Poštnina Dlačana v eotovini Leto 1x111. m 10 0 Llohlloni, v torek 14. januarja 1930 Ceno Din r— SIMEMSKI Izhaja vsak dan {popoldne, izvzcmši nedelje m praznšfce. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Dim 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po po dogovoru. Inseratni davek posebej. >Slovenski Narod« ve^a letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ne vračajo. — Nase telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126. PROTIFAŠISTIČNI POKRET V ŠPANIJI Atentat na italijanski konzulat v Cordobi — široko razpredena protifašistična organizacija Madrid, 14. januarja. Kakor poročajo listi, je pred kratkim eksplodirala pred italijanskim konzulatom v Cordobi bomba, ki je ranila več oseb. Eksplozja bombe je povzročila veliko paniko med prebivalstvom, ki v prvem trenutku ni vedelo, zakaj gre. Prvotno se je domnevalo, da gre za atentat proti predstavnikom režima diktatorja Prima de Rivere, končno pa so policijske oblasti dognale, da je to delo protifašistovskih italijanskih emigrantov. Oblasti domnevajo, da gre za širekorazpredeno protif?r*istovs ko organizacijo, katere niti vodijo s francoske rivijere, kjer so v zadnjem času aretirali kot anarhiste več italijanskih emigrantov, po vseh deželah v soseščini talije. Policija je takoj po eksploziji odredila obširno preiskavo in roivzela vse potrebne varnostne ukrepe. Aretiranih je bilo v prvem trenutku večje število oseb, katerih nedolžnost pa se je takoj izkazala, dočim oblasti neznanim atentatorjem še niso na sledu. London, 14. jan. AA. Po poročilu iz Rnenos Airesa je ooli^ita na^la v italijanskem lran-zulatu bombo. Pri prevozu bombe na policijo je bomba eksplodirala ter ranila enega pešca in enega ptelicijskega stražnika. Zakon o plačevanju i 20odst. kronskimi boni Fcird^a o neizplačani gotovini za vojne: odškodnino m 20% kronski formi se b:\lo sprejemali pri davčnih uradih samo še 60 Beograd, 14. Januarja. AA. Nj. Vel. kna$ je na pre-d'log ministra tin-anc predpisaJ in proglasil .zakoci o od»\Tzemm iz promota in o uporabi potmdU ca ipo-dlaiga čil. 10 zakona o voonti £kcxfi •Ln 20% kronskih priznane. Za^on sc slesi: § 1. Potrdiita o neizplačani goloviod, ki so bila izidaoa pri raptačita odimt-r-fcnc odškodnine za vo^do Škodo na podlagi čl. 10 za-kona o povračila vojne Škode, in priznanvcc, ki so biie iz-<3aiae za zadrla-ash 30% kironskšh novčainjc o nrllakn ri^bovega žigosanja, oboje na področij, ki ie sedaj sestavni ded krta V ervrmc Jugoslavije, se bodo sprejema ■!« na mesf.u gotovine pri bla-ffajn-ah djavfnflj ispra*' in onih občin, ki so prevzele vom^-vanše SluebenJ3i no-vinah«. Demanti o atentatu na romunskega min. predsednika Manin povsem zdrav — Vest o atezrtaihi bržkone prezgodaj razširjena od revoihKafonarJev, ki so jim bili računi prave časno prekrižani — Bukarešta, 14. januarja. Na Dunaju se ie raznesla vest, da je bil izvršen na ru-munskem ministrskega predsednika Mani-ua atentat. Ta vest je vzbudila v Bukarešti in v vsej Rumuni i veliko ira2burj2nje. Končno je agencfja *RadOT« poslala poTO-čilo, da so vse vesti o atentatu na ministrskega predsednika neosnovne in da je odpotoval Manru v Glu. Ministrski predsednik se je vrtni davi v Bukarešto popolio- rna zdrav in farez vsakega incidenta- Agencija >Rador< javlja nadalje, da so rumun-ske oblasti odredile obširne preiskave o virih vesti o atentatu. Merodajni krogi menijo, da so to vest raznesli revolucijo-narni elementi in da ni ixkj učeno, da se je atentat na Manma v resnici tudi pripravljal. Bukareška policiia le zaTadi teg^ izdala obš^ne varnostne odredbe in uvedla obširno preiskavo. Italija konkurentnija Francije Italijani zahtevajo popolno pariteto s Francijo na Sredozemskem mfcirfu Rim, 14, jan, AA. Sforatfcino Klasik) fašistične strajnke objavlja olanefc o londonski 'komferenci, v 'katerem zasro-tavlja i>isec, da želi Italija odkritosrčen s*porazurn, da pa pri tem ne n po Sredozemskem morju, dočim ie Italiji na razpolago samo Sredozemsko -morje, ^ist zaključuje, da bo ostala ItaKja -porilnoma ravn^'šma, ako bi se «Iono!onska tarferenca konča-fa z neusi>ehom zasrad«! ne.^o^lasia v vprašanju frajneosko^itarijanske pomorske paritete. Pristopafte k Vodnikovi družbi! Pravoslavno novo leto — Beograd, 14. januarja. Še ncibeno leto ni Beograd tako veselo razpoloženo in navdušeno praznoval pravoslavno novo leto kot letos. V pnčkovanju novega leta so bili vsi lokali celo noč nabito polni beograjskega občinstva in davi so po vseh ulicah valovile velike množice razigranega prebivalstva. Zaradi novoletnega praznika ni bilo danes dopoldne prav nikakih posebnih dogodkov- Novoletno razpoloženje poveliču e še izredno, prav spomladansko lepo vreme- Ber^ajski listi so izšli v povečanih izdajali ter objavljajo med drugim velik proglas organizacije ruskih emigrantov v Jugoslaviji, ki poziva vse ruske emigrante in celokupni civiliziran5 svet na borbo proti sovjetskim nasiljem, ki se pojavi ajo zadnti čas v uu^iii proti mirnim meščanom. Pozivajo tudi na odpor proti sovjetom in na proteste proti sovjetski protiveTski gonji. Pogajanja v Haagu — Berlin, 14. januarja. Kakor javlja »Deutsche allgemeine Zeitung«, je državni predsednik dr. Schacbt v Haagu zahtevaT za sodelovanje nemške državne banke pri mednarodni reparacijski banki tri pogoje in sicer: neizpremenjeno odobritev Youn-govega načrta, revizijo med Anglijo in Poljsko sklenjenih pogodb v smislu nemških zahtev, ter oxipoved vsem političnim in vojaškim sankcijam. — Pariz, 14. januarja. »Havas« javlja iz Haaga: Upniške države in zastopniki Nemčije so končnoveljavno rešili tri naj-memoranda, vprašanje plačilnih rokov in memuranda, vprašanje plačilnih rokov in vprašanje negativnega fond. V toku priprav organizacijskega odbora za mednarodno banko je dr. Schacht izjavil: Sam bi takoj odklonil svoje sodelovanje, če se ne priznajo načela, ki so vsebo* vana v nemški spomenici. Nemški delegati in dr. Schacht sam so pripravljeni na vse. Dr. Schacht je nadalje izjavil, da je pripravljen prevzeti vse funkcije po Youngo-vem načrtu, ki se tičejo mednarodne banke. Njegovi pridržki se tičejo le vprašanja podpisa Ravnice. Obramba Besedovskega Pariz, 14. januarja V Moskvi zaradi poneverbe v odsotnosti obsojeni Besedov-ski izjavlja danes v »Matinu«, da je popolnoma nedolžen in poziva sovjetsko vlado, naj objavi faksimile čeka 5000 dolarjev, ki ga je inkasiral in ki tvori glavni temelj za obtožbo proti njemu. Besedovski izjavlja nadalje, da ni porabil tega denarja za svoje posebne namene, namreč ga je do zad-njjega centima izdal za boUŠeviško propagando v Franciji. Porabil pa ni samo te vsote za tajno propagando, marveč mnogo ogromne j šo in nič manj kakor 150.000 dolarjev. Strahovita beda na Kitajskem — Peking, 14. jan. Inozemski preiskovalci, k: so bili pooblaščeni PO mednarodni družbi, da prouče razmere na Kkajskem, poročajo o strahovitih pobojih kitajskih fena v pokrajinah Šansi in Sensi- Njihovo poročflo navaa,, da je v doHni reke Vej lani umrlo 2 milijona oseb od lakote in 2 milijona ljudi pred Junijem zaradi slabe letine v Iet*h 1927 in 1928. V praadetfh pokrajinah nimajo nikakih prevoznih sredstev, ker so ljudje zaklali vso vprežno ži-vina- Na mnogfh krajih je došlo do prerre-SuiocUl snonadov in neredov- 1 Chapfin v džungli! j Svetovna razorožitvena konferenca Odgovir* angleške vlade na francosko spomenico — Po po-merski razcr.ožitveni konferenci ima priti do splošne razorožitve ne pogodbe London, 14. Predvcorajšnjim je bil objavljen odgovor angleške vlade na tran-oosko spomenico o pomorski razorožitveni konferenci- Angleška vlada izjavlja v svoem odgovoru, da visoko ceni odkritosrčno in prijateljsko stališče francoske vlade, ki je jasno obrazložila svoje mnenje hi ponovno zagotovila, da bo omogočila uspešen potek konference. Angleška vlada je menila, ko je razposlala vabila na konferenco, da bi se konferenca ponesrečila, ako bi povabljene države že pred n_o zavzele svo^e konČnoveljavuo stališče, ki bi bilo lahko zmotno- Angleška vlada ni omenila v svojem povabilu obveznosti, izvirajoče iz statuta Društva narodov, nit* vprašanja narodne varnosti, ker je smatrala, da so ta vprašanja temelj za vsaka razorožitvena pogajanja m da jihh mora imeti v mislih vsak narod, ki se udeleži konference. Na pogostih sestankih v Ženevi imajo države priliko, da spoznao posamezna na-zirana m se sporazumejo v svojih pro-ttenrih. Zato je angleška vlada smatrala, da ie bilo nepotrebno naštevati elementarne notranje in zunanje obveznosti- Konferenca naj raje osredotoči vse svoje moči za rešitev najvažnejših problemov. Ker se je dosegla s statutom Društva narodov, s štiristransko locarnsko pogodbo, s podpisom opcijske klavzule statuta permanentnega razsodišča v Haagu, podpisane od 33 držav, in s pariškim mirovnim paktom velika mera varnosti, je upravičeno upan'e, da se bo pričelo omejevanje pomorskega oboroževanja, ker bi bila javnost v nasprotnem primeru razočarana. Angleška vlada trdno upa. da bodo narodi, ki se bodo udeležile konference o omejitvi pomorskih bojnih sil, potrdili zaupanje v veliki napredek, dosežen v vprašanju varnosti s političnimi dogovori. Angleška vlada v polni meri sprejema vse obveznosti statuta Društva narodov, ki pa ne sme ovirati razorožitveni program, utemelen s pariškim mirovnim paktom. Angleška vlada sprejema na znanje pripombo francoske vlade, da manjkajo k Kellogovemu paktu določbe za njegovo metodično izvedbo, kar je onemogočilo angleški vladi vsako znatnejše znižanje pomorskih bojnih sil- Angleška vlada želi odstraniti nesporazum, na katerem temelji gornja trditev. Glede na omejitve pomorskih oborože-van' potom globalne tonaže, stoji angleška vlada na že večkrat povdarjenem stalrŠču, da naj se razpravlja o pomorskem razor o- žitvenem problemu na podlagi s:i\:ktne ome.itve tonažo in topov vseh kategorij vojnih ladij, ker meni, da bi vsak drug nn-cin omejitve pomorskega oboroževanja ohranil elemente negotovosti tekmovanja, katerih izločitev bo prva naloga pomorske razorožitvene konference- Problem konference ne obstoja samo v količini tonažf, temveč v tem, čemu ta tonaža služi. Glede na francosko trditev, da . to razna obrambna oboroževanja v tesni medsebojni zveza priznava angleŠkat da fit* problemi pomorske, kopne in zračne razorožitve iie morejo popolnoma ločiti. Kljub temu meni, da se lahko poskuša rešiti on problem, dokler se ne rešijo drugi problemi Končni razorožitveni sporazum mora obsegati vse vrste orožja, za kar bo potrebno vztrajno in neprekinjeno delo. Zato se prid ružu e ansrleška vlada upanju francoske vlade, da se bo pomorska razorožitvena konferenca končala z rezui.nom. ki bo omogočil pripravljalni razoroži t ven i komisiji Društva narodov, da bo pospešila sklicanje splošne razoro&tveaie konference- Glede na stališče francoske vlade o potrebi zaključitve medsebojnega garancijskega in nenapadalnega pakta med sredozemskimi državami, je angleška vlada mnenja, da gre predlog francoske vlade dalje kakor pogodba, ki samo določa sklicanje konference za poravnavo eventuelnih eporov. Ker so eredozemdke države itak ž© članice Društva narodov, smatra angleška vlada, da so že podani pogoji za skupna posvetovanja v primeru potrebe. Končno ugotavi a unglešStf odgovor z zadovoljstvom, da v francoskem memo-randu ni nepremostljivih problemov in s» pridružuje trpanju francoske vlade, da bo njena delegacija na pomorski konferenci sodelovala v prisrčnem duhu in pripomogla pomorski razorožitveni konferenci do popolnega uspeha. Washington, 14. januarja. V merodajnih in dobro informiranih krogih se govori o razoroži treni konferenci Društva narod o ▼ pred letom 1956 v primeru, ee bi se londonska razorožitvena pomorska konferenca rakiju čila s sporam mom pomorskih sil za omejitev oborožitve na morju. Ta svetovna razorožitvena konferenca na] bi bila po in. formacijah tukajšnjih krogov BploSna pogodba vseh držav na svetu za omejitev oborožitev na kopnem, bo državni tajnik Stim-pson sporočil Tardieuju, da |e tudi Amerika pripravljena udeležiti se nameravane svetovne razorožitvene konference. Sekovski nadškof suspendiral dr. Udeja Boren nastop nadpastiirja proti duhovniku — Prof. Ude se strinja z izvapanji nekega prijatelja o nepotrebnosti' prečestega sv. clbhajila Gradec, 14. jan. Nedavno so avstrijski listi priobčili vest, da je sekovski nadškof dr. PavHkowsky odvzel znanemu politiku in profesorju dr. Ude j u pravo pro-povedovanja v cerkvah. Kakor se izve. je poklical nadškof dV. Udeja k sebi in mu v zelo strogih besedah očital, da dela zmešnjavo med ljudstvom in da mu vsi duhovni sobratje dr. Udeja poročajo o škodljivem vplivu njegovega delovanja, bodisi njegovih napovedi ali njegovih spisov. Nadškof je grozil dr. Udeju, ki je duhovnik, s suspenzijo a divinis, nakar mu je ta odvrnil, da ga pač lahko suspendirajo, ne morejo pa ga prisiliti, da bi govoril in pisal proti svoji vesti. Ako bo prišlo do suspenzije, da bo pač dolžan javnosti sporočiti, zakaj ga je zadela ta kazen Na tc besede je nadškof vzrojil in dejal, da je dolžnost duhovnika se pokoriti nadparstir-ju, ne pa predrzno vztrajati pri svojih zmotah. Naro je moral nadškofov tajnik dr. Stei-ner sestaviti zapisnik, ki ga je dr. Ude Brat dr. Šušteršica umi Inomost, 14. jan. Tu je v začetku januarja umrl dvorni sretnik v p. Anton Gušter-šič, brat pokojnega dr. Ivana Sušteršiča, bivšega kranjskega deželnega glavarja in voditelja SLS. Tatvina dragocenih sfEk Pariz, 14. jan. A A. Paznik muzeja v Aix Les provinces je včeraj zjutraj ugotovil, da sta izginila dva dragocena van Dyka, ki predstavljata ogronmo vrednost. Sliki «*ta bili izrezani iz okvirja- Muzej v Aix lee province« spada med najbogatejše muzeje Francije, ni pa moderno urejen, dvorane imajo posebne vhode in niso vezane 6 skupnimi hodnvki in prehodi. Tatovi so izvršili tatvino ob tej priliki v noči od petka na soboto. podpisal. Izjava se je tikala neke študije Udejevega prijatelja Miller-Atchholza, ki obravnava nepotrebnost prečestega zavži-vanja sv. evharistije. Dr. Ude je izjavil, da se v bistvu strinja s to študijo o nepotrebnem obhajilu. Ker je nadškof dr. Paw-likowsky neprestano obsipal dr. Udeja z očitki in žaljivkami, se je ta obrnil na prisotna dr. Steinerja in generalnega vikaTJa. češ da sta priči teh izbruhov, se je nadškof še bolj razburil in nazval početje profesorja prevzernot in ošabnot, kar je posebno dokazal s kritiko poslanice bivšega berlinskega nuncija Pacellija. Ko je dr. Ude zaprosi) nadškofa, da naj mu dovoli preprisati podpisano izjavo, £• ie ta ostro zavrnil in pozval naj se pobere. Prof. Ude je od&el proti vratom, nadškof pa je Šel za njim ter mu ponovno očital vedenje in predrznost, nevredno duhovnika. Kakor se čuje, bo prof. Ude vložil pri- ^bo zoper suspenzijo naravnost r.S svetega očeta v kimu. Hctrjtver za prohibicijo — VVashlnrton, 14. januar a. AmerHki predsednik Hoover je poslal kongresu brzojavko v Kateri odobrava poročilo komisije za prohibicfjski zakon. Sorzna nomcVsis, INOZEMSKE BORZE. Corih: Beograd 9.129, Pariz 20l296, Lon-dan 28.1475, Newyork 516.5, Milan 27.02T*, Madrid 69.25, Berlin 123.275, Sofija 3.725, Praga 15.27, Varšava 57.796, Budimpešta 90.35, Bukarešta 3.06975. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.77, Berlin 13.53 (13515), Bruselj 7-8904 BudimpMia 988 34-991.34 (989.84), Curih 1094.4-197-4 (1095.9), London 27564, Newyork 56.4$-5663 (5&53), Pariz 222 47, Praga 160.^5-167.76 (1*7.36), Trst 2ma Stran 2 »SLOVENSKI NARODc dne 14. januarja 1930. ste v in Kaj je s Strahlovo umetniško zbirko? Narodu galerija in etnografski muzej imate pravico do 25 popusta od komisij sko določenih cen % Ljubljana, 14. januarja. Narodna galerija je prejela naslednji dopis okrajnega sodišča v Škoiji Loki: Karol Strahl, posestnik in graščak v Stari Loki. je v svoji oporoki dne 4. oktobra 1929 določil sledeče: >Ker sam želim, da naj ostane v domovini vse, kar je za umetnosti in umetniško zgodovino važnega, na drugi strani se pa z nazorom visoke vlade strinjati ne morem, da ne sme noben umotvor iz dežele, določil sem v eni prejšnjih oporok, da naj pošlje visoka vlada, oz. tisto ministrstvo, kojemu pripada skrb za umetnosti, komisijo v Staro Loko, ki naj odbere vse predmete, kateri bi po njegovem mnenju za umetniško zgodovino bili važni. Ti odbrani predmeti naj se potem cenijo po treh cenilcih, od katerih imenuje enega visoka vlada, drugega zapuščinski kurator in ta dva naj si izvolita tretjega izvedenca kot načelnika. Določena cena od izvedencev naj velja kot prodajna cena. Državnemu etnografskemu muzeju v fjttbtiani pristoji pravica do 25% popusta določene cene.« Od te izbire so izključene glasom točke 9. te oporoke nekatere stvari, ki so rodbinske važnosti. Daiie določa oporoka pod 10. volila: »Etnografskemu muzeju v Ljubljani naj se izroči od izbiranja izločene reči brezplačno. in sicer: mala omarica s predali, obtožena s kamni, majhna mandolina, vložena z bisernico, L 1844 izdelovalcu glasoviriev W*it-tenzu Andreju v Ljubljani podeljena častna kolajna, grb grofov Auersperg — vezenina v okvirju, in sicer zato, ker je VVittenz sam želel, naj se njegova kolajna izroči muzeju, druge reči pa so napravljene iz popolnoma pokvarjenih delov, katere je ravnateljstvo muzeja v svojem času izročilo mojemu očetu.« O vsebini oporoke se obveščajo prizadeti instituciji, državno zastopništvo in kraljevska banska uprava v Ljubljani, ki se naproša, 'da čimpreje imenuje v cenilno komisijo svojega zastopnika in pošlje komisijo, ki bi si odbrala umetnine. Podpisano sodišče pri tem poudarja, da ne kaže zadeve zavlačevati iz enostavnega razloga, ker so nekatere umetnine velike vrednosti, katerih ni mogoče izročati že radi obsega kakemu depozitnerau uradu v shrambo, na drugi strani pa je nevarnost, da se stvari raznese jo ali drugače odstranijo, čeprav so se dale pod zaporo. Pričakovati je, da se bo sestavila omenjena komisija najpozneje v enem mesecu. Ker prihaja tako za Narodno galerijo, kakor tudi za Narodni muzej mnogo predmetov iz zapuščine v poštev, bo potrebovala zlasti Narodna galerija precej denarja, da si jih nabavi. Iz pestre policijske kronike N Razstava jugoslovanske umetnosti v Londonu VdbBo k udeležbi prejelo 34 slovenskih sL/karjev, kiparjev in grafikov Ljubljana, 14. januarja. Jugoslovensko društvo v Londonu (The Jugoslav Society oi Great Britain), ki je lani priredilo s sodelovanjem Narodnega muzeja v Ljubljani, Hrvatskega društva umetnosti v Zagrebu in društva Cvijeta Zasorić v Beogradu lepo uspele razstave angleške sodobne umetnosti v Jugoslaviji, Še sklenilo prirediti letos spomladi razstavo iugoslovenske sodobne umetnosti v Angliji. V to svrbo se je obrnilo na Društvo prijatelja Velike Britanije v Jugoslaviji v Zagrebu, ki je organiziralo poseben centralni odbor za umetnost, nakar je ta organiziral odbore v Beogradu, Zagrebu in v IJuboanj. V Ljubljani obstoji odbor iz gg-: Jakopiča, Franceta Kralja, Antona Gojmira Kosa, M. Ste mena. Izidorja Cankarja in Zonnana. O nameravani razstavi so doslej znane naslednje podrobnosti. Razstava se bc vr-šHa od 2. aprila do 31. maja t. 1. Za prireditev poskrbe: Tate Gallery v Londonu, Ju-soslave Societv v Londonu in, kot že omenjeno, British Societv v Zagrebu s svojnni odbori v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. Ljubljanski odbor se imenuje Odbor za razstavo jugoslovenske sodobne umetnosti v Ljubljani ter ima svojo poslovalnico v pisarni Narodne Galerije v Narodnem domu. Namestitev razstave č>o v prostorih londonske Tate Gallerv; otvori*?/ bo za vabljene 2. aprila, za javnost 3l aprila. Razstava bo odprta 6, največ S tednov. Skupen obseg na razstavo pnpušćen;h del znaša 120 slik. 60 kipov iti 100 listov rep. grafike, risb, akvarelov itd. Iz Londona bo potovala razstava v razna mesta Ve"«ke Britanije: turneja mora biti zaključena koncem avgusta. Prireditelji si pridržujejo pravico, razstavo za turnejo v Veliki Britaniji deliti, če bi bilo to potrebno. Ljubljansi odbor je imel ie št.ri seje, na . katerih je določil med dmebe te-le pogoje za udeležbo na razstavi: L Udeleženci morajo poslati svoja dela najkasneje do 10. februarji« v Narodni dom. 2. Dela bodo žirirala. a i tekalna žirija v Ljubljani, obstoječa iz gg.: Jakopiča. Ster-nena, Franceta Kralja m Antona Gojmira Kosa; b) centralna žirija v Zagrebu, v kiteri bosta po dva zastopnika iz Beograda, Zagreba in Ljubljane: c) Tate Gallerv v Londonu, ki si pridržuje pravico zadnjega pregleda, ozirajočega se le na dopustnost razstavitve iz lokalnih ohičajev. Oprema mora biti glede na reprezentativni pomeu najskrbnejša: slike dobro montirane v okvirje, laki suhi, platna pravilno napeta na podokvirjih, rep. graiika, akvareli, risbe V pasportujih, v okvirjih pod steklom itd.: slaba oprema je lahko razlog za zavrnitev dela. 4. Posameznik lahko pošlje pred žirijo največ pet svojih del. Vabilo za udeležbo britanske razstave so prejeli: Ferdo Vesel, Radohova vas, Ri-hard Jakopič, Ivan Vavpotič, Hinko Smre-Fran Tratnik, Ivan Vavpotič, Hinko Smre-kar. Šala Šantelj. Maksim Gaspari, Franc Berneker, Lojze Dolinar, France Kralj, Aston Gojrnir Kos, Nikolaj Plrnat Tine Kos, Anica ZuPanec, Miha Maleš, O laf Glo-bočnik. Elko Justin, Mirko Šublc, Stane Cu-derman, Karla Bulovec, Franc Pavlovec, vsi iz Ljubljane, Ivan Napotnik, Peter Loboda, Domžale, Veno Pilon* Ajdovščina, Nande Vidmar, Drago Vidmar, Božidar Jakne, Mira Pregelj, Litija, Franc Stiplovšek, Janez Mežan, Maribor, Franc Gorse, Trst Odbori v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani so imenovali za svoje zastopnike v centra toi žiriji: v Beogradu: Branka Po novica in Toma Rosandica, v Zagrebu: Me-itrovlća in KUakovića, v Ljubljani: Antona Gojmira Kosa In S temen a. Pri nas so tkzv. »mladic dvignili precej hrupa zaradi sestave odbora za londonsko razstava Zahtevali so, naj se izloči iz žirije g. S temen, namesto nJega pa da se kooptira g. Tine Kos. Odbor je sporočil Slovenskemu umetniškemu društvu, da ne more ugoditi njegovi zahtevi, pač pa da je pripravljen sprejeti v žirijo g. Kosa. Ker je jugoslovenska umetnostna razstava največje važnosti za propagando naše umetnosti v Evropi, je umestna kar najstrožja rigoroznost. Zato je tudi bila formirana poleg lokalnih žirij še centralna žirija, ki bo skrbela, da bodo poslana v London Ie taka dela, ki kvalitativno ustrezajo; moderna dela, ki streme zgolj za načinom umetaaiškega podajanja, bodo torej zavrnjena. Lesen tlak v Ljubljani V soboto smo objavili obširno predavanje uadsvetnika ing. MaSkovŠka o naših cestah, kasne so in kako naj jih najboljše in najbolj ekonomično uredimo. CitaJi sano o vseh mogočih tlakih, samo o lesenem tlaku niti besedice, ker je premalo trpežen in predrag. Že večkrat smo tudi v Ljubljani mislili nanj, da bi bili nobel kakor Dunaj ali Terazije v Beogradu, pa smo morali biti vedno veseli, če so nam ceste tlakovali s kamenjem ali celo z asfaltom ali najmodernejšim bazaltoi-donj. Da smo pa tudi v Ljubljani imeli leseni tlak po glavnih c ostali, tega se menda nikdo vec ne spominja. Saj je tudi re Čez 80 let! Leta 1847. je namreč* v «Wiener Freischrift fiir Kunst, Literatur, Theater und Mode»» St. 137. objavil neznanec pismo, kako je iz Ve-rone popotoval sikozj naše kraje. Ta neznani popotnik imenuje Ljubljano sicer majo. vendar pa pravilno in prijazno zidano mesto in se pritožuje samo proti prahu, ki ga še danes nismo odpravili. Nekatere glavne ceste so bile tedaj tlakovane s hrastovim lpsom, ne pove pa, katere. Seveda to niso bile gladke male kocke, kakoršne so na Terazijah, temveč najbrže nerodni konci hrastovih panjev, ki so se ohranili še v marsikateri veži, kjer so vozili skozi njo, po starih hišah v mestu in po gradovih na deželi. Za tem tlakom nam seveda ni treba biti žal, saj za kurja očesa ni nič prijetnejši kakor slavna beograjska kaldrma. Med zanimivostmi Ljubljane omenja pisec drevored Zvezdo, kazino, ki je prav takrat prenovila svojo kavarno, da je bila najlepša in največja med Dunajem in Trstom, krakovske rake in življenje po naših kremah, ki se mu je zdelo zelo prijetno in družabno. Le rakov ni več. drugače Je pa vse pri starem. Bolj podrobno opisuje grad in uporabo tamošnjih kaznjencev za delo, obenem pa misli, da bi ep naša zemlja dala bolj koristno izkoriščati. Tudi to še dandanes veljak Cirkoištko jeze.ro imenuje turis* problem kakor srce i u piše o njem* Jezerske vode prihajajo iz mnogih neraziskanih skalnatih jam in zopet tja izginejo, kakor so marsikateri občutki Človeškega srca izlivajo iz njegovega labirinta in se končno zopet raz-lijejo po ujem. Najbolj pa popotnik hvali gostilno v Cerknici, vljudnega omikanega gostilničarja *n njegovo ženo kot izkušeno kuharico, zlasti pa jegovo nečakinjo, nad vse ljubo deklieo v mičoo lepi narodni noši. Omenja tudi, da teče nem5?ina Slovenkam sdeer zelo mehko a precizno. Kar se birtov tiee, so tudi še vedno vljudni s tujci — kakšni so bili pa z domačini, nam ne pove —, kTrmarice sro tudi še imenitne kuharice in lepe so tudi Še vse nečakinje v narodni noši ali pa brez nj«. 14. januarja. Na Kodetjevem se je danes ponoči pripetila težki nesreča, katere žrtev je postal delavec Rudolf Marucel, zaposlen pri posestniku in trgovcu Povšetn. Va Kodeljevem si gradi trgovec in posestnik Povše hišo v Povšetovi ulici 22. Stavba je Še nedograjena in večinoma v surovem stanju, Ker je vreme ugodno, so delali tudi pozimi v hiši sami in Povše je Pritegnil k delu tudi 2Sletnega Rudolfa Ma-rucla. Mladenič je sicer izučen kovaške obrti, pa ni mogel dobiti službe v mestu. Zato je prosil Povšeta, na ga sprejme kot delavca, češ, da je pripravljen prijeti za vsako delo. Delal je res pridno in vestno. Opravljal je navadna dela, vozil malto in pomagal, kjer je bilo treba. Včeraj mu je Povše naročil, naj spravi ponoči gramoz v hišo, češ, da se je treba požuriti. Marucel je delal več ur, potem je bil pa menda že utrujen, kajti odšel je v sobo. Sobo je za seboj zaklenil in zakuril v mali kleparski pečici, katero je prinesel iz druge sobe. Nato si je sezul čevlje, legel kraj pečice, v kateri je tlelo oglje in zaspal — za vedno. Okoli 9. zjutraj je prišel Povše, ki stanuje na Bizoviku, na stavbišče pogledat, kako delo napreduje. Iskal je Marucla, pa ga ni našeL Končno je stopil v hišo, pregledal vse sobe in stopil tudi k vratom sobe, v kateri je Marucel spal. Vrata so bila zaklenjena, ključ je tičal od znotraj v njih. Povše ie trkal, pa se mu ni nihče odzval. Slutil je takoj, da se je pripetila nesreča, vzel je žebelj in izbi! ključ iz ključavnice. Vrata pa se kljub temu niso dala odpreti. Moral je po vetrih. da so jih odprli. Ko je vstopil, je prestrašen opazil Marucla skrčenega na tleh. Stopil je bliže in spoznal, da je nesrečni fant že mrtev. O nesreči je Povše obvesti! policijo, na kar sta otišla tia dežurni uradnik g. Gruden in policijski zdravnik dr. Avramovič. Zdrav- Tržne razmere v CelJe, 14. januarja. Po podatkih mestnega tržnega nadzorstva posnemamo nekaj zanimivosti s ceij-skega živilskega trga in iz seimarskega delokroga v lanskem letu. Kar se tiče življenjskih potrebščin in kmetijskih joridelkov, so donašali kmetje in vrtnarji celo leto na trg toliko blaga, da so ga mogli konzumenti vsak čas v zadostni meri nabaviti. Edino cene so precej visoke, vendar pa so bile večinoma stabilne, iz-vzemši mesne cene. Goveje m telečje meso se ie meseca junija podražilo za 2 Din pri kg in ie ostala cena še danes ista. Živinski in kramarski sejmi se se vršili kakor običajno vsako prvo soboto po sredi posta, dalje 21. oktobra in 30. novembra. Na vse tri letne sejme je bilo prignanih komaj 396 glav goveje živine. Na kramarski sejem ie prišlo vsakokrat 185 do 230 trgovcev, deloma tujcev, deloma pa domačinov, ki so si postavili stojnice na Glavnem trgu, Kralja Petra cesti in v Prešernovi ulici. Svinjski sejmi so se vršili vse leto, izvzemši izredno ostre zimske dneve, vsako sredo in soboto in so se prav dobro obnesli. Na svinjske sejme je bilo lani pripeljanih skupaj 7631 svinj. Trgovina z njimi ie bila vedno zelo živahna. Dovoz svinj na celjski trg se vrši večinoma iz šmarskega okraja, kjer goie vedno le prvovrstno pasmo; zato te svinje radi kuoujejo na celjskem trgu tudi številni kupci iz raznih drugih okoliških krajev za pleme in rejo. Mesečni živinski sejmi pa se kljub temu, da se je za nje napravila zlasti v zadnjih dveh letih velika in obširna reklama, niso mogli uveljaviti. Celo lansko leto je bilo prignanih na mesečne živinske sejme skupno komaj 51 glav. Glavna krivda leži v slabi živini in to je vzrok, da kupci izostajajo. Pripetilo se je celo, da ni bilo prignano na mesečni živinski sejem nobeno živinče, sicer pa je znašal dogon v drugih mesecih le 2 do 10 glav. Mleko se ie redno preiskovalo in to na kolodvoru ter na trgu, pogosto pa tudi v mlekarnah in na zahtevo strank tudi po privatnih hišah. Zaradi ponarejenega mleka sta bili ovadeni in kaznovani samo 2 osebi. Zdaj se je kakovost mleka z ozirom na redni pregled znatno zboljšala. Še L 1921 je bilo zaradi ponarejanja mleka kaznovanih 10 strank, v naslednjih letih pa je ponarejanje mleka polagoma skoro popolnoma prenehalo. Istotako so se na celjskem trgu večkrat pregledovala jajca in smetana. Splošni pregled živil pa se vrši vsak dan zjutraj med S. in 9. uro. poleti pa že od 6. do 7. ure. Mesarji in prekajevalci so bili po mesnicah in prekajevalnicah kontrolirani redno vsak teden, na trgu pa vsak dan. Zaradi prestopka obratovalnega reda za mestno klavnico sta bila ovadena dva mesarja, ker nista dala uvoženega mesa v klavnici pregledati. Kakor so bili strogo kontrolirani v higi-jenskem ozrru številni sladoledarji, enako je posvetilo mestno tržno nadzorstvo posebno pažnjo tudi gostilničarjem in vinskim trgovcem. Splošno je bilo vino pristno, le enemu trgovcu je bfl zaplenjen v točilnici sodček pokvarjenega vina* katero je seveda romalo v kanal. Trgovec je bil sod n ijsko občutno kazno^ui. v splošnem pa na trgu In sejmih ni bilo slišati nobenih pritožb o ne redno s ti h in se je tržni promet večinoma vvSfl normalno. nik je ugotovil, da se je Marucel zadaJti z ogljikovim dioksidom, ki se je širil iz pečice. Na njegovo odredbo so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojni Marucel ie bil rosen 1. 1906 v Trstu in pristojen v Ljubljano. Vegovi roditelji žrve v Starici pri Grosupljem. Tragična smrt mladega delavca je vzbudila na Kodeljevem splošno sočutje. Orožni ška stanica Dol poroča, da so 10. januarja potegnili iz Save pri Dolskem truplo neznanega utopljenca. Utopljenec je star kakih 40 let podolgastega obraza, 166 cm visok, rujavih oči, meliranšh las, nosil je majhne črne brke. Nesrečnež ie bil brez leve roke, katero je nadomeščala proteza, nosil pa je črne hlače, telovnik in svršnik, ruja v suknjič ter čevlje na zadrgo. Razen dveh ključev niso pri njem našli ničesar. Kdo je utopljenec, še ni znano. V zavod sv. Marte je prišla te dna zloglasna Danica, s katero ima policija večkrat opraviti Danica je pri odhodu iz zavoda odnesla Tereziji Jurčič košaro perila in plašč v vrednosti 700 Din. Ukradene stvari je shranila pri stranki K. Zt drugi dan pa je prišla po nje šele po njenem odhodu je stranka opazila, da je z Danico izginil tudi lep plašč, vreden S00 Din. Tatvini sta bili prijavljeni policiji, ki je na podlagi opisa takoj ugotovila, da ima opraviti z zloglasno Danico, ki je bila šele nedavno izpuščena iz zapora. Zdaj jo zopet išče policija. Te dni je bilo v mestu izvršenih več tatvin. V cerkvi sv. Frančiška je imel drzen žepar zopet dober lov. V nedeljo je bila tam okradena Frančiška Bogataj. Tat ji je odnesel torbico, v kateri je imela akoK 500 Din. — Mariji Bizovičarjevi, stanujoči na Frankopanski cesti, je nekdo odnesel plašč in železno peč. £koda znaša okoli 800 Din. Danes ponoči je balo vlomljeno v Židovski ulici f> v tamošnji vinotoč in odneseno za .300 Din jestvin. Novi naročniki mariborske telefonske centrale Ker je naše mesto v najožjih trgovskih in obrtnih stikih s štajersko slovensko metropolo, ne bo odveč, če tu prinašamo seznam mariborskih telefonskih naročnikov, ki so dobili telefone po zadnji izdaji uradnega telefonskega imenika. Ti novi naročniki so: Adamovič, avtodelavnica 2770 Albanese Peter, lekarna 2701 Arbeiter A., skladišče star. žel. 3485 Bacfl V., trgovina 2565 Bolnica splošna 3027 Brozovič Fr., urednik 2582 Dečji dom 2171 Dejak Alfred 2753 Friedfeld Norbert. ravnatelj 2563 Hojnik Fr. dr. 2706 Ilič in Tichv, prodaj, elcktr. str. 2756 Jug Karel, ravnatelj 3651 Kaufman Fer d . trgovec 3650 Kmetska zveza 3654 Kdchler Al., mag. ravnatelj 2752 Kriminalni oddelek polic. kom. 2549 Kunstek in Gaspari, trgovina 2520 Lcgatov Ant. Rud. 2590 Lekarna pri Sv. Antonu 2701 Majzel F., trg. agentura 2584 Mariborska tovarna pletenin 2703 Medjunarodno bankarsko dr. 2365 Mestni popisovalni urad 2587 Mestno upravitelljstvo 2755 Meteorološka stanica 3690 Motors Sales Ltd. 2345 Nedog Pavel, čiščenje ob'ek 2127 Oblastni dečji dom 2171 Oblastna samouprava 2706 Okrožno sodišče 2389 Perhavec Jakob 2580 Pinter Ferdo 2777 Policijski kom is a rij at 2549 Pošta Maribor 1 3989 Prva marib. tvornica pletenin 2703 »Radio Ljubljana« 2751 Sirotišče v Melju 2171 Skladišče delavnice drž. žel. 2750 Sodišče okrožno 2369 Standard Oil Comp. 3191 Šestan Ivo dr. 3666 Telfcgr. in telef. linica 3969 Tehn. vodstvo avtom. tel. cenr. 3496 Tscheligi Jos., pivo 2586 Ufcler Janko, skladišče 2445 Zadružna zveza 2581 Zdravstveni dom 2568 Zveza kulturnih društev 2337 Zadnji v koledarju. — No, fantek, kaj je prinesel Je» zušcek? — Meni obleko, pištolo in album za znamke, sestri bombonov in voziček za punčko, materi pa kožuh, tri klobuke in zapestnico. — Kaj oa papanu ? — Njemu je polikal hlače. <8e/e; moa KOLEDAR, t: Taesk, 14. katari* 1930; katova nt' FetMa, pravostvrae: 1. |—W 1930. Nova to dana. DANAŠNJE PRIREDITVE. uraaa: »Gvrček ta pečjo* Op««: »Johnv svva« B. KJ»s Matica: Laon&ka četrt KAa* kital: FV* dmi okac. Kteo 1 ■MUmIiI dvor: Dama t cirk_^. Pradavaalc ZKD: Bet v enostransko Pre-đavt Ot. Orom oo 20. v Kagfei. DE2URNC LEKARN t. D*sa»; Botonc. Rimski oesta. Leitscek, R«. fteva ecat«. Drama Hudožettveniki v Ljubljani. Kakor je bilo re javijo, gostujejo prihodnji ponedeljek in torek v našem Narodnem He-daltfpeu HudbŽeatveniki in sicer vprizore pT}? x. vočcrf Dostojevskega dramatizacijo *^*ocm in kazen*, drugi večer pa Os r rov-srepa ^Lrorn-ašrvo ni sramota«. Grupa Hudozestvenega teatra, ki pride v Ljubljano, je pravkar odigrala z največjim uspehom devet gostovanj v beograjskem gledališču in gostuje šestkrat v zagrebškem gledališču. Predprodaja vstopnic se v-rsi pri dnevni blagajni v operi. »Cvrček zrn neć/o*. Prva repriza tega dela, jd je pri letošnji premijeri v vsakem pogledu izvrstno uspelo, bo danes ▼ torek, dne 14. t. m. ob 30. uri v Ijubljans-ki drami. Zasedba ista kakor pri premijeri. Predvsem opozarjamo na. nosilce glavnih vlog. na gospo Saričevo in Miro Danilovo in gospo Medvedovo ter Vido Juvanovo ter na gg. Cesarja. Kralja in Sfcrbimka. Režija je Ciril Debevčova. Predstava se vrsi za abonente reda A Opera Danes se poje Krenekova opera »Jonv svira«. Nasdovoo in glavno partijo poje g. Primožič. V partiji Maksa nastopi g. B. Viear, tenorist zagrebškega gledališča. Ostala zasedba: gna Majdieeva. ca Poličeva, gg. Grba, Rumpelj. Mohorič. Si-mončič, J are. Sekti1 a in drugi. Predstava se vrši za abonma B. Go9fOL'an]e španskega plesnega in pevskega ansambla Escudero v rjvbljanski operi. V sredo, dne 15. t. m. gostuje v 1 juh-Ijanski operi španski ansambel Vicenta Escuderoja, ki i^vsja celo vrsto tipičnih španskih plesov, sprernrjanm deloma tudi z železnimi. srebrnimi in aluminijastimi kastanjetami. Vmes pa so pevske točke. P.esn« točke izvajajo načelnik skupine Vi-cente Escudero ter plesalki Carmita Gar-zia in Aimeria. kakor tudi Nino Alcala in Nino Petrocino. Na večeru poje pevka Lina Perez, na kitaro igro Lkrs Mavoral. pri klavirju pa je Pflar Cruz. Opozajamo na natančni program večera, ki se bo dobival tekom dneva pri dnevni blagajn; v operi in zvečer pri biljeterjih Z* plesni večer vlada med našo publiko veliko zanimanje in je le še nekaj sedežev m lož na razpolago. Gostovanje v ljubljanski operi. V petek in nedeljo gostuje v naši opsri znamenita ruska pevka Rebanc. Gospa gostuje sedaj z največjim uspehom v Beogradu Ln Zagrebu. N« našem odru nastopi v petek 17. L m. v naslovni vlogi Thomasove opere Mijnon, v nedeljo zvečer pa bo pela Cannen v znani Bizzetovi operi. Občinstvo opozarjamo na ti dve gostovanju — Iz našega zimskega sporta. JZSS vodi vse predpriprave za velika mednarodna tekmovanja v Bohoiru in na Bledu- Sodeluje z nasveti in strokovnhni navodili tudi ina!. fTansen. Situacija na Gorenjskem radi pomanjkanja snega še vedno nepovoljna. Snega je okoli 30 cen. mestoma tudi mani. To seveda ne zadoSča za skoKe. Vse kaže, da bo treba snega na bolniško skakalnico, odnosno pod njo navoziti- l>o tekmovanja manjka še 14 dni in je upati, da bo v tem času pa-efeo še nekaj ^nega. Ogrožene so tudi drsame tekme, ki S2 vrš= na Bledu. Jcajti pravega mraza ni m Blejsko jezero dosedaj še ni zamrznilo. — Pomanjkanje snega pa ni saoio pri nas, \>\lv-več tudi drugod po svetu. Češkoslovaški smučarji lahko trenirajo samo v Krkono-šft. pa še tam m' veliko snega. Baje so resno ogrožene celo slovite holmenkolske tekme, ker tudi tam ni zadosti snega- — Drsališče SK Ilirije je danes zopet otvorjem Led je prav dober m izredno gtedek. V nedeljo se vrše v LJubljani tekme za dr. Fnjchsov pokal, ki so bile dosedaj radi neugodnega vremena že dvakrat preloZone. — Nov športni list. Slovenci smo sedaj že približno dve leti brez športnega gJastfa-Potreba po samostojnem, nepristranskem, športno urejevanem listu, je zares ve!;ka-Da temu odposnore, je sklenil SK Grafika izdaati novo športno glasilo v testni reži);. List se imenuje »Športni List«. Prinašal bo obširna in obicttvna poročila o sporiniti prireditvah, o razmeran v domačem itd., posebno bo pa skušal pomirievalno vplivati na morebitne spore med poedinimi IduftM. Prva Številka rzide te dni. — Službeno iz LfiP-a. Seja uprav, odbora se vrši v sredo 15. t. m. ob 20. uri v đamskem salonu kavarne Emona. Vsled izredne važnosti se pozivajo vsi odborniki, da se iste sigurno udeležijo. — Tajnica. četrtek* 16. januarja, 1X50: Reproducirana glasba: 1X30: Iz ^yrty*njo pokrajinaii. V Sloveniji bo imeli >Društvo državnih računskih in blagajniških uradnikov za Slovsaijo v Ljubljani. V nedeljo so pa delegati pokrajinskih organizacij sklenili ustanoviti enotno organizacijo. Za predsednika je bil izvoljen Todor I1JĆ, v odbor pa zastopniki vseh j*>-krajin. Računske upadnike iz Slovenije bo zastopal v odboru enotne organizacije Vik. tor Bi-schof. Članarina bo znašala 10 Din mesečno. — Zima in brezposelnost. Z nastopom zime, t. j. dobe, ko se radi mraza in trajnt^a deževnega vremena delo na prostem neha, prične število brezposelnih takoj rasti, to pa pri nas kakor v drugih državah, število brezposelnih je pa v odstotkih ondi tem višje. Čim večja je država. Letoe je zimska brezposelnost v naši banovini najbolj opažati pri težakih, zidarjih, opekarniškili delavcih in onih v komnolomih pa drvarjih. Odstotek teh znaša v Sloveniji gotovo 90 do 40%. Vsaka druga kategorija delavcev najde še kako zaposlenje tudi pozimi. — Promet i avtomobili in okrajne teste. Kakor znano, smo imeli v prejSnji Avstriji prometne ceste razdeljene v državne, deželne in okrajne. Danes imamo uveden po n*e-stih avtobusni prome-t, razen tega pa promet s privatnimi avtomobili. Konstrukcija prvih se od one drugih glede obsega znatno razlikuje in sicer tako da n. pr. privatni avtomobili lahko vozijo po starih, takozvanih (bivših) deželnih ali pa okrajnih cestah, avtobusi pa le po državnih odn. deželnih. Kw je torej promet z avtobusi odvisen od širine cestišča, se ta po starih okrajnih cestah ne more vršiti, ker so preozke. Zato se tudi marsikje po dežeu* med vasmi ne more uvesti, dasi bi imel osebnega prometa dovolj. — Polovična vožnja za udeležence proslave »Jadrana« odobrena. Po telegrafskem obvestilu prometnega mimstrstva je odobrena polovična vožnja za vse udeležence proslave lOletnice »Jadranac Popust velia od 17- do 20. t. m- Udeiežertci Kupijo celo vozovnico in io dajo žigosati ob prSiodu v Ljubljano na postaji s potirdilorn >Jadrana', da so se udeležili proslave in z žigosano vozovnico imajo :ia+o prosto vožnjo domov. — Tajski promet t Zagreba. Zagreb je nosetilo lani 8412 tujcev. Največ je bilo Avstrijcev in sioer 2G27, Madžarov je bilo 1446, Čehosfovakov 1416. Italijanov 779, Nemcev 72-, Poljakov 267, itd. — Znameniti angleški publicist v Sarajevu- V Sarajevo je te dni prispel znameniti asgleški publicist in književnik Graham, da prouči gradivo, kf se nanaša na Principov atentat- Dejal je, da ie vsa angleška m ameriška javnost o tem atentatu informirana samo na podlagi avstrijske in nemške lrtorarure, ki pa je kolikor toiiko tendenciozna. Zato hoče na historiicnifl.i tleh poučiti vse podrrjbriosH PrincMpovejta atentata. — XL. redna glavna skupščina društva >Pravnik« se bo vrsUa v sredo, dne 29. januarja I- v Ijubiliuski pravosodni palači št. 79. Dnevni red: 1. poročno odbora in preglednikov, 2 volitev načelnrka. odbora in preglednikov, 3- slučajnosti- K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor. — Smrtna kota med ameriškimi SN-veoci. V decembru je v Chicagu umrla Frančfška Paufič, rojena Koctrnik. Podlegla ic pljučnici. Zapustila je rri o'.roke. Pokojna je bila rodom iz Vira, fara Dob pri Domžalah. Stara 5e bila 4f. let- - • V kraju Decatur ;e umrla Ivana Turk- Pod-Jegia je zastruprjenju v starosti 46 let Pokojna je bfJa Todotn iz Unca pri Rakekn. — Kozlevčarjevi rodbini v Mi4*!waukee je umrl flletni sinček Anton. — >Zdravje«, zdravstveno - poučni iist, se je zlasti v zadnjem času razvil v mesečnik, ki nam je za zdravstven-i napredek naroda neobhodno potreben. Njegovo aktualnost in pomen vidimo že *z neka ter ni člankov lanskega letnika: Inilueoca al; gripu (dr- Ivo Pire). Higijenski prosvetni tečaji za kmetiske sinove (dr. K. Petrič), O zobnih nadomestkih (dr. L. Brenčič). Tuberkuloza dece (dr. F- De^evec), Kako dolgo bomo žrveJi (dr. B- Pire), O raku Idr. V. Arko), Naša oHeka (dr- V. Arko), Higijena na kmetih pozimi (dr. V- MeršoU) itd. Za vse, ki jim je do zdrave ca razvit!-:?, naroda, za naše matere in vzgojitelje, za učttelie in duhovnike je list nujno potreben, pa tudi za vse druge izredno koristen in zanimiv. Naroča se pri upravi ^Zdravja«. Ljubljana, Higijenski zavod- — Udeležba pri prevzemu gradbenih del novo palača Društva narodov. Društvo narodov bo v kratkem razpisalo natečaj za zgradbo vebke sejne dvorane, poslopja tat-nišrva in knjižnice in žel! seznaniti vsa pradbena podjeta s pogoji za udeležbo pri prevzemu del. Navodila so interesentom v Trmami Zbornice za TOf v MuMjard na vpogled. — V novomeške« šahovskem ktubu je rrršlo do nesporazuma med g. tajnikom is g- predsednikom- Prvi je bi! za to, da se dela smotjrsno po gotovem načrtu, drugi pa je nMnH, da se ne sme nič forsirati. Oba funkcijonarja sta odstopila. Tajnik je sploh izstopil te kluba, ker je ba" tegubfe zanimanje za šah. Predsednik ostane v kruhu kot redni dan. Zadeva se ie rešila mirno prijateljsko- Nov občni zbor bo izvoli? nov odbor- Upamo, da pametno. Želimo obilo sreče in uspeha. — Vsi esejem v Budimpešti. V Bdirope-šti se vrši od 3- do 12. maja t. 1. mednarodni vzorčni sejem, za katerega vlada že sedaj v vseh državah veliko zanimanje, pa jc zato "pričakovati, da bo tudi udeležba jugoslovenskih podjetij na tem sejmu precejšnja- Za informacije se je obrniti na: Povlasceno trgovinsko agencijo kr. Jugoslavije v Budimpešti kateri je prijaviti udeležbo najkasneje do 15. t. m- Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, sicer pa lepo vreme. Včeraj je bilo čez dan jasno v SpKtu. drugod pa deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 13. v Beogradu 10, v Skoplju 9. v Zagrebu 8. v Mariboru 7, v Ljubljani 6 stopinj. Davi je kaaal barometer v Ljubljani 773.1 mm, temperatura je znašala —1.9. — Uprava našega lista te prejela za Ciril - Metodovo družbo 100 Din, katere je darovala g. Marica Ba-rtolova, mesto cvetja na grob svo'e prijateljice Julije Bajl-Ceve. Srčna hvala! tu, Mestna trg 27-111., soba 48, ali pa pri davčni upravi- Pozneje došhm prijavam se zaračuna gtoba od 3% do 10% od osnovnega davka. Tiskovine se dobijo istc*am. Več je razvidno te razglasa, ki je nabit na mestni deski- —lj Odda se lokal- Mestna občina ljubljanska odda takoj lokal s pripadajočimi pro~ stori v novi mestni hiš? na Poljanski cesti št. 15- Potrebne informacije daje mestni gospodarski urad med obojnimi uradnim; urami. —lj Sočani! Udeležite se polnoštevimo pogreba naše rojakinje blag- pok. Ivanke Zgrabli čeve, soproge člana in odbornika »Soče« tov. Marite Zgrab'.tća. Vi se vrši v sredo 15. t. m- ob 2. uri popa dne iz mrtvaške kapelice splošne bolnice na pokopališče k Sv« Križu. Preostilim naše iskreno sožalje! — Predsedstvo- ?3n _lj Društvo »Zoo« v LJubljani bo imelo Izredni občni zbor 17- t. m. ob 20. v hotelu >SV>n< v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: poročilo predsednika, ki Po zelo izčrpno, eventualne volitve novega odbora in slučajnosti- Temperamentna in zabavna Danes premijer« ob 4., V, na 7., V.8. in 9. uri Dina Gralla smeha DAMA IZ CIRKUSA (Kehre zurtick, alles vergeb.n!) — Pikantnosti za cirkuškimi kulisami KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730 f Jo tri ob 4. in 1 . «*. uri • • € H A P L, I N • — 104letni starček v osiieškl okolici. V selu Trpina pri Osijeku živi posestnik in mesar Miško Daskalovič, ki je te dni uča-kal svoj 104. rojstni dan- Kljub izredne visoki starosti je starček še vedno izredno čft in zdTav ter lahko še vedno opravija iazia dela- — Bombe so nevarne. V selu Pomor blizu Kraljevega ie našel te dni seljak Ra-divoje Vukomir na polju bombo, k! je ostala od svetovne volne. Seliak je hotel bombo odstraniti s polja, pa je nenadoma eksplodirala- Drobci so mu odtrgali levo roko in ga raniti po vsem životu. Njegovo stan»e je zelo feritično- — Smrtna nesreča Pni Diakovacki Brezici blizu Osijeka se je te dni pripetila težka nesreča, ki je zabtevala človeško žrtev. Osebni avto se je zalete* v konja, katerega je jaiial posestnik Lazar Jovan> \ič- Posestnik je zletel s konja in se ubil. doČBm ie ostal konj skoro nepoškodovan. Oblasti poizvedujejo za brezobzirniin av-tomobilkstom. Nesrečo je deloma zakrivila gosta megla. — Sumljiva smrt kočijaža. Včeraj ziut-raj so prepeljali v susasko bolnico kočUaža Nika SrrriijaiHCa, ki je nenadoma obolel- V bolnici so ugotovili, da gre za zastnrplje-n»e. Kmalu po prevozu je Smiljanić umrl. Državno pravdmšrvo ie zahtevalo obdukcijo trupla. — Nazadovanje kriminalitete v Splita. Policija v SpKtu je izdala statistiko c kri-minaiiteti v preteklem ietu- Iz statistike »e razvidno, da je v Splitu vedno manj kriminalnih slučajev- število aretiranih ie manjše kot v pTejšnfch letih. Lani ie bilo 59 r-ri-merov javnega nasilstva. 2 posilstva, 1 umor. 36 telesnih poškodb in 510 tatvin. PoBcija je aretirala lil pijancev. — Bivši dobrovoljac pred sodiščem. Pred subotiškim sodiščem se je te dni zagovarjal radi uboja bivši doorovoljec Maksim Bukarica. Lani v avgustu ie sedel s tovarišem Krio Kajčićem v gostiltii v Bački Topoli- Ko sta bila že precej okajena, je Ikja nenadoma opazil, da mu ie izgmftVa cigaretna doza- Obdolži je Buka-rico tatvine Nastal je prepir in pretep, ki ga je končal gostilničar sam- Ta je namreč BukaTico postava pod kap. Kmalu pa se ie Maksim vrnil v gostilno. Dobrovoljca sta se zopet s tepla in med pretepom je Maksim R$o suni? z nožem v tretnrh- Nesrečnež je bK takoj mrtev- Pri razpravi se je obtoženec zagovarja! s pijanostjo in stfotorano.n. Nekatere priče so izpovedale, da sta bHa oba res pajana. Sodišče je to u-nošteva'o kot ola>šilno okolnost in je Bukarico cb-sodrlo samo na dve leti ječe. — Tragedija mladega železničarja. Suboti šk a poJrciia je bHa te dni obveščena, da hodi PO mestu nag moški- Ko je pos'ala v dotično ulica več agentov, o neznancu na bi!o duha ne sluha- Policija ie poizvedovala za njim in ugotovila, da gre za mladega, a že vpokojenega železnic irja Ivana Duliča. Mož je nazadnje stanoval pri svoj; sestri. Na domu gn pa policija ni naSl.i. Sestra je povedala, da je brat nag pobegnil z doma m da se še ni vrnH. Policija ga je iskala ves dan, zvečer je pa ugotovila, da je nesrečnež skočil v vodnjak :n utonil-Dulić je bil popreje železnški strojevc-dja Pri težki železniški nesreči se ms je zmešalo, na kar ie bil vpokojen. — Otvora sem novi SANATORIJ v Maribora. Oosposvetska ulica 49 (tik gimnazije, tel- 2358. Sanatorij je moderno urejen, zlasti za operativne slučaje, ima centralno kurjavo, vsaka soba topio in mrzlo vodo. Diatermija, višinsko solnce, iAra-i deča žarnica, tontBa*or Izbira zdravnikov površina- Ceme zmerne. PrrmanS dr- Cemič. b Ljubljane —-lj Mlramica pri Sv. Jožefa je lansko leto kupila od J. Zupančičevih dedičev pri* tSčno, med njenima poslopjema na V!dov-danski cesti stoječo hišico, ki jo je dala že podreti in si bo, kakor čujemo- dala na istem kraju zgTaditi novo poslopje. —lj Pod tivolskim gozdom ie zadnji leden izginila malodane visoka plast snega, po kateri je mladina prej smučala in sankala- Tudi zhna ima letos svo'e »muhe«! —tj Rontnemu davka zavezane osebe se opozarjajo, da vložijo svoje prijave do 15. februarja 1930 pri mestnemu magfstra- —lj Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v LJubljani priredi v sredo, 15. t. m- cb 20. uri v šoli pri Sv. Jakobu predavanje. Predaval bo inž. R.Lah o uporabi umetnih gnojil na vrtu- Ker je ta zadeva vele važna za p ros peh našega vrtnarstva, vabimo vse interesente k udeležbi. Vstopnine ni. —ti Moška in ženska CirU . Metodova podružnica v Šiški priredi na Svečnico, v nedetio dne 2. februarja t. I-, veselico v korist Družbe. 32n —lj Predavanje v »Pravnika«. V četrtek 16- t. m. bo predavaj na sestanka društva »Pravnik« g. anrv- rektor dr. Metod Dolenc: »Sedajšnie pravno stanje gie-de kazenskih prekrškov (preišnjitt orestem-kovK Predavanje se bo vršflo točno ob 6. popoidne na sodišču v Ljubljani, soba št. 79- in vabi k obilni udeležbi odbor. —lj Smrtna kosa. Davi je po kratkem trplrenju nenadoma premkui gospod Franc P e t e r c a, knjigovodja znane tvrdke z dežniki L- Mrkuž. Naše sožatje! —lj COdus predavanj ▼ tapetniški stroki prprredi te dni v Del« zbornici Srrofcov. društvo tapetniških pornočnikov v Ljubljani. Prijave sprejema Še do sobote društven: tajnik. Delavska zbornica, I- nadstropje, levo. Istotam se dobe tudi natančna pojasnila. —lj Problem samomora. Zdravnik dr. G r u m bo drevj ob 20. v kazinski dvorani predaval o samomoru, njega socijalnem ki kulturnem značaju. Iz Celja -—c Nedelja v celjskem Mestnem gledališča- V nedeljo so gostovali Mariborčani v Celiu z dvema predstavama in sicer popoldne z zabavno burko, Dcboviškovo no* \ i te to »Radikalna kura«, zvečer pa z opereto »Orlov«. Dasiravno popoldne gledališče ni bilo tako polno, kakor bi bilo pričakovati in kakor bi igra v neoporečno do-višeni zasedbi zaslužila- Podrobneje se ne bomo spuščali v oceno stvari same ki njene izvedbe pač pa moramo podčrtati lepo in popolno igra gg. Daneša, Groma, Skr-btnška m Ivelje ter ge. m gdčne. Dragurh novičeve. Starčeve, Udovičeve in Sa vinove- Nepobitno dejstvo je, da jo dr. Dobovi-šek s svo*o »Radikalno ktaro« v polni me* ri dosegel svoj namen, izpopolniti vdhko verze! v naši domači dramski literaturi-»Radikalna kura« bo nedvomno v najkrajšem času prepotovala vse nase diletantske odre, pa tudi ljubljansko gledališče bo gotovo sledilo mariborskemu in stvar sprejelo na svoj repertoar. Stvar je veliko, veliko boljša kakor na ves kup tuje kičarije, ki jo moramo prebavljati. kadar mora igrati gledališče za polno blagajno »na vsak način-'. Občinstvo je bilo izredno zadovoljno m navdušeno — »Orlov« je, rzvzemža nekaj manjšm bab, tudi zadovohil. Sicer Pa Kak ne spada med najboljše operete. Pri večerni predstavi je bilo gledališče razprodano. —c Tatvina. Postrežnici Alojzri 2ma-herjevi je nekdo ukradel v času, ko je bia zaposlena pri neki stranki m Krekovem trgu. te predsobe sive votnene rokavice. Tatvine je bila ostrrrrjena neka ženska, ki se ie tedaj nahajala v posropj«, pa se je rzkazalo, da ona nj tatica- —c Ljudska zloba. Poticaji je .....Ma zasebnica Marija Hrnvetma, stanujoča v Ga* berju. da j) je pred dnevi neko popoldne proti večeru neznan zfrtmež z blatom oo-mazal več kosov por H a, katero je sušfla na domačem dvorišču. Škode srna za 90 Din. Dejanja je bfl osuinMen neki mtaMi dela* vec, ki pe krvvdo dosledno rinski Ekskurzijski Sond elektrotehnikov — Tu v novinam je rečeno, da je m* pustil bogataš vse svoje prcrnožerve ženi. ki je (nekoč njegovo ljubezen od* MortMa. — Saj to rti ošč godnega. Ne ram* mem samo, kako morejo ženske Se trditi, da smo moSki netrvvtoirkj. Občni zbor društva, Id slabi, da naši svofe znanfe z ekskurzijami po inozemstvu izpopolnijo Tako se imenuje društvo, ki je imelo sinoči ob 17. v mestni posvetovalnici svoj prav dobro obiskani občni zbor. Namen društva ie omogočiti slušateljem elektrotehnike na naši univerzi udeležbo na znanstvenih ekskurzijah v naši državi in v inozemstvu s podporami in brezobrestnimi posojili, razen tega naj pa društvo daje tudi podpore in posojila za znanstveno izpopolnitev domačih elektrotehnikov na tujih univerzah in znanstvenih zavodih. V letu 1925 je Akad. klub elektrotehnikov zbral za ekskurzijo v severno Italijo lepo vsoto 42.000 Din. Da se je pa moglo ustanoviti društvo Ekskurzijski fond AK2 kot trajna institucija, so se člani odrekli nameravanemu potovanju in so nabrani denar izročili novemu društvu in tako položili temelj fondovi glavnici. S tem lepim činom so naši akademiki dokazali ono zavedno solidarnost, ki jamči za koristno vzajemno delo tudi v bodočnosti. Pole« rednih članov akademikov ima dTuštvo tudi podporne in ustanovne člane. Letni prispevek podpornih članov znaša 100 Din, za pravne osebe pa 150 Din, dočim plačajo ustanovni člani enkratno ustanovni no 2500 Din. Ker med pridobitniki v banovini pač ni nikogar, ki bi ne umel ceniti velikanskega pomena popotovanj in studij v inozemstvu za vse naše narodno gospodarstvo, bodo gotovo tudi še vsi oni, ki še niso člani, prijavili svoj vstop v to splošno koristno in prepotrebno društvo. Ker je predsednik nadzorstvenega sveta Z. Dragotin M ribar zaradi prezaposlenosti odstopil, je občni zbor vodil podpredsednik g. ing. Miian Suklje, ki je otvoril zborovanje s pozdravom zastopnika kr. banske uprave g. ing. Mencingerja, zastopnika u ni verze g. prof. Horvata in članov gg- knezo-škofa dr. Jegliča in ing. B. Hribarja, nato pa na kratko orisal delovanje društva od začetka ter pohvalil dobro gospodarstvo in lepo imetje upravnega odbora, izrazil upanje in željo, da bo društvo lepe ideje n načrte srečno realiziralo, končno je pa imenoval za zapisnikarja g. Henrika in za o vero vate lia g. ing. Borisa Hribarja ter za njegovega namestnika g. Frasa, nakar je podal podpredsednik upravnega odbora g. kig. Zaje kratko poročilo. Izrekel je zahvalo ljubljanskemu županu dr. Dinku Pucu za njegovo stalno naklonjenost in darežljivost ter prof. Horvatu, ki je L 1927 vodil z največjo požrtvovalnostjo 19 dijakov po Nemčiji, obenem je pa zlasti poudaril, da je bilo v odboru med člani vedno najpopolnejše soglasje, ki naj vlada tudi v novem odboru v korist vseh članov. Tajnik fOeinschrodt je najprej prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil odobren, nato je pa poročal o delovanju v minuli poslovni dobi. Splošno zanimivi so podatki o nabiralni akciji, ki nam dokazujejo, kako trdno so zaklenjene blagajne naših *ridobitnikov, čeprav jim je delovanje društva v največjo korist. Že I. 1926 je namreč društvo razposlalo 1772 vabil za pristop v druStvo, odzvalo se je pa le 5 ustanovnikov, 16 podpornih članov in 11 dobrotnikov, ki so skupno prispevali blizu 17.000 Din. Tudi v začetku 1929 je društvo prosilo s 30 dopisi, a odzvala se je le mestna občina ljubljanska m šišenska zadruga, oba oblastna odbora sta pa izjavila, da imata kredite izčrpane. L. 1927 je društvo financiralo veliko ekskurzijo po Nemčiji na ta način, da so udeleženci dobili brezobrestna posojila, ki jih morajo v treh letih vrniti, kar so nekateri že storili. Iz tako po vsebini kakor tudi po obliki vzornega poročila blagajnika Dušana Avseca so zborov alci zvedeli, da društvo ni moglo ugotoviti imen nekaterih dobrotnikov, ki so svoje prispevke nakazali naravnost Kranjski hranilnici, kjer ima društvo naložen svoj denar. Društvo se tem dobrotnikom zahvaljuje s prošnjo za opro-ščenje in s obljubo, da bo svoje delovanje reorganiziralo tako, da se taki neljubi ne-dostatki preprečijo. Ob koncu 1. 1926 je društvo imelo skoraj 56.000 Din gotovine, ki se ie pa z nabiranjem povečala 1. 1927 na približno 6&500 Din. Ta znesek obstoji deloma iz zadolžnic 19 izletnikov, ki so tri tedne potovali po Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji (Dunaj, Praga, Plzen, Nurnberg, Monakovo, Innsbruck), kar je stalo okrog 46.000 Din torej niti 1000 Din na teden za osebo. Sedanji odbor je že vse leto pripravljal novo ekskurzijo tako da bo novi odbor prevzel društvo v posesti popolnoma dozorelih osnutkov in že v polnem zaletu na delo. Stari odbor tudi prosi nadzorstveni svet za enako naklonjenost novemu odboru, ki ga izvoli občni zbor v harmoničnem sporazumu s starim odborom in celokupnim članstvom, kakršno je vedno izkazoval staremu odboru. Po letnem zaključku z dne 31. dec 1939 izroča stari odbor novemu 66.477.33 Din čistega imetja, ki naj ga novi odbor s pridom oitva in množi. Ko so Sani podelili staremu odboru soglasno absomtoris, je občni zbor tudi soglasno sprejel ?malenkostno spremembo paragrafa 20. društvenih pravil, naj bo v nadzorstvenem svetu odslej najmanj 10 članov iz vrst podpornega in ustanovnega članstva na dobo treh let V nadzorstveni svet so biti soglasno izvoljeni gospodje: ban ing. Dušan Seruec, podban dr. Ormar Ptramavcr, un. prof .ing. Juro Horvat, un. proi. ing. Marij Osa«a, tovarnar ing. Boris Hribar, glavni direktor za sama in rede tat- Oeetfta, državni svet-aflc dr. VMdd m trot ing. Josip Besen* kimettef dr. A. & Jgglc, direktor tovarne v JtaSab Anton KreKI, gen. r*v?ta* ljubljanski dr. Dinko Puc. glavni tajnik Zveze iauluillikeo ing. Milan Suklie, prorektor dr. tceh?:. Milan Vidmar in gen. tajnik ZTOI dr. Fran VVjn-diseher, torej 15 članov, ki se pa n.iih število s kooptacijo lahko še pomnoži. No\i nadzorstveni svet so akademiki pozdra\i:i z viharnim aplavzom. Prav tako je bil tudi Mg asna izvoljen naslednji upravni odbjr. načeloik Prane Gregorič, njegov namestnik Lado Pečenko, tajnik Mirko Toros, njegov namestnik Anton Bernik. blagajnik Sloju Armlč, njegov namestnik Miro Škof in adburalM Pmi! Vilfan, Dušan Avs«c in Dušan Nerai Pri slučajnostih je prav zanimivo poročal o nameravani ekskurziji elektrotehnikov novi podpredsednik Lado Pečenko. Ornem il je, da je treba za izlet potrebno vsoto -eie nabrati, ker je fond do dopustne nieic izčrpan, izposojeni denar pa m vrnjen, ker še ni potekel rok. Leto? \ septembru nameravajo člani, ki so se že prijavili. popw-tovati v spremstvu svojih proic^orjev dr. Vidmarja, Horvata in Osane po JuSni Bavarski, srednji in severni Nemčiji. Sleziji. vzhodni Poljski in Češkoslovaški, tako da bi obiskali Monakovo, Nurnberg, Bei pripravljene roke, zato pa tudi gotov uspeh. Gejše izumirajo Za japonske irejše so nastali Iruvji časi in vse kaže. da bodo k maru iz&i-nite. Japonsko življenje se ameri kani žira in naznranje Jaooncev rta življenje se je tako (T2x>remenjžIo. da so postale gejše odveč. Prejšnje čase gejša ni bila sarm> umetnica v grktsfn. plesu mi petju, temveč tudi kneginia starojaDanskega kuHa lepote rn veMka dama kulture v staro-jaoaiiskem srrrisru. Prejšnja sejša je imela samo eneira l.mbčka m ostala mu je zvesta, dukler se rrista razšla. Pozneje so se pa poj a vire drugovrstne gejše, ki so bite na razpoia^o vsakemu moškemu. Zdaj imajo ffejše svojo organizacijo, ki jfli u>či plesati džez. kar >e dokaz, da je staro japonska gej&a kot taka že izginila. Gejse so postale natakarice si poklicne plesalke v kavarnah ki barih japonskih mest. Tam. kjer so eostje tujci dn jajponski mtetektuaJei — samo v To-kij-u je 300.000 študentov, — so zaposlene moderne gejše, natešpane kakor evropska defldeta. Policija jih na nadzoruje, da se ne vsiljujejo gostom in da ne občujejo z njrrrri nrti izven iokalOv, v katerih so zaposVe«ne. Večkrat priredi policaja racijo in aretira rrinogo moder-rrih gejš. Japonski narodni velekaortal in industrija si prizadevata v interesu tradicije in tujskega prometa ohraniti institucijo starojarjonske gtejše, toda sociološke razmere so take, da je ves trud zaman. Starojanonske sejse orodaiaio še zdaj v zsodrtti mladosti kot sužnje ki oozffieie se mora »o odkupiti. Takih gejs je na Jaoonskem še 79J960. Še nekaj let m tradicijonekna japonska srejša. vzor »Mattame Butterflv«. bo na Japonskem poppofnoma izginfla. Velika ljubezen. mi. aroak kaj bi storil, če bi umrla? — Oh, zblaznel bi! — In bi se ne očenti drugič? — Ne* tako hudo bi pač ne zblaznel. Stran 4 Stev. 10 32 •Marcet £Wc£faC — Beatrice! Boris se je sporimrl groze, ki s:a je bila obšla. Iztegnil je roko, hoteč prižgati luč. Hotel je priskočiti na pomoč ženi, ki je bila n-ena-doma omedlela. Toda napravil je samo rsetkaj korakov. Dušil se je. kakor bi vdihaval srost dim aJi strupene pline. Zddo se mu je, da mu teče po žilah svinec tu da nosi na ramah težfro breme. Napel Je vse sčle, da premaga to čudno slabost. Toda vse je bilo zaman. Padel je, kakor da bi mu odsekal noge. V glavi se mu je z vrtelo in v možganih je nastala tema. In zdaj, do teh površnih in zmedenih s»pominih, je Boris Kantemir odprl oči. Ozrl se je okrog sebe. Videl je poročno spatoico v motnem jutranjem svitu. Po-Tn-el si j« oči, da bi bolje videl. In tedaj je opazil, da se ji prebudil na kraju, kjer je bil omahnil, na preprogi med posteljo m kaminom. A v grlu in očeh ga je še vedno pekel oni čudni dim, ki je 'bij nedvomno vzrok teh bofcČm. Boris je pomisli na zastrupi jenje, ki bi utegnilo nastati, če bj bila v peči špranja. Ta miseJ je bila strašna, kajti pomislil je takoj na Beatrice, ki je takoj omedlela in ki bi ne mogila kljubovati zastrupljanju, kakor on. Knez je zastokal, vstal in se s težavo prima jad do oikna. Odgrodl je zaveso in odpri okno. Sotace je posijalo v sobo. Knez je globoko vdihaval blagodejni Jutranji zrak in ko si je nekoliko opomogel, se je obrnil in h&tel k postelji. — Beatrice! Boris ni izgovoril t^ga imena tako nežno, kakor običajno. Ni ga izgovoril v harmoničnih tonih, kafcor napev ljubezni, zveneč zmagoslavno prejšnji večer. To je bil 'krik. v katerem je bilo pritajeno preseneosmje. strah in groza. Postelja, lepa oorouna postelja, okrašena in pripravljena za najslajšo žrtev — je 'bila prazna! Na belih rjuhah in mehki, s finimi čipkami okrašeni blazinici se je komaj poznalo, kam je bil Boris položil svojo draže stno ženico. Od Beatrice je bil ostal v spalnici samo dolg bel pajčolan in šopek rož, katere ji je bfta ljubeča roka strgala z nedrij. Bele in simbolične rože so se valjale po tleh vele, pohojene, oskrunjene. — Beatrice! — je vizkhkniil Boris znova in razprostrl rcto v praznino. Rad bi se bil prepričal, da še spi in sanja. Toda prazno posteljo je videl tako jasno, da je bil vsak dvom izključen. Stal je sam. v spaktici. Imel je še eno nado. zadnjo. Planil je v sosedno sobo, iz katere so vodila vrata na balkon, kjer sta zvečer sedela z ženo v pričakovanju blaženega trenutka, ko se objameta in združita. Salon, kjer so rože poveša&e bujne glavice, je bdi tudi prazen. Boris je planil v predsobo in zaklical na vse grlo. toda nihče se ni oglasil Beatrice tudi v predsobi ni bilo. Vse je bilo tiho, le v Borisovem srcu je odmevalo Beatricino ime. Vsak hip je Ma BoTisu strašnejša zavest, da je Beatrice izginila. Nesrečni mož ni vedel kaj početi. Bil je taško potrt, da še pomisKti ni mogel, kam je Beatrice izginila. Ugotovil je samo bridko resnico in to je bilo vse. Njegovo strto telo je omahnilo v naslanjač. Stene spalnice so bile priče neizmerne bridkosti. Plakal je, preklinjal in mehanično ponavljal ime ljubljene žene. katero mu ič ugrabila usoda baš v trenutku, ko jo je hotel objeti in piti z njenih ustnic prve sladkosti ljutoezni. Sobice, ki se je počasi dvigalo nad obzorje, bi moralo obsijati najkrasnei-ši prizor, pogkd na mlada zaikonca. počivajoča po poročni noči v objemu. Zlati solnčni žarki bi se morali poigravati v raz pletenih Beatricinih laseh, na utrujenih ustnicah, na njenem dražestnem tef.es u. hrepene čem po novih ljubavnih nasladah. Namesto tega je pa sobice brezobzirno sijalo v prazno spalnico, v kateri je i h tel mož kakor dete. Bolest je prešla kakor despotična kraljica, kateri ne more nobena stvar kljubovati, kadar označi črni kazadec usede svojo žrtev. In čim je knez Boris Kantemir odra-čunal tej kruti vladarici dolžni davek, čim se je dovolj natarnal in naplakal. je postal zopet mož, ki je prekoval svoj značaj v neizprosni šoli Življenja. Vstal je, dvignili glavo in si obrisal solzne oči. Njegov obraz je dobil tragične poteze. Bdlo je. kakor da je pobral rokavico, katero mu je bila vrgla kruta usoda in ga doz vala na boj. Zdelo se je, da boj sprejema. Ves izjpremenjen, pravi knez, ki je zrl v mladosti neštetokrat smrti v obraz, se je vrnil Boris v spalnico, kjer je ziločircska roka strla njegovo ljubezen. Skozi salon in predsobo je prišel na hodnik, kjer tako zgodaj zjutraj nd bilo še žive duše. In dasi se je premagoval, kolikor je mogel, nd mogel zadušiti klica ranjenega srca: — Beatrice!... Beatrice! — je kričal in planil po hodniku. Daleč ni prišel. Nenadoma so se odprla pred "njtm vrata. Na pragu je stal mož v uniformi seržanta tujske legije. — Kam se ti tako mudi? Kaj se je zgodilo? Zakaj tako kričiš? Grozodejstva v deželi visoke kulture Kake kaznujejo indijski mogotci nezveste ljubice — Najstrašnejši način mučenja V srednjem veku se govori in piše, da je bil leglo krutosti in teptanja najelementarnejših človeških, pravic. Če hočemo označiti to ali ono kazen za barbarsko in kruto, jo nazovemo srednjeveško. Pri tem mislimo na inkvizicijo, sežiganje na grmadi, zazida* vanje živih in druge načine mučenja. Krvniki inkvizicije so bili sicer znajd* ljivi in njihove žrtve so umirale v strašnih mukah, toda s Kitajci bi se ne mogli primerjati. Kitajci so pravi mojstri v krutosti in mučenju. Sele zadnjih 20 let se je tudi Kitajcem sr* ce nekoliko omehčalo. Pač pa so ljudje v drugi azijski deželi, v Indiji, I znani po svoji veliki kulturi glede usmiljenja, še 1000 let za nami. Dežela nirvane in Buddhe, dežela lotosov in svobode, dežela Rabindranata Tagore in Mahatma Gandhija je obenem de? žela največje krutosti in posurovelo? s ti. Kazni so v Indiji še zdaj po rafi* ntrani krutosti naravnost neverjetne. Posebno kruto kaznujejo nezveste že* ne in ljubice. Tak primer je dvignil nedavno na noge vso Kalkuto, tako da so morale poseči vmes celo angle* ške oblasti, ki se navadno za take re* či ne zmenijo. Maharadža Hari Singh, lastnik naj* lepših rubinov sveta — mož ima sve* čano obleko iz samih rubinov — se je zaljubil med posetom svetega mesta Benares v lepo plesalko svetišča. Lju* dje so govorni, da ga je začarala z mi* stičnim plesom, katerega je dovoljeno plesati samo pred knezi in svečeniki. Hari Singh je kupil plesalko za 200.000 rupij in prepeljal jo je v svojo palačo, kjer ji je pripravil razkošno stanova* nje. Nji na ljubo je zanemarjal vse druge favoritke. Toda ona ga ni ljubi* la. Zaljubila se je v mladega Indijca iz maharadžine telesne straže. Mlade* nič se je tako ogrel za njo, da je po* zabil celo na smrt, ki mu je grozila. Pošiljal je lepi plesalki jubavna pi* sma in večer za večerom je hodil pre* pevat pod njena okna. Končno se je podoknic naveličal, zlezel je na streho palače in se spustil po vrvi k svoji lju* bici. Tako sta se sestajala in ljubila večer za večerom. Nekega večera je pa presenetil za* ljubljenca maharadža in bil je tako ogorčen, da je dal vojaka takoj ob* glaviti. Potem je začel razmišljati o smrti svoje nezveste ljubice, katero je hotel kaznovati tako, da bi nobene več ne mikalo izneveriti se mu. Mož je do* bro poznal angleško literaturo in med drugim je čital tudi novelo E. A. Poea »The Pit and the Pendulum« (Vodnjak in nihalo). Odločil se je za smrt, opi* sano y omenjeni noveli. Sklical je ves dvor in dal privezati nezvesto ljubico na tla tako, da je bila obrnjena z ob* razom navzgor. Na njegovo znamenje je začelo nihati ogromno nihalo, pri* trjeno na stropu Na koncu nihala je bij privezan velik oster nož. Dolgo jc trajalo, predno so gledalci opazili, da se nihalo počasi spušča in bliža telesu na smrt obsojene plesalke. Celo uro je morala nesrečna plesalka gledati, ka* ko ji niha nož nad obrazom. Slednjič ji ie zadal nož prvo rano. Bolestno je zakričala in se začela zvijati. Nož se je drugič zasadil v njeno telo in tedaj je začela milo prositi, naj ji maharadža prizamese. Toda vse je bilo zaman. Cele ure se je v strašnih bolečinah zvijala, preden jo je nož do smrti razre-zal. In ves ta čas so pevci prepevali ljubavne pesmi, maharadža je pa objemal in poijirbljal druge ljubice. Ta primer pa še ni najbrutalnejši. Slavni sultan iz Indore Tippot Saltih je dal zašiti nezvesto ženo v vrečo z divjo mačko in strupeno kačo. Neki druži maharadža je privezal svojo nezvesto ljubico leopardu za rep. Zver nesrečne žrtve na rnogUa takoj usmrtiti, temveč jo je počasi raztrgala. V Indiji pa poznajo še drug način mučenja, ki prekaša do krutosti še tako bujno fantazijo srednjeveških inkvizi-torjev. Na telo žrtve pritrdijo v višini želodca pločevinasto škatlico, katere odprtina je obrnjena k telesu. V škatlico zapro podgano. Ko polože na škatlico žareča oglje, postane zrak v nji neznosen in podgana skuša uiti. Odprta ji je pa edina pot. namreč skozi žrtev. In tako pregrize podgana človeku trebuh in zleze na hrbtu iz njega. To lahko traja več ur, kajti Dodgana mora pregrizrti kožo. čreva in večkrat tudi kosti. Nehote se vsiljuje vprašanje, zakaj ne prepreči teh grozodejstev Anglija, ki ima v Indiji glavno besedo? Čudno se sliši, a vendar je res. da AngJeži nočejo nastopiti proti vsemogočnim indijskim mogotcem, kajti Če bi prišli z njimi v konflikt, bi imeli proti sebi vse domačine. Pozabiti ne smemo tudi. da je položaj ženske v orijentalskih de-žjflah bistveno drugačen od položaja naših žensk. Orijentalec si ne more misliti, da ima ženska tudi voljo in dušo. Kakor srednjeveškemu moškemu, tako je tudi njemu ženska samo stvar, katero kupi, obrabi in proda ali pa vrže V četrtek zadnii dan prodaje državne razredne loterije, ker se bo ta dan že zavrtelo kolo sreče onim, ki bodo v posesti naših srečk drž. razredne loterije. Možnost zadeti dobitek se stopnjuje z vsakim razredom, ki jih je pet. Zadnji pa je milijonski razred, ki razdeli srečnim igralcem sto in sto dobitkov, ki osrečijo družine za vse življenje. Srečke bodo že v teh dneh razprodane. Kdor hoče v 19. kolu igrati, mora čimprej po srečke Naše srečke se dobijo, v kolikor jih je še na razpolago v Ljubljani: V oglasnem oddelk~ »Jutra« v Prešernovi ulici, v Ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški cesti. — V Mariboru in v Celju pa pri podružnicah »Jutra« ter pri podpisanem zavodu. Zadružna hranilnica r. z. z o., z., Ljubljana. Sv. Petra cesta 19 >mMa1i ©£f«st< Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I Na vprasanio bm enumk* «r 1 111 ndenvarfama. NaimanW ntffa* IMn 5 ■ Likanje moške ali damske obleke 18 Din Tvrdke. L. MSkiiš naznanja tužno vest, da je njen večletni knjigovodja, gospod Franc Peterca po kratkem trpljenju nenadoma preminul. • Vestnemu, nad vse marljivemu sodelavcu ohranimo časten spomin. V Lfcblian*, 14, januarja 1930. Vso moško in domsko s^airoderobo na>h:ifcraje zSfca, kemično čista, temeljito Tješite* na željo napravi novo podlogo, tudi oihrae Wallet Ex-press, LJubljana, Stari trg 19. 532 Natakarico spneiimem proti procentom od litra v kusani gosfifoi na Sušaku v RađcUevoti uldcl 50 na pmotnetf-nem mestni. Zainteresirane naj se Javijo na: Marija ud. Ca-roć, Ra5-Vojeva bL 50. Sužak._629 Izgubila se je listnice* s potnim IJstotm, raznimi listinami *n z vecsjo vsoto. Kdor jo j-e našel, maj isto odda protč visoki nagradi v trgovali Ju1/") Zuipan, LfuMjana, Sv. Petra c. 35. 631 PuJbasto perje po *S Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg- Potem čisto belo eosCe kg po 130 Din in čitst beK puh kg po 300 Din. L. Brozovič. Zagreb. Hica S2. — Kemična člstikiica perja. 630 20odstotne kronske bone kupuje Pucka štedionisca. založni zavod d. d., Osrjek, Desatroina ti! 27. 11 O/L DRVA PREMOG KOKS pri družbi »Kurivo«, Dunajska cesta št. 33. — Javna skladišča. Tel. 3434. 11-T ipnnnnnoDDDO 3£ Premog in drva dobite najbolj vrste prd RUDOLF VELEPICU, trgorvina s kirnjvom. Ljubljana VI!.. Sv. Jerneju cesta 4t. 28. Telefon 270S. 101-L rvroč. Zato žensk v Indiji spioh ne vzgajajo, temveč jih celo življenje samo zapirajo. V zgodnji mladosti jih zapi* rajo v dekliške sobe, pozneje pa v ha-remc. Zanimiv rodbinski spor Otroci uavad«no radi jedo in nekateri so oeiDTestano lacra. Rodbine, kjer je mnogo otrok i-n maJo denarja. Dao niso vesele, da otroški želodček tako pridno melje, bogatim roditetan je pa otroški apetit v zabavo in veselje. Tudi uajsrromašnejši roditelji potrpe in si raje sami odtrgajo od ust. kakor da bi jsodrnjali, če otrokom jed dobro tekne. V New Vorku je pa nastal hud preoir zaradi otrok, ki so hoteli biti prvi Dri obedu. Rodbina Srni tli šteje 36 članov. 13 otrok je imela Smithova žena od Drve-ga moža, 11 jm je pa privede 1 mož v zakon tako, da jih imata skupaj 24. Ker imata tesno stanovanje, premajhno mizo, in premalo krožmkov. vilic in nožev, je nastal prepir, kateri otroci naj prvi obs-dujejo, moževi aH ženini. Mož je trdil, da shiži denar on in da imajo prednost njegovi otroci. Žena je pa ugovarjala, da kuha ona, da ima ona največ zaslug za obed in da morajo njeni otroci prvi jesti. Otroci so se stoD&i in v pretep sta posegla tudi roditelja. Kosi krompirja in razbitih krožnikov so teteJ'i na vse strani. Prepiri in pretepn so se ponavljali tako. da je postalo zakonsko življenje neznosno. Slednjič sta roditelja uvidela, da ne moreta več živeti skupaj in siklemJa sta ločiti se. Zadeva je prišla pred sodišče, kjer so otroci sodniku pokazali, kako se doma bore za prvenstvo pri mizi. Sodnik jc spoznal, da res ni drugega izhoda in jc zakonca ločrl. Zdravnica-šoferka. Zdravnica šoferka možu. katerega je povozila: Vam morem oomagati? Ali naj vas obvežem? Sem namreč zdravnica. — No, če zrnate tako imenitno obvezovati, kakor šofirati, pokličite raje rešilno postajo. Zapuščen. — Imam edinega priiatel'ja na svetu in ta je moj pes. — Zakaj pa ne kupiš še enega osa. da bi imel vsaj dva prijatelja? V hotelu. — Koliko stane pri vas soba za eno noč? — To je odvisno od lege. — Jaz ležim vedno na hrbtu. Bratec in sestrica. — Zakaj pa pretepaš sestrico? — Ker slepari pri igri. — Kako te je pa osleparila? — Ko sva se šla igrati Adama in Evo, je sama pojedla jabolko, namesto da bi me bila ž nlim zapellala. 3SX AE: MANAMI Želodčno tinkturo \ preizkušeno, proti zaprtju in dru-gim t«ž.kocaim želodca praporoča dr. G. Picocll, lefcamur v Ljubljani. S7-L lllakuCatutni paph £g a <2>*m 4* )tloda)a upravu t&Coven»ftega 7la\edaf -JI Šr^BBHTOHHBHB^^^mri 99 OLLA GUM. . ? Ako iščete zancMj;rvost in fSMtsL kupčte »OLLA«! Lzogmk% se nezgode! Dokazano rtačdm-ršeoeo&! POZOR, GOSPODINJE? „81D O L" že 30 let priznano najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh kovin, čisti tudi okna in ogledala. Pri nakupu pazite na zak. zaščiteno znamko in ime Šivalni stroji ,Gritzner- ,Adler- in kolesa, najboljši materijal, precizna kons rukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni stroji ,,U raniau no «*amo uri ♦los., Petei 1114*« Lublian^ Telefon 2913 ob vod\ v bližini Prešernovega spomenika. Večletna g-aranciia! Ponk v vexen)n brezplačen Uretafe Josip ZupaoČšč. — Za •Narodno tiskam*: Fran _Za upravo in ffv«^' del lista: Oton Christoi. — Vsi v UubUam.