Leto m. V OaUi, As* 6. Mfto^lm L UM Štor. 2». DOMOVINA », 16 ta M. das mkagoS-čaval z rakijo in kavo. — Dobro mi doiel A si li se utrudil?* .Nekaj malo. ko smo se začeli plaziti na gor." .Nisi ti vajen teh naših potov. A mi ubogi niti ne znamo za lepie. nego mislimo, da na svetu ni l»oljših ni lepših. Kjer se rodiš, tam misliš, da je najlaglje živeti. Ali težko ti mi živimo Mučimo se kakor živina' .Pa vendar vam zavida vse Srbstvo. da tu živite v slobodni Črni «iori," reče jej gl nadzornik. I .Da, i .more", poprime prote, kateri je j med tem usedel poleg nadzornika na kamen zraven ognja v kuhinji. Vas .lavijo in preganjajo i Madjari in Nemci druge Turki, a tretje Se itali-| janščina. Nikjer dobrega — A mi smo ti. v I 1 zdravje (lospcdarjevo. slobodni: ne sodi nam sultan v Stambiilu. Trpimo, dokler se. jednok ne naveličajo tudi oni v Hercegovini. Bosni in Stari Srbiji pa se ne vzdramijo. da se stori konec temu Is-snilu prorokovemu!" .I»aj Bog čim preje*" .llola .lomačica. pohiti pa pripravi kaj za večerjo." reče proto. .Ž« je na pol gotovo, odgovori ona pretresajoč kotel, ki je Visel na buic h. in pritakmvša i«genj bliže železni plošči." .Nikar ne skrb;te za večerjo Malo sem lačen. Zadasta je jedno kohan«. jajce ali jedno kavo." reče nadzora k in odide s protoni in uMeljem v gornje nadstropje v oč,telj-vo sobo vzpen.aioči m? po priprostih lestvicah. .Čuvaj »•* gos|«dine.* reče proto. kajti so to .naše" stopnji«-;! Bila je to majhna lepa sol« z jedno pri-prosto posteljo od desek. V Crmnici so, rekel bi. ponajboljše hiie. a tudi snažnost je tu bolj udomačena, nego v katerem li kraju črne Gore. To nsj«left gotovo pri vsakem Črnogorcu redno posteljo, a tndi po ne-! koliko sob. Mnoge hiSe so zidane na «iva nad- stropja od tesanega kamena. V dolnjem oddelku ao hlevi, shranil« in druge staje. Sobe so nalašč po pod jene z 'leskami tako. da se često vidi skoz njih v dolnji del. Na vsakem hišnem zidu malone zapaziš poftkarice. luknje, da ae skoz njih more streljati, ke.lar bi napal sovražnik na hišo. Oprava pohišna je jako priprosta. To in tam ste po dve postelji, a po nekod komaj jedna. Blazinice. kjer so roke so 1, ali jeden čevelj, a dolge dva in napolnjen- z ovčjo volno. Pa že to se z«li kakor .mehkužnost" in .luksos" Črnogorcu srbskemu Šparlan-o. Pokrivajo se s koči; a sedaj opaziš v nekterih imovitejih hišah to«li pregrinjalo. Steklo na oknih je velika .dragocen- s " za Črnogorca. Baz bije li ae. te«laj pač dolgo čaka — leto todi dve. — dokler ne Itode prilike, da se popravi. Kos papirja zameni steklarja' ,llsj*e gospodine večerjati." reče domačira. Ona naravno ne sede za mizo. kajti Čraogorka ne pride mkdar k mizi. kado svojemu župniku in opatu gotovo jako hvaležni za to olepšavo božjega hrama. (Folom.i Znana tvrdka šmidl in Comp. prišla je pod konkurz. Celjske meščane je ta polom hudo zadel, posebno, ker so nekateri pri njem neposredno prizadeti. Dolgov je preko 2001J00 gld. imetja pa le kakih 50.01 JO gld. — Dolgo let se je ta polom pripravljal, a ker je šmidl jako navdušeno trobil v nemčurski rog. so ga ostali nemški meščani i kolikor jih je premožnejših i na kriplje podpirali. A pri tako slabem gospodarstvu, kakor ga je vodil Šmidl, je postal ta žalosten konec neizogiben. Kakor se namreč čuje. so se poslovne knjige vodile jako pomanjkljivo in bilance šmidl tudi ni preveč ljubil. Govori in čuje se pa Se mnogo diugih tainosti in jako skrivnostnih podrobnostij. Mi o tem danes ne bodemo dalje govorili, ker čuje se. da se l>ode nemara Se kazenska sodnija utegnila pečati s skrivnostmi tega konkurza. Mi nismo Skodeželjni. a z zadoščenjem vendar beležimo okolnost. da se je isti dan. ko se je šmidlnova trgovina zapečatila. odpečatila in zopet odprla trgovina našega narodnega trgovca gospoda Vaniča Kak krik in kako veselje je zaorilo v nemškem taboru pri naših nasprotnikih, ko j« prvi par mesci zaprl slovenski trgovec svojo Stalno. A kako hitro je prišla o soda nad nje. Mi pravimo nad nje. ker padec Gustav šmidlna je tudi udarec za celjske nern-škutarje in ai'-*r jako občuten udarec, vsled katerega se zibljejo Se nekatere druge napihnene nemčurske glave. i Pobegnil je kaknensci Peter Keber iz Slovenjega Gradca od dela pri dolenjski železni--L Beguna Antona Lorber-ja. ki je ušel od dela pri gosp. J. Janiču. prijeli so v Vidmu na Talijan-skem in prignali nazaj v •oljsko jetnišnico. Spodnje-fttajerske novice. 'Slovensko politično drustvoi s sedežem v Mariboru ima ondi h, septembra 1.1. popoludne ob 3. uri v prostorih čitalničnih občni zbor. Vspored: 1. Politični položaj, dr. Gregorec. 2. Javni napisi, uradovanje slovensko, dr. JIrašo-vec, dr. Rozina. 3. Ubrtn;ja, Dragotin Hribar. 4. Agrarno vprašanje (oskrbovanje delavcev), dr. Radaj. 5. Posojilnice in slov. hranilnice, dr. Sernec. ». Gozdsrsko društvo, dr. Glančnik. 7. Sprememba društvenih pravil. M. Volitev novega predsednika in odbora. 9. Poljubni nasveti društvsaikov. Prsdsedništvo i Premembe pri č duhovščini. I Č. gg. ka plani so premeščeni: J. Jodl od sv. I.rbana v Vojnik. M. Lah iz Šmartna na Pohorji k sv Hetni. J. Mihalič od Marije Snežne v Leskovet A. Mojžišek iz Žusema v Šmarten pri SI. gor.. R. Vaclavik od av. Heme v Žueem. M. Vav potič od sv. Petra pri Radgoni v Ljutomer, K Wenig it Ljutomera k av. Štefanu in I. Toman is Gonyegagrada v Slivnico pri Marib. — Novo mašniki ao dobili služI*., č. gg: H. Krašovec v Šmartnu na Pohorji. J. Košar pri sv. Petru pri Radg., M. Meznarič pri sv. 1'rl.anu. A. P r-stružnik pri sv. Ksaverju pri G. Gradu. A. Hav Selj pri Mariji Snežni. M. RoSker v G. Gradu J. Šaloven pri sv. Vida pri Ponikvi. M. Trtinek pri sv. Rupertu pri 1-aškein. Prememba pri politiSnih uradnikih.' Po litiške uprave uradnik g. O. pl. šmigoc v Ptuj je premeščen k namestniji v Gradec od koder pride v Ptuj g dr. \Veiss pl. Schleusaenburv. iTaki gospodiči so po navadi slovenščine nezmožni. čeravno imajo le s slovenskimi krne'i opraviti Kje so naši zastopniki!V) i Uradniki — politiki.) Dočim se slovensko misleči uradniki preskrbno ogibljejo slovenskih l>esed. brali smo po nemških novinah več urad nikov. sodnijskih in železniških, ki so se udeležili nemške slavnosti v Sevnici, ko se je praznoval, ondi .nationale Kleinarlieit" to je. veselje, da ondotna šola ni še oči zatisnila in lakote umrla Bode že še. kedar bodo .šulferajnove" jasli prazne. iMinisterstvo sopsr namsotniitvo.) Nemški časniki so poročali, da je bil predsednik c. kr deželnega Šolskega sveta štajerskega iMavil sklep o ustanovitvi nemške šole v Ljutomeru, a d« ministerstvo temu — kakor je znano — ni pritrdilo. Slovenci imaio zdaj še do upravnega sodišča odprto pot. (V Štorah pr: Csljii dela veliko slovenskih delavcev. Ti pa imajo več nemških uradnikov za nadzornike. Ti uradniki večinoma niso prijatelji Slovencem. Vendar tako netaktno se Se niso obnašali drugi, kakor neki pisač Dula -Ko j« praznovala teharska podružnica sv. Cirila in Metoda predzadnjo nedeljo občni zbor. razposlala je tudi nekaj lepakov v štore. Od teh bil je jeden prilepljen na vrata pri fabriki. Ko zagleda ta gos|Mxlič vabilo, vpraša vratarja, kaj da pomeni ta zeleni list na vratih. Vratar mu razjasni stvar. Dula zapove naj hitro odstrani to .nesramno' vabilo. Sluga se izgovarja, da niina .E moj proto, ti nisi mene dobro razumel. Jaz sein menil, da se ne pripravlja več nego katero jajce in kava. — k«r vem. da imate i jajc- i kave i mleka: a vi poleg take gospodske večeije dali ste pripraviti tudi to" — reče nadzornik. ,A nič nič. samo vzemite in jejte! Mi ne kuhamo, kakor vi. nego priprosto. pa boste ostali lačni." .Kdo bi liožji ostal lačen poleg take krasne večerje- .Saj desetero bi se lačnih najelo do sita!" — Tako sta se dolgo še razgovarjala proto in nadzornik o Šolah in običajih črnogorskih, o cerkvah in o raznih potrebah v narodu .Učitelj, zjutraj naj se deca zber'1 ob B. uri v jutru. Vročina je. pa bole bolje zaraneje. . Dobro. go* p-sline. Deca i tako pridejo v Solo o zori. Mnogokrat se jezim na to. Ali ima jih nekoliko tudi daleč po 1 , ure. pa se hitijo, da ne zakasne 1 .lavni nadzornik je zaspal mirno in vstal o zori, popil belo kavo. pa lutjd v šolo z otcem protom in s sestro knjaževo. gospo Bešo Plame-nac, katera po leti živi zvečine v Boljevičih, na dobru moževem. Okolo s«dme ure začel se je izpit. Otrok je bilo v treh razredih do 57. < »pazovalo se je na deci, da so mnogo snažneje oblečena nego v drugih okrožjih globlje v Črni Gori. Uspeh pri otrocih ni bil baS dober. Videlo se je. da njihov učitelj ni bil sposoben, da predaje v treh razredih. Vsak razred je jako pešal malone v vseh predmetih. Učitelj dečko kakih 17 let, a bil je nekaj trdoglav in ni hotel iskati sveta pri veš-čejih CrmniSkih učiteljih, kakor ga je i ustno in pisrm-no opominjal nadzornik: nego sramoval se je. da pri pozna svojo nesposobnost pred glavnim nadzornikom, kateri je tudi v prvi hip. ko je bil nameščen isti učitejj. bil proti predlogu, da se tako mlademu in še neveščemu dečku predli šola s tremi razredi; kajti v Bolje virih obstajala je šola že od več let Ali v Črni Gori stori se časih marsikaj tndi za ljubav rodu ali drugemu ljubljencu! (kakor povsod! Prev). Glavni nadzornik ostal je z uspehom iste šole nezadovoljen. Kes ta uspeh bil bi zadosten tndi v naših šolah pri slabejem učitelju; ali znajoč. kaj se more učiniti v Srdi s črnogorsko deco. in koliko so uspeli drugi vredneji in bolji učitelji, glavni nadzornik ni se mogel zadovoljiti s tem uspehom. On priporoči učitelja, da pojde še tri leta v bogoslovijo na (etinje i kakor mu je bil svetoval t odi preje, nego ga je namestil za učitelja) in da se tam spopolni v naukih, pa potem da se loti učiteljstva. Nemila je bila učitelja izjava nadtornikova: ali proto Plaruenac, kateri je ob jednem krajni šolaki nadglednik v BoljevMh in v l.imljanih, popolnoma se je soglašal z glavnim nadzornikom. akopram mu je ta učitelj bil sinovec. On je tud sam velik ljubitelj šole in pohajal je vsak teden po dva. trikrat šolo in opominjal učitelja, da se briga bolje. On je pazil tndi o drugih CrmniSkih šolah, katere so odlično uspevale, in mogel je lahko preceniti delo onih učiteljev in svojega sinovca. kajti Črnogorci so izvenredno bistroumni ljudje; spoznajo človeka hitreje nego mnogi na učeneji frenologi in fizijologi! Okoln 11. ure šel je glavni nadzornik, i gospa I teše Plamena«- in učitelj k proti naob-d -I <»bed je bil po črnogorski, a lepo čisto pripravl|er. Bilo je tu i jagnjetin« i piščetine kuhane in p«-• čene, i jajec i sira i kave; a ponujanja i na nbo, kakor. Ce bi se kaj lomilo In bil je res polom. Uprl sem svoj daljnogled kar tja na sredo, kjer se ceste križajo in kar sapa mi je zastala: slavnega Škofovega Gnsteljna ali kakor mu rekajo Schmidlna ni bilo ve«. No. kaj sem pravil, kaj dejal, da ni« prida ne bo iz te na pihnjene celjske nemSkutarije. Kaj zda) Gustelj-nu pomaga, da tako „fcyn" nemSko zna in kaj pomaga tudi njegovim prijateljem, da jih je tudi < n tako lepo nemško naufiil V Vidiš, ljubi moj Balaatov Ujzek. glej. da se mi tudi ti v kratkem poboljšaS, sicer ne I »ode vse prav. I* lepo ponižen bodi in kadar boš slišal, da kdo slovensko govori s teboj, pa lepo klobu«ek vzemi v roke. ker mol ti prinese groš. Iz nemške moke, pa IsS tudi ti malo kruha na pekel. - Da. Gustelj in l/ijzek oba okrogla, oba prebrisana, kako sta sopihala. ko ste jim tiste plane za tisto novo hišo na Jožefov«-rn trgu pokazali. .To ne sme biti. in ne bo", je rekel Gustelj; Lojzek pa je po žuženberško pristavil: .kar naj. pa naj". Ali meni se zdi. da enkrat ne 1.0 ne Gusteljna, ne lx>jzeka; tista vaša hiša tam. pa bo vendar stala Gospod urednik, verjemite mi, ponižni bodo še postali Celjani. Saj so si tudi tako ponižnega kandidata za deželni zbor postavili; mojega ljubega soseda Manči l-okavna. Malo je manjkalo pa bi bil jaz na vrsto prišel. No pa Manči-tu privoS«im tako sre«o. Njegova mama mu sicer niso nikoli prerokovali, da bo on Se deželni poslanec zato, ker so tisti hudobni profesorji zmiraj trdili, da Man«i ni smodnika iznašel, f* mož ima groš in to je v Celju zdaj. ko tisti .preklicani bekselj regira" tudi nekaj vredno. Kaj treba Celjanom smodnik iznajti, ko imajo drugih pametnih mislij na izbero. Saj so celo iznašli, kako se s kanonom okoli ogla strelja. Vi se smejete? Stvar je čisto priprosta. Ce se iz kanona strelja, potem gre krogla navzgor in počasi doli v krivo. Ce bi torej kanon položili na desno ali levo stran. Sla bi krogla zopet v krivo, torej okoli ogla Kdor ne verjame, pa naj llerc- I manovega Žandlna vpraša. Gospod urednik! Pustiva Celjane! Veliko ve«je veselje sem imel. ko sem v nedeljo pogled tje na Teharje uprl. Šment. to je bilo nekaj za me. ZepI in Kovač nista tisti dan noliene neumne skovala kar skrila sta se. Veste, jaz sem že od nekdaj rad imel Teharjane. Včasi sein tudi tje po tisti poti, kakor grof Un-h tje doli f topil — pa to je bilo Se v tehčjih letih. Ali v nedeljo so se pa obnesli. Kako je pokalo in grmelo, ko da bi Celje na kup padalo: potem tisti rudečesrajčni sokolci s peresom za čepico, da je čk-veku kar vid jemalo. Tako je prav. I.e pokažimo se in Se te potlačene Celjane zraven lovabiino, da IkmIo videli koliko nas je. Pa glejte, da ae v kratkem zopet prikažete tam pri Levcu kje Dotlej pa bode že zopet naravnal svoj daljnogled, s* ara grča Vaš puščavnik. Zs Brstič. (Preblagoslovljenje samostanske cerkve oo. Frančiškanov v Mrežicah.) V petek dne 2.». t m. okoli poludne je bilo že eek) mesto v nedeljski obleki. Vse bilo je i kraseno, iznad streh plspolalo je pa veliko število raznih zastav. Okoli tretje ure popoludne sprejeli st. naSega mil. kne-zoškola. Navzoči so bili sledeči gospodje: Fala-schini. kot župan z dvema drugima gospodoma in g. c. kr. okr. glavar Anreilca Nadalje blaga na-rslnjaka g. dr. Firbaa in veleposestnik I*vak: ki a j nista vstrašda nasprotne stranke in sta se tudi peljala na kolodvor k slovesnemu vsprejemu. Pozdravila sta mil. g knezoškofa dr. Firbaa v imenu čitalnice in g. 1-evak v imenu podružnice sv. Cirila in Metoda Pri kapelici blizo kolodvora bil je pa slavolok postavljen s sledečim napisom: .Hvaljen bodi Jezus Kriatus!" kateri je nosil tri majhne, pa vendar krasne zastave, med katerimi I. la je srednja narodna druga pa cesarska ia tretja deželna. Raz kspelico je pa papeževa zastava plapolala. Samostanska cerkev bila je zunaj krasno okinčana in nosila sledeči napis .Bxsnl-tabunt saneti in gloria! Benedictus. <|ni venit in nomine Domini!" Drugi dan v solioto bilo je bla-goslovljsnje in potem pontifikalna božja služba, pri katerej so g. pevci brežke .čitalnice" izvrstno peli pod vodstvom «. g kaplana Mešiček a Popoludne obiskali so mil. g. knezoškof bolnega g. župnika Ferenčaka v Černcu. kakor tudi okr. glavarja in župana. Na to zapustili so blagi gospod naše majhno mestece. Zvonovi so zvonili in naznanjali odhod. Od tod peljali so se z vozom do Rajhenburga in tam obiskali čast. oo. Trapiste. Ia dravskega polja. Skoro vsaka številka naše ljube .Domovine" nas iznenadi z veselim poročilom, da se je v tem ali ovem kraji slovenskega sveta ustanovilo kako društvo, ki ima med drugim tudi namen privesti priprostega kmeta vsaj do one stopnje omike, kjer se zaveda svoje narodnosti, kjer začenja spoznavati in ljubiti svojo domovino, svoj mili materni jezik. V tem oziru se moramo posebno laskavo izraziti o murskih Poljane.h. kateri so si ustanovili v teku majhnih let skoro v vsakej večjej vasi požarno, skoro v vsakej fari bralno ali pevsko društvo. V malo letih dobilo je mursko polje popolnoma drugo lice: marsikateri nemški napis je izginil ali se nadomestil s slov«-nskim. marsikateri polovičar se je spokoril. marsikateri občinski predstojnik opustil je nemSko uradovanje, ter se poslužuje milega domačega jezika Pa ne le na murskem polj", temveč tudi po drugem slovenskem svetu se je začelo narodno gibanje. — a žalibog Se ne povsod! Najslaltše v tem oziru je pač pri dravskih Poljancih in pri lialožanih. Tukaj nemSkih napisov kar mrgoli, ljudstvo rado tolče blaženo nemščino, občinski predstojniki z malima izjemami uradujejo v nemškem jeziku, če ga tudi niso zmožni, itd. In ni se čuditi tem žalostnim razmeram, ssj se vsled nemškega na-silstva nemSkutarije lahko brezovirno razvija, posebno pa. ker v vsem omenjenem osvetji ne najdeš niti jednega društva k> bi prolmjalo narodno zavest. Res žalostna prikazen! In ta se ne bo zboljšala. dokler se ne prehude oni zaspanci mlačnjaki, kojim do a«*daj ni bilo veliko mar n probujo dravskih Poljancev. Upajmo pa vendar, da bode kmalu bolje. Vrli ptujski narodnjaki sklicujejo sicer tu i tam ljudske shode, snujejo podružnice sv. Cirila in Metoda itd., toda desno dravsko obrežje popolnoma brezirano. In ravno tukaj bi bilo dovolj dela Mislite med drugim na Breg, llajdin. posebno pa na sv. Vid, kjer je skoro vsaka druga hiša okinčana t?) z nemškim napisom, a slovenskga pa zastonj iščeš. Kje ste narodnjaki Vidovski?! Pa ni samo v omenjenih večjih krajih, temveč že skoro v vsakej najmanjšej vasi najdeš kak izvržek, ki se svojim nemškim duhom meh-kuži nevedno ljudstvo. Mislim, da je zadnji čas, da se otresemo naše mlačnosti. ter kmalu začnemo delovati na to. da dobi ptujsko polje, kjer živč sami Slovenci, tudi slovensko lice. Delo ne Ik> tako težavno, ko se nain dozdeva; sicer bodemo naleteli na marsikatere ovire, toda s doslednim postopanjem bodemo gotovo dosegli naš namen. Snujmo društva, koje imajo drugod, pokažimo svetu, da nDnio Poljanci — zaspanci, pokažimo, da tudi v naših srcih plamteri ogenj ljuliezen do naše ljube domovine, do milega našega jezika! Razne stvari. i Slovenski dnevniki ia časniki :i .Cerkveni glasbenik*. .Cvetje z vrtov sv. Frančiška*, .Dolenjske Novice*. .Dom in Svet". .Domoljub", .Domovina", .Duhovni paatir*. .Kdinost", .Gorica*. .Gospodarski list*. .Kmetovalec*. .Kres", .Krščanski detoljub" s prilogo .Ali znaš", .Ljubljanski zvon". .Ljudska kajižnica". .Mir", .Soča", .Novice". .Pavliha". .Popotnik", .Primorec", .Rimski Katolik". .Rodoljub*, .Slovenec", .Slovenski Gospodar*. .SIoveLski kmetovalec". .Slovenski Narod". .Slovenski obrtnik". .Slovenski pravnik", .Slovanski svet*. .Sloveoski prijatelj". .Soča*, .Stajarski gospodar", .U«ita|jski tovariš", .Vesna". .Vrtec". .Zadruga". .Zgodnja Danica" Slovenci imamo torej 39 časnikov. Bulgari imaio 8 Časnikov, Čehi 448, Hrvati 38. Poljaki 163, Ru-sini 53. Srbi 29. Slovaki 9 in LotUki Vsndi 0. (Koliko in kshfcufi viaa js Ista lMt Štajerska ia Kraajsha Mak frliilili?, V najnovejšem izkazu vis. c. kr. poljedsiskega mk nisterstva berein naslednje podatke o lanskem pridelku vina Na Gornjem Štajerskem pridelalo se je 57.831 hI vina. na Spodnjem Štajerskem pridelali so pa v okraji Mariborskem 26031 1.1, v St. Unartskem 5.220 hI, v Slov. Bistriškem 4.046 hI. v Ptujskem MA8M hI, v Ormoškem 10.992 hI, v Rogaškem 4 870 hI, v Gornje Radgonskem H 903 hI, v Ljutomerskem 7 562 hI, w Brežkem 15.900 hI, v Pod«etrte«kem 12822 hI, v Sevniškem »1.375 hI, v ŠmarjiSkero 10.931 hI, v Celjskem 16.814 hI, v Konjiškem 12.179 hI, v Laškem 7.372 hI, v Vranskem 50O hI, v Gor-njegraškem 380 hI, v StovtojegraSkem 0 hI, v Marenberškem okraji 16 hI, — skupaj 230 200 hI. Ako račnnimo hI po 25 gkl. tedaj znaša vrednost vsega pridelanega vina 5.9*0.000 goldinarjev — Na Kranjitkein v Litijskem okraji 9.090 A/, Mokrom-škem 5.688 hI, v Krškem 943 hI, v Kostanjevi-škein 3.240 hI. v Radeškem 7 325 hI, v Novomeškem 13.946 hI, v Trebanjskem 4 769 hI. v Žo-žemb-rškem 1.030 hI, v Metliškem 331 hI. v črnomaljskem 7.305 hI, v Zatiškem 3H9/•/v Kočevskem 227 A/ v Vipavskem 28.329 hI. v Posto-jinskem 508 hI, v Senožeškem 209 hI, r Bistriškem 794 hI. Skupaj 93 220 hI. Če račnnimo /./ po 20 gld. tedaj znaSa 1,000801 goldinarjev. — V primeri k Štajerski malo kaže. kako močno j* na Kranjskem t rt na uš razširjena, osobito po Dolenjskem. (Razmerje otrok k prebivalstva.) Na 100 pre bivake v pripada Sok> obiskujoči h otrok na Finskem 17, v Prnsiji 17. na švedskem 18. v Švici 16. v južni Nemčiji 15. na Norveškim) 15. v Franciji 14. v Veliki Britaniji 14, na Nizozemskem 14. v Avstriji 13, v Zjedinjenih državah 13. na Ogerskem 13. na Danskem 12. v Španiji 11. j v Belgiji !0, v Italiji 7, na < Irskem 5. na Pori n | galskem 5. v Bosni 2. na Srbskem 2. na Ruskem 2 in na Rumtinskem 2. (V Parizu i so ines.-ca julija 1.1. najstareji i ljudje na Francoskem zborovali; mlajši nobeden ni bil kakor 90 let. Predsednik temu zborovanju je bil g. dr. Boissv. ki je rojen dne J. aprila 1793 ! in d«-luje uže 70 let kot zdravnik. I^etii 18*6 naSteli so na Franc, .skem 80 oseb. kattre so I starost 100 let. 15 101, 7 102. 6 103. 5 104. j 3 105 let, stari, jedna ženska dosegla je 112 in jeden mož 116. leto. Votel red » jntai Mwid, veljaven od 1. maja t. I. Odhod iz Celja proti Dunaji. Brzovlak oh 1. uri »7 m ponoči in "h 1. url 4."« m. popoludne: p.*tni vlak oh *> uri it in. popolndn« in oh 3 uri lo m. ponoči lokalni vlak ol> H. uri £i in. zjutraj; meftani vlak < i. rt. nri 4.j in. oliili lo. uri in. d..|H>ludne in «4> 1. ari M m. sj i-traj: lokalni vlak - I. B. nri :» in ijutrmj in <-l. 'J. uri xvWer do Zidanega inonta; mešani vlak ib p uri 40 m. svečer. Odhod ia Maribora na Koroaks. lirzovlak ob S. uri i» m. ponoči; I-.kalni vlak ob n. uri ia m. zjutraj in "I. 10. uri 4 m. .l<-p. U-r ob :i. uri Sil in. popoludne. Odhod is Prager.kega proti Ptnji itd. B'Zovl.-ik ob :t nri :» m. ponoči; osebni vlak ob a. ari :I7 m. d— poludne in ob 8. uri 10 m. zvečer: meftani vUk ob :1 ari :t>> m. popoludne. Odhod iz Celja v Velenja. Meftani vlak ob 8. nri ia m. zjutraj in 3. uri .VI m. popoludne. Odhod U Velenja v Celje. Meftani vlak ..b 5. uri 50 m. zjutraj in 2. uri 35 m. popoludne. Odhod iz Zidanega aorti » Zaflreb. Osebni vlak ob i. nri 13 m. zjutraj in 1. ari 38 m. ter ob o. ari to m. popoludne. Odhod iz Poliča* v Konji« ob 10. ari £> m dopoladiM 1. ari 10 n popoludne. SSP Zaupni mol t vsaki fari. ^S Velevmtno, b>z tetrt »toietja obotoječe, povsod nredno zaupanje in spoV .vanje vrivajoč« domač« r kroni." i apoV .vanje vliva. io* i . . . poroštveni zaklad iznaAa Ces «0 milijonov kroni, čegar glavni sedet je na Dnnaji, koj« je ressrsko kraljevo privilegirano ter je pod vrhov nim nadzorstvom visoke c. kr. dršavn« vlado in čegar vsestransko priznano bl»gr«o«no delovanje se rasUsa po vseh pokrajinah nato .vstrijsks domovin«, pooblaUa v vsakej lari po jednega asapaaja «>h s nalogo, pospeševati veči<> razširjenje tega podjetja v dotifnern krai . Razumne. čmlane i« v -tonamivr-nem obzira |. -polno zaupanje vSreajočS ooebe. koj« si Šalijo pridobe, vedno rastoči postranski zaslutek sa mnogo let, Us_> .-volijo naj p-M znamko .JMJM. Staž >nsli|i»r ve« poizvdeti (iM) 10—10 Javna zahvala. prešrcr. zahval air. :z priporočiti > avgusta 1«*3 Aster. Zup>r.'l:: : Blizo Celja f^ posestvo • hiAo. tic (p.sp-.darskar.; *. i • , -» v r.. . ivUk r ir. v.r. .vi: ■ t ; 4 ug wmi p : n podati V h S: « ž« ve" krar.i ~ \ c.«Ur.«j» t.aga in 1 k-v-V*. 1 Posestvo pol ur« oddaljeno od C« j« t >j,i >71 ; • , ha zer.-.i i:?» - pr. k: !r. j • -1 md a tak ; I prav Ig ate v i z\ ; NatanCneje s« izve pri upravr.:*;; u .!/ ::. v:r.»-ji__IHi 3-1 TJčrenca. 71« takoj pod ugodnimi pogoji Anton Hol»mtUler 3 dijaki se sprtmejo na stanovanj« in hraio v Celji v šolski ulici it. 3. ll" ž 4 Mnto tajnika pri okrajnem zaatopu v Šmarji pri Jelšah St Marein bei Erkchstem. j- rarp sano do 15. sep-tembra 1893. Letna plača rcafta 400 gld. K-dar j* tajnik po poilih zunaj pisarne, ima na 'Jan 1 gld 2«.« kr iijet Ob nov-m letu dobi rercun-rv ijo. če to cibor za primerno spozna Okrajni tajnik lahko ob -n-m opravlja posle pri občini trg Šmarje ia posoj lnici. za kar dobi poaebej plačo Popolno znanj- obeh (ktelnib jezikov se zahteva ProSaje na okrajni odbor m-.rajo biti lastne-ročno pisan- in kolekovane. ns V šmarji. dne 2o avgusta 1*5*8. občina Železno pri Galiciji §§ ZaJoga špecerijskega blaga gg MUJUf HO&EVAR CeiJ*. Crttti c«u. 3 $ Hogo Eckert & Comp., Žatec(SaaziČeska. Posredovalna trfOTina štajerskega hmelja el a gr.:.- r- ; r- :» ne v Sptuuji »ečici . r. laik« . " 3500 gld. .'.a -js- ,hk - . : ■ glav j živine - ■< . zve! pri Matevžu Lovrincu 3 -1 Gornja Rsčica St «5 prt LaSkem. Janič - ta te ? -y-A m Eckert >'• vat*:;«r. hmelja Strune **citre' *"tare _- Klikne, aa »unaji y ; *a' trgovina D. HRiBAR v Celji. Dijakom llratjotiii Hribar v Celji. mmmmmm Zdravila za živino. Skoiena redilna Stopi u živino, a konje, rogato živino, ovos in prašiče itd. Ka1 i »e »k - aoiet S aaj bolj Ua vops- kom večinoma p h!e vih. ak iiviado ae mor« jesti, slako pre-avlja; z ' V; - mleko ir. r.areja. -!> krave ■ta;., ve-' mleka Zam tek z ratilnim ivodom vre l ve". » le 50 k-. 5 sarr. tkov z ra-ln:m navodom samo i g'l 5T 10— Cvet za konje. i pretefa «1. »tekanja v bok«, v kri *u. otekanju aog, mekoijik aa aogak Stekle:.:- vi .m lekarni Trakdeai-j » Ljubljani srar.a rotov*. in s.. v.alt d.n s poŠto razpošiljaj Ja ,THE GRESHAM" zavarovalna družba ze življenje v Londonu. Fiiijita u Avstrijsko: FilijaU u Odrsko: /'••«-;. /.. (fUMms /.. ftsfl.ij ks. A****** Aktiva drož! e 'ne 31 dec. 1K-2 frk 1*:> ».VI51 - ve.»ča*odkardrtžt,np sjuleza . 1 S53.V18 Prospekti, '-ene 1 . katerih se ravna drolta 1 ;,if1,vir'' »-»-. P "javni braza d (• -e brez-i .ač: o pri grneralm s.t-n-vn v Ljul l ani. TriaSka 'rV.4 r G^DpNCZESCHKC-ta r.i -i agenturi v Celji | n j Vil j-mu HIOIRSPERGER-ju. 1'f.'. 12 1 4 Xzu.č?xxa pisma 'Lehrbriefj Dragotln Hribar v Ceiii Izdajatelj in uredi.ik Drsgotin Hribar Tink Dnittvene tiska'!!- ll Hrib Priloga «Domovini» St. 25., dne 5. septembra 1893. pravic« lista raztrgati, rekoč: .Kaj bodem trgal saj lista nisem jaz na vrata prilepil". Nato pa Dula sam zgrabi vabilo in ga raztrga lastnoročno, rekoč: ,Pa< h. \vaa die Rindischen!..." Kaj naj sklepamo is tacega ravnanja uradniških osob1' To je skrajna nesramnost, koja se bode in mora s časom sama kaznovati. - To človeče. katero se živi od poltenih slovenskih delavcev, osmeli se zaničevati in tako rekoč psovati njih narodnost!? — Pa hvala Bogu — pri nas v Štorah je dovolj le tokih pošteniL ljudij in delavcev, kateri ne trobijo v rog g. Dule. marveč se zavedajo in so s tem pokazali svojo odločnost, da so odpovedali tisti satanski mesečni davek za .Snlferajn" okoli BO kr. — In človek, ki je vrh tega le protestant, dela največjo propagando za .šulferajn". da bi alovenski otroci zgubili narodnost in vero. — .Svaka sila do vremena" i Podružnic* sv. Cirila in Metoda v Konjicah) zborovala bode dne 10. septembra ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice. Vsporrd: Pozdrav predsednikov. Poročilo preglednikov Poročilo blagajnika. Volitev novega odbora. Po-vabljeni so vsi udje. Gostje po udih valjani bodo dobro došli. Odbor i Za ftebsaico Spodnji Dravograd Velenje i so obljubili več doneskov okrajni zastop v Slovenjem Gradci in razni obrtniki in posestniki v tem okraji. Primsmbs pri učH*|)sU*) G. J. Svetlin, podučitelj v Kamnici. je imenovan nadučiteljem v Makolab G. J. Gaber, nadučitelj v črelnjevei je umrl. i&marako učiteljeko društvo > zboruje dne 7. t. m lUčiteljstvo šmrskog* okraja- je volilo v I svoji uradni skuplčini 24. t. m. za zastopnika v okrajni iolski svet g. J. Žumerja, nadučitelja v Št Vidu. (Pssojiluie*) v Šmaiji pri Jelšah šteje že čez 120 udov; od hranilnih vlog daj- 41.,*, obresti, jemlje pa od posojil 0*,. (Maši skrajni šolski sveti in .šuMerajn i Šolske razmere so na spodnjem Štajerskem v marsikaterem ozira boljše, kakor na Kranjskim in Koroškem V prvi deželi nimajo še dovolj or-ganizovanih. to je. z dovolj razredi preskrbljenih učilnic in ne dovolj dobrega šolskega obiska; v dragi deželi je pa nemškutarstvo preveliko. Razven tega ima slovenski Štajer veliko dobro izobraženih in po nekod dokaj narodnih učiteljev. I« ondi je tndi na spodnjem štajerskem doslej slabo bilo. kjer je okrajni šolski svet s .šulfe-rajnom" vred bil enih misli. V takih krajih sta ta dva faktorja ljudstvu novih bremen naložila, ne da bi veliko koristilo nemštvu; razvitek slovenskega šolstva sta pa vender zadrževala. Omenimo le Slatino: dve šoli tu stojite, ena polna ena prazna a na obeh je dolga, da je groza. .Šulferajn" ne da namreč nič zastonj, podoben je graščakom pred L 1X48; ti so terjali pokorščino in tlako ter desetino: .šulferajn" pa terja nemščino in naloži občini velik dolg. ko posodi denar za nepotrebno šolo. V bodoče bode vendar boljše v tem ozira, ako bodo okrajni šolski aveti. katerih je sedaj že več narodnih, pokazali zobe .šulferajnu". to je. povedali mu. da imajo oni več pravice, nego njegovi matadorji. - Okrajni šolski nadzorniki — kateri bodo žalibog tudi z novim imenovanjem le bolj nemškutarji ali mlač-neži veliki — so namreč dolžni nadzorovati tudi privatne šole .šulferajna" iSevnica. Pikre, štore in drage od tega društva podpirane) in o njih staqji poročati okrajnemu šolskemu svetu Ta poročila ima potem slednji djat na rešeto. Okr. šolski nadzornik ne sme hvaliti nemške učilnice, če so v njej le slovenski otroci; kajti načit take učilnice je vender naperjen zoper vsa zdrava pedagogiška načela in zoper državno šolsko postavo. |s) katerih so dolžne ravnati se tudi privatne učilnice Saj one niso vsegamogočne. saj smejo šolske gosposke zatvoriti take učilnice, v katerih se dela zoper postavo; v prvi vrsti jim sinejo vsaj vzeti pravico javnosti, katero vživajo večkrat celo take skaza-učilnce Pozor torej, novi izvoljeni okrajni šolski sveti! (Ha Slatini) opravlja nekdo posle državnega pravdnika. čeravno ni za to postavljen. Zdraviška čitalnica — ki ima. mimogrede povedano, dosta premajhen prostor — naročena je tudi na ,SQd- steierische Post". Toda ta list ne leži na mizi. niti se menda tja ne prinese. Skoro gotovo ga skrivajo pred gosti, da ne bi ti brali, kako so slatinski .človekoljubi' večkrat v njej naslikani. i Od av. Križa pri Slatini) se nam poroča, da ondi vinogradi alalio kažejo: strupena rosa se prikazuje še v tistih vinogradih, kjer je bilo dvakrat škropljeno - Veliko sitnost imajo v naših krajih ljudje radi prevažanja prešičev preko meje. Ne vemo. ali delajo gosposke posebno Hrvatom take oeprilike radi bolezni, o kateri je pa malo čuti. ali radi tega. da bi naši prešiči večjo ceno imeli. Goveja živina ima še zmirom nizko ceno. i Od sv. Trojice pri Slatini) se nam poroča, da nasadi ameriških trt kolikor jih Je. lepo ka žejo; drugi vinogradi pa ne. Rili so po zimi večinoma pozehli Državni nasad ameriških trt zlasti lepo stoji. Ljudje se vadijo tudi tu na razne načine trte cepiti. (V Rogatcu) bodo imeli volitve v okrajni zastop. Bo zdaj se še tu nemškutarji drže Kaj bode v bodoče, se ne ve. Narodna stranka b>sl* storila svojo dolžnost, toda volilni red ta ta je pravici večkrat na poti i Za Slomšekovo lOOlstaico) to je zal. I«. "K), ko lsxle 100 let. ko se je naš slavni vladika in donuljuh v Ponikvi redil, delajo slovenski učitelji že zdaj priprave. Pri učiteljskem zltora .Zaveze" v Mariboru, volil se je v ta namen poseben odsek obstoječ iz gg.: H. Schreiner. rav natelj mariborski t predsednik). prof. Koprivnik. prof. dr. Bezjak. urednik Nerat. nadučitelja Praprotnik in Podobnik, ravnatelj Lapajne. nadučitelj Krajnik in učiVlj Dimnik. Naloga tega odseka bi bila: izdati do takrat znanstveno oceno Slomšekovih pedagogiških del in izmeti Slomšekovih spisov izbrati ter izdati njegove mladinske spise. Ob enem hoče nabirati v pod poro pedagogiških pisateljev .Slomšekov zaklad", kateremu bi služila v temelj od ptujskega uč. društva v enaki namen že nabrana svota. iSlovenje-bistniki okrajni saatop) je iz, volil narodnjake v okrajni šolski svet. Prav je; soj .šulferajn" poželjivo steguje svoje tipalni>v tudi v ta okraj, posebno v mesto samo. m okr. šolskemu svetu bode treba paziti na .šulferajn sko" početje. '? Mariboru,) kjer se je v poslednjem času veliko zidalo. izstavili bodo v Koroškem predmestji novo vojašnico. Od prejšnjih novih poslopij se posebno gimnazija odlikuje. Mariborsko mesto je v tej reči srečnejše cd Ljubljane, ko ima za eno gimnazijo 2 poslopji, staio in novo d oči m ima Ljubljana za dve gimnaziji le eno j hišo. Kakošna mera je to? (Veselica bralnega društva v Doličui ob nesla se je piav sijajno. Poleg domačih došlo je tudi mnogo gostov iz drugih krajev. — Draš-i tvo se prav lepo razvija in je lep d'-kaz. kako ! je bilo potreba, da smo osnovali tako društvo. Srčna hvala vsim. ki so se tinddi. da se je , društvo oživilo. (b Trbovelj.) Ravnatelj Terpotitz j ; jako človekoljuben mož. kar naj pričata tudi sledeča dva slučaja — Ker svojim ljubimcem vselej rad vstreže. ker mu zato kolikor le mogoče vohunstvo opravljajo, obljubil je nekemu takemu uradniku stanovanje drugega, kateri je bil na sumu. da je naroden. Neki večer pr.de v pisarno in za-rohni nad njim .Uebermorgen haben Sie zu iibersiedeln*. ne vprašaje ga. ali mu lio prostor v nakazanem stanovanji zadostoval ali ne. G. Š se tiho ukloni, ker ve. da ni ngovora. mora takoj prodati pod nič dva prešička in več kuretnine. Ko se je selil, mu ravnatelj niti toliko dopusta ne da. tla bi zamogel selitev nadzorovati. Prepustiti moral je vse svoje imetje ptujim, ki so delali z njim. kakor svinja z mehom, da so le prej selitev izvršili. Stanovanje bilo je premajhno in g. š. moral je svojo najboljša • hišno opravo spraviti pod streho, kjer so imel« miši in jiod-gane svoj d i rada j. Ker se je g. š. zavoljo te hudobnosti nekaj kislo držal, in slednjič tudi obolel, j priporočil ga je ravnatelj Terpotitz, da je bil | slednjič ob službo in kiuh. Bil je pa g. Š najbolj vešč in spreten uradnik, kateri ravnatelja povaodi v .žakelj" dene: je oženjen in oče dveh hčerk, kateri še nujno šolske izobrazbe potrebujeta. Dragi slučaj: Pred tremi leti potreboval j je stanovanje asistent K. Ravnatelj Terpotitz ukrene, da mu mora prostor napraviti jamski predstojnik M Taine. Akoravno ni bila potreba selitve nujna, nkaže blaga duša ravnateljsva da se mora takoj seliti v nakazano stanovanje. Taine-tu umiral je ravao isti čas otrok in moral se je seliti z mrličem Kaj taceg* se p«č ni menda še primerilo pod milim nebom celega sveta Toliko nnjno izpraznjeno stanovanje je pa še cela dva meseca prazno oetalo. Kaj ne. lep čin zopet tega blagega moža. ki hoče vso trbovsljsko okolico terorizirati. •T Trbovljah) je 24. pr meseca pogorela cementna tovarna, v kateri je delalo do tri sto delavcev. (Za broško deželne lilsiiuini je deželni odbor imenoval zdravnika dr. Hollerja. Nemca, ki slovensko ne zna Ali um ni bilo slovenščine /možnih prosilcev? AH t* to pravično, ko so bolniki sami Slovenci-'* «▼ Brežicah) vnel se je v nedeljo dne 27 t m okoli devete ure openi v graščinski ope karni Požarna I > ram ha prišla i*, kakor po aa vadi. še le čez dolgo časa Vendar se ji je posrečilo offenj hitro ugaaiti Breški Kemcl ia aemfthutarji) nameravajo v kratkem napraviti iz Krškega izlet po Savi. Omislili ai bodo tndi nemško zastavo, katera bode spredaj na ladiji plapolala I'boga Sava. za kaj v*e to že zlorabljajo (Sijajen shod volileev) bil je 28. septembra na Kapeli pri Radgoni. Nad 2000 ljudi) vsprejelo je s streljanjem in godbo poslanca č. g dr [jwo-slava Gregoreca Dve uri poelušali so vofik-i njegovo poročilo ter mu izrekli zahvalo iz zaupanje. (Izlet aa Bizeljako prirede dne 18. t. m vinorejci in dragi iz Ptuja in okolice Vlak odhajal bode iz Ptuja ponoči ob pol drugi uri in se sklenil na Prage rake m z dunajskim brzovlakom I Na Rizeljskem ogledali se bodo ondotni nasadi in ameriški vinogradi ter posvetovalo o tmdočej trtoreji — Prijatelji so uljudno vabljeni. (Utonil.) V petek. 18 avgusta Ml je usoden dan TTtonil je v vab vih Mure. vzor vrlega dijaka slovenskega. Alojzij Korošec od sv Križa, bodoči sedmošolec v Maribora. Bil je najholi spoštovan dijak na mariborskem gimnaziju. V šoli se je vedno odlikoval i po znanji i p° vzor nem vedenju • Bralno društvo v Št Iljs v Slov. goricah) praznovalo je v nedeljo 27. avgusta pravi praznik narodnega prebujenja. Bila je ustanovna veselica tega društva katera je pokazala, da slovidct r.b skrajni meji špilfeldaki niao zgubljeni. Znani Pi-stor delal je na vse načine, da bi preprečil nameravano snidenje, a vse bilo je zaman Dasi tudi vreme ni bilo ugodno, je vendar došlo nad 500 ljudi, kateri pa niso vai dobili prostora pod streho in jih je veliko moglo oditi. Zbranemu ljudstvu govoril je o namenu m pomenu bralnih društev g Drag Hribar iz Celja Ljudstvo je bik) vidno navdušeno V odbor so bili voljeni gg.: župnik Kelemina. predsednikom; Franc Thaler, podpredaednikom: Franc Cimprič. blagajnikom: Franc Kreiham. tajnikom; Anton Hanc. Kran< Plahar. odbornikom Vae navzoče je še posebno veselilo, da sta pozdravila oba poslanci tega okraja g dr. Radaj. dež. glavarja namestnik in državni poslanec g Kobič to zborovanje in obljubila ga podpirati. Gospod dr Radaj je tudi v lepih besedah napil delavnim odbornikom in izrazil željo, da bi tako pogumno, kakor ao društvo osnovali, ga todi nadalje negovali Gospod dr*. poslanec Robič pa je napil vrlim, narodnim Št -lljčanom. Počastila sta zborovanje tudi gospoda c. kr notarja Oto Ploj iz Gornje Radgone in Anton Šlarabergar iz Ljub mera Delavni odbor bode pač skrliel. da se bode društvo večkrat shajalo io tako utrdil narodni ču'. kateri mora biti pripravljen na silno bori«, katera se nam obeta. Na vesek» svidenje' — . Ui je štela do sedaj že 20 članov pristopili ste še dve učiteljski diuštvi. namu-č slovensko-bistriško in volovsko, ki ste bili obe zastopani po svojih odposlancih pii velikem zboru .Zaveze* meseca avgusta t. I. v Maribora Pri .Zavezi* je zdaj torej 28 učiteljskih druStev z več kakor 1000 pravih in 20o podpornih udov. 'Nove posojilnic*' Kjer je sodnija in davkarija. ondi naj bode tudi posojilnici. Po teiu načelu s- ravnajo oni domoljubi, kateri s> v ozki dotiki z društvom .Zveza slovenskih posojilnic*. ki ima namen, pospeševati razvoj obstoječih in ustanovitev novih posojilnic Radi tega je omenjeno društvo v teku 1"» dni .-klicalo za 4 sodnijske okraje na Ddenjskem. kjer je še največ posojilnic pomanjkovalo. ustanovne olične zbore, ki so imeli Se dokaj povoljne uspehe V Mokronogu so se bila pravila takoj dognala in volilo se je načelstvo in nad/.orništvo za novo zadrugo, v Trebnjem se je volil začasni odbor, ki bode storil potrebne daljne korake. — V Kostanjevici je bil 13. t. m. enak zbor. h kateremu je došlo prilično veliko kmetovalcev in od domoljubnih ominkancev najboljši možje, le meščanov se je manj udeležilo. Razgovor se je sukal največ o veljavi in koristi slov. posojiln:c sploh >n Se posebno za kostanjeviški okraj, kjer dobivajo ljudje od zasebnikov le za visoke obresti (8—14® „) na posodo. Razgovorov so se udeleževali največ zastopnik .Zveze", g tajnik Upaj ne. g. notar Hudovernik in g. sodnik Novak. Ko so ti gospodje vsestransko razložili potrebo .Zveze*, naprosili so kmetovalci navzočne kostanjeviške domoljube, naj stopijo novemu, toliko potrebnemu podjetju na čelo. če tudi bi jih meSčanstvo dovolj ne podpiralo Tej proSnji so vstregli čeravno so Že z drugim delom preobloženi. Zato se je volil začasni odbor, ki bode storil vse potrebne daljne korake, da se posojilnica prej ko prej oži-votvori. V tem začasnem odboru so gg.: sodnik Novak (predsedniki, notar Hudovernik. nad-učitelj Abram. meSčan Marešič in kmetovalca | Stritar in Hrovat. — I>ne 15. t. m. seje ustanovila nova posojilnica v Radečah, kjer že več časa hrepene po toliko potrebnem narodnem zavodu Na vrtu gostilne .v Ameriki*, kjer je nastanjeno .bralno društvo*, zbralo se je bilo takoj i ob določeni uri lepo število domačih in bližnjih domoljubov pod vodstvom vrlega župana g. Riž-narja. ki je z g. Lapajne-tom vred. ki je zastopal .Zvezo slovenskih posojilnic*, presrčno (ozdravil zboroval« Takoj so se začela pravila pretresovati: za podlago so se vzela pravila krške posojilnice. Na predlog g. župana, katerim so bila že znana, sprejela so se nespremenjena, kakor jih je g. i.apajne predlagal. Na to je veliko število pričujočih tržanov. kmetovalcev in prvih mož prijaznih Radeč pravila podpisalo in takoj se je volilo načelstvo. v katerem so gg.: župan Rižnar kot ravnatelj, oskrbnik g. M. Scheyer. doktor Homan. nadučitelj Leveč in župnik Za-gorjan. V nadzorstvo so bili izbrani: cestnega odbora načelnik g. A. Planinec v Boštanju in gg. tržana Bec in Ravnikar. Volilni shodi je imel poslanec Snklje v Novem mestu. Obečal je zlasti, delati za izboljšanje gospodarskih razmer 'Na kmetijski šoli na Grmu) je razpisanih 9 ustanov do 15. t. m. i Za trte smerikansks> seje treba do 1. oktobra oglasiti pri okrajnih glavarstvih v Krškem in Brežicah. Meteorologiške postaje na Slovenskem I Iz najnovejšega letnika c. kr osrednjega zavoda za meteorologijo in magnetizem na Dunaji posnamemo. da so bile leta 1*91 na Slovenskem v sledečih krajih meieorologiške postaje 111. ali II. vrste: Opatija na Primorskem i opazovalec Em. KranjC'. Bleiberg na Koroškem lopaz. E Maku1. Dol pri AjdovSčini na Primorskem (opaž Jariš in Kaučiči. Železna Kapla na Koroškem lopaz. R Pnugerl. Gorica 2 (opaž BreSca in J. Hrova-tint. Kočevje (M. Hladiki. Krško (Lapojne). Herms-burg (pri Sveberkui na Kranjskem (J. Novak). Hotič na Kranjskem iM Abseci. Idrija il. Lipa nad Vrbo na KoroS-kem iMarin-č). Sv. Višarje na Koroškem (Leno. Mašun na Kranjskem (Šalmajer). Moravče na Kranjskem iToman*. l»obrna na štajerskem i\Ves-sten. Obir na Koroškem (Mattevelier). sv. Peter na Notranjskem /. na vedemh postaj posnamemo, pomnožilo s«* je zdatno število vremenskih opazovalnic |»> Slovenskem V Tolmina na Goriškem so danes pri do polnilni volitvi v državni /Isir izvolili Slovenca grofa Alfreda Coronini-ja. i Iz Črnomlja i se nam puruča o lepili na predkih ondotne posojilni«v. ki skrbi /a vse sta nove enakomerno in gleda |wvlino na to. ila si Mmašneiuu ljudstvu vstn-že 1'ii vsem tem Sije vsled dobrega gos|silarstva ravnateljstva nabrala precejšnji zadružni zaklad. (Iz Tolmina* na Goriškem so nam poroča, da si ondi ljudstvo že zel«) želi. da bi osnovana posojilnica tudi poslovati začela kakor je U> slo rila nova posojilnica v Cerknem Tudi v Kobarida so bili nam posojilnice upravitelji že imenovani, a ondi tudi Se ni začel koristni zavod delovati. Druge avstrijske novice. (Dnnnj i Kakor poroča .Fremdenblatt*. snide se državni zbor dne 10. oktobra. (Finančna ministra i avstrijski in ogerski sta se zopet posvetovala, kako bi daljni razvitek nove kroninske veljave pospeSila. kajti stvar ne more, kakor je videti, ne naprej, ne'nazaj. iZlato) ima že 5«. aže. Naša vlada ne more radi tega dati med svet novega zlatega denarja. Smo pač preveč odvisni od Rotšilda i Boj aoper ulične napise.) V Brnu je češka .Beseda* kar odstranila s svoje hiše nemški napis ulice; Se prej je to storiti ukazal na deželni hiši deželni glavar sam. Koliko časa bodemo pa Slovenci na svoji zemlji Se toliko nepotrebne nemščine trpeli? (V Ossku) na Hrvatskem so otvorili 3. hrvatsko možko učiteljišče Prvo je v Zagrebu. I dru-jo ostane Se v Petrinji. kjer je dosedanji ravnatelj Modec i/aslnžni književnik in večletni .Napredkov* uredniki stopil v pokoj. Na njegovo mesto je priSel Kršnjavi, brat načelnika nau-kovnega oddelka pri vladi. • V Galiciji in Ogeraksmi je še zmirom tn in tam kolera. i Ogerski Nemci t; ki so se dali že zelo po-madjariti. opuSčajo celil nemška imena svojih vasi. Kako mehki so oni nasproti Madjarom. kako mogočni so pa Se v naši polovici! Ogled po iirokem svetu. iNemčijs) bi rada dobila tudi državno obrtno postavo. Vsaj se ne da en sam dober zakon za državo s tako različnimi potrebami { ustanoviti. (V Italiji) so bili po nekaterih mestih veliki nemiri, posebno v Napolju. kjer je 15.000 vojakov stražilo. zlasti uporne kočijaže. (V Italiji) je veliko pomanjkanje drobiža, tako. da so hotela večja mesta: Turin. Genova in dr. poseben papirnat drobiž za promet v svojih krajih izdati, ako bi bila vlada privolila. — V Rimu je bila velika napetost zoper Francoze, ker so bili bliža Maraele italijanske delavce na-tepli francoski težaki v prepira, ki se je bil med njimi začel.