štev. 47.
Poitalaa pltfaoi r (ttoriiL
Ljubljana, 25. novembra 1931.
dete XII.
r7.
KMCT/KILlJT
Ishaja t tak* sred«. — Naročnina: ia eelo leto 30 Din, M pol leta lt Din, ca inozemstvo ia eelo let« 50 Din. — Inserati po tarifa. — Pismenim vprašanjem aaj se priloii inamk« sa odgovor. — Nefrankiraoa pisma •• ae sprejemajo.
Rokopisi m ae Trata j«. — Plaža ia toii s« r LJubljani. — CredniStv« in ■prava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici 8t 7. — Telefon lnter. it 32-59. Račun pri postni hranilnici St 14.194.
Kmef in meščan — poljedelstvo in industrija
Zanimive predavanje ministra dr, Frangeša na 'Dunaju
»Boj, ki ga vodijo kmetje po vseh evropskih državah za svoj obstanek, ni nikjer naperjen proti drugim stanovom; ne proti industriji, ne proti današnjemu družabnemu redu, ne proti kapitalizmu in tudi ne proti podržavljevanju. Nasprotnik je nekjer drugje, in kmet ga bolj čuti kakor vidi.
Čemu pa imajo torej kmetje v večini evropskih držav svoje organizacije, če svojega nasprotnika niti ne vidijo?
Če hočemo to razumeti in na to vprašanje odgovoriti, se moramo poglobiti v bistvo poljedeljstva in moramo razumeti predvsem temeljno razliko med poljedelsko in in-dustrijsko produkcijo.
Kmet in meščan sta si v svojem bistvu zelo različna. Oba to razliko najprej čutita, potem jo oba razumeta in končno si stojita nasproti.
Mesto ima takorekoč svojo lastno »dušo«, kmet pa svojo. Mesto govori drug jezik, jezik meščanske kulture, kmet pa tega jezika sčasoma več ne razume; kmet pride v zadrego in obmolkne.
Kmet je namreč človek večnosti in ni odvisen od nobene mestne kulture. Kmet z lahkoto preživlja vse različne kulture in on je od roda dO roda navezan le na zemljo. Kmet ima resnost in pamet in njegova kri izvira vedno iz istega vrelca, iz zemlje.
Le zamislimo se v dušo kmeta, ki že od nekdaj živi na svoji zemlji, iz katere črpa vso svojo moč. On živi tam kot vnuk svojih pra-dedov in kot praded svojih bodočih vnukov. Lastna hiša in lasten dom ne pomenita za kmeta le začasne zveze med njim in njegovo zemljo, ampak trajno zvezo, ki velja za večno.
Kmet, pa naj si bo Nemec, Slovan ali Roman ali pa Kitajec, smatra svoj dom vedno in povsod za nekaj večnega in kot trdno in ne-
omajno podlago svojo in svojega rodu. Samo Angleži in Amerikanci mislijo drugače; za Angleža in Amerikanca je zemlja samo »kapital«, prav kakor vsaka fabrika. Toda tudi v Ameriki se vrši med farmerji vedno bolj evropsko naziranje o »večnosti« zemlje in kmetov in odtod izvira tudi tam nasprotje med poljedelstvom in industrijo in med mestom in med deželo. Bistvo tega nasprotja pa tvori razlika med poljedelsko in industrijsko produkcijo.
Industrijalna produkcija je namreč mehanična, poljedelska pa je organična. Orga-nična produkcija ne teče tako gladko in enakomerno kakor industrijalna. Kmet opravlja vsak trenotek drugačno delo: nekaj dela na polju, nekaj v hlevu, nekaj pa doma. To delo se ne da »racionalizirati« in na kmetih je »tekoči trak« ali »večni trak« nemogoč. Uspeh kmečkega dela je viden, dalje jako pozno; na žetev je treba čakati več mesecev po setvi. Produkcijskega procesa kmet ne more poljubno zvišati ali pa zmanjšati kakor to dela fabrikant, ki stroje požene ali pa ustavi, kakor mu kaže. Narava se ne da komandirati. Žito zori, ko je čas za to in prav nič prej ali pozneje, in krava stori teleta, ko mine od narave določeni čas za to. Zato se tudi delovni čas v poljedelstvu ne da enakomerno urediti — ravnati se mora po vremenu. Kmet mora vsak dan sproti določevati svoje delo, fabrikant pa vsakdanje delo lahko do-ioča za mesece naprej. Pri kmetu se mora vse ravnati in vedno ravnati po danih razmerah.
To dejansko stanje pa ima za kmeta svoj pomen le tedaj, če je siguren, da bo plodove svojega dela užival le on sam in pa njegovi otroci in vnuki. On mora imeti svojo privatno lastnino, sicer njegova rodbina ne more biti »večna«. To je bistvena razlika med .deželo in mestom«.
Gibanje med avstrijskimi kmeti
Pod tem naslovom je objavil »Jugoslovan« dne ,jl9. novembra Ita-le velezanimiv članek:
Kljub visoki zaščitni carini poljedelskih pridelkov in kljub razviti industriji in s tem velikemu konsumentskemu trgu so avstrijski kmetje v vedno težavnejšem gospodarskem položaju. Eksekucije se silovito množe in bilo je že dosti primerov, ko se sploh niso mogle izvršiti, deloma ker ni bilo kupcev, deloma pa tudi zaradi odkritega upora kmetov.
Pričelo se je med kmetskim prebivalstvom ostro gibanje proti vladi, ki je postalo posebno močno, ko je avstrijska vlada prevzela jamstvo za Creditanstalt. Kmetje so v tem jamstvu videli samo zapravljanje njih denarja in davkov in na mnogih in dobro obiskanih shodih so mogli voditelji le z največjim naporom nekoliko pomiriti razburjene kmete.
Kmetsko gibanje pa se nadaljuje in organizacija avstrijske zelene fronte napreduje. Na shodu v St. Bartholoma so kmetje izdelali
v desetih točkah svoj program, ki dokazuje, da ima gibanje avstrijskih kmetov močno idejno podlago, ki zlasti temelji na zdravi moralni sili kmetskega prebivalstva.
Teh deset programatičnih točk avstrijskih kmetov se glasi:
1.	Svojemu narodu hočemo priboriti boljšo bodočnost. Ne z novotarijami, ne z dvomljivemi eksperimenti, temveč s povrat-kom k starim in preizkušenim običajem naših očetov, s pridnostjo in varčnostjo k pri-prostemu življenju in nemškemu bistvu.
2.	Borili se bomo za ohranitev domačega kmetskega in meščanskega stanu, ker vidimo v njem pogoj za zopetno vstajenje nemškega naroda.
3.	Smo zato na temelju zasebne lastnine in bomo pošteno pridobljeno posest in lastnino vedno branili, ker samo na ta način je sleherniku zajamčen uspeh njegovega dela.
4.	Naš boj velja zato krivim prerokom, ki z gospodarstvo uničujočimi teorijami socija-lizma in komunizma koketirajo ali jih celo odkrito branijo.
5.	Hočemo, da sedanje strankarstvo in od njega povzročena razcepljenost in nahujska-nost naroda izgine in da stopi na njuno mesto sodelovanje stanov — stanovska država.
6.	Hočemo priboriti kmetskemu stanu enakopravnost z drugimi stanovi v vseh gospodarskih in kulturnih vprašanjih.
7.	Zagovarjamo pravico in pravičnost za vsakogar.
8.	Zahtevamo z vsem povdarkom, da bo zapovedana vsem javnim korporacijam najstrožja varčnost in da se na ta način ustavi zapravljanje narodnega dela in premoženja.
9.	Zahtevamo, da se odstopi od sedanjega materajalizma in od raznih izrodkov civilizacije, da se neha s pomehkuženjem, >luk-suzom, brezdeljem in z opičjim posnemanjem tujih šeg in običajev.
10.	Obljubljamo poslušnost in disciplino, gojiti hočemo brambno sposobnost in zavest skupnosti ter bomo branili zemljo svojih očetov in domovino v 'zvestobi proti vsakomur.
Kakor se vidi iz teh točk, je program avstrijskih kmetov v prvi vrsti reakcija proti v resnici že premočno naraslemu vplivu velemestnih izrodkov in je v tem pogledu v pro-geramu kmetov zdrav konservatizem.
Tudi nam ne bi sličen konservatizem škodoval, kajti že smo v nevarnosti, da se bodo celo naše lepe narodne pesmi morale umakniti raznim tujim »šlagerjem«.
Program avstrijskih kmetov ne prinaša v svojih točkah nič novega in tudi noče biti nobena senzacija. Njegova moč pa je v povdarku, da se treba vrniti k duhu in morali kmečke hiše, ki je bila doslej še edino nadomestilo za sile, ki so se izgubile v velemestih in fabrikah. Prav enak povdarek bi bil potreben tudi nam, ker že postaja beseda o kmetski hiši pri nas fraza, dočim se mnogo premalo stori, da bi nam bila ta silna vrednota ohranjena.	____
Vapčevaiifc pri proračunih
Naredba vsem banskim in občinskim upravam. — Vsi proračuni morajo biti znižani na najmanjšo mero.
Program avstrijskih kmetov je komaj začetek programa, ki more služiti kot podlaga za v vsakem oziru izdelan kmečki program. Treba bo še mnogo sprememb, predno bo v resnici zadovoljil in mogel postati aktuelen državni program. Toda njegova važnost je v tem, da pričenja v javnem življenju opozarjati tudi na ono moralno silo, ki je v zdravi tradiciji kmečke hiše in ta tradicija bi tudi pri nas morala imeti večjo veljavo. In zaradi tega opozorila zasluži našo važnost program avstrijskih kmetov.
1*'e> Eačriami poli naprej ?
V okvir politične izobrazbe in politične zrelosti ne spada le trenutna izpoved ter pritrditev, v kateri je izražena želja, da se razmere, če so slabe ter škodujejo ravnemu in plodonosnemu razvoju ter napredku, izboljšajo. Taka izpoved in pritrditev je šele tisti majhni prvi začetek onega ogromnega in silnega dela, ki čaka vsakogar, bodisi v družini, bodisi v občini, bodisi v državi, ki hoče biti in ostati svoji izpovedi zvest.
Volitve narodnih poslancev v Narodno skupščino so bile poleg jasnega dokaza naše državljanske zavesti ter naše resnične državotvornosti tudi eno takih izpovedi, v kateri je vsebovana vsa želja ter stremljenje, da se splošno življenje in njega razmere z ozirom na težke čase gospodarske in družabne krize obrnejo v boljše. Tako obrnejo, da nam bo omogočen napredek ter zasiguran življenski obstoj. »Mi hočemo red, mi hočemo gospodarsko stalnost, mi hočemo mir!« To je bila ona velika želja ter obenem upravičena zahteva slehernega kmetskega in delavskega vo-lilca, ki izmed vseh stanov preživljata najhujše čase, ki iz najskrbnejšim očesom gledata v bodočnost, katera se jima nič kaj svetlo in dobro ne prikazuje.
Prvo dejanje je storjeno in z njim je nujno podana tudi odločna izjava, da so razmere takšne, da jih bo mogoče le % treznim in smotrenim delom popraviti tako, da bo podana možnost življenja vsem stanovom ter se bo polagoma pričela tudi bodočnost lepše oblikovati.
Za vse to silno delo pa niso poklicani in dolžni le naši izvoljeni zastopniki — narodni poslanci — marveč vsak izmed nas mora po svojih močeh pomagati pri tem delu. Zakaj, zaman je, da je želja samo izražena in da je zahteva postavljena; mi moramo tej želji in tej zahtevi tudi slediti ter vse storiti, da bomo dosegli stanje in razmere, ki smo jih imeli vsi pred očmi, ko smo javno zanje glasovali. Od vsakogar je odvisno, kako bomo to svojo zahtevd^ki smo jo pravzaprav samemu sebi naložili, čimprej uresničili. Zato je vsakogar dolžnost, pa da je župan ali občinski odbornik, ali narodni poslanec ali samo dober državljan, da se temu delu posveti.
Kot je neobhodno potrebno, da se sleherni za to angažira, tako je tudi nujno, da se to delo sistematično izvaja. Predvsem je nujno, da se vsi volilci podajajo k temu delu strnjeni v eno samo enoto, ki bo v duhu in samem načinu dela složna enotna akcija ter bo pravično zastopala interese posameznih stanov tako kot vsakemu stanu odgovarja po njegovi važnosti in pomembnosti, ki jo zastopa v vsem narodu in državi. Po tem je povsem važno, da k temu delu pristopi ravno kmetsko.delavski človek, ki mu i po številu i po važnosti pripada najvažnejša naloga. Zanj je največje važnosti, da organiziran in združen v eno samo enoto složno prične delo, ki naj rodi bogat sad njemu v korist. Vsi drugi stanovi pa naj mu po načelu »dela z narodom« stoje ob strani ter mu pomagajo.
Brez dvoma je, da so vsi davkoplačevalci, bodisi direktni ali indirektni, živo zainteresirani, kako se gospodari z javnim denarjem in javnim premoženjem. Posebno v današnjih težkih dneh gospodarske krize je postala ta zainteresiranost kar največja. Zakaj časi ne dopuščajo, da se tudi v tem oziru kaj popusti in spregleda na račun davkoplačevalca. Posebno je tu zainteresiran naš kmet, ki ga je gospodarska kriza tako prizadela, da se mora na račun davkov in drugih javnih dajatev zadolževati čezdalje bolj in bolj. Radi tega je v interesu našega kmetsko-delavske. ga gospodarstva, da se čimbolj nadaljuje politika štednje in varčevanja. V smislu te politike je izdal finančni minister daljša navodila, kjer je poudarjeno, da se morajo vsa samoupravna telesa pri sestavljanju proračunov za leto 1932-33 najstrožje ozirati na štednjo in varčevanje, da se tako pomore in olajša prebivalstvu prenašati gospodarsko krizo. Vsi proračuni, bodisi osebni ali materi jalni, se morajo znižati na najmanjšo mero. Za sestavo občinskih proračunov pa so izdane naslednje uredbe:
1.	Občinske proračune za 1. 1932. je treba brezpogojno znatno zreducirati napram prejšnjim.
Vsako potrebo v proračunu za 1. 1932. je treba najskrbneje preceniti, vse ono pa, kar je luksuzne prirode in kar ne bi odgovarjalo potrebi v pravem smislu te besede, naj se črta.
Ugotovitvi virov dohodkov naj se posveti čim večja pozornost.
Znosnost in pravičnost bremen mora biti zajamčena, a pri tem naj se upošteva tudi plačilna zmožnost prebivalstva.
Stopnja doklad v nobenem primeru ne sme presezati stopnje, odobrene za tekoče leto.
Nove takse in trošarine ne bodo potrjene.
Narobe: ukinejo ali znižajo naj se tudi obstoječe takse, ker so pogostoma in večinoma prevelike in ne odgovarjajo vrednosti proizvodov in uslugi, zaradi katere se plačujejo.
2.	Pri osebnih izdatkih je treba izvršiti redukcijo kar moči natančno. Zato naj se iz službe odstranijo vsi nepotrebni uradniki, službeni prejemki onih pa, ki se obdrže v službi, ne smejo v nobenem primeru presezati prejemkov državnih uslužbencev.
Občine, ki imajo posebne statute o službenih prejemkih svojih uslužbencev, morajo te statute prilagoditi gornjemu načelu in jih predložiti z budžetom vred v odobritev.
Iz budžeta je treba odstraniti vse osebne in funkcijske doklade, izjema velja le za one, ki jih prejemajo državni uslužbenci, in v odgovarjajoči višini.
Nagrade za nadurno delo se ne smejo podeljevati in morajo zato izostati iz proračuna, ker ni mogoče predpostaviti potrebe takega dela pri osebju, ki absorbira četrtino proračuna.
Honorarjev ali posebnih nagrad ni.
če je neobhodna potreba, da se v službo sprejme strokovnjak, ki pa po občinskem statutu ne more postati občinski uradnik, naj se zanj določi honorar, število takih oseb pa mora ostati omejeno.
Osebe, ki prejemajo pokojnino iz državnega proračuna, ne morejo ostati v občinski službi, razen če se za dobo te službe odpovedo državni pokojnini.
3.	Občine z lastnimi voznimi parki in prometnimi sredstvi morajo predložiti pravilnik o uporabi teh parkov in sredstev. Iz tega pra-
vilnika mora biti razvidno, komu gre pravica do teh prometnih sredstev.
Pri sestavi tega pravilnika je treba paziti na to, da at dovoli uporaba teh prometnih sredstev le onim, ki jih nujno rabijo za pravilno izvrševanje svoje službe.
4.	Z novimi investicijami je treba odnehati in dokončati le dozdaj začeta dela, ki bi prekinjena povzročila škodo.
Nova posojila ne bodo dovoljena niti eni občini, razen v nujnih primerih.
V tem primeru je treba prošnji za potrditev posojila priložiti izčrpno poročilo o vsem dosedanjem dolgu dotične občine in pa podrobno utemeljitev o nujnosti in potrebi posojila.
5.	Vse številke v proračunu dohodkov morajo biti realne. To velja zlasti za zastanke za nepobrane dohodke in za doklade iz prejšnjih let.
Računati je treba torej le z onim, kar bo zanesljivo pobrano.
6.	Proračunu je treba brezpogojno priložiti":
pregled ostvarjenih dohodkov za tekoče leto 1931. po mesecih,
proračune gospodarskih podjetij, ki jih je treba kot anekse priložiti splošnemu proračunu,
potrjene šolske proračune v dveh izvodih
pregled izdatkov, ki obremenjujejo sploš ne občinske doklade po posebnem zakonu,
zapisnik in sklep občinskega odbora, potrdila, sklepe in pravilnike o taksah, pristojbinah in o drugih občinskih davkih, ev. pritožbe in prizive proti proračunskemu predlogu, kakor tudi ekspoze o navedenih odmerah neposrednih davkov.
Pristojni organi, ki so pooblaščeni, da pregledajo proračunske predloge za leto 1932., ne smejo dopustiti prav nobene kršitve gornjih navodil in bodo za vsak nasprotni sklep poklicani na odgovor.
Poziv poslancem ?
V časopisih sem bral, da pride pred narodno skupščino tudi revizija davkov. Prosim gospode narodne poslance, naj ne prezro, kako težko ravno kmet plačuje danes davke. Davki naj bodo odmerjeni pravično po dohodkih, oziroma po čistem dobičku. Ne bom našteval, kako majhne dohodke ima danes kmet, in dokazoval pri posameznih pridelkih, koliko izgube ima, za zgled naj služijo samo proračuni naših kmetijskih šol.
Tako imajo pri ekonomiji (obdelovanju zemlje) n. pr.:
Kmetijska šola na Grmu stroškov 390.000 Din, dohodkov 145.500 Din, torej izgube 244.000 Din v enem letu.
Kmetijska šola v št. Jurju stroškov Din 150.000, dohodkov 54.750 Din, torej izgube. 95.250 Din.
Kmetijska šola v Mariboru stroškov Din 250.000, dohodkov 211.675 Din, torej izgube 38.325 Din itd.
S tem se vidi, kake dohodke more imeti kmet, ki nima najpotrebnejšega orodja, če imajo kmetijske šole z vsem strokovnim znanjem, z vsemi stroji, umetnimi gnojili in drugimi pripomočki take izgube. Kdor gorenj im številkam ne verjame, naj vzame v roke Službeni list Dravske banovine z dne 1. aprila 1931. Prosim torej gospode poslance še enkrat, naj pri reviziji davčnega zakona ne pozabijo na kmeta.	A. Avsec.



f>©
V zadnji številki »Kmetskega lista« smo v glavnih črtah orisali
VPRAŠANJE MANDŽURIJE
ter razvoj političnih dogodkov, ki so s tem vprašanjem v zvezi. V teku zadnjega tedna pa se vprašanje še ni bogzna koliko resnično rešilo, niti v prilog Japonski ali Kitajski, ki obe trdno vztrajata na svojih zahtevah. Vendar pa se je pri poteku vsega dogajanja precej razčistilo stališče, ki ga nasproti vprašanju Mandžurije zavzemajo Amerika in Rusija. Predvsem se v teh različnih stališčih jasno odražajo interesi posameznih velesil, ki si kar tako ne dajo ukazovati od »Društva Narodov« miroljubne politike. Splošno se je pričakovalo, da bo vprašanje v najkrajšem času tako rešeno, da bistveno ne bosta prizadeti niti Kitajska niti Japonska. To pričakovanje se je predvsem naslanjalo na politiko sprave in miru, ki jo zastopa »Društvo Narodov«, ki je bilo ravno s tem namenom ustanovljeno in katerega sestavljajo malone vse države sveta. Toda to pričakovanje je doživelo precejšnje razočaranje, kajti D. N. z vsem svojim vplivom niti zdaleka ni bilo kos mand-žurskemu vprašanju, kaj šele, da bi z jasno zahtevo in odločnostjo prisililo enega ali drugega nasprotnika na Daljnem Vzhodu, da se poravna v smislu pravil in paragrafov, ki jih zastopa D. N. Ves potek pogajanj kakor tudi vse posredovanje D. N. očitno kaže, kako in s kakšnimi interesi so, kljub temu, da so preživele hude udarce svetovne vojne, prežete nekatere velesile. Napor, trud in silni stroški za D. N. vendar še niso izpreobrnili ljudi k temu, da bi delali vedno in povsod /a mir in spravo na vsem svetu, kajti če je kaj najtežje storiti na svetu, potem je to: izpre-obrniti ljudi tako, da bi ne bili več slavo-Wep<ni in lačni denarja, moči, gospodarskih dobrin in gospodujoče besede. Ampak vse to je skoraj nedosegljivo, četudi se na svetu osTuije še 1000 društev z istimi cilji kot jih zastopa D. N. Vse dotlej, dokler so razmere se kolikor toliko strpljive, izgleda D. N. res Vot najvišji predstavnik vsega na svetu. Kadar pa postane vprašanje resno, kot je postalo ravno vprašanje Mandžurije, takrat pa D. N. omaga pod težo dogodkov in politiko svo-iih lastnih članov. Samo naslednje dejstvo govori, da je temu res tako: i Anglija, i Amerika Francija in Kitajska i Japonska in še druge države, vse so članice D. N. ter po tem tudi postopajo stremljenja in cilje D. N. in vendar kljub temu še izven D. N. zastopajo svoje lastne interese, ki niso prav nič v skladu z interesi in pobožnimi željami D. N. V Parizu gleda Francija na vprašanje Mandžurije s svojimi očmi in interesi, v Londonu Anglija s svojimi, v Moskvi Rusija s svojimi, v Wa-shingtonu Amerika' s svojimi — v Ženevi v D. N. pa so vse za miroljubno politiko, razoro-ževanje in druge" podobne reči, ki naj preprečujejo vsako vojno in njene grozote. V tem pač lahko vsak občuti neko nasprotje. In ravno radi tega nasprotja se je D. N. izkazalo pri ureditvi spora na Daljnem Vzhodu tako nemočno, njega beseda ni mogla odločno pomiriti pohlevnih duhov.
Samo vprašanje spora med Kitajsko in Japonsko je še vedno odprto. Sicer bo D. N. posalo na liee mesta svoje komisije, da ugo-tove, dejansko stanje. Vendar pa bo dokončno ureditev vprašanja rešila ali politika posameznih velesil, ali pa vojna med Kitajsko in Japonsko.	"
Vsak kmet mora biti naročnik KMETIJSKE MATICE!
Česnice. Dne 20. novembra 1931 smo položili k večnemu počitku Antona Hrovata, posestnika v Češnicah, ki se je 17. nov. smrtno ponesrečil pri vožnji lesa. Ko je peljal od Ambrusa proti Zagradcu po klancu desnega brega Krke se mu je zdelo, da ima premalo zavrt voz, je skočil z voza in je hotel voz še bolj zavreti, nesrečni slučaj je hotel, da mu je spodrsnelo, padel je pod voz in mu je šlo zadnje kolo voza čez prsni koš. Na kraj nesreče so takoj prihiteli ljudje, ki so ga prenesli v nekaj korakov oddaljeno hišo, tam je prišel k zavesti, nato so ga cdnesli v njegovo rojstno hišo k bratu, kjer mu je nudil prvo pomoč dr. Fedran iz Stične, ki je takoj izjavil, da ni nobenega upanja, ker ima pretla-čeno srce. Domači župnik mu je delil vse Sv. zakramente za umirajoče. Po lOtih urah je poškodbam podlegel. Bil je ves čas pri polni zavesti in sam povedal kako se je nesreča pripetila. — Bil je dobra duša in vzoren posestnik, kako je bil pokojnik priljubljen, je pričal njegov pogreb. Zapušča ženo in 11 let starega sina ter brata v Zagradcu.
Gotna vas pri Novem mestu. Tudi mi se zopet oglašamo enkrat po dolgem času. Ne prinašamo posebnih novic, ampak kar povemo, s tem pokažemo, da smo napredni. Pred dobrimi par dnevi smo si ustanovili v naši vasi napredno društvo kmečkih fantov in deklet, katero šteje že sedaj oh pričetku delovanja nad štirideset članov. Komaj ustanovljeno društvo že prav pridno deluje. V torek dne 16. t. m. je priredilo to društvo predavanje in sicer: Golgota našega naroda v Primorju. Predaval je tov. dr. Jože Trošt iz No-cega mesta. Otvoril je ta zabavni večer predsednik društva Joško Matko ml., kateri je predstavil članom predavatelja in mu nato podal besedo. Predavatelj pa nam je podal živo sliko trpljenja naših zasužnjenih bratov Slovencev, ki žive tam doli v Istri in Primorju, katere tlači kruta fašistična pest. Podal nam je sliko iz zgodovine od londonskega pakta dalje do Matteottija, dalje do propada stare Avstrije in zavlade Mussolinija, dalje preko težkega trpljenja do smrtne žrtve pri Pulju, Vladimir Gortan, preko težkih ječ do bazoviških žrtev, Valenčič, Marušič, Miloš in Bido-vec, z eno besedo povedal nam je vso zgodovino Primorskih Slovencev. Predavatelju se je za lepe besede zahvalil predsednik društva, nakar se je ta lepi in nacijonalni večer končal. Želimo, da bi nas tov. dr. Jože Trošt še večkrat posetil , enakimi predavanji, društva pa pozivam, da laj pridno deluje in se zaveda svojih težkih lalog.
Kočevje pri Dobrempolju. Prosim Vas go-ped urednik, dovolite mi nekoliko prostorčka v lašem priljubljenem »Kmetskem listu«. Da-eč smo od prometnih krajev, komaj cd tedna do edna pričakujemo naš list, da vidimo, kaj se jodi po naši Jugoslaviji. Volitve so za nami, bilo je veliko agitacije proti volitvam, ampak mi se nismo dali premotiti staremu političnemu duhu, .ni možje in fantje smo šli vsi kot en mož na volišče, saj to je že star običaj. Ko pravijo, daj Bogu, kar je božjega, državi, kar je državnega. Saj vendar upamo in moramo upati, da bo nas zastopala in ščitila v tej težki krizi. Poglejmo mi kmetje, kam se potapljamo in gospodarsko propadamo, v naših kmetskih kupčijah. Kar imamo kmetje za prodati, moramo dati po slepi ceni, kar pa kmet vedno rabi mora pa dobro plačati. Žatoraj • prosim izvoljeni g. poslanci, kadar pri* mete za delo Vaše dolžnosti in kadar se snidete v Narodni «sJkup§činU ozrite se, poglejte težki kmetski stan,' ki tuguje In o-bupuje in žalostno zre v bodočnost.	• • • *
Pregrad ob Kolpi. Kako bomo živeli, s čim se bomo oblačili in davek plačali? Tako se povprašujejo ljudje v Poljanski dolini ob Kolpi. Suša je uničila poljske pridelke, za živino ni krme, zaslužka ni, denarja ni, da bi si ljudje mogli živino ohraniti, živina se radi tega razloga uničuje. Revni kmetje živino pobijajo, koljejo dnevno in za vsak denar med seboj prodajajo meso. Bati se je, da ne bodo imeli kmetje radi tega gnoja, ne bodo imeli vprege in še večja kriza bo nastala radi tega prihodnje leto. Poljanska dolina ob Kolpi je sicer imenovana Bela krajina, toda samo na papirju. Smo takozvani privesek Bele krajine. Mi smo torej Poljanci ob Kolpi, ki nas nihče ne vidi, nihče ne sliši, nimamo od nikoder pomoči, a davek pa" plačujemo kakor drugi. Zemljiški davek se mora zaradi brez-vrednosti pridelkov in suše za eno leto odpraviti ali vsaj znižati. To leto je bila tu taka suša, da take najstarejši ljudje ne pomnijo. Vode nismo imeli. Smo sicer ob Kolpi, ali Kolpa je globoko pod nami. Radi suše je trpela živina, trpel narod, iz tega se je pojavila bolezen. Največja težava je pri nas še vedno pomanjkanje vode. Ljudje si sami ne morejo pomagati. Na pomoč mora priskočiti oblast z javnimi sredstvi.	J. š.
Nova cerkev. Josip Jekl je bil v nedeljo 13. novembra od maše na vasi še med nami čil in zdrav. Nihče ni mogel slutiti, da se bo že čez par minut preselil gori k Stvaritelju po plačilo. Josip Jekl je bil star 78 let, a še vedno čil in zdrav. Bil je dober posestnik in tudi nad 40 let funkcij onar novocerkovške občine. Bil je dalj časa član kraj nega šol. sveta, član bivšega celjskega okrajnega zastopa in soustanovitelj novocerkovške požarne hrambe, ki ji je bil dolgo časa dober načelnik in vodnik. Bil je prava kmečka korenina, kjerkoli je videl, da se morajo braniti kmečke pravice, je povsod stopil zraven z zavihanimi rokavi. Zato ga je tudi ljudstvo izbralo, da je parkrat kandidiral za narodno skupščino. Pogreb je pokazal, kako je bil spoštovan in priljubljen med ljudstvom. Od blizu in od daleč so prihiteli, da ga spremijo na zadnji poti. Bodi ohranjen dragemu tovarišu časten spomin, rodbini iskreno sožalje!
Šenčur pri Kranju. Manifestacija za kralja in domovino je bila ob volitvah 8. t. m. zelo izrazita. Na volišče so prihajali vzgledno volilci od jutra do zaključne ure. Pohvalno moramo omeniti, da so vsi naši najstarejši farani od 75 do 85 let volili. Spoštljivo jih je človek gledal, ko so prihajali z gotovim in umerjenim korakom ob palici. Bili so nam za vzgled. Javno pohvalo zasluži tukajšnji podstarosta Sokola brat Alojzij Rabič, ki si je po nesreči dva dni pred volitvami zlomil nogo. Ni šel v bolnico, temveč je počakal na zgodovinsko nedeljo in oddal svoj glas. Pred vor liščem ga je počakal avto, ki je odbrzel z vrlim možem takoj v bolnico. Gasilci so prišli skupno s sokoli korporativno s svojo lastno znano godbo na pihala. V četi gasilcev si zrl preizkušene može in tudi naš starček Anton Molj je korakal s palico ponosen. Sploh so bili n^ši stari očanci vsem za vzgled in vzor. Vsa volitev se je izvršila v redu^in z veseljem, ter je s tem Šenčur ponovno dokazal, da zna z lastno pametjo dobro računati. Volitev so se vzdržali le maloštevilni in čujemo, da je danes nekaterim žal. Obžalujemo, da niso poslušali glas zavesti, pameti in iskrene želje po skupnem lepem družnem delu za gospodarski procvit in lepšo bodočnost. Naj jim bodo naši stari, preizkušeni in prevdarni očanci za vzgled. Naša fara je srečna, da je volila Zarni-kovega gospoda, to je našega rojaka g. župnika Ivana Barleta. čestitamo mu k izvolitvi vsi njegovi rojaki— volilci in to s pravim in zdravim gorenjskim ponosom. Volitev se je udeležilo 75 odstotkov vseh volilcev.
Konjice. Vinska razstava in vinski sejem. Dne 31. januarja, 1. in 2. februarja 1932 se
vrši v Konjicah vinska razstava z vinskim sejmom. Opozarjamo interesente, vinske trgovce in gostilničarje, da si ogledajo in poizkusijo letošnji pridelek, ki bo v resnici vsakogar zadovoljil. Souvignon (muškatni silva-nec) je dosegel letos v naših razmerah 24 odstotkov sladkorja. Burgundec 22 odstotkov, Rulandec 23 odstotkov. Pozivamo tudi vse tvrdke, ki žele razstaviti kletarska orodja, da se prijavijo na naslov: g. I. Nemec, sreski kmetijski referent Konjice. Posetite reprezentativno vinsko razstavo konjiškega sreza!
Št. Rupert nad Laškim. Volitve so za nami. Od gotove strani se je delalo na vso moč z raznimi lažmi proti udeležbi, toda 18 nas je stalo kakor skala in smo dali glasove za naše kandidate. Niso nas prestrašili letaki s Koroščevim podpisom. Tudi misij on je pripomogel do slabše udeležbe, ki se je vršil 14 dni pred volitvami. Misijonarji so rekli, da se ne more nikogar prisiliti na volitve. Zato prosimo vse poslance, da naj narodne hujskače onemogočijo in odstranijo z odgovornih mest. Poslanci naj se pa lotijo dela za blagor kmeta in delavca.
S Posavja. O trgatvi — vinski krizi — tuj -skem prometu. V Savsko-Sotelskem kotu, tam nekje na najjužnejših obronkih Orliškega gričevja, sem prebil svoj letošnji odmor: v trgatvi, pri obiranju sadja, kožuhanju in pri opravljanju jesenskih del sploh. Ni zaman privlačno bivanje na deželi za mestjana in ne-kmeta; sprememba življenja, zraka, družbe in okolice pri j a sama na sebi; kdor pa ljubi naravo in vse, kar mu je ohranila še zdravega jedra in prvobitnih, vedno lepih oblik, ta mora uživati, se veseliti, da ubrati v zanos-nem akordu z vsem drugim pesem najtežje kompozicije: življenja. Bogu vremena je bil letošnji oktober eden izmed izvoljenih mesecev; dal nam je vedrih, solnčnih in toplih dni — morda v odškodnino za september, morda iz posebne naklonjenosti do kmeta: da pospravi plodove svojega trdega, često komaj še cbrestujočega se dela... Niso pokali letos možnarji in oznanjevali trgatev, ni bilo onega razposajenega ukanja in petja po goricah kot včasih — kje so tisti časi! — vse je bilo bolj tiho, resneje, a vprav zato morebiti prisrč-neje; vzlic tihi rezignaciji, vzlic skrbi za bodočnost kot da je sijala iz lic beračev, bren-tarjev in prešarjev neka, čeprav pritajena za-dovoljnost. Z vdanostjo, ljubeznijo so spravljali ljudje plodove svojega dela; znoj, žulji, često pomanjkanje, mogoče celo beda — vse je bilo pozabljeno in ko so škripale stiskalnice in se polnili sodčki in sodi z žlahtnim sokom, so se porajali novi upi — v pomlad, v boljše čase... če so ti upi upravičeni? Neupravičeni niso; za dežjem mora solnce priti' Včasih — saj niti ni tako dolgo tega — vinski pridelek še ni bil pod streho in že so se vrstili vinski kupci ali »tovorniki« po goricah Sro-meljskih, Pišečkih, Bizeljskih in drugih našega divnega vinogorja. In še preden je pri-mandrala Martinova gos, je bil pridelek često že čez hrib in plan v velikih kleteh trgovcev z vinom, ali prekupcev, ali pa že pri konzu-mentih. In tako so morali zalivati gosjo pojedino z ostanki ali pa s — petij otom, toda — in to je glavno, kmet-vinogradnik je bil oborožen s polno mošnjo bankovcev, ki so v sedanjih časih zelo redki. Bodi kakorkoli: četudi naši vinogradniki smejo up^ti, da bo prišlo s splošno konsolidacijo in pametnejšo gospodarsko politiko v državi tudi do boljšega vinskega trga in vsaj do omiljen j a velike gospodarske krize, vendar bo treba iskati za vsak slučaj tudi druge odpomoči. Mislim na tujski promet, za katerega imajo naši kraji ob Posavju vse naravne in druge predpogoje in ki bi mogel nositi lepe vire dohodkov — zlasti glede na bližino Zagreba, žalibog se v tem oziru doslej ni ničesar storilo, takp, da bo treba skoraj celino orati — pa o tem drugič več.	I. s—r.
Libuče. Dne 17. novembra t. 1. ob 11. uri ponoči je po dolgem trpljenju priminul vzorni posestnik, podpredsednik sreskega kmetijskega odbora in dober družinski oče g. Štefan Kralj, na Dolgembrdu občina Libuče. V petek smo ga spremili na zadnji poti na mežiško pokopališče. Dolgi sprevod je pokazal kako priljubljen in spoštovan je bil ran j ki med prebivalstvom, ki se je od blizu in daleč udeležilo njegovega pogreba. Ginljiv govor č. g. župnika Horenboka je ganil vsakogar. Pod vodstvom ravnatelja meščanske šole g. Her-gautha so učenci in učenke v lepu zbranem tonu zapeli »Vigred«.
Letošnji dar ,,Kmetijske
■ J j. (C
Mati
ce
Med našimi književnimi družbami zavzema prav posebno mesto Kmetijska matica. Medtem ko se posvečajo ostale družbe predvsem leposlovnemu in zabavnemu čtivu, si je Kmetijska Matica nadela nalogo, izdajati v prvi vrsti kmetijsko strokovne in sploh gospodarske knjige. S tem izpolnjuje Kmetijska Matica občutno vrzel v naši gospodarski literaturi, kar je za vsestranski napredek našega kmetskega ljudstva še prav posebno povdarjati.
Letos izidejo sledeče štiri knjige:
1.	Miloš Štibler: »Zadružništvo«. Sicer močno razviti zadružni pokret med Slovenci je že dolgo pogrešal knjigo, ki bi mu sistematično nudila temeljne osnove zadružništva. Zlasti se je to pomanjkanje občutilo pri širjenju zadružne ideje, pri vzgoji mladih zadrugarjev. Avtor, priznani zadružni strokovnjak, je storil s tem svojim delom slovenskemu zadružništvu veliko uslugo, za kar mu bo zadružni pokret v naši banovini brez dvoma hvaležen.
2.	Josip Mozetizh: »Neposredni davki«. To za naše gospodarske kroge izredno važno delo je razdeljeno na 5 delov. V splošnem delu razpravlja o značaju in namenu davkov, o davčni zakonodaji, finančni upravi in važnejših davčno-tehničnih izrazih. V drugem delu podaja pregled neposrednih davkov, nato pa razpravlja ločeno o posameznih davčnih virstah (zemljarina, zgradarina, pridobnina, rentnina, družbeni davek, vojnica, davek za neoženjene osebe, prometni davek, davčna prostost oseb z devetimi ali več otroki). Tretji del obsega priredbeno postopanje (kako se davki odmerjajo, kako se proti odmeri pritožimo, kdaj davki zastarajo). Četrti del govori o pobiranju in prisilnem izterjevanju davkov ter peti del o davčnih kaznih in davčno-kazenskem postopanju. — Delo bo dobrodošlo ne samo posameznim davkoplačevalcem, temveč tudi javnim korporacijam, občinam, odvetnikom itd.
3.	Andre Theuriet: »Kri Finoelov«. Povest, v kateri nam francoski pisatelj, član francoske akademije, prav mojstrsko opisuje življenje mladega dekleta, potomke starega kmetskega rodu Finoelov, ki je preživela zgodnjo mladost v gosposkih krogih, a se mora vsled smrti svojih roditeljev spet vrniti na kmete. Najprej je tu zadovoljna, kajti stara kmetska kri polje po njenih žilah, toda prepozno je, ne more več postati kmetica. Srečanje z gosposkim lovcem postane zanjo usodno, želja po občevanju s človekom iz meščanskih krogov in njena strastna narava Finoelov jo ugonobita.
4.	Veliki koledar Kmetijske Matice za leto 1932. Kakor običajno, bo tudi letošnji koledar vseboval celo vrsto poučnih razprav in člankov, predvsem gospodarske in socijalne vsebine.
Članarina (za vse 4 knjige) znaša samo Din 20'—, poštnina posebej. Nečlani bodo morali kupovati pozneje posamezne knjige, če bodo sploh še na razpolago, po knjigotržnih cenah. Kdor torej hoče imeti te lepe knjige zanesljivo in po naiznačeni ceni, naj se takoj priglasi za člana na naslov: Kmetijska Matica v Ljubljani, Koledarska ulica 7.
Dr. Kenda.
Jugoslovensko veterinrsko udruženje ob svoji desetletnici.
Eden prvih staležev, ki se je udružil v enotno organizacijo iz cele naše države, so bili veterinarji. Osnovali so že 1921. leta Udruženje Jugoslovenskih veterinarjev, ki proslavlja letos svojo 10 letnico.
V	zasledovanju svojega cilja t. j. raziskovanju vseh panog veterinarske medicine in pospeševanju živinoreje, dalje v obrambi strokovnih in socijalnih interesov svojih članov in končno v podpiranju rodbin umrlih oziroma za službo onesposobljenih kolegov je doseglo udruženje tekom svoje prve 10 letnice precejšnje uspehe, kolikor so mu to dopuščale neurejene povojne razmere.
Za prosperiteto veterinarskega udruženja si je pridobil posebne zasluge naš sedanji veterinarski delegat na Dunaju in prvi predsednik veterinarskega udruženja g. dr. Raj ar. Z naklonjenostjo takratnega ministra za kmetijstvo g. Puclja, ki je ob vsaki priliki kazal popolno razumevanje za težnje in aspi-racije veterinarskega staleža, uspelo je oži-vo tvori ti veterinarski svet, v Zagrebu je bila ustanovljena veterinarska visoka šola, ki je bila pozneje priklopljena univerzi kot fakulteta. Na predlog in po načrtu veterinarskega inšpektorja g. Korošca osnovan je bil pri udruženju fond za posmrtno pomoč, ki se je izkazal kot vrlo potrebna osnova za prvo pomoč rodbinam veterinarjev v mnogih primerih prerane smrti.
Ob svoji desetletnici, ki jo udruženje proslavi o priliki svoje skupščine v Beogradu od 21. do 23. novembra t. 1., prirejena bo velika veterinarska razstava iz vseh panog veterinarstva in živinoreje. Razstava se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vis. Prestolonaslednika Petra in je bila svečano o tvor j ena v soboto 21. novembra ter bo trajala do konca meseca.
V	originalih, slikah in tabelah bo razstavljen v prostorih Srpskega poljoprivrednega društva obširen materij al v raznih fazah razvoja. Največ razstavnih predmetov je doslej poslala veterinarska sekcija Savske banovine.
V	dnevih kongresa bo osnovan Savez slovanskih veterinarjev, za katerega so se že prijavili Čehi in Poljaki, ki pošljejo na kongres svoje delegate.
Prometno ministrstvo je odobrilo za kongres popust na železnici in parobrodih in sicer imajo državni veterinarji četrtinsko, privatni pa polovično vožnjo. Popust velja od 18. do 24. novembra.
TISKOVINI
vseh vrstlrgmke, uradnerektam-rmmne/ascpJse,knjige,večAar. ^jgjfnmUisk h/h'C in pcrcenil
TISKARNA MERKU
UUB LIANA .GREGORČIČEVA^ 23
VeL-25-52 cTdnqmm .Tiskarna Ukrkuv
Pri bolezni srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigu-rava »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjen je črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova voda posebno starejšim ljudem. Franc Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Jlopice
Važna pooblastila finančnemu ministru.
Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra in po zaslišanju notranjega ministra predpisal in proglasil zakon o izpremembi čl. 15 zakonskega predloga o splošni carinski tarifi. — čl. 1. Člen 15 zakonskega predloga o splošni carinski tarifi se izpremeni in se glasi: Finančni minister se pooblašča, da sme po potrebi s soglasjem predsednika ministrskega sveta povišati, znižati ali ukiniti uvozne ali izvozne carine za posamezne predmete, vendar mora to takoj predložiti narodnemu predstavništvu v naknadno odobritev, če takrat zaseda, drugače pa v roku 15 dni po sklicanju rednega zasedanja. — Cl. 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Novi finančni minister. Z ukazom Nj. Vel. kralja je sprejeta ostavka dr. Djordja Dju-riča, finančnega ministra, ki je postavljen za kr. poslanika in pooblaščenega ministra v Londonu. Za novega finančnega ministra je imenovan dr. Milorad Djordjevič, podguver-ner Narodne banke.
Med pasivne pokrajine so z odlokom notranjega ministra uvrščeni srezi Črnomelj, Metlika, Kočevje in Novo mesto ter bodo na podlagi tega odloka uživali vse ugodnosti glede omiljenja javnih dajatev in javnih podpor.
Zblazneli Milan Jakopič iz Belovara je s sekiro na kose razsekal štiriletnega nečaka, ki je prišel v njegovo sobo. Blazneža so z največjo težavo ukrotili ter ga oddali v umo-bolnico.	•	.....
Buče pri Kozjem: 8. decembra t. 1. se vrši v Bučah v gostilni Fr. Vaha ob 9. uri dop. ustanovni občni zbor društva »Kmetska Prosveta«. Pripravljalna dela vrši marljivi in zavedni tovariš Josip Sikošek, vnet delavec na polju kmetsko-prosvetnega gibanja.
Ivan Albreht:
Bela srajca.
(Legenda.)
(Nadaljevanje.)
3. poglavje.
Med križarji.
Z vseh strani so se zgrinjali valčki in valovi, krdela in množice navdušenih križarjev. Stari borci, polni častitljivih brazgotin, so se sukali med viteško mladino, ki je vrela skupaj. Vneti pridigarji so podžigal čete, ki so junaško prezirale in premagovale težave in ovire bojnega romanja. Stari znanci so se srečavali in se iskreno pozdravljali, želeč drug drugemu srečo in križu zmago, nova znanstva so nastajala in prijateljske vezi so se pletle od srca v srce. Iz raznoterih pokrajin so prihajali in so bili vzlic temu vsi eno.
Vitez Henrik je bil spočetka kakor vrtoglav in bolan. Venomer je videl pred seboj domača polja, šume in planine, grad in njo, gospo Hildo, vitko gazelico v gaju. Kakor je bil močan klic križa, so ga včasih sredi noči le nenadoma pre-vpile Hildine tiho vdane oči. Zgodilo se je celo, da je gospod Henrik zdvomil same nad seboj in se je kanil skrivaj kakor tat vrniti domov, ali ognjena beseda propovednikova je spet pogasila v njem plamenečo željo po ljubljeni soprogi. Končno si je oddahnil, ko je zagledal morje.
Ladja se je zazibala na morskih valovih, Henrika pa je začelo skeleti v prsih. Dan za dnem je plaho ogledoval ženin dar, toda srajca je bila vzlic dolgi poti še vedno snežnobela.
Tedaj se je vitez Henrik pomiril in je z zaupanjem gledal v bodočnost.
Sokolska četa v Sv. Andražu v Slov. Goricah deluje zopet prav marljivo. V nedeljo, dne 22. novembra bo vprizoril dramatični odsek komedijo »Scapinove zvijače«, nato pa bo veselica v gostilni »Toš«. Igral bo domači tamburaški zbor. Pridite v čim večjem številu.
Nad usnje so se spravili neznani vlomilci v trgovini K. Planinška v škocijanu. Tiči šo bili še povsem izbirčni, nakradli so najboljšega usnja za 6000 Din.
Na drevesu obešenega mizarja K. Lukasa so odkrili otroci v gozdu pri Mariboru. V smrt ga je spravila beda.
Umor v Radomlju. V majhni hišici v Radomlju pri Kamniku stanuje družina tovarniškega delavca A. Pirca. Pretekli teden je družino prebudilo iz spanja trkanje na okno. Pirčeva rejenka je vstala ter šla gledat, kaj je. Komaj pa je odprla vrata ji je neznanec vrgel v oči peska; dekle je za vpilo, nakar je prihitel v vežo stari Pire. Odprl je vrata, na cesto in pogledal za neznancem, medtem pa ga je že nekdo udaril s topim predmetom po čelu. Pire je brez besede padel vznak in obležal na mestu mrtev. Vse kaže, da je bil umor premišljen. Vsa kamniška okolica je ogorčena nad surovim nočnim napadalcem.
Križarski ogenj se je med vožnjo po morju pri marsikom umaknil medli utrujenosti, nekaterim je celo nehalo biti srce in jih je moralo pogoltniti morje, vitez Henrik pa je šele sedaj prav ojeklenel. Z večernico je pošiljal pozdrave domov in ob ranem svitu se mu je zdelo, da mu jih jutrnica spet prinaša, čez dan pa je bil ognjen in bojevit ter ga je vzljubilo staro in mlado. Vsi iz Provence in Normandije, iz Alpskih dežel, z ravnega severa in z vročega jugozapada so ga cenili kot brata in krvnega druga. Mnogi so zaradi njega in samo zaradi njega verjeli, da dosežejo veliki cilj in vrnejo Jeruzalem kraljestvu križa.
Na kopnem je vitez Henrik komaj čakal boja. Niso ga zanimale nove pokrajine in ni ga mamil blesk vojne slave, pač pa je čul venomer tožiti Gospoda:
»Popule meus, quid feci tibi aut in quo contristavi te —«*
In je odgovarjal v srcu:
»Prišel sem, Gospod, kakor sem obljubil. Pomagaj, da izpolnim tvojo željo!«
~Sm
Križarji so prodirali globlje in globlje v deželo, ko stopi nekoč sredi noči k Henriku črn vitez in ga mrko nagovori:
»Kaj te ni strah za grlico, ki si jo pustil doma?«
»Poroštvo imam od nje,«- ga je odločno zavrnil vitez Henrik, dasi ga ni poznal in se mu je čudno zdelo, od kod je tako nenadoma stopil predenj!
Tuji vitez se je votlo zakrohotal:
Ljudstvo moje, kaj sem ti storil ali 'i čim sem te razžalil?
Po pomoti sta odpuščena delavca do smrti pobila svojega tovariša v Dolenjih Ponikvah pri Trebnjem. Napad sta pripravila na delodajalca, toda v noči sta ga zgrešila ter pobila svojega tovariša.
Na paši so si pastirji v okolici Varaždina zanetili ogenj, ki pa se mu je preveč približala neka pastirica. Vnela se ji je obleka, ki je na nji zgorela. Vsled silnih opeklin je dekle umrlo.
V sušilnici žita v Rumi se je močno ponesrečil 27 letni A. Nagel, ki je bil zaposlen pri sušenju koruze. Ko je naravnal neko jer-menja, ga je stroj zgrabil in vrgel ob tla. Pri padcu je fant dobil take poškodbe, da so mu morali odrezati obe nogi.
Cez noč je postala milijonarka 20 letna Štefanija šeško iz Pristove pri Sevnici. V Ameriki umrli Martin Span ji je zapustil kot nezakonski hčerki 27.000 dolarjev ali poldrugi milijon dinarjev. Dekle, ki si je doslej služilo kruh z dnino, je namah postalo središče vsega zanimanja. Predvsem pa se oglašajo razni ženini, ki jih skominajo dolarji.
Starček utonil. V Mlinščici je utonil 74 letni A. Mrčun iz Radomlja.
Zaradi zastrupljenja je obolelo na visoki šoli v Bukarešti nad 200 dijakov. Vzrok zastrupljenja je neznan.
»Poroštvo, lahkovernež, od ženske?«! Ali ne veš, da ti drugovi, ki se smejejo tvoji otroško-sti, v spanju lahko menjavajo srajco? Temu ali onemu je lahko poverila ta posel Amanda, da bi te tako uspavala in dala Hildi dovolj časa, potopiti se v vedno vabljivo močvaro sle —«
»Za te besede boš dajal odgovor!« se je vzpel vitez Henrik. »Povej pa vsaj, kdo sil«
»Sum,« je votlo odjeknilo iz noči in vitez Henrik je zamahnil v praznino, ko je hotel vsiljivca z mečem podreti na tla.
»Satanas,« se je potlej zavedel in se zdrznil, seme, ki je bilo padlo vanj, pa ni poginilo. Vzlic vsem naporom in vprav mučeniški izmučenosti si ni upal zatisniti oči, da ga ne bi kdo res ogoljufal v spanju. In Gospodovo obličje je poble-delo v njegovem srcu in klic je utihnil, glodal pa ga je peklenski črv in žarel je v njem Hildin obraz, ki ga je neznan tekmec obsipal s poljubi.
Vitez Henrik je blaznel od notranje groze in bolečin in je celo preklel uro, ko se je bil odločil na to pot.
Po takih grenkobah je zasegel viteza Henrika trenotek ljutega boja, ko je bil že na robu moči in ves izčrpan. Vzlic temu se je junaško držal in jih je mnogo izdihnilo pod ostrino njegovega ljutega meča, ali sovragov je bilo kot peska in urnejši so bili od puščic. Nenadoma je bil Henrik sredi sovražne tolpe sam in je v misli, da je napočila zanj zadnja ura, podeseto-ril svoje moči. Tako se je bil, da so ga končno zagomilila sovražna trupla in se ni mogel ganiti nikamor več. V smrtni grozi se je ozrl nazaj, toda križarjev ni bilo nikjer. S krikom je planil nadenj osmanski vojščak in ga je česnil po glavi, da je brez glasu obnemogel. Iz mnogih fan mu je polzela kri in se je v smrtnem pobra-timstvu družila s turško krvjo.
Boji ob reki Noni. Prva slika iz bojev v Mandžuriji. Po najnovejših vesteh zmagujejo Japonci.
Tanki in strojne puške proti handitom na Korziki. Francoski vojaki in orožniki so doslej polo-vili že nad 100 znanih banditov in jih zaprli
Zastopnika Kitajske in Japonske na seji Društva narodov v Parizu. — Na
levi: kitajski zastopnik Sze; na desni: japonski poslanik Yoschizawa.
Po tisti poti kakor Kolumb ... Ladja, ki je natančen posnetek Kolumbove ladje, bo plula v Ameriko po isti poti kakor Kolumbova ladja »Santa Maria«. Poveljeval bo mornariški častnik
Don Julio Guillen.
(Slika v sredi levo.)
Nova angleška podim niča. Nova podmornic ki so jo izdelali v Ch tamu. je posebnega tip
Naročajte in
v • •»
širite KMETSKI LISi
Jubilej sv. Elizabete. J gradu Wartburgu ima; še dones sliko, ki kaž: kako so se sv. Elizabet ki jo je zaradi njene dr brodelnosti njen sopro vedno ostro grajal, 17 premenili darovi za re veže v cvetlice. — ll.no vembra je preteklo 70 let, odkar je umrla s^ Elizabeta, grofica Turir ska in Hesenska.
Labodje gredo po hrano
Reka Themse v Londo nu je tako narastla, da sega do hiš. Labodje pla vajo po hrano tudi do hii.

V	čerčah pri Dravogradu je neznanec podtaknil ogenj v gospodarskem poslopju graščaka Kirhnerja. Gasilci so mogli rešiti le živino, vse ostalo je do tal zgorelo.
S kropom se je poparil Judežev Tonček iz Ponovič pri Litiji. Opekline so bile tako hude, da ga tudi zdravniška pomoč ni mogla rešiti.
železniška nesreča v Sapah, ki se je pripetila pretekli teden, je težko prizadela za-virača K. Groznika iz Rudnika; ko je sklap-ljal vagone, je padel pod vagon in kolesa so mu zdrobila desno roko.
2000 divjih zakonov, ali kakor pravimo po domače »življenj na koruzi« so našteli v Vojvodini. Ker je tako življenje upropa. ščalo družine, je uprava vse te zakonce raz-gnala.
V	Belih vodah pri Šoštanju so vlomilci vdrli v trgovino Colnariča A. ter odnesli pre cej blaga in denarja.
Na straži je dohitela težka nesreča nekega vojaka-redova. Nesreča se je pripetila na železniškem mostu v Vintgarju. Jeseniški br-zovlak je zbil nesrečnega vojaka čez nasip.
Obstreljen divji lovec. V obširnih gozdovih pri Planini je lovski čuvaj Windisch-gratza zasledoval divjega lovca; ker se mu ni hotel vdati, je proti njemu sprožil puško ter ga nevarno obstrelil.
Obupen čin mlade matere. Nekje pri Banja Luka je prišla 251etna Vukša Duja s polja domov ter je hotela podojiti svoje dva meseca staro dete. Utrujena mati pa je sloneč nad zibelko zaspala, zibelka se je pod težo strla, dete pa se je zadušilo. Obupana mati je šla z vrvjo na vrt in se tam obesila.
Pod sodom je našel smrt dimnikarski moj -ster Koprivnik iz Radeč. Med Vrškim in Pi-javškim je vozil tovorni avto vino. Nenado-! ma pa se je prevrnil in sodi so se skotalili iz avta; eden je šel čez Koprivnika in ga smrtno poškodoval.
Omejitev uvoza. Turčija je objavila uredbo, po kateri bo vlada v bodoče vsaka dva meseca določila, kakšne količine blaga bodo lahko uvažali. Po tej uredbi so naročila v i inozemstvu vezana na to, da dobavitelji nakupijo enake množine turškega blaga.
Na gledališkem odru je med igro umrla, zadeta od srčne kapi, neka pevka v mestu Zittau.
Petim družinam iz Mu te je požar uničil streho. Zgorelo je večje stanovanjsko poslopje. Nesreča je tem hujša, ker se pred bližnjo zimo družine nimajo kam dati.
V	Varšavi so pretekli teden štrajkali vsi tramvajski uslužbenci ker jim občinska uprava ni hotela zvišati plač. Po vsem mestu ni bilo nobenega tramvajskega prometa.
Zaščitne carine. Vedno jasneje je, da v najkrajšem času uvede Anglija odredbo zaščitnih carin. Carine bodo uvedene zlasti na industrijske izdelke, katerih se navzlic visoko razviti industriji v Anglijo veliko uvaža. Prizadete države — uvoznice so dvignile proti tem nameram ostre proteste, ki pa najbrže ne bodo mnogo zalegli.'
Tudi dolar ne pomaga! V Ameriki pripravlja vlada z največjo skrbnostjo davčne zakone. Z novimi davki nameravajo kriti ogromen primanjkljaj v državnem gospodarstvu, ki znaša doslej 780 milijonov dolarjev. Pa naj se človek razume na tem svetu! — Povsod gre vse narobe.
V	Vatikanu, papeški državi, uvedejo te dni tudi avtobusni promet. S tem bo ta najmanjša država pridobila še eno novost modernega časa, ki si je utrl pot tudi v Vatikanu v vsej meri.
Silno neurje je pretekli teden divjalo v italijanski pokrajini Toskani, kjer je ljudstvo po več vaseh zelo trpelo vsled povodnji.
Zlato bodo začeli kopati v Nemčiji, in sicer v rudnikih pri mestu Waldeku. Računajo, da ondi leži za več sto milijonov zlata.
Ustoličen je praškega nadškofa se je vršilo pretekli teden v Pragi na svečan način. Novi nadškof Karel Kaspar je pred ministrskim predsednikom Udržalom podal prisego.
Letalska nesreča na španskem v mestu Barceloni je zahtevala 3 človeške žrtve, ko je letalo z velike višine strmoglavilo v morje.
Blizu Moskve so našli več slik slavnih slikarjev. Te slike so leta 1927 neznani tatovi odnesli iz moskovske umetnišhe galerije. — Vrednost teh slik se ceni na 70.000 funtov. Slike so našli popolnoma nepoškodovane.
Granata je v bližini Moravske Ostrave na češkem raztrgala 3 fante, ki so našli nevarno orožje nekje na travniku, nakar so granato vrgli v ogenj, kjer je eksplodirala in vse tri raztrgala.
V Sofiji je bil otvorjen kongres agrane stranke. Kongresu prisostvujejo člani vlade ter več inozemskih zastopnikov, predvsem čeških in rumuskih. Za predesednika kongresa je bil izvoljen minister Murajev.
Na Kitajskem razsaja v nekaterih severnih krajih kuga, ki je zahtevala v kratkem času na stotine žrtev. V nekaterih vaseh je pomrlo vse prebivalstvo.
Sto let je minulo te dni, odkar je umrl nemški filozof Viljem Hegel. Njegova razmišljanja so pred vsem revolucij onarna. Znameniti učenjak je umrl 1831. v Berlinu za kolero.
Izredno sodišče v Italiji je te dni zaklju. čilo razpravo proti 11 komunistom, ki so bili obtoženi, da so pripravljali atentat. Osem obdolžencev je obsojenih od 18 mesecev do 12 let ječe.
Trdno sovraštvo. Zgodi se včasih, da se v zakonu vsa ljubezen polagoma ohladi ter se izpremeni v popolno mržnjo ali celo sovraštvo. Pač pa so redki primeri, da bi trajala mržnja med zakonci celo do smrti, kakor se je zgodilo v mestu Dortmundu na Nemškem. Tam je žena tako sovražila svojega moža, da mu niti po smrti ni mogla odpustiti in da jo je sovraštvo spravilo celo pred sodišče. Ko so moža pokopali, je šla na pokopališče ter je ondi s kladivom razbila kamenito ploščo, nagrobni spomenik in svetiljko, cvetje pa je potrgala in ga razmetala. Za to dejanje je bila obsojena na 2 meseca zapora in visoko denarno globo.
Največja ladja na svetu.
V francoskem pristanišču St. Nazaire grade sedaj ladjo, ki bo največja na svetu. Samo pri zbijanju (»ne tanj u«) kovinskih plošč je zaposlenih 1400 delavcev. Ladja bo dolga 340 metrov, veljala pa bo poldrugo milijardo dinarjev. Na ladji bo prostora 2132 potnikov. Na ladji bodo imeli velike kavarne, kopališča, športne prostore in vsake vrste zabavišča. Ladje bodo imenovali pa francoski narodni junakinji in svetnici »Jean d'Arc« (reci: žen d'ark) in ta ladja ne bo samo največja, ampak bo tudi najhitrejša na svetu.
Volkovi in gosli.
Vera, da volkovi ne morejo prenašati glasu gosli, je že prastara in mnogo je pripovedk, ki pripovedujejo, kako so se godci, ki so se vračali v pozni noči skozi temne gozdove domov, rešili pred volkovi s tem, da so celo pot godli. V Lucidurnu pa so nedavno napravili tozadeven poskus v zverinjaku. Zadaj za kaj-bicami, kjer imajo volkove zaprte, so postavili godca, ki je igral na gosli. Komaj pa so volkovi zaslišali prve zvoke, so postali nemirni in so od strahu kar skakali. Dlaka se jim je naježila in jeziki so jim kar otekli od same besnosti in od strahu. Potem so pa postavili godca spredaj, da so ga živali videle, in že sam pogled na godca je vplival na živali tako silno, da so se začele od strahu stiskati v kote kletke. Ta poskus je dokazal, da imajo »stare vere« dostikrat prav resno podlago.
\\iPolicija v pragozdu.
Službo, ki jo opravljajo pri nas orožniki in redarji (policaji), prav gotovo ni lahka, ampak je zelo naporna, včasih pa tudi nevarna. Mnogo bolj težavna in nevarna pa je ta služba v snežnih severnih krajih, ki jih pokriva sneg in led, ali pa v pragozdih.
V severnem zaledenelem delu Kanade opravlja varnostno službo policija na konjih. O doživljajih teh ljudi vedo povedati angleški listi marsikaj zanimivega.
Neki redar je zasledoval nekoč nekega Kitajca. Kitajec se je skril v neki zamorski vasi, kjer so mu pomagali tudi ljudje. Stražnik je pa vseeno preiskal vse koče, pa zločinca le ni mogel najti. Nenadoma pa je opazil med ljudmi neko živahnost in ko je pogledal proti pragozdu, je videl Kitajca, kako beži. Stražnik je hitro zajahal svojega konja in hajdi za zločincem. Dohitel ga je res in ga je hotel vkleniti. Verige in okov pa ni mogel najti — izgubil jih je nekje v gozdu. Privezal je torej Kitajca k drevesu, sam pa je vžgal dračje, da najde verigo na tleh. Ko pa se je sklonil na tla', da pobere verigo, se je pojavil na njegovem hrbtu zamorec, ki ga je udaril z batom po glavi, potem pa je zbežal. Stražnik je ležal dolgo v nezavesti. Ko pa je zopet prišel k sebi, je videl, kako se privezani Kitajec trudi, da bi se osvobodil. Z veliko težavo se je privlekel do njega in ga vklenil. Na svojo nesrečo pa je opazil, da tudi njegovega konja ni več. Moral je torej zločinca vleči peš vso dolgo pot do bližnjega mesta. Tam je zločinca oddal v zapor, sam pa je moral v bolnišnico.
Neki stražnik v Avstraliji pa je nekoč zasledoval dva zločinca, ki sta ukradla avtomobil in se ž njim odpeljala. S poštnega letala pa so javili kraj, kjer sta sa tatova ustavila. Stražnik je tisti kraj res našel, opazil pa je tudi, da se nahajata tatova že na ozemlju druge države, kamor njegova moč ni segala. Uganil pa je, da se je moral tatoma avtomobil pokvariti, sicer ne bi tako mirno sedela na svojem mestu. Med stražnikom in med tatovoma pa je tekla mala vodica, ki je bila ob enem tudi meja. Stražnik je to vodo ponoči zagradil in jo odpeljal na svoje ozemlje. Naslednjega dne pa sta tatova opazila, da sta brez vode. Stražnik je sedaj mirno« čakal in je tudi res dočakal, da je žeja prignala oba tatova v njegovo oblast.
ZLATO NA DNU MORJA
Kar cela zgodovina je nastala vsled potopljenih ladij. Vse bolj pa so zanimivi različni podatki, kako ladje zopet dvinejo iz morja — toda ne radi ladje, marveč radi bogastva, ki se je z ladjo vred potopilo. Z ladjo »Egipt« je utonilo v zlatu in srebu 20 milijonov. Največ reči in blaga pa je šlo na dno morja z »Lavrenticom«. Ta ladia je bila žrtev nemške podmornice, ki jo je torpedirala ob obali Irske. V celoti se nahaja v tej potopljeni ladji nad 150 milijonov zlatih mark. In kljub temu, da je morje, kjer je potopljen »Lavrentic« globoko le 27 metrov, je bilo delo pri dviganju jako težavno. Več mesecev so žrtvovali, predno so razdejali trup ladje in šele nato so mogli dvigniti potopljeno zlato in srebro. Lažje je bilo delo pri ladji »Ocean«, ki se je potopila pri Gibraltarju. Iz nje so izvlekli nad 20 milijonov v zlatu.
V zadnjih letih je uspelo pomorskim in angleškim družbam za dviganje potopljenih ladij, dvigniti iz morskega dna zlata in srebra v skupni vrednosti okoli 1 milijarde. Pravijo pa, da vrednosti zlata, ki še leži v morskih globinah, daleč prekaša omenjeno vsoto. Vse to zlato in vrednost bi že dvignili, vendar je vsako delo skoraj brezuspešno, bodisi da je globina prevelika,.ali .pa ni mogoče točno ugotoviti kraja, kjer se je bila ladja z vsemi vrednostmi vred pogreznila v globino morja.
Pametni Francozi.
Francozi izdelujejo v raznih krajih različne posebnosti ali »špecialitete« in silno pazijo na to, da teh posebnosti nihče ne ponareja. Na Francoskem pridelajo n. pr. mnogo vina; strogo pa pazijo, da nihče ne prodaja burgundca kakor samo oni vinogradniki, ki žive v Burgundiji. Tudi sira izdelujejo mnogo vrst in tudi pri siru pazijo, da kakšno poseb. no vrsto izdeluje in prodaja le tisti, ki ima za to svojo posebno pravico.
V okolici mesta Roquefort (reci: rok-f6r) izdelujejo sir, ki ima isto ime. Ta sir je nekaj posebnega. Izdelovalcem sira pa je prišlo na ušesa, da neki trgovci prodajajo sir tega imena po krivici. Takoj so vložili tožbo in pred sodiščem so dokazali, da trgovčev sir ni narejen iz kozjega mleka, kakor je pravi »rokfčr«, ampak da je narejen drugače. Pokazali so tudi stare listine, iz katerih je bilo razvidno, da so že nekdanji francoski kralji dali samo tej okolici pravico izdelovati sir na svoj način.
Sodišče je dalo tožiteljem prav.
Tudi pri nas ne bi bilo napačno, če bi naši ljudje na tak ali na tak način zavarovali svoje posebne pridelke in izdelke, kajti vsaka »posebnost«, ki je drugod nimajo in zaradi naravnih razmer tudi imeti ne morejo, ima vedno višjo ceno, "kakor navadni pri-lek, ki ga je povsod dovolj.
Iz Edisonovega življenja.
Kakor vsi učenjaki, tako je bil tudi veliki iznajditelj Edison, ki je nedavno umrl v visoki starosti, silno raztresen. Na dan svoje poroke je celo pozabil, da se je oženil.
Svoji ženi je rekel: »Ti le kar doma ostani, jaz grem pa nekoliko pogledat v delavnico. Tam je ostal Edison pozno v noč. Prijatelj pa, ki je prišel mimo, je opazil luč v delavnici in misleč, da so notri vlomilci, je šel pogledat, kaj je. Videl pa je le Edisona.
»Kaj pa počneš tukaj?«
»Delam«, je rekel Edison.
»Danes? Doma te pa čakajo žena in svatje!«
»Lej no, na to sem pa čisto pozabil«, je rekel Edison in je odšel domov.
Lesce. Z dograditvijo nove šole v Lescah je zaživelo družabno življenje v resnici med vsemi sloji. Dvorana nove šole je postala pravo zbirališče prav vseh slojev in vseh stanov. Pravo kmečko družinsko življenje. 15. novembra se- je ponovila mladinska igra, ki je napolnila do zadnjega kotička prostorno dvorano. 21. novembra pa se je vršila predstava odraslih s primernim nagovorom župana, ki je ponovno povabil vse k sodelovanju. Navdušen val smeha je prišel do vrhunca ko sta Pat in Patachon odbila zaboj in začela vleči iz zaboja poslane igralce iz Amerike. Čestitati je k tej iznajdbi prijatelju Jegliču, ki je zadevo naštudiral in jo tudi zelo spretno izpeljal. Nato je sledila igra »Stari grehi«. Vse je mislilo, da so ti igralci v resnici iz teatra iz Amerike, ker kdo bi mislil, da so tako dobri talenti, ki niso bili poklicani dosedaj k udejstvovanju. Nova šola je pričela v resnici kazati, da je pravi gospodarski prosvetni in kulturni dom. Vedno bolj se kaže, kako pametna je bila zamisel dograditve take šole z dvorano. In ako opazuješ prijateljsko razpoloženje v Lescah, vse ima pred seboj le dobrobit občine. Zato pa tudi uživa občina ugled pri vseh oblastih. Na pozdravne brzojavke je g. župan prejel zahvalno pismo Nj- Vel. kralja za izraze udanosti in pismo predsednika vlade, ki se zahvaljuje za pozdrav ob priliki otvoritve nove šole. V nedeljo se ta komedija ob 3. uri popoldne ponovi, na kar opozarjamo vso okolico, kajti nikomur ne bode žal in bode užil res par smeha polnih ur med složnimi Leščani. Zato le pridite in slišite že novo godbo, ki izvi lo igra poskočne komade . "
gospod?cnpsivo
Beseda o vinskih pokušnjah.
Doba vinske kupčije je prišla. Martinovo je za nami in sedaj bode pač vsa skrb kako prodati vino v teh težkih časih. Nekateri vinogradniki imajo stalne odjemalce, drugi pa morajo na pot z vinskimi pokušnjami, da vnovčijo svoj pridelek. Leto za letom hodijo naši vinogradniki ponujat vino in leto za letom se delajo napake. Zato naj zopet povemo, kako je treba ravnati s pokušnjami. Steklenice, v katere natočimo vzorce vina, naj bodo oprane kar najbolj vestno. Znotraj in zunaj morajo biti popolnoma čiste in brez vsakega duha. Vino natočimo v suhe steklenice. Zamašek naj bo pri pokušnjah nov, ne pa mogoče od kakega olja, kisa, terpentina, ali celo petroleja. Zamašek velja 20 par in zato se ne sme pri zamaških »šparati«. Mnogo kupčij se ni sklenilo zaradi nesnažnih steklenic in slabo dišečih zamaškov. Nekateri zamašijo steklenice s koruznimi storži ali celo s cunjami. Ne delajte tega, ker to odbija kupca! Nekateri prinašajo po četrt ali pol litra pokušnje, kar je zopet slabo. Natoči vsaj zelenko, da ti vino ne poide že v drugi krčmi, kjer ponujaš, in vino hrani na mrzlem. Kadar ponujaš svoj pridelek okoli, pazi tudi na svojo zunanjost, da ne boš umazan, če prideš v večje mesto z blatnimi čevlji, jih daj pred kolodvorom osnažiti. To velja 2 dinarja, pa te napravi snažnega in prikupnega. Kadar ponujaš, bodi vljuden, vendar zgovoren. Ne pridušaj se, da je tvoje vino najboljše na svetu in da nima para na zemlji. Dobro blago se samo hvali in najde hitro kupca. Sklenjeno kupčijo si daj pismeno potrditi, da ni potem nesporazuma. Če ne moreš oddati takoj vina, ne robanti, ampak vztrajno nadaljuj ponujanje toliko časa, dokler nisi prodal. Tvoja pot v mesto naj ne bode zastonjsko »gledanje na uro,« ampak naj bode završena z uspehom.
Kadar pa dobiš tovornika v hišo, pazi v prvi vrsti na snago in čiste kupice ali čaše. Naj ne bo po robovih prah in nesnaga. Voda je poceni, zato ne hrani z njo. Postrezi gosta kar najbolj moreš, da se bo z veseljem spominjal tvoje hiše jn se k.'letu zopet vrnil. Potrebno je bilo to zapisati, ker se navadno na takšne malenkosti na deželi ne gleda, v mestu pa zelo veliko.
Omejitev prekupčevanja z mlekom.
Kr. banska uprava je pod VI. No. 15676-1 z dne 11. novembra t. 1. izdala sledečo okrožnico.
»Vsem srezkim načelstvom, srezki izpostavi v škof j i Loki, mestnim načelstvom Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj.
Povodom predstavke Centralnega mlekarskega društva v Ljubljani, z dne 16. junija 1931 glede higijenskih nedostatkov pri prometu z mlekom, se naslovi opozarjajo na določila zakona o nadzorstvu nad življenskimi potrebščinami, z dne 8. februarja 1930. Uradni list 156-34 z dne 26. februarja 1930, zlasti pa' na člene 8., 17. in 28. pravilnika o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu z živili, z dne 3. junija 1930 Službeni list 139.23 z dne 4. septembra 1930.
Posvečati je posebno pažnjo trgovcem in prekupcem, ki zalagdjo z mlekom večje kon-zumne. centre (mesta, zdravilišča, letovišča in industrijske kraje) ter jih kontrolirati, ali ima vsak na domu zbiralnico, to je higi-jensko urejen prostor, ki se sme uporabljat* samo za zbiranje mleka. Za čiščenje posod mora imeti poseben prostor, ločen od pro-
stora, kjer se mleko shranjuje. Ta prostor se ne sme uporabljati za druge namene, zlasti tudi ne za pranje perila. Prevozna sredstva morajo biti snažna, in se ne smejo uporabljati istočasno za prevažanje stvari, s katerimi bi se utegnilo mleko onesnažiti, zlasti pa je zabraniti prevažanje pomij.
Pri ugotovljenih nedostatkih je postopati strogo po določilih zakona in pravilnika in nemudoma ukreniti vse potrebno, da se takoj odstranijo.
Po naredbi bana, načelnik oddelka za socijalno politiko in narodno zdravje,
Dr. Dolšak, s. r.
Bil je gotovo že skrajni čas, da je kr. banska uprava z zgornjo, precej strogo okrožnico pomogla zakonu do veljave, ker je nekvalificirano prekupčevstvo že v resnici ogrožalo delo tako reelne mlečne trgovine, kot sploh vsakega, ki je hotel delati na kvalitativnem podvigu našega mlekarstva.
Sedaj je vrsta predvsem na mestnih na-čelstvih prizadetih mest, (za industrijske kraje na srezkih poglavarstvih) da gornjo okrožnico dopolnijo s tem, da brezpogojno zabra-nijo trgovanje z mlekom ljudem, ki nimajo lastnega prodajnega lokala (to so itak v večini slučajev isti, ki se jih gornja okrožnica tiče) ampak prodajajo mleko od hiše do hiše, ter ga prelivajo po odprtih cestah, dasi bije to v obraz najelementarnejšim zahtevam higije-ne. Pa tudi naše zadružništvo in sploh vse kvalificirano mlekarstvo, naj bi sedaj pokazalo, kaj zna in zmore, ter konzumenta postreglo tako kot še ni bil nikoli, ker le na ta način je bodočnost našega mlekarstva zasigurana.
Iz delovanja sreškega kmetijskega odbora v dravograjskem srezu. Sreski kmetijski odbor za srez dravograjski, katerega predsednik je sedanji narodni poslanec g. ing. Franjo Pa-hernik iz Vuhreda, vzorno deluje, kar priča sledeče: Ustanovil je v tekočem letu sadno drevesnico, kjer se bode v letu 1932 posejalo okrog 14 kg sadnih pešk, 35 kg orehov ter posadilo 2000 sadnih divjakov. Enoletne orehove sadike bo odbor oddajal že v jeseni leta 1932. Sadno drevje pa bode za oddajo v letu 1936. Na ta način se bodo krile vse potrebe sadnega drevja za ves srez. Brez dvoma pa bode sadno drevje vzgojeno v sreski drevesnici dobro uspevalo, ker bode aklimatizirano. Nadalje podpira odbor dve gdč. z denarnimi sredstvi, ki so se posvetile kmetijstvu. Ena obiskuje gospodinjski tečaj v Marijanišču v Ljubljani, druga pa prakticira pri sreskem kmetijskem referentu na Prevaljah do sprejema na višjo gospodinjsko šolo v št. Futogu pri Novem Sadu. Kmetijski odbor je prispeval tudi k nagradam za v letu 1931 licentirane bike s prispevkom 5000 Din. Odbor bo v kratkem času nagradil kmetijske posle t. j. pomočnike in gospodarske pomočnice, ki služijo nad 10 let pri enem gospodarju tako, da prejme vsak prejemnik nagrade od 50 do 500 Din (po službeni dobi). Mnogo pa je odbor prispeval tudi potrebnim in agilnim kmetijskim korporaci-jam. Za cepljenje prašičev proti rdečici je izdal 3000 Din. Tajniške posle vrši sreski kmetijski referent, ki bode pozneje vodil strokovno delo v sadni drevesnici sreskega kmetijskega odbora.
Ako ste prejeli od uprave kmetskega lista opomin za poravnavo naročnine, Vas prosimo, tudi tem potom, da ne odlašate s plačilom.

ŽIVINA
Ljubljanski živinski sejem 18. novembra. Zaradi izredno slabega vremena je bil sejem kai slab. Dogon kakor tudi kupčija sta bila zelo slaba. Dogon je znašal (v oklepajih število prodanih glav): 46 (2) konj, 45 (6) volov, 35 (11) krav, 10 (5) telet in 97 (28) prašičkov za rejo. Cene so nadalje popustile. Prvovrstnih volov na sejmu ni bilo. Cene ostali živini pa so bile za kilogram žive teže (v oklepajih cene prejšnjega sejma): voli II. 4-50 do 5 (4-50—5-50), III. 3-50—3 (3-50—4-50), krave debele 4—5 (4-50—5 50), klobasarice 2 do 3 (2—3) in teleta 5—6 (6—7). Prašički za rejo so se trgovali po 80—100 Din za komad v primeri s 100—120 Din na prejšnjem sejmu.
XVI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec v Savinjski dolini, dne 21. novembra 1931. V minulih tednih je zopet oživela kupčija in je bilo vnovič prodanih kakih 2000 starih stotov po 6 do 7 in pol Din za 1 kg. Večina tujih nakupovalcev je že odpotovalo. Najhitreje se pa bodo še vrnili, da po kupijo še neprodane ostanke hmelja. V javni oznamovalnici za hmelj se je do danes signi-ralo 2443 težkih bal po 150 kg.
Društveni odbor.
Jesenska izložba zagrebškega velesejma.
V soboto, 28. t. m. se otvori v Zagrebu jesenski velesejem, ki je pred vsem posvečen perut-ninarstvu, zajčjereji ter rastlinstvu, posebni vrsti kaktej ter higijenskemu vprašanju- Velesejem traja do 1. XII. t. 1. Vožnja po železnici polovična-
Kdor pridobi našemu listu na leto le enega novega naročnika, je ze veliko storil za kmetski pokret.
VALUTE: Dati moramo za:
1 nemško marko	13'50 Din
1 švicarski frank	10'98 Din
1 avstrijski šiling	—*— Din
1 angleški funt	212 — Din
1 ameriški dolar	56"50 Din
1 francoski frank	2"21 Din
1 češkoslovaško krono	1'08 Din
1 italijansko liro	2'88 Din
SEJMI:
,30. novembra: Celje, Sv. Andraž n. PUi^eni, Rogatec, Goče, Kočevje, Železniki, Planina, Tržič, Turjak, Vače, Martinja vas.
2.	decembra: Krško.
3.	decembra: Jesenice na. Gor., Planina na Št., Konjice.
4.	decembra: Kamna gorica, Gomilsko, Šmarje pri Celju.
5.	decembra: Lož, Dobrepolje.
TEDENSKI KOLEDAR:
29.	novembra, nedelja: Saturnin.
30.	novembra, pondeljek: Andrej ap.
1.	decembra, torek: Praz. ujed.
2.	decembra, sreda: Bibijana.
3.	decembra, četrtek: Franc Ks.
4.	decembra, petek: Barbara.
5.	decembra, sobota: Saba op.
Tržna poročila.
Tržne ccne v Ljubljani. Gdvedina: V mesnicah po mestu: I. vrste 12—14 Din, II. vrste 10—12. Na'trgu: 1 kg govejega mesa I. 12—14, II. 10 do 12, III. 8—10, telečjega mesa I. 16, II. 12 do 14, prašičjega mesa I. 18, II. 14—16, III. 12—15, koštrunovega 10—12, jagnjetine 16—18, konjskega mesa I. 6, II. 4, piščanec majhen 8—15, večji 18—22, kokoš 20—30, petelin 20—25, raca 28—
30, nepitana gos 40, pitana gos 60—70, domači zajec, manjši 5—6, večji 10—15, divji zajec 30 do 35, poljska jerebica 15, gozdna jerebica 20, kljunač 20, 1 tog srne 10—20, 1 liter mleka 2-50— 3, 1 kg surovega masla 25—28, čajnega masla 32 do 40, masla 30—36, bohinjskega sira 24—26, sir-čka 7—8, eno jajce 1—1'50, 1 liter starega vina 16—22, novega vina 12—14, 1 čaša piva 3—3-50, vrček piva 5, steklenica piva 6, 1 kg belega kruha 4-40, pol belega 3-80, črnega in rženega 3-10, zemlja 0-50, 1 kg luksuznih jabolk 6, jabolk I. 5, II. 4, III. 3, luksusnih hruštk 10, hrušk I. 8,
II.	5—6, 1 kg kave Portoriko 72—76, Santos 48 do 52, Rio 42—46, pražene kave I. 100, ii. 80/
III.	56, kristalnega belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 15-50, kavne primesi 18, riža 1. 8—11,
11.	6—7, 1 liter namiznega olja 17, jedilnega olja 16, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2'50, soli morske debele 2-50, drobne 2-75, celega popra 60, mletega popra*62, paprike III. vrste 24, sladke paprike, po kakovosti 36, 1 liter petroleja 7, 1 kg testenin I. 9 50, II. 7'75, pralnega luga 2-50, čaja 60—85, 1 kg moke št. 0 na debelo 405—430 na drobno 4'75, moke št. 2 na debelo 380—405, na drobno 4'50, moke št. 4 na debelo 335—380 na drobno 4, moke št. 6 na debelo 285, na drobno 3-50, kaše 5, ješprenja 5, ješprenjoka 6'10, otrobov 1-50—2, koruzne moke 2*50—3, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—7, II. 5, ržene moke 3'50, q rži 190 do 210, ječmena 180—210, ovsa 185—210, prosa 190—210, koruze 155—165, ajde 200, fižola ribni-čana 275, prepeličarja 335, kg graha 8, leče 8 do
12,	50 kg premoga 30, 1 tona premoga 440—445, kub. m trdih drv 100—130, mehkih drv 70, sladkega sena 80, pol sladkega sena 75, kislega sena-60—70, slame 50—60.
Poravnajte pravočasno naročnino, da se vam pošiljatev lista ne ukine!
m vse v stroko spadajoče blago ku-
£aneno olje Firncž Smajlne in ostale lake Oljnate barve pri £anene tropina
EDIC-ZANKL
O. Z o. z.
Tovarne olia.firneža, laka in barv
LJUBLJANA MEDVODE - DOMŽAL?
Podružnica: Maribor, Novi Sad Lastnik: Franjo Medli
Priznano najboljši
y TRBOVELJSKI PORTUHD-CEMENT
vedno v zalogi pri
EKONOM, osred. gospodarski zadrugi v Ljubljani, r .z. z o. z
t/t
E
O)
j«;
i/i
cd
E
SeS
CD E
'Pvefelic
Podpisani Hafner Jože, akademik, Oblak Ciril, abiturjent, Žan Albin, posestnikov sin, in Oman Blaž, posestnik — vsi dz Zabnice — preklicujemo in obžalujemo kot neosnovane žaljive besede »izdajalec« itd., ki smo jih izrekli dne 8. novembra t. 1. po končanih volitvah v Narodno skupščino na naslov Hafnerja Valentina, Cegnarja Janeza in Ku-ralta Vinkota, posestnikov iz Zabnice, er se jim zahvaljujemo, da so odstopili )d kazenskega postopanja,
Žabnica, 17. novembra 1931.
Jos. Hafner. Oman Blaž.
Oblak Ciril. Žan Albin.
paši. hianiln ce {<.14.257	>egisli. »druga i neomejeno zavezo	Brio;ail: Ii K t I S I DOM
11, Favcar;eva fSodna) ulica 1	t, ei«™ «e» imi
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6 V, °/o brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po
TI, brez o d b i t L a « a * . a »a ien(e	jliiik^
Stanje vlog nad 30,600.000 dinarje*	/|P\
Rezerve nad 700.000 dinarfev
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. - l'OS< iJH A daie proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi prem čnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu poti najugodnejšimi pogoji
BLAGAJNIŠKE ITRE: Ob delavnikih od 8 — I2'l, in od 3 - 4'/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12'/,
Podružnici v Kamniku, Glavni irg, in v Mariboru, Slomške« (rg 3
Denar naložite najbolie in najvarneje pri domačem zavodu
Km&t&lki bpmntilm im ncseiUmi d&m
Zima za modroce
najboljša in najcenejša se dobi v tovarni žime
M. Masterl d. z o. z.
v Stražišču pri Kranju
Jlalijansko brinje, istrska brinje, fige, slive zažganjekubo
dobite najceneje pri turdki
SL SaLvabon
Ljubljana
ZAHTEVAJTE VZORCE!
Ii. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15
vaUko!
Ustanovljena 1839
Izšla je
Blasnikova
yniiupR4ma
za prestopno lelo 1932
ki ima 366 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« naJdeS vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katolifiki koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — šolnine in lunine mrke; — lunine spremembe; — po8tne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih In odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiil.
Cena 6 Din.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh
večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni j. Blasnika nasl. J. J. v Ljubljani.
250 dinarjev dnevno
zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem
okraju! »KOSMOS", Ljubljana, Poštni predal 307. — Znamko za odgovor
za prodajo šivalnih strojev, sepaiatorjev koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov 1.1, d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. »CENTRA" trgovini šivalnih strojev i. t. d Ljubljana, Poštni predal 248.

'■'i T--
fjovevi se
med našimi gospodarsko jasno mislečimi kmetovalci, da se uporaba
^Vitrcfcsikala^iiše
tudi v današnjih časih dobro izplača.
Zato bo v Vašo korist, če tudi VI gnojite z Nitrofoskalom.
Pri gnojenju travnikov pa ne pozabite na:
czpnenz dušik
Naročila sprejemajo zadruge, kmetijske podružnice
„EKONOM« v Ljubljani
kakor tudi Tvornica za dušik d. d. Ruše
Fabiani & (urjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5
10 9
Ji
Z N n
snknenega blaga za moške in ženske obleke.
Lepa izbira svilenih rut in različni- šerp.
Krojači in šivilje, pišMe i»o viorce'
EKONOM
Osrednja gospodarska zadruga ▼
Ljubljani Kolodvorska ulica štev. 7.
Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete.
VELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega porUand cementa.
// jO >
* .0- >i

AV JJ
* v ^ v*.
v

i

vV
h a j b !j l j š i nemški šivalni slroii
za rodbino, obrt in industrijo so le: Original Viktoria z večletnim jamstvom. Pred nakupom si oglejte veliko izbiro. Ugodna plačila na mesečne obroke. Ceniki Iranko. Specijalna mehanična delavnica.	„, , . ..
Priporoča se tvrdka:
FRANC SAUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 36
Polnomastni, polmastni in trapistovski
ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah
UUBUflNfl
Kolodvorska ulici 7
EKONOM
Laško brinje Kraško brinje
FI 9 e nudi najceneje Sever & Komp., LJubljana
Gosposvetska cesta 5
Urednik: Milan Mravlje. — I»d*jjLte§j: Ivan Pneelj. — Tlaka
Maribor (pmdatafvafk tiaksimai O. Miehilek), Ljubljana.