139. Številka. Trst, v torek 'Ki junija IS99. Tečaj XXIV. ,,Edinost" izliaja dvakrat mi rtim. nutnn nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po prazniki!« nihaja oli 9. uri zjutraj. VrtrnfnlHH /.nu4h : 1 «e računajo po vmiitli v petitu. /ii več-kriitno naročilo ■« primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale. domači oglasi itd «e racunujo p« pogoditi. Vsi dopisi naj se poSil jajo urciliiisl mi. Net'ratikovuni dopisi »e ne sprejemajo. Mokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upm vtiRtvit. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trat. trednlšttu hi tiskarna se nahajata v ulici Carinita šiv. IS. I pnmilstvo, oil-pnmiislto In sprejemanje lnser»t<»tr v ulici Molin piccolo Stv, ■'!, H. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Kran Oodnik Lastnik konsorcij lista „Edinosti* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Dunaj 19. Dr hi se zamolio učiteljstvo obrtnih Šolskih zavodov uspešno udeležiti svetovne razstave v Parizu, namerava naučni minister učiteljem, ki se leta 1900 podajo radi študij v Pariz, dati n a čelo strokovno vodstvo. V to svrlio se izplačajo 400 učiteljem stroški potovanja v Pariz in šestnajste! ne vnega bivanja tamkaj. Razun tega se ustanove tega poletja kurzi za učenje francoščine, in sieer na Dunaju iu v Pragi. DlIllHj 19. Sklieujč se na dobro podučene kroge, pravi »Mene Freie Presse«, da je neresnična vest, glasom katere bi vladi hoteli začeti nova po-gajanja glede davka na pivo. To vprašanje je smatrati rešenim. Dlllinj 19. »Pol. Corespondenz« javlja: Od dne Hi. t. m. se na srbsko-turški meji ni več kalil mir. Srbski ministerski predsednik, ki je bil vsled zadnjih dogodkov podaljšal svoje bivanje na Du-naju, je danes nadaljeval svoje potovanje v Marienbad. Iliid I ni posta 19. »Ung. Tel. Correspondenz« javlja z Dunaja: Danes predpoludne je glavni guverner avstro-ogerske banke, dr. Julij Kautz, v večerni seji poročal členom generalnega sveta o dosedanjih pogajanjih med vladama in banko glede spremembe pogodbe. Seja je bila zaupna. Formalne predloge vlad se predložijo ravnateljstvu banke te dni, potem se snide generalni svdt še tekom tega tedna, da bo sklepal meri tori čno o predlogah. Bcrolhl 19. (Državni zbor.) O tretjem čitanju začasne trgovinske pogodbe z Angležko je poslane« Liebermann napadal Angleže zaradi njih postopanja na otoku Samoa. Državni tajnik je izjavil, da se Nemčija drži pogodbe o Samoi ter pogojev jednoglasnosti dotične odločbe. Višja komisija je prevzela začasno vlado. Kralja Malietoa in Mataafa sta obljubila komisiji, da se ji bodeta pokorila ter da izročita orožje. Mogoče je, da se reši spor z odpravo kraljevstva. PO O \j I S T K K. Na kmetih. 25 -Spisal Politks. y —— Vstopila sta v sobo. Bila je majhna in natlačena raznih stvari, ki so spominjale na lov. Na stenah so visele v pigprostih lesenih okvirjih razne lovske slike, Nad nizko zofo je krila steno bogata garnitura orožja, nad malo omarico za knjige je razpenjal krasen, našopan orel svoje peroti. N» tleh so ležale razne živalske kože. Nasproti vhodu so bila še jedna vrata. Ker so bila odprta, seje videlo, da vodijo v bogato opremljeno spalnico. — Sedite — je dejal on, ko sta vstopila, in porinil maji naslonjač pred. njo. Ona je sela brez volje, neka sanjava utrujenost jo je oklepala nepremagljivo. Vse misli so zbežale iu skoraj ni vedela, zakaj in kako je prišla le-sem. Reich je sel nasproti njej. Še nikdar mu ni bilo tako čudno. Jezik mu je bil težak, vsi udje kakor mrtvi. — Kaj ste prišli ? — jc spregovoril težko. — Nekaj . . . , jaz ne vem . . , , tisti dolg..., ne zamerite . . . , prosila bi vas . . . Njo je oblival pot. Nič ji ni hotelo priti na Pariz 11». W aldeck-Rousseau jo I>■ 1 predpoludne v elizeju ter je poročal predsedniku republike, Lotibetii, / rastnimi politiki. Iz- rsizil je nado/^^flkido" pogajanja še nocoj ugodno dovršena. Pari/. 19. \Vahleek-Rotisseau se je popo-ludne posvetoval z Levgues-om, Poinearč-jem, l)e-lombre-oin in Deloassč-jem. Kakor se misli, se ministerski kandidati zberejo zvečer pri NValdeek-Rousseau-u. Pari/ 19. Zbornica poslancev in senat sta imela danes čisto formalne seje; seje komore so se odložile do srede, seje seuata pa do četrtka. Pariz 19. Kombinacija \Valdeck-Rottsseau je izpodletelu. Položaj Tje smatrati zelri resnim. Itllll 19. V današnjem konzistoriju je imenoval papež ednajst kardinalov, med njimi nuncija v Madridu, kneza-nnddkofa goriškega, dr. Missio, nadškofa touluškega in nadškofe v Turinu, Ferrari in v Reggiu di Calahria. Prekoniziral je več škofov, med drugimi Stoilowskega za Lvov. Kini 19. V današnjem konzistoriju sta razun že navedenih ednajst kardinalov še imenovanu dva nadaljna, katerih imenovanje si je papež že prej pridržal; njiju imeni se priobčiti pozneje. Slovensko šolsko vprašanje v Trstu. (ZvrSetek.) Namestništvo oporeka v svojih razlogih, da bi mogla biti okolnost, da vzdržujejo Slovenci v okrožju pomerija tržaškega privatno ljudsko šolo, bistven moment za presojevanje zahteve po ustanovljenju slovenske šole v šolski občini, ki že obstoji, in sicer ozirom na potrebo šolskega pouka, ter argumentira nadalje tako-le: V konkretnem slučaju je odločilno le to, je-li zadoščeno potrebam pouka otrok onih 116 opravičenih prositeljev v tržaški šolski občini, oziroma je-li pamet! Zastonj je iskala hosed. S trudom je odpirala usta, a njene lastne besede so ji tuje in ne-umljivo donele v ušesih. Ta dišečfzrak ji je zastavljal dihanje. Popravila si je ruto. Vse jo je tiščali*, v glavo ji je postajalo čimdalje bolj vroče. ^ strahom je sedela na naslanjaču, menila je, da se mora zdaj pa zdaj udreti v kak globok prepad. — ^ paradi dolga ste prišli ? —je dejal Reich brez naglasa. Niti ni vedel, kaj govori. Samo gledal jo je. Tisti njen sveži, polni obraz in ona pr.su, ki so se v zdi ga In tako nemirno ! Ona je čutila njegove poglede in postajala je vedno bolj zmedena. Spomnila se je svojega moža in onega neprijetnega, smrdečega diha, ki se ji je tako gnusil. — Zaradi dolga, kaj ne'.' —je vprašal Reich še enkrat, ker mu frua ni odgovorila. ' ... /j uj ~ — Da, da — je pritrdila mehanično in ono šumenje v glavi se je večalo. ^ Pogledala gaje in njegov beli, a vendar močni mq&ki vrat se ji je čudno upalil v misli. On si je podprl glavo in pri tem se mu je je odpela srajca v zapestju, da se je videla njegova bela, polna roka. opravičena zahteva, tla ho ustanovi v okrožju (pomerijo) mesta tržaškega ozirom na potrebe šolskega pouka še ena šola vrhu onih deset slovenskih ljudskih šol, ki že — obstoje v tržaški okolici!! Na ta, si stavljena vprašanja odgovarja visoko e. kr. namestništvo v svoji izpodbijani odločbi na kratko: 1. tla se nahajajo stanovanja Slovencev ravno v onem pasu perimetra mesta, ki jo bil ustvarjen z dež. zakonom od 1. aprila 1H82.; 2. tla so ta stanovanja oddaljena manj nego 4 km. in v večih slučajih celo samo 1'4—2'7 km. od ljudskih šol v Rojanu, V rdeli in Skednju, in da pogoji za pohajanje šol, ki veljajo za Slovence v Trstu, niso nikakor bolj neugodni, nego oni, ki so bili ustvarjeni v drugih kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, z določilom o mejah za ušolanjc na podlagi § 59. drž. šol. zakona. Vsled tega — tako pravi namestništvo — ne more s stališča potrebe šolskega pouka ugoditi zahtevku za ustanovljenje slovenske ljudske šolo v okraju (perimetro) mesta tržaškega in posebno ne v središču istega mesta, in sieer za povprečno pet-| letno število (5 let 1H88/89—1HU2/93.) od 170*8 j otrok prosilcev, dolžnih pohajati ljudsko šolo in stanujočih v mestu. Na take argumentacije je odgovoriti nastopno: ()kolnost, da Slovenci v mestu tržaškem z velikimi materijulniimi žrtvami vzdržujejo privatno ljudsko šolo, dokazuje jasno in nedvomno, da obstoji potreba slovenske ljudske šole v okrožju mesta tržaškega iu da slovenski stariši živo čutijo to potrebo. Ako bi ne bilo take potrebe, bi gotovo slov. stariši ne nabirali leto za letom tisočakov v vzdrževanje take šole. Kar se dostnje opazke, da je odločilno, je-li zadoščeno potrebam šolskega pouka 116 opravičenih prositeljev, treba naglašati, da je tako stališče formalistično stališče ter da ministerstvo, ko je postavilo načelo, naj se preiskuje potreba slovenske Ona jo je glodala i čudom. Vsi vaški motki so imeli tako koščeno, grdo žilave roko, a ta roka je bila videti tako mehka in nežna. Spomnila se je zopet, po kaj je prišla. Skušala je zbrati svoje misli. A nikakor ni šlo. Vse se ji je mešalo skupaj. Iu on jo je gledal tako žgoče-lačno! Čudila se je, da tako mirno sedi njej nasproti. — Pa prositi moram, prositi! — ji jo znova šinilo v misli. tfstala je. Ce prosi, vendar ne more sedeti! To ne gre! S težavo se je držala po koncu, noge so se ji tresle v kolenih. — Gospod, gospod! . . . Sestro imate in mater in . . . Ali kaj že, kaj ? ! Nič ni vedela. V glavi ji jo šumelo, da je komaj slišala svoj lastni glas. Začela je z nova. — Gospod, otroka imam, veste in . . . In zdaj //»pet ni vedela dalje. Kaj je že hotela reči ? iole, gotovo ni mirdilo na to, da se ima li> preiskovanje vršiti le z ori nun na 118 prosilcev, ampak z ozirom nn potrebe Slovencev v Trstu sploh!! Šola, za katero se prosi, ni namenjena le za prosile»>, ampak za v>.e slovenske stariše, kateri l>i hoteli pošiljati otroke v slov. h«>1o vseh izvršilnih dež. šol. zakonov namestništvo pač ni mislilo, ker bi sicer gotov o ne trdilo, da niso razmere tržaških Slovencev v šolskem oziru neugodnejše, nego drugod, ter bi se moralo ozirati na lokalne razmere. Da so lokalne razmere v Trstu take, da zahtevajo ne eno, ampak več šol v okrožju 4 km., izhaja že iz tepa, da obstoji v pomeriju mesta tržaškega za italijanske otroke ljudskih šol ter da imajo Italijani ravno v onem pasu, ki je bil priklopljen pomeriju mesta tržaškega vsled zakona od 1.4 1882., nič man j nego f> l judskih šol. Razun tega pa obstoje italijanske paralelke za okoličanske Italijane v bližnjih Barkovljah, v Rojanu in v Skednju, torej, razun v sv. Ivanu, v vseh onih šolah, v katere naj bi zahajali tržaški slovenski mestni otroci. Ako se ne zahteva od italijanskih okoličan-skih otrok, da pohajajo prej omenjene italijanske mestne šole, kako se more zahtevati od slovenskih mestnih otrok, naj pohajajo okoličanske slovenske šole ? ! Potreba slov. mestne šole je torej indirektno priznana že s tem, da so ustanovljene za italijanske otroke v Barkovljah, Rojanu in Skednju paralelke, akoravno imajo italijanski otroci ravno tako dolgo pot v bližnje mestne šole, kakor slovenski mestni otroci v bližnje okoličanske šole. Lokalne razmere, vsled katerih se je torej skrbelo za italijanske otroke, so iste kakor one glede slovenskih otrok. In te razmere je iskati v prvi vrsti v okolnosti, da je učni načrt različen za mestne in različen za okoličanske otroke; da je | Trst veliko trgovinsko mesto z živahnim prometom • po ulicah ter da se v takih razmerah ne more za-j htevati, da hodijo otroci iz okolice v mesto in narobe iz mesta v okolico v šolo, izpostavljaje svoje življenje in zdravje vsakovrstnim nevarnostim, in v nadaljni okolnosti, da so vremenske razmere v Trstu, kjer razsaja po zimi huda burja, a po leti neznosna vročina, take, da se ne more zahtevati od nežnih otrok, da bi hodili v šolo, oddaljeno pol in več ure od njih bivališč. Vse te okolnosti dokazujejo na nedvomen način potrebo slovenske ljudske šole v obsegu ' mesta tržaškoga. A izborno podkrepljenjc zahteve slovenskih | starišev je tudi oni razglas, ki ga izdaje mestni mu-i gistrat vsako leto in ki povdarja izrecno, da otroci ne smejo prestopati iz Šole jednega šolskega okrožja v šolo drugega okrožja. Kako se to strinja z zahtevo istega magistrata, I odobreno od namestništva, da naj hodijo slovenski otroci v okoličanske šole, ko vendar ni dovoljeno, da se prestopa iz okrožja ene šoie v šole drugih šolskih okrožij'!! Ali pa imajo morda Slovenci poseben, seveda I v tem slučaju odijozen privilegij, da smejo vsi brez izjeme in brez posebnega dovoljenju letati, kakor se jim /.ljubi, iz svojih šolskih okrožij v okoličanske šole ? ! Dejanske, obstoječe šolske razmere v Trstu so j enake za Italijane in za Slovence, in v ustanovnih J zakonih zajamčena ravnopravnost zahteva, da se istotako postopa s slovenskimi kakor se postopa z italijanskimi šolskimi otroci. V tem /mislil razumevamo mi odločbo ministerstvn, s katero je bila uničena odločba c. kr. namestništva od dne 1. julija 18<»4. št. lOOill/VJI. in v tem zmtslu bi bilo moralo torej namestništvo odločiti o našem u toku, ako bi bilo objektivno uvaževalo in upoštevalo faktične razmere in potrebe, česar pa ni storilo, kakor to dokazuje izpodbijana odločba. Slednjič smo tega menenja, da je v interesu ne le prosilcev, bivajočih v različnih delih mesta, ampak tudi v interesu šolske uprave in magistrata samega, da stoji taka šola v središču in ne ob periferiji. To so bistvene točke utoka, sestavljenega po dru. Gregorinu. Argumentacija je jasna, da ne more biti bolj - ravno zato, ker je oprta na no-torična, neoporečna dejstva — in po vsej pravici pričakujemo z vso radovednostjo, kaj poreče na ta u tok slavna vlada: Thun-Kaizlova ? ! Politični pregled. TRST, 20. junija lw<**. Iz progressovske domačnosti. Ozirom na nakano salezijaneev, da bi ustanovili tu zavod za zanemarjeno in pokvarjeno mladino, je na vstal razkol med progresovei. rogresso» pa je drugačnega menenja in je napovedalo boj salezijaneem, ker so — klerikalci. (Salezijanci so red, ustanovljen v 1»>. stoletju po Franu Šaleškemu). V ta namen so bili sklicali v nedeljo shod. Na tem shodu je zlasti predsednik Benussi polemizoval proti stališču «Indipendenteja >, da Salezijanci so sicer res Italijani, a da so klerikalci in kakor takim, da jim ni zaupati, da ne postanejo kedaj — kaj druzega. Ali dragi gospod Benussi! V istem govoru svojem ste pa rekli: naseere italiano vuol dire nascere liberale..... Torej, ali ne velja to tudi za salezijance ?! <'e je za vsaeega že njegovo italijansko rojstvo dovolj poroštva, da je tak, kakor ga hočejo imeti gospod Benussi in družba, čemu potem ves boj proti salezijaneem, o katerih pripoznava gospod Benussi sam, da so rojeni Italijani!! Potem ima vendar-le «In-dipendcnte» prav! Poslednji list ni ostal dolžan odgovora. V včerajšnji številki pot rja, da je bilo res tako kakor smo rekli mi: da sa na shodu napravili fijasko! Vse da je bilo nekako prisiljeno, sosed je gledal soseda po struni, eden ni zaupal drugemu, ker se je vedelo, da je soeijalistov na shodu, a se ni vedelo, koliko jih je in kdo jih jd klical, in je vsled tega manjkalo zložnosti v navdušenju. Mnogo odličnih oseb je manjkalo. Shod da se je izkazal nepotrebnim in neprimernim. V odgovor na napade predsednika Benussija na izdavatelja «Indenpenta» Riccarda Zampierija, objavlja ta list izjave nekaterih najhujih ined rndečimi, a la Spadoni, Barison, Bančili, Bernardino, par Bascoviehev, ki obsojajo napade na ta list. Benussi je zaklical tudi izdavatelju «Indipendenta*, naj — gre! Poslednji pa odgovarja, da ne gre! Taka je sedaj ta mala vojna v progressovski domačnosti, ker niso jedini med seboj : ali so italijanski klerikalci tudi «rojeni Italijani*? ! In ta mala vojna se utegne završiti s tem — kakor že naznanja «Indipendente« — da se zasnuje novo progressovsko društvo, da dobimo torej tudi v Trstu : čiste, še bolj čiste in najbolj čiste irrenden — tiste. O nagodbi. Zagrebške vladne m ravno «bnmmel», je bila hitro cela vojska na nogah. Začetek veselice «Slovanskega pevskega društva* je bil dol ocen na 7. nro zvečer, a žo ob ♦». uri so nemški hurši zasedli vse prostore ter izdali parolo, da v bližini »svoje« šole katero obiskuje več slovanskih nego nemških dijakov no trpe nikako slovanske slavnosti. Vseh buršev je hilo ka-oih 000, a pridružilo se jim je tudi precejšnje število učencev hernalske gimnazije. Ko so prišli slovanski gostje, niso dobili prostora. Policijsko vodstvo, ki je izvedelo za naklep nemških buršev, je poslalo 20 redarjev na lice mesta in je zahtevalo, naj za slavnost določeni reditelji ukažejo buršem, naj odidejo. Občinstvo pa se ni hotelo izpostaviti napadom in insultom ter je korporativno odšlo. Slavnost je seveda izostala. Policija je potem pregnala nemško burše, o kateri priliki je dva izmed njih aretirala. Vse v čast in slavo nemške — kulture! Dobro tudi to; vsako tako nasilstvo je nov argument za slov. vseučilišče v L j ubijani! Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti je nabrala mala Lizika Gustinčičeva dne 1H. junija v »Narodnem domu« v Barkovljah med tržaškimi in barkovljanskimi rodoljubi 0 K. O tej priliki moramo pohvaliti oddelek »Slovanskega pevskega društva« iz Trsta, ki je ta večer izvajal krasne mešane in možke zbore, za kar je žel burno odobravanje od navzočega občinstva. Take pohode narodnih lokalov priporočamo toplo vsem narodnim društvom v Trstu iu okolici. Slovenska dekliška šola družbe sv. Cirila ill Metoda pri sv. Jakobu v Trstu priredi dne 9. julija t. 1. — povodom zaključenju šolskega leta — na družhinem vrtu v ulici Giuliani štev. 2H veselico s petjem in predstavljanjem igro »Dve materi«. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina na veselico za osebo 25 nvč., za otroke 15 nvč., sedeži 15 nvč. Cisti prihod je namenjen za nakup potrebnih učil, zato se sprejme hvaležno vsako preplačilo in vsaki dar. Iiadi blagega namena in na ljubo naši nadi — slovenski šolski mladini — bo sodeloval na veselici tamburaški zbor rodoljubnega društva »Kolo« in pa pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metoda«. Isti dan priredi učiteljstvo šole razstavo ročnih del v šolskih prostorih od 10. ure predpoludne do (>. ure popol. ter vabi na isto uljudno slovensko občinstvo, posebno pa sta riše in skrbnike naših »Ciril-Metodovih« otrok. O vsporedu na veselici in o razstavi ročnih del spregovorimo prihodnjič obširneje. Za danes opozarjamo Slovence iz Trsta in okolice — posebno našo inteligenco — na veselico in razstavo ročnih del naših izolskih deklic, ker bo oboje sijajno in dostojno slovenskega imena. Slovenska društva v Trstu iu v okolici pa prosimo, da bi blagovolila prenesti vse veselice dne !>. juliju t. 1. na kateri drugi dan. Sprememba učnega načrta za višje gimnazije. Deželnim šolskim uradom je došel razpis ministra za uk in bogočastje, s katerim se načrt za pouk v matematiki in fiziki na višjih gimnazijah znatno olajšuje in tiprošča. Istodobno skušajo, da bi za prirodoslovje uveli več ur na teden. Dražbe premičnin. Vsled naredbe tukajšnjega c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari, se bodo jutri v sredo 21. t. m, vršile sledeče dražbe premičnin: V ulici Acijuedotto št. 52 oder; v isti ulici št. 30 hišna oprava; v ulici Coroneo št. 6 jestvine; na Kontovolju št. 13 šivalni stroji; v sv. Križu št. 224 sodi; na trgu dela Borsa štev. 9 ure in v ulici S. Giacomo iu Monte št. 4 hišna oprava. Okrajna bolniška blagajna. Tekom inino-lega tedna seje prijavilo 439 slučajev bolezni; ozdravljenimi je bilo proglašenih f)0H slučajev; v zdravljenju je ostalo 7(50 oseh, med njimi 1 17 takih, ki so ponesrečile na delu. — V H.'l slučajih so se bolniki pregrešili proti odredbam zdravnikov. — Na junlporah »e je izplačalo 13.0415'54 kron. Parnlk «ltohemiu je še le včeraj popo-ludne zapustil lazaret pri sv. Jerneju. Predpoludne so zdravniki znova pregledali potnike in moštvo. F.dinega bolnika, no dečka, kakor smo poročali krivo, ampak deklico, ki trpi na lahki tifo/ni mrzlici, so spravili v holnišnieo pri sv. Magdaleni. < >b uri popohidne so vzeli z jambora rumeni kon-tumacijaki prapor, in parnik je odplnl v svobodno luko, kjer so se izkrcali potniki in blago. Nezgoda na parnikii. Včeraj jutro je med pristajanjem iu pripenjanjem Llovdovega parnika «Imperator*, došlega z llomhava, 20-letni mornar Viktor Serohognu dobil levo roko med sklepe neke verige ter se je nevarno ranil. Odtrgalo mu jo on prst. Po prvi pomoči na krovu so ga spravili v bolnišnico. Ljubezen, poiieverjciije, samomor. Dne 1 t. m. popol u d ne se jo v Budimpešti ustrelil z revolverjem ofiei jal v zalogi kolkov, Julij Goldeek. Samomorilec je hil u zoren uradnik. Pred poldrugim letom pa so je seznanil z neko šiviljo, ki ga jo pulila, kakor to umejo taka lahka dekleta. Ko so mu usahnili lastni viri, začel je nesrečnež po-neverjati kolke. Poneverjena svota je velika. V bojazni, da pride njegova nepoštenost, na dan, se je ustrelil. Ne vprašajte me, kdo!! 32-letnu. Marija Pichler iz Skednja št. 291 je iskala včeraj popo-ludne pomoči na zdravniški postaji, ker jo je malo poprej nekdo natopel ter ji malo pokahil obraz. Skrivnosti, kdo je krivec, ni hotela razkriti. Kdor visoko pleza, nizko pada. Kmetovalce Anton Furlun pri Kopru jo veselega srca trgal črešnje, kar se je zlomila veja, iu mož je padel na tla ter se nevarno ranil na zgornji ustnici in na lovi roki. Noki koperski zdravnik mu je podelil prvo pomoč, potein so ga spravili v IV. oddelek tukajšnje javne bolnišnice. »Stara ljubezen ne zarjavl». Nekaj časa je toga, kar sta se vroče ljubila delavec Anton de ' Camussio in lepa Viktorija D. Nekoga dne pa sta šla — «žal besede v ustih ni, žale inisli v srcu ni» — vsak svojo pot. Ukljub temu sta nekdanja ljubimca ostala, kakor je to dandanes moderno, tudi poslej dobra prijatelja. Da, Anton, se jo premagoval celo toliko, da je kakor pobratim občeval tudi s svojim naslednikom, ki je za njim kraljeval v velikem srcu krasne Viktorijo. Večkrat so se sprehajali skupaj ali pa pri dobri kapljici razpravljali v stoičnem miru dnevna in srčna vprašanja. Tako so sedeli predsinoei v neki krčmi ulice della Scorzeria ter veselo kramljali: pravi uzor po-bratiinske trojice. Nenadoma pa, Bog si ga vedi, kaka muha ga je pičila, je zgrabil naš Anton čašo pred seboj ter jo treščil s tako močjo ob rob mize, da se je razletela v prah, njega pa znatno ranila Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alessaniro Levi Miiizi v Trstu. Piazza l{osa rio ž te v. 2. (Šolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarijali, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg 8. (liovnnni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. P0T Moje pohištvo donese srečo! na mki. Prerez«I ni je žilo odvt>dnico, iti kri je tekla v potokih. \* i k torij a m ti je stregla, a nje »sedanji* je |H>klieal redarja, ki je spremil «samo-ranjenea* un osredno rešilno postaj". Kaj ga je napotilo k taki siimo-poškodhiAli pozno vzbujena ljubosumnost, ali zavist, ko je gleilal srečo in zadovoljstvu svojega naslednika? Različne vesti. Delavsko gibanje. Kakor poročajo iz Prage dne lih t. nt., so v Taehan-u tamošnji voditelji delavcev priočili oblasti sklep da je štrajk zaključen. ulj$i / važnimi putiuitiriiiiimi novostmi lastne H i/.mijillm telmlč............. glasovirj i dol«? ni' imjlioljo in mijeeuejt« illicktno pri tovarnarju Henriku Bremitz o. kr. dvornemu zal&gatelju, Trst — Borzni trg številka 1) — Trst Ilustrirani katalogi ua ziih te vanje franko. Zanimiv oglas kolesarjem! kolo iz i tovarne Joharni Puch is Gradca ustanovitelja industrije /a kolesa, je najbolje kolo sveta I«. Golobi? v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini in glavni zastopnik /.a: Trst, Primorsko in Dalmacijo. Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1H31.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga In zavarovanje na življenie. DruStvena glavnica in reserva dne 31. decembru 1893.....gld. f»H,071.U73H4 Premije 7,a poterjati v naslednjih letih...........30,641.700*64 Glavnica za zavarovanje živenjft do 81. decembra 18H4. . . . „ 1(10,929.«:I6-O3 Plaćana povračila: a) v letu 18 od začetka društva do .11. decembra 1H«>4........292,401.706'61 Letin računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjc-neja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Hta/ione št. 888/1 v lastnej hiši. vina F. P Via delle Poste it. 10. Vina dalmatinska, Jstrijnnska in italijanska iz slo-veeih kleti po eenali da He ni bati konkurence, pristna in najboljše kakovosti. Istrsko fino po gld. 32, in 34 — Dalmatinsko po gld. 30 in 32. — Opollo fin po gld. 34, italijansko po 28 in 32 v vsaki j množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vse prosto na tlom v kateremkoli krnu mesta. NB. Narofibe vzprejemajo ie dir«lctno v uloflpo poštnih dopisnicah. c.kr. nriv. aslrijsEeia krite zavoda za trgovino In obrt v Trstu. Novol xa vplaftlla. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz "2llAnj0 30- „ „ 3"/.„ V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2 °/0°/0 3-mesečni „ ^U0 •i- „ „ 2 »/,•/ na pisma, katera se morajo i/plačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, steoijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2H. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okroftni oddel, V vredn. papirjih na vnako svoto. V napoleonih brez obrest Nak&znlo« na Dunaj, Prago, PeŠto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, A rad, Hielitz, Gablonz, Gradec, Hibinj, Inoinostn Czovee, Ljubljano, Line, Olomuc, Ueichenherg, Baaz iti Hol-nograd, brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, divi/., kakor tudi vnovčeuje kuponov proti odbitku l°/00 provizije. Inkaso vseli vrst poti naj umestnej šimi pogoji. Predujmi. Jamče v ue listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolimi ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojili. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki v pobrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sre brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodhi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Pomladansko zdravlij ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tisočem! evet" (Mlllellorl). Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-uju in hemoroidom. — Jeden omot za ozdravljenje stane f>0 uvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMMARER „Ai due Mori" v TRSTU, veliki trg. Tudi za 55 nvč. v markah dopošlje se franko. Zaloga pohištva ne „Alla nuova Abbondanza-', Trst, Via Torrente štv. l(i., se toplo priporoča slavnemu občinstvu za mnogobrojeu obisk' Cene brez konkurence ! (meble) Petra Muaohlka poleg dobroznane gostil- Proda se 1 miza ovita s cinkom, 1 stelaža /a prodajalnieo, stekla za vrata, okno in zatvorniee, miza za pripravljanje mesa in več družili priprav /a obrt se svinskim mesom, vse t<» pri Ivanu Dordei, v ulici Molino grande it. 10. -•O*- M. U. Dr. Ant. Zahorsky pri poroča svojti pomoč na porodih, ahortili in vseh ženskih boleznih, kakor: norednosti v perijodi, krvavenje, boli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseli slučajih bolezni. i 8, od 9. -11. in od 2. - 4. -+0+- FILLTALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejeina uplačila na tekoči račun ter jih brestu je: Vrednostne papirje: po 28/h°/o proti 5 dnevni odpovedi n 2V/„ n 12 „ „ 3l/4°/o ,1 4 mesečni „ a i/ o/ s n " /s lo »i " u n 3B/g°/0 „ 1 letni Vapoleone: po 2 °/0 proti 20 dnevni odpovedi »i 2'/ju/o " 40 „ „ u 28/4°/0 „ 3 mesečni „ « 3 »/„ n 6 n Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja otl 25. oziroma 2. avgusta naprej. h) Za giro-eonto daje 2n/4u/„ do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a eheque ; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - eorrentiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice ia kupone proti primerni proviziji. „A G RIC O L" Patent T. 49/I008. Privilegovano mehko kalijsko milo sa uničevanje mrčeiov ruztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r e u t i u a, Istr e, (t oriš k e in pri t u k. p o I j e i izkušeno kot Uspešno sredstvo /. zatiranjem vseh parasi-karnih in kripto^amidnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, s a ti na drevesa in zelen jati. Navodilo, kako rabiti »A g r i e o l«, mi zeljo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Via Llmltanea itv. 1. Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 1 (>, na dvori&Ču; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Via Farneto ; Cillla, Ponterosso; Cumar, Via Belve-dere ; letlersitz, Barriera vecchia; Mlzzan, San Gia-como; Ongaro, Via deli'Orologio; Petrone, Via Giuiia in Cumar, Opčina. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL 'Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemale«, žimnle in peresuic, »gleilal in železnih blagajn, po cenah, da se ni batj konkurence.