani svojih zaveznic, priložnost za u-resničenje dalekosežnih želja, kakor Tunis, Savojska itd., da pa ostane praznih rok. ko bi se ločila od zaveznic. Isti dan je od načelnika generalnega štaba, Ca-dorne, na vprašanje zaradi izvedbe za slučaj vojne med zaveznicami sklenjenih dogovorov dospel ta-le odgovor: »Konference so brezpredmetne, ker ie ministrski svet sklenil nevtralnost Italije. — Odrejena je »lahna« mobilizacija. Ce Av-stro-Ogrska ne zasede Lovčena in ne bo kršila ravnotežja v Adriji. ne pojde Italija nikdar proti Avstro-Ogrski«. Grof Berchtold je že tedai pripomnil v neki brzojavki veleposlaniku v Rimu, pl. Me-reyu, da se da povzemati iz tega, »kako se nadaljuje izsiljevalna politika«. 5. avgusta je brzojavil pl. Merey: ^Bojim se, da nas bo Italija poizkušala prisiliti v nadaljevanje pogajanj o kompenzač-nem vprašanju ter da bo, izključujoč druge kompenzacije, končno zahtevala celo odstopitev Trentina. Prej ali slej najbrž Italija opusti nevtralnost. Će bo imela naša skupina hiter in odločilen u-speh, pač Italija krene na njeno stran in bo v svojih odškodninskih zahtevah skromnejša; v nasprotnem slučaju pa najbrž zaide v izkušnjavo, da bi moralno izsiljevanje podpirala z vojaškimi grožnjami ali ukrepi«. Da bi nam delala nove težave, je med tem časom Italija načela albansko vprašuje, zasedla otok Saseno in izkrcala svoje čete v Valoni. Nadalje se je razvila razprava o vdoru naših čet v Srbijo, ker so italijanski državniki smatrali to za kršitev trozvezne pogodbe. Italija da ima pravico do odškodnine in tedaj je bil Son-nino v zažeijenem tiru: izsiljevalni manevri so se mogli pričeti. V začetku meseca januarja je trdil Son-nino, da se Avstro-Ogrska z ozirom na svoje notranje razmere ne more vojevati in da je posvečena poginu. Italijanska vladarska rodbina da se ne bo mogla vzdržati, če i talija ne pridobi iz svetovne vojne kakega ozemlja. Kot odškodnina se navaja Trentin, a aspiracije se mnogokrat raztezajo tutli na Trst. Vojni hujskači da so v manjšini, vendar pa da v Italiji večinoma nadvladujejo kričači. 11. januarja je italijanski veleposlanik vojvoda A varna /ekel po Sonninovem nalogu grofu Berchtoldu. da je treba imeti pogunfta in miru, lotiti se kočljivega vprašanja., odstopi t ve seda i k avstro-ogrski-monarhiji spadaiočega ozemlja. — Groi Berchtold jc izrazil svoje začudenje in obžalovanje zaradi tega in je opozarjal na ; to, da taka zahteva nasprotuje trozvezni pogodbi, ki ima namen, da ohrani nedotakljivost pogodbo sklepajočih držav. — Grof Berchtold je opozarjal na zasedc-nje Valone, ki nasprotno daje Avstro-Ogrski pravico do odškodnine. Kompenzacijsko vprašanje jc ostalo odslej v ospredju vseh pogajanj. Sredi meseca februarja sta Salandra in Sonnino /e odkrito grozila z vojno, ko bi se monarhija ne odločila za privolitve, in začetkom marca je javil baron Macchio, da mu kaže položaj zelo resno sliko. 9. marca je brzojavil baron Burian, da je sporočil A varni, da se je odločil za-načelno sprejetje odstopitve lastnega ozemlja kot podlage za pogajanja. 17. marca je sporočil baron Burian brzojavno baronu Macchiu, da se rnore. ko bi se bala Italija da bi se ne izvršila privoljena odstopitev, razpravljati tudi o jamstvu. Z ozirom na ponudbe trosporazuma Italiji, da se more tudi zatrditi, da se bo v slučaju naše zmage mislilo na izdatno sodelež-nost Italije. 1. aprila je podala brzojavka barona Macchija naslednjo sliko položaja: »Ponudba. ki jo je baje stavila Angleška, da pokrije vojne stroške, teritorijalna va-da, ki se ne da natančnejše poizvedeti, neprestana bojazen, da pride Italija na iztoku prepozno, s trosporazumom vzporedno krtovsko delovanje republikancev in framazonov, med katerimi se minister Martini iztiče bolj kot kedaj, posebno pa vsak dan bolj občutna angleška pest, proti kateri odločnost ni v italijanski naravi. vse to bi moglo biti povod, če bi se končno slabotna italijanska vlada ne mogla upirati več.« je gotovo poln vsakovrstnega denarja---- torej dostojno! Te kratke besede so kakor na nekak čaroven način popolnoma izpremenile Kalipsino vedenje. Skočila je pokoncu, z mačjo hitrostjo in spretnostjo porinila naslanjač h Karlu in mu rekla z najljubkejšim nasmehom in zapeljivim pogledom: — Sedite vendar! Karel se je zahvalil in sedel. Kalipso mu je-prinesla natlačeno pipo in mu jo nažgala. Karel se je klanjal in zahvaljeval, dokler ga ni končno prekinil Hektor z besedami: — Dovoli, dragi moj----Kalipso je pri meni, da mi razveseljuje pot mojega življenja. in storila je le svojo dolžnost, ko ti je nažgala mirovno pipo gostoljubja. Sedaj pa nekaj drugega. — O, prosim, — je rekel Karel. — Ti si torej v Parizu? — Kakor vidiš. — Za kako dolgo? — Najbrž za tri leta. — Ali tudi morda nameravaš študirati pravoslovje. — Seveda. — Bravo! Kedaj si prišel? — Pred eno uro. — In kje stanuješ? — Dosedaj še v izvoščku. — V izvoščku? — Da. — Kako naj razumem to? — To se pravi, da me moja prtljaga čaka spodaj ob vratih na klasičnih blazinah numeriranega voza, kakor pravi Boileau. — Zakaj te čaka ob vratih? — Ker še ne vem, kje naj bi se nastanil, in sem računal na to, da mi ti daš V tem oziru dober svet. • — To si storil prav. Lahko stanuješ tu. — Tu? — Da. v tem hotelu. — Ali gotovb veš, da je še prostora za- me? , — Mislim vsaj. Sicer pa tudi lahko vprašamo. Kalipso pozvoni vendar. Kalipso je pozvonila in takoj nato je stopil v sobo natakar. — Ali more dobiti moj prijatelj sobo v hotelu? — je vprašal Hektor. — Da. — Katero? — Št. 16. nad vašo. Poznani jo. Soba je prijazna. Koliko pa stane? — Štirideset frankov na mesec s postrežbo vred. — Ali ti je prav? — je vprašal Hektor Karla. * — Popolnoma prav, — ie odgovoril le-ta. — Potem je dobro. Vzamemo sobo. .Je-an, spodaj stoji izvošček, ali ste gis videl? — Da. — Pojdite doli, plačajte izvoščka, ki ima dobiti plačilo približno za eno uro, in dajle zanesti prtljago mojega prijatelja na št. 16. Ali imaš veliko? — Velik kovčeg, majhen kovčeg, torbo, nočno vrečo, škatljo s klobuki in tok za dežnike. — ie odgovoril Kare!. — Nezaslišan luksus! — je vzklikni! Hektor smeje; - - stavim, da te je tvoja gospa mama preobložila z nogavicami in vkuhanini sadjem. Toda dajmo nekoliko nadzirati prenos te mnogoštevilne prtljage in potem se resno porazgovorimo. — Da, pridi, — je odgovoril Karel. — Skrbi, da pipe ne ugasnejo- Kalipso! — je reke! Hektor svoji ljubimki. — Ne skrbi, — je odgovorila. Stran fl. .EDINOST- štev. 194. V Trstu, dne 15. julija 1915 Vtis, da se je Italija odločila za odkrito prekršenje zvestobe napram svojima zaveznicama, se je odtlej ojačeval od dne do dne. Vojni hujskači delujejo vedno živahneje, našim ponudbam se rogajo, proti poštenim elementom se intrigira, Čuti se vpliv denarja, ki priteka v deželo iz Angleške in Francoske. 28. aprila je poročal Macchio o prihodu Tittonija v Kim, ki je, kakor se mu je povedalo, prinesel s seboj francoske privolitve, med njimi popravo meje pri Ventimigli, zato pa tudi zahtevo po italijanski armadi v podporo Francoski. V začetku meseca rr jnika se je v Cadornovi okolici razširjal glas, da se mora vojna proti monarhiji pričeti sedaj, ker je vendar neizogibna, ker bi prostovoljna odstopitev imela za po-ledico povračevalno vojno proti potem osamljeni Italiji. Italijanski vojaški ataše na Dunaiu je predstavljal stvar tako, kakor bi šlo za vojaški izprehod. vpliv generalnega štaba je deloval usodepol-no. 2. mainika je sporočil baron Burian baronu Macchiju, da z ozirom na Sonni-nove pomisleke ne odpošilja grofa Golu-chovskega v Rim. Isti dan je poročal baron Macchio. da italijanska vlada, krita z obljubo tajnosti, vzdržuje mnenje, da | Avstro - Ogrska ponuja malo ali nič. j Avstro-Ogrska je nato stavila nadali-ne ponudbe, pod jamstvom Nemčije, toda vse zastonj. 4. mainika je Italija raz-vtiiavila trozvezno pogodbo, mrzlično i razburjenje v Rimu. novi posredovalni j poizkusi, toda Sonnino sili brezpogojno v I vemo. Ker kabinet ni bi! popolnoma edin.! je prišlo do krize. Kolonijalni minister Martini, ki vsako jutro dobiva navodila na angleškem poslaništvu, je gonilni voj-ni duh. ki bi hotel dovesti do vdora v Av- j strijo. 22. majnika je poslal baron Burian baronu Macchiju naslednjo brzojavko: »Da otovarafeni obojestranske dežele nesmi-j selne vojne, pooblaščam V ašo ekscelen:! co. da napravite poslednji poizkus pri j baronu Sonninu ter ga vprašate, ali bi bil | voljan polnoobsežno podpisati pogodbo po našem zadnjem predlogu, ko bi. ne da j bi privolili v takojšnje vojaško zasede-1 nie. prišli še za korak Italiji naproti v vprašanju »Mise-en-effet*. 23. majnika je opomnil baron Macchio j v smislu naloga, ki ga mu je dal baron Burian. barona Sonnina, da če nima od- j govora na svoje zadnje predloge. Isti dan ; je izročil vojvoda A varna ministru zunanjih stvari, baronu Burianu, vojno napo-ved. ____ Mali proti Kakor v antični tragediji je tudi v sedanji veliki tragediji evropskih narodov, ki j se odigrava sedaj pred našimi očmi, epi- i zod. v katerih prihaja tragikomični ek- j ment do veljave. Od začetka vojne se ie politika trosporazuma trudila, da bi male balkanske države, ki so pričakuje stale na strani, pridobila za-se. Brezuspešno so si j diplomatični zastopniki vlasti sporazuma. podpirani po zgovornih specijalnih i odposlancih, prizadevali v Atenah, v Sofiji in Bukarešti, da bi pridobili te tri balkanske države. V Grški se je zdela igra že dobljena, j kani s Krete v Atene presajeni grški ministrski predsednik Venizelos je priporočal svojemu vladarju, naj odpošlje vojaštva na Dardanele. kjer so Angleži m Francozi nujno potrebovali ojačenja. ki ga sami niso hoteli in niso mogli dostaviti. Kaiti Angleži so varčni s svojimi dragimi vojaki, a Francozi se ne smatrajo obveza-1 ne. da bi žrtvovali svoje sinove zato. da moreio Angleži štediti s svojim »materijalom«. Obojnim bi bil torej kak grški ar-madni zbor jako ugodna rešitev spora. Ni manjkalo ponudeb na denarju in oze-miiu, seveda na trošek — drugih! Tedaj, ko je ta akcija končala z odstopom V enizclosa. smo biii v nejasnem glede vzrokov tega zaobrata. Danes pa skoro ni več dvomiti na tem. da se je stvar zasukala tako vslcd zasedenja Valone — torej ozemlja, ki so je Grki smatrali za j svojo iredento — po Italijanih, in pa vsled slutnje o transakciji med Rimom, Londonom in Parizom. Prevelik je bil hrup, ki so ga delali s povečano Italijo. Culi naj! bi ta hrup samo v Italiji, ali slišali so ga! tudi izven Italije. Odgovor, ki so ga dobile države trosporazuma v Sofiji in Bukarešti, ni bil brez ironije. Državniki v Sofiji, ki so jim obljubljali : ovrnitev v balkanski vojni izgu-j bljeđih c-zcM.elj na račun Romanov. Srbov, Grkov in — Turkov, so odgovorili z zahtevo. naj jim ponudbo uresničeno dosta-; vijo v hišo, kajti, če bi si morali to še le priboriti, potem ne potrebujejo nikake • protekcije. V Bukareštu so zahtevali povrnitev Be :y biie in s tem ;ko Rusije na Do- ! navi. \ veliki vspeh z Italijo je spravil v ne- j varh< st dobro vedenje obeh malih bal-kan kil; držav, ki ste do tedaj zvesto sta-; li na stri.ii trosporazuma. (Srbija in Crna-g< ra.) S -kulacija na italijansko pomoč naj l)a Jn ieiah in pred Ypernom se ni posre-j čila in se težko posreči. Kajti Kalija potrebuje svoje čete za-se in bi jih — vzpri-; čo neuspehov najraje še pomnožila, nc j pa. da bi jih z detaširanji še oslabila. Toda Črnogorci in Srbi so kmalu pogodil: j korist tega, da je Italija vezana ob So- j či in v Alpah in se pripravljajo, da vzemo.! Var jim je londonska konferenca odrekla: svoj delež v Albaniji in na morski obali, j To ozemlje so si v Rimu skrbno jtridržali za-se. Sedaj* pa okupirajo Crnogorci Skadar do primerne črte na obrežju ter proglašajo to ozemlje kot sestaven del svojega kaljestva, a Srbi zahtevajo ostali del do Dra^a do sosedstvur z itatt:a«ko posadko v VateflL Prevzeli sicer sani* en del na svoj račun, nobenega dvoma ni na tem, da je vrli Esad-paša, ki je vodil v Draču prav o strahovlado, v njihovi službi in da dobiva od njih — plačilo. Da-li pa bodo tožbe, s katerimi se rimska kon-sulta oglaša pri svoiih velikih zaveznikih proti malim zaveznikom, kaj pomagale — na tem smemo dvomiti. Ravno to bi še manjkalo, da bi Italija, mesto da pošlje svoje čete na pomoč na vzhod in zapad, zahtevala čet za-se v Drač in Bar! A naravno je, da. čirn Crnogorci in Srbi prodirajo, tudi — Grška ne more zaostajati. Oficijozna vojna, ki jo je sedanji grški minister Zographos organiziral v Epiru, na ozemlju grške iredente, je baje zopet stopila v akcijo in napoveduje že prodiranje grških ustašev proti Beratu. Preodevanje kraljevih grških vojakov v ustaše je, kakor znano, najlažja stvar na svetu. »Union«, iz katere smo posneli ta izvajanja, zaključuje: Mali v zvezi stoje proti velikim in ti poslednji nimajo moči, da bi 4im uravnali glave._ Rožne politične vesti. Novi škof reško-senjske škofije. Pulj-skemu „Hrvatskemu listu" jivljajo, da je Njegovo Veličanstvo že imenovalo dr. Josipa Marušića, profesorja gimnazije v Gospiću in častnega kanonika škofom reško-senjske škofije. Novi vladika je rodom iz Grižana v hrvatskem primorju. In tudi Isa Boljetinac! Rimski „Tribuni" javljajo iz Skadra, da se je tudi Isa Boljetinac z vsemi svojimi ljudmi predai črnogorskim četam. Odvedli so ga na Cetinje. Kako ti albanski velemožje z lahkoto menjajo svoje — gospodarje! Italijanska „Lega navale nazionale" razpisuje nagrado 5000 lir za onega, ki odkrije mornarično bazo sovražnikovih ped vodnikov v Jadranskem merju. Anglija in zavzetje Skadra. O zavzetju Skadra po Črnogorcih piše »Times«: Z 21. dnem junija je prijavila Crnagora svojim zastopnikom v vnanjih deželah, da v sporazumu z velevlasfmi smatra Skader nedotakljivim in da čete, ki leže nedaleč pod Skadrom, ne namerujejo stopiti v mesto. Ta brzojavka je došla zakasnelo. tako. da je angleška in francoska vlada niste prejeli pred 26. m. m. Na to pa je prišla dne 1. julija trosporazumu nova brzojavka črnogorske vlade, ki sporoča, da prebivalstvo Skadra toliko zaupa črnogorski vojski, da.je samo zaprosilo, naj bi Crnogo'rci prišli v mesto, da vzpostavijo mir. Toliko muzelmani, kolikor katoliki in pristaši Essad paše so poslali delegacije, da izprosijo to. Kralj črnogorski in njegov kabinet .sta se težko odločila za to, ali da nista storila tega. bi bilo prišlo v deželi do -težkih homatij. Crnagora je javila to velevlastim, ali pripravljena je bila pokoriti se velevlastim, ako bi sklenile kaj drugega. — Potemtakem ie zavzetje Skadra provizoričnega značaja. Skadrani so drage volje izročili svoje orožje in ni bilo niti enega slučaja nasilja. Da se pa v Albaniji ohrani mir, je bilo potrebno kakih 2000 ljudi. Druga črnogorska vojska ostane na avstrijski meji. lako nota od 1. julija, ali »Times« same pripominjajo, da je v samem Skadru črnogorska vojska odvzela nad 20.000 pušk. Avstrijskemu konzulu je bil odvzet e\equatur in so ga odposlali v Kotor. Za-sedenje Skadra bo za Crnogoro v gospodarskem oziru pridobitev in zboliša tudi nje vojaške'pozicije, ker je ravnina pred Skadrom prava žitnica za Crnogoro, ki je po blokadi Avstrije in^iemirov v Albaniji v svojem skalovju močno trpela. »Times« pravi: Četudi ste Grška z zavzetjem Epira in Italija z osvojenjem Valone kršili sklepe londonske konvencije, vendar ni hotela črnogorska vlada nič začeti vse dotlej, dokler niso Skadrani in pristaši Bih Dede in Essad paše sami za-l rosi!i za intervencijo. Se Ie tedaj je došla Crnagora. — Tako angleški list. Tu pa nastajajo odprta vprašanja: ali ie tudi italijanska vlada dobila gori omenjeni dve brzojavki črnogorske \lade, kaj ji je odgovorila. ali je soglašala s činom črnogorske vlade, in --- če ni — ali ni nič protestirala?! Glavno vprašanje v slučaju. da ni soglašala je, kaj so rekle viasti trosporazuma na nje protest? Kak- r vidimo, sta predzgodovina zasede-nia Albanije po Črnogorcih iu Srbili in pa stališče italijanske vlade napram temu dovršenem činu še precej v meglo povita, in to tem boli, ker jo je Essad paša, ta znani najemnik Italije, pred vhodom srbske voiske v Abanijo odkuril — v Italijo. DOffllltS mil Pogreb pok. Ivana Alartelanca se je vrši! v Barko vi ;ah predvčerajnjim cb 6. uri popoldne. Uc'eležilo se ga je malone vse, kar so dogodki še ostavili doma v Barkovljah Pa tudi iz mesta in razr.i'i krajev ckolice je bilo žalobnlh gostov. Postbn • učiteljev je prišlo lepo število. Tako se je zadnja pot Ivana Martelanca raTvila v častno manifestacijo ljubavi in hvale "nbsti do pokojnika in vse njegove rodbine. Na krsto sta bila položena le dva venca, rodbine in brata Antona. Kondukt je vodil barkovljanski župnik mon-signor Kjuder, cb azistenci sedmero duhovnikov. Pretresljuv je bil trenotek, ko je g. župnik odmolil molitev ob odprtem grobu in je začela prst padati na krsto ob globoki žalosti sorodnikov, ob izrazih sočutjt med vsem občinstvom in — zamolklem bobnenju tam iz daljave ob robu doberdobske planote. Dostojno so Barkovijani spremili pokojnika do groba. Ali kako ie vse drugače bi ga bili, da ni vihra dogodkov tudi takih žalnih slav.TGStl ceizproMo skrčila v aa|ozje meje — niti zvonenja ni bilo — in da so ga mogli spremiti na zadnji poti tudi vsi sedaj odsotni Barkovijani, drugi tržaški In okoliški Slovenci in pa vsa društva in korporacije, ki jim je bil pokojnik prijatelj in podpiratelj! Ivan Martelanc — počivaj v miru v svoji ljubljeni barkovljanski grudi! Pula dobila trojezične ulične napise! Zadnji ponedeljek je prinesel slovanskemu prebivalstvu veliko iznenađenje: trojezične ulične napise! »Hrvatski list* vzklika: Česar se rti moglo doseči v mirnih časih, to nam je prinesla vojna v znak priznavanja enakopravnosti, za katero smo se toliko desetletij brezvspešno borili! Pula je torej prvo mesto v avstrijskem Primorju, ki je pokazalo pot, kako se more vse izvesti, ako je le dobre volje. Pred 13 leti, v številki od 2. junija 1902, smo pisali tako-le: „Da je Dalmacija danes najbolj siromašna in Lajbolj zapuščena pokrajina v monarhiji — kdo je kriv na tem? Poleg izvestnih drugih činifeljev je kriva na prvem mestu tamošnja italijanaška stranka, ki ne umeva duha časa, ki ima t u j i n s k i program in dela za t u j i n s k e namene, ki se — po beneških tradicijah — bori proti narodu in se v svojem mračnjaštvu, v svojem nazadajaštvu, v svoji policijski nravi ni pridružiila modernemu in svo-; bodomiselnemu narodnemu gibanju. Ravno :tu moramo povdariti, kako so tisti hrvatski 1 poslanci, ki se zavedajo svoje dolžnosti, p; isiljeni, zastavljati večji del svoje delavnosti v 1o, da branijo prava narodnega jezika . . Vinska klavzula je velika nesreča za pokrajino. No, kdo nosi odgovornost zanjo? Naša zveza z Italijo! Mi smo nasprotni tej poiitiki, a italijanska gospoda so najgoročneji nje privrženci in s I tem najhujši oškodovalci lastne dežele. S tem, da branijo to polit ko, delajo tudi za \insko klavzulo. Njih navidezno nasprotovanje proti klavzuli je torej le nedoslednost, komedija in hipokrizija . . . Velika nesreča je, da ni Dalmacija po železniški poti priključena k železniški mreži monarhije. Ako Bog da, pride tudi to, ali po naši zaslugi! (Tu smo razpravljali o vzrokih, zakaj ni Dalmacija po žele niči zvezana z notranjostjo monaih e. Teh izvajanj pa si ne upamo ponatisniti iz lahko tunljivjli razlogov). Pred duvalizmom ko ni bilo nikake politične zapreke priključku pri Ogulinu ali Karlovcu, so samo ra i-janski poslanci sedeli v državnem zboru, pa kaj so storili za železnice ? Nič — prav nić. Italijanska stranka je torej kriva vsem ne-voljam v Dalmaciji: narodnim, moralnim iu gospodarskim. Dela^tako, kakor da je sovražnik te dežele. To ni politična stranka, ampak sekta, ki dela za tujinstvo in tujo mi el. V tem treba iskai enega glavnih vzrokov vsem nadlogam, ki mučijo to našo domovino. Kajti to, kar govorimo glede Dalmacije, velja, mulatis mutandis, v polni meri tudi za raso Istro in naš Trst". — Ta :o smo pihali pred 13 leti in podobno vedno poprej in pozneje. Vinske klavzule sicer — v prvi vrsti po zaslugi naših zastopnikov — že davno ni več, zveze z Italijo tudi ne, ali železniške zveze z Dalmacijo tudi ni še — vendar nam prinašajo sedanji dogodki sicer žalostno zadoščenje, ker potrjajo kako resnično smo pisali tedaj, kako prav smo presojali stvari in kako opravičeno smo svarili in opozarjali na nevarnosti! Velja tudi za Slovence. Zveza čeških poljedelcev v Šlez;ji je imela dne 4. julija v Opavi svoj občni zbor, na katerem je predsednik dr. Zika opazarjal na važnost ograrne stranke ter priporočal ublaženje strankarskih nasprotstev in koncentracijo čeških političnih strank po izgledu Nemcev. Ustvarite^ ene same politične stranke je tudi v Šleziji ne-možna, vendar se priporoma ustvaritev vsem češkim strankam skupnega izvrševalnega odbora za politične stvari! — Mari ni take potrebe tudi za nas Slovence ? Posebno za čas po vojni, ko bo treba lečiti po vojni provzročene neštete rane — ko bo dela, ki je bomo mogli zmagovati edino le z združenimi močmi ! Domovina nam je vendsr skupna in zato nam morajo biti tudi nje interesi skupni! Skupnost interesov pa zaliteva skupnost dela! Do tega pride prav lahko, ako bomo kraj vseh strankarskih navskrižij in razlik v poli ičnih naziranjih odkrito in lojalno priznavali drug drugemu, da vsi v resnici ljubimo to svojo domovino !! Magdalenska Ciril - Metodova podružnica CMD. naznanja, da prirede gojenci in gojenke otroškega vrtca ob priliki za-ključitve šolskega leto otroško predstavo s prizori, petjem in deklamacijami v nedeljo, 1IS. julija t. I., ob 5 popoldne v dvorani »Gospodarskega društva pri Tirolcu <. Na koncu predstave se pogoste otroci z malinovcem in kruhom. Vstop prost, vendar se prosijo radodarni darovi. Ne pošiljajte ranjencem in vojaškim bolnikom darov v Ljubljano! Ljubljanski. i listi poročajo: V ljubljanskih -bolnicah rsta-! nejo z bojišča prispeli vojaki samo kakih pet dni, da se nekoliko okrepe in da se pokaže, ali niso morda nalezljivo bolni. Po preteku tega rqka pa odpravijo vsakogar, j če le ni prenevarno ranjen ali bolan, daleč proč v notranjost države, kjer ga sprejme a ali ona bolnica v stalno oskrbo. Kam pride kdo, se odloči šele ons4ran*Zidanega mosta, j kjer posluje vojaški urad za porazdeljevanje \ ranjencev in bolnikov. Ta urad se mora! ravnati po trenutnih razmerah v pos mnih | bolnicah, s katerimi razpolaga, in ukrepaj stoprav tedaj, ko je vlak z ranjenci in bol-n ki iz Ljubljane prispel na porazdeljevalno postajo. Spričo te uredbe nihče v Ljubljani ne ve vnaprej, kam pride ta in oni ranjenec ali bolnik, navadno tudi poveljništva tukajšnjih bolnišnic ne. Kam je kdo prispel za stalno, o tem dobe svojci dotičnika uradno obvestilo od poveljništva bolnice v zaledju takoj po njegovem sprejemu v bolniško oskrbo, ne prejemajo pa takih obvestil tukajšnje bolnice, ker bi jih takšna obveščevalna služba preveč obremenjevala. Zato i pa: Ne pošiljajte ranjencem jn vojaškim bolnikom darov v Ljubljano! Kajti večinoma prlspć te pošiljatve v bolnico stoprav tedaj, ko našlo vijenca že davno ni več v njej. Jestvine se zaradi poletne topline izpridijo domalega vse, da jih je treba kot nerabne ali celo za zdravje opasne uničiti, kar se dannada izvršuje kupoma, druge pošiljatve, zlasti, denarne, pa romajo iz urada v urad, iz kraja v kraj in povzročajo nebroj potov in pisarij, predno dospo našlovjencu v roke, ako ne morajo končno morda celo nazaj k odpošiljalcu. Zato potrpite, svojci, da dospe vaš miljenec v zaledje in v bolnico, kjer ostane dalje časa, pa mu potem pošljite, kar ste mu odmerili za priboljšek. Tedaj vašo pošiljatev gotovo in točno prejme, v Ljubljani pa najbrž ne. Kdo ve kal? Simon Sturm in Jakob Sturm, klobučar, oba iz Kobarida. Ivan Sturm, iz Ladro št. 31 (vprašuje njihova sestra Marija vd. Ku£čer\ Josip GabrijelČiČ in Ana Gabrijelčic s petimi nedorasl mi otroki, Ložico 113, obč. Anhovo (vprašuje brat) * * e „Poizvedovalni urad za begunce" v Trstu, ulica Boschetto 32, vrata 23, daje med uradnimi urami "od 8 do II dop. in 4 do 5 pop. nas'ove sledečih be#unccv: Iz Trsta: Andrič Kati, Gračner An», Šegur Aca, Mevlje Ivan, Zore Leopolda. Ktstelic Anto-n;ja, Furlani Franc, Venterini Alojz (renjikolo), K ncijan Marija. Turk Marija Jazbec Fani, Vidmar Asa, Zore Alojz, Markovič Josip in Ivana. Ličen Josip z družino, Gruden Josipina in Oskar, Spe'ič Ivanka s -4 otreki, Sienovič Ivana s hčerj j ! S efko, Jelenčič Frančiška s 7 ot^ok5, Spetič Ivana, kočijaževa hč;, Vrbič Jo?efa, Schmidt Marija s hčerko Hedviko, Hrščak Marija s 3 otroki, Kijavec Franc z družino, BreSčak Frančiška z 2 otrokoma, Je^šek Justina s hčerko, Košir Ivana z 2 otrokoma, Ma*ek Mari;a z 8 otroki. iS Gorice: Fabtičlvan. Maje Lucija s hčerko, %puvier Mario z družino, Jerkič Ivanka s sinom, Cempre Fani s sinom. Svete Ivanka s 3 otroki, Cemp e vdova Tereza, PIrih Marija, Mali vrh Marija z 2 otrokoma. Cz Brojcnce : Tance Angelj z dru/.ino, Novak Amalija, Živic Alojz z družino. Iz Solkana: Makol Josip z družico, Zerjal JulV.a s 3 otroki. iS Na&reXine: PodkrajSek Josinina, Mihevc Mar in fn Elrza. iS Z^sraja : Bosi«* Kari in Katarina, Keačelj Josip z družino, Trušuovič Marija z 2 otrokoma, TrušnoviČ Marija. Iz Krmtaa: Polio Filomena s 3 otroki. Is Kojsk^ga : Kumar Alojzija. Iz Zaje Alojzija, Vodopivec M.trija. Iz Kiraiiiaara: David Jerica s 3 otroki. Iz RsnjSčce pri Gorici (Sv. Duh): Kafol i Ivan s 6 otrok . Iz PosSoine : Gnezda Eliza z 2 olrokima. Iz Kegzra: Frandolich Ani z 2 otrokima. Iz RovSnJa : Ravnich Marija s hčerko, Bassich Marija. Iz Tržiča: Verdcrbcr Maks z družino, Zottar Jos;p z družino. Umrla ie Bavčar Marij i iz Rihemberia. Darovi. V počaščenje spomina nepozabnega svaka in strica gosp. Ivar?a Martelanca darujejo barkovljanski podružnici CMD dr. Pertotovi K 30. V isti namen sta podarila g. Jakob Mankoč K 30 in g. VI. P., poznani narodni pevec K 10. Bodi jim izrečena najsrčnejša zahvala! — Denar hrani blagajničar bar-kovljanske CMD podružnice. Ob priliki nedeljske prireditve svetoivan-: skega otroškega vrtca so darovali razni gg. K 3746. Nadalje so darovali: H. Schmidt i K 5, Grgič K 3 20, g. kaplan K 3, po K 2 Iga. Suban, ga. Železnik, ga. Žgur, g. Ster* igar, ga. Koknlj, ga. Gradišar, g. Kokalj, g. Gradišar, g. Plesničar, g. Kosmina. Po K 1: ' g. Kjuder, gč. Hvala, gč. Pahor, gč. Kralj E., j ga. Valič-Flego, ga. Vrtovec, ga. Zadnik, 'sa. D. Martelanc, g. Pertot, Nepoznan, g. Božič, Prelc, gč. Košir, gč. Goli, Švab, To-jpolnik, Milic, Skilan, Trebel, Daneu, Ličen, ! Miljavec, Aljinovič, Sabadin. Skupaj K 93*26. ! če se je katerega čest. darovalcev pomotoma j izDuslilo, piosimo, da se nam to oprosti. — ! Stroškov (malinovec, kruh in dr.) K 16 74. Ostanek K 76"52 se pošlje naši šolski družbi v Ljubljano. Za okrepčevalnico v Štanjelu-Kobdilu. I Podružnica „Rdečega križa" v Sežani je ustanovila na kolodvoru stanjel-Kobdil okrepčevalnico za neposredno s fronte na vozeh v Štanjel pripeljane ranjence. Okrepčevalnico vodi gospa Lujiza Marija Fabijanije.. a. Zato okrepčevalnico so doslej darovali: Generalni ravnatelj dvorni svetnik Frankfurter K 100, okr. glavar Fabiani K 100, za izgubljeno stavo R. C. K 20, namest. svetnik pl. Hen-riquez K 30, okr. komisar Rovelli K 10, namest. koncepist dr. Mazelle K 10, dvor. svetnik dr. Mailieusche K 20, dr. Josip Arn-stein K 20, upravitelj Ruobia K 10, Apolonij Fonda K 20, Fran pl. Varda K 20, G. Rt-betz K 20, L. pl. Wanniek K 10, Willy Fabiani K 10, E. Costantini K 10, Aleksander Ncumann K 10, inž. L. Ries K 10, G. Lllrich j K 10, A. Paderni K 10, O. Porenta K 10, j A. Kuchler K 10, Assicurazioni Generali K 1C0, baron Artur Albori K 100. — Skupaj K 670. — Na daljne darove sprejema c. kr. j namsetništveno predsedništvo. III. izkaz. Za okrepčevalnico ranjencev v j Štanjelu-Kobdilu so darovali: sinovi Jakoba | Brunnerja K 200, Alfred pl. Pollitzer K 1C0.. R. Dussich K 20, namest. svet Krtkich K 5, L. Schiesrl K 10, F. Enzmnnn K 10, J. fe-hovin K 5, C. Longo K 5, A. Benussi K 2, M. Trauncr K 10, M. Lolli K 8, G. Sterpin K 6, G. Luxich K 5, A. Rizzi K 5, F. Fonda K 5, R. de C. K 5, G. Sinibaldi K 4, A. Krutz K 4, Ch. Goglia K 4, vit. Wittmann K 3, N. Castro K 3, F. Rizzi K inž. Sagors K 2, Sillich, Stopper, Riba, Gaier, Trux, Napolione, Svetetz, Benporat, Rottbart, A. R., G. G., R. V. po K 1 ~ K 12, A. Tomažič (voj. kopališče) K 100, H. MendI K 20, G. Helmpazher K 10, P. Vatovatz K 6, kap. Hropich K 5, Stefutti, Carnelli, Rebetz in C. de Fecondo po K 2 = K 8, Rassol, Cusin, Ipavitz, Padovan, \Voiwodich, Migliorini in Ballovich po K 1 = K 7, stot. j Franc Prettner K 10, Fran Petritsch (v spomin pok. g. Henrika Davanzo) K 10, N. Smokvina K 20. Skupaj K 531. Prej izkazanih K 670. Skupno K 1201. ^ ! tm raznih živi! u Trstu. (Dne 14. julija 1915.) Moka (za kuhinjsko rabo)......K —96 kg Sladkor ..............K 1*— kg Meso (goveje) sprednji deli •••••.K 3G0kg , „ zadnji „ ......K 5 20 kg Meso telečje K 8— kg Meso koštrunovo • • • . . K 2— do —•— kg Slanina (soljena) ....... 4.40 do 5.40 kg Gnjat, kugana ............^ 12.— kg Maslo sirovo ............K l>*— kg Kokoši ... t . * • • • . K 6 — do <*50 ena Piščanci ........ . K 2 50 do 3.50 eden Polenovka suha.........KI 2-20, 2 40 kg n namočena •••••*... 128 kg Fižol (stroČji) vinarjev...... 40, 44 48 kg Grah „ ........ —.— kg Kromp'r „ ..........20, 24, kg ! Paradižniki .......24, 28, 32 kg Radić „ .......4, Ti merica Salata „ .......4, 6, glava Jesen „ .......6, 12 glava Čebula „ .... 14 do 24 komad Jnjca . .... 16 17, 18 komad Buče , ..... 5, G komad Pesa „ . .... 2 do 4 komad Malancane „ ......6, 10, komad Kumare „ ..... 4 do (i komad Koleraba „ • . . , . 2 do 4 komad illeko „ . . . ......56 liter Oljo fnajceneje) .......K 2 24 liter Sardele (sveže) .......K —•— kg Sardoni (sveži) . ......K —— kg li- MALI OGLlsj " r~ir—i se računajo po 4 stot. besedo, r™!!""! »■—JJ Mastno tiskane besede se raču- Lp!!—- najo enkrat več. — Najmanjša —5,—. ULJ : pristojbina znaša 40 stotink. : LJi_I Ravnilžaklje (vreče) vsake vrste. — Ulica nUpkljCllI Solitario 21, Jakob Margon. 129 Ulfin Crno, Hefosk. Asti in Ohanipagne VIllU in Brinja se dobi direktno v zalogi Fran-cesco Apollonio Trst, Via Gatteri 16. 294 HlljcaaM volno po dobri ceni, baker po 2 K, med ilUpiIil po 1 K. Naslov : APPEL, Piazza Scuole Israelitiche. saje včeraj na cesti Ključ-Bošket nekaj LSilliHU .zabeležnih knjižic in pasirnih listov. — K«lor jo našel, naj prinese proti nagradi na listinah označenemu lastniku. finih* |f«n uradovanja, tojnikovanja knj go-MlUifJ-JU ldLu vodstva in oskrbovanja zmožen uradnik v dobrih razmerah. Naslov: U radnik v Prvačini 116. 297 Potrtim srcem naznjanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc dne 12. t m. po krat'.-:i in mučni bolezni preminul njen prejubljeni soprog ALOJZIJ STOPAH gostilničar. Pogreb dragega pokojnika se je vršil 14. t. m. iz goriške bolnišnice naravnost na pokopališke, TRST, dne 15. t. m. 1915. Žalujoča soproga: Marija SSopar. T Podpisana javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da je njen ljubljeni brat Anten GomizeSI dne 13. t. m. v bolnici v Waras\vasarhely na Ogrskem v 23. letu svoje dobe izdihnil svojo dnšo. TRST, 15. julija 1915. Terezina Gcmizelj. Naznanilo. Podpisana Zavarovalnica naznanja svojim p. n. zavarovancem, da se isti blagovolijo obrniti za časa odsotnosti tukajšnje Podružnice „CROATIA", glede vsake informacije j in vplačila zavarovalnine, v trgovino: J. ŠTORA, ulica Molino piecolo 19 (tik kavarne Huova Vork), kamor se sprejemajo tudi nova zavarovanja proti požaru, vlomu, na življenje in proti nezgodam. TRST,* 14. julija 1915. Ztiuarouaina družba „CROATlft". VmmniF PlpfSlfl^ illllispl iliillll, I. vrste, užiten in za sejanje po nizki ceni proda Adolf Babuder Trsf* Via tarižitis št. 9 Ha oajvlile psvelje Il]es. ^|B apasf. veličansifa 3l£j8tIfJIlt&rtjfl... za skupno : Vojaške dobrodelne ^ame;^ : Ta denarna leterija \scbuje(/unaju danes 15.julija 1915. — Srečka stane 4 krone. Srtčke se dobivajo v odJeiku z:i dobrodelno loterije na Dunaju III, Vordcre Zollamte-tra-so ">, v loterijskih nabtralnicah tobak lrnab, pri d:ivčnth-poStnih-brzojavnih ia ž-lezni.ških nr ; v menji.I-r icah i t. a. — Igralni načrt za j roj .jalce sreč'< brezplačno. Srečko se dopoš ljajo po-tnine p o io. t h. glavno ravnateljstva državnih loterij. Oddelek za dobrodelne loterije).