„ _ S C R I P T I O Ni (j, S. Cansut« & Mexioo; 8 U 8 m?°"nTthe' TPffVltv and roreign CouiUr/.as, N-*',*; ........ S2-— 0 n e J gtr.gle Copy 2 nents. SLOVENSKI NAROČNINA! Za Z d. dr. Canado & M«xico: to N. Y. in in&žamatvc •2 — fetev. 2 cen la. a:*- Phons: CorHand 5188. _gEW_ Y QRK, PITTSBURG, PA., petek, 17 marca (Fridav, M. arch 17.) 1916. r t .fp _ .. fSi. 8 iiSi 9 ws sS m mi -žžt 4 liiita VRHOVNI POVELJNIK IZJAVLJA, DA PhFKORAOILO 4000 VOJAKOV MEJO. fiiffiTHS OFF.RACU, K.O.MH NAMEN JE UJET! BANDI. fA vilo ter njegove roparske tolpe. — v el PASO SE JE ZAPLENILO NEKI ŠPANSKI UST, VENDAR PA N! ZBUDILO POROČILO O VP ADU AMERIKANCEV | NIKAKO RAZBURJENJE. Geslo*. H Slovonij3 Slovencem* 4 . Leto X. 6t. 13. ONSTR 4 N K j MEHIŠKI BANDITI.SIEEUAjO NA . NEKO ; MlilMsT iim M r A v lil : S I O* imctui AM-VeCACJA, :k bo kmalu sledil in istitako težki tovorni a rt o- iantom. prekoračenju meje se je sprejelo v El Paso popolnoma ne pričakuje ni kakih težkoč z vlado Carranze. ■ ...... ^ san Antonio, Tex 15 marca. - General Funston je pozno zve- ter obja vlt - ' - u - ,e oddc.ek Amerikancev, broječ nekako 4000 mož da- : 1CS malo.popoldne prekoračil mejo. Gete stoje pod poveljstvom gene¬ rala Pershmga. Amerikaneem se je pridružil na pohodu proti lugu želeli vojakov Carranze. * ^'ashiuglon, D. C., lo. marca. — Semkaj je dospelo poročilo, da . e bil general Carrara umorjen. V oficijelnih krogih niso mogli po¬ trditi te vesti. BI PasO, j. c.<., lo. marca. —— Z različnih, točk se potrjuje vest, da , 0 ameriške čete. danes popoldne prekoračile mejo. Vsa znamenja ka¬ žejo, da sodelujejo Carranzove čete z Amerikanei. Prednja straža Amerikancev ima nalogo m/varni spojno črto in sledila bo kavale- rija, kateri se bo v pn i vrsti poverilo zasledovanje Ville. 12. kavalerijski polk in kompanije E, F in G ženijskega oddelka sedanes na čelu et vkorakale v Mehiko. Sledila sta jim 6. in 16, ka- talerijski polk, štiri gorske baterije 4, topniškega polka, en bataljon 20. polka in en sanitetni oddelek. Letalni odi mobili s prov Poročila mimo, ker se , Jja se prepreči vsake nemire med špa čim občinstvom. zapleniia luk sna policija list ,,E1 ij,» v,c. j\ovte *. Izdajatelja se je aretiralo pod obdolžbo, da je dotisnil dotične članke. To je že četrti španski list, katerega se je v zadnjem mesecu prepovedalo. BEG AMERIKANCEV IZ MEHIKE. Datiravno zatrjujejo Carranzovi uradniki, da ne obstaja za Arne- rikau« v Mehiki nobena nevarnost, prihajajo vendar ameriški dr- iSai-dfezfifl && meio^-v A. ^Vjf Toircon, Mehika, 15. marca. — Tukajšnji ameriški konzul Wil- iiams je izročil >v«vje po.-,le angleškemu podkonzulu. Nad 400 Ameri- kancev čaka tukaj na vlak, ki je ustavljen za celi dan na Monterey železnici, Listi v tem kraju so priobčili poslanice, katere se jo izmenjalo med Carranzo ter predsednikom WilsonOm. V svojih uvodnikih trdi¬ jo, da ni nobenega povoda za misel, da bi prišlo med obema dežel a- mo do spora. Washington, D. C., 15. marca. — V državnem departmentu ne morejo razumeti, zakaj je ameriški konzul v Torreonu odpotoval. On ni dobi! nobenih tozadevnih navodil ter se tudi ni poročalo o kakih nemirih v ondotnem okraju. Kljub temu pa pravijo, da mora imeti konzul tehtne vzroke za svoje postopanje. V senatu je vložil danes Shemo an iz Illinoisa resolucijo, s katero te poživlja vojnega tajnika, naj kakor hitro mogoče odpokliče na Fi¬ lipinih nahajajoče se redne čete ter jih pošlje v Mehiko. Marsa, Te>:., 15. marca. Potrjuje se poročilo, da so Carranzo- yega~poveljnika Roja v Osinaga ubile včeraj zvečer njegove lastne 4ete tekom neke revolte, ki je nastala. Roj as je skušal pomiriti svoje vojake, ki so grozili, jla bodo vdrli v Združene države. Glasom poročil se je oddalo iz množice nanj smrtonosni strel. , _ Douglas, Ar iz., 15. marca. — Carranzove čete so se baje uprle v 1 abullonas, 13 milj od tukaj. < Oalveston, Tex., 15. marca. — lz Mexico City se poroča, da bosta odposlala Zapata in Fe)ix Diaz z juga čete na pomoč F lili. mrnUh ADMIRALA PL TiRPITZA. GLASI SE, DA NE BO NEMČIJA iZPREMENILA SVOJE POLITIKE NA PODLAGI RES IGNACI JE ADM. TIRPiTZA, Berlin, Nemčija, 16. marca. - Poloficijelno se obžaluje, da je odstopil sedaj nadadmiral pl. Tirpitz, kateremu se ima nemška mor- llftr iea toliko zahvaliti in da se je umaknil admiralu pl. Capclle. up - zap ja se pa r „, to, da sta Tirpitz in Capelle dolgo časa skupj^ * ' Va, a in da bo vsled tega ostala nemška mornariška politika \ '• Sv °jili posameznosti isto kot je bila dosedaj. Glede politi ce ia *P° gorskih čolnov se prav posebno povdarja, da ho ost<. o 18 ’ a J° je objavilo dne 2. iVbruarja. . .. .. ■, Iz poloti« ijelnega pojasnila .je razvidno, da niso bile princi] .1 - ,,p diferenc e. ki so povzročile odstop admirala 4 irpitza Na sliki vidite mehiške bandite, katerim poveljuje Francisco Villa. V zadnjih dveh letih rd skoro minul mesec, da niso ti banditi napadli a- msriskih mest ob meji. Zad.tji veliki napad na Columbii;, N. M. je imel za posledico, da se je vprizorilo z ameriške strani kazneuo ekspedicijo, ki se bo morda še razvila v vojno, __ I Z HOD IT 10 M U H m? -» TAM ŽIVEČI AVSTRIJCI, NEMCI IN BOLGARI ZA¬ PUŠČAJO BAJE DEŽELO. Rim', Italija, 16. marca. — Iz poročil, ki so došla iz Bukarešte, je razvidno, da zapuščajo Nemci, Avstrijci, Orgi in Bulgari tamošnje ■kraje, ..Ruske bojne Indije' ‘, se glasi nadalje v poročilu, ,,iščejo nem¬ ške podmorske čoitae, ki so vprizorili iz bulgarskih pristanišč več po¬ hodov v Črno morje. Izjalovili so se poskusi teh podmorskih čolnov, ki so hoteli ujeti neki ruski transport, nahajajoč so na poti v Atina. ITALIJA! SO ' ZOPET ISCStL BATSHE. • CELO RIM SAM NE MORE TEGA ZANIKATI V' SVOJEM OFICIJELNEM POROČILU. 4 PARNIK „PATRiA" SKORO TORPEDIRAN, Kapitan parnika „Patria“ fran¬ coske Fabre črte, jc izjavil danes, da bi bil njegov parnik skoro tor¬ pediran, ko je na obali Tunisa le EKSPEDICIJA V STRAHU PREB ZASTRUPLJENIM! STUDENCI, CARRANZOVI GENERALI HOČEJO ZA SEDAJ SE VED- NO POMAGATI ČETAM ZDRUŽENIH DRŽAV. Washington, D. C., 16. marca. — Dočim se nahaja sedaj že več kot 24 ur 5000 mož na mehiških tleh ter korakajo ameriške čete v dveh popolnoma ločenih kolonah, se pričakuje tukaj prvih poročil glede napredovanja te armado. Amc-riške čete so odkorakale zelo na¬ vdušeno ter z trdno voljo, da izvede jo poverjeno jim nalogo. Tukaj so bili v velikih skrbeh, da ne bi Carranzovi vojaki po¬ magali Villistom. Polkovnik Bertam, Carranzov poveljnik v Palo mas, pa se je s svojimi 4000 možmi pridružil četam generala Pershin- ga ter je pripravljen operirati z njim zaeno. Predsednik \Vilson ho še danes podpisal predlogo, katero je spre¬ jel kongres in potom katere se ho povečalo stalno armado na 120.000 mož. El Paso, Tex., 16. marca. Daši ravno so poročila glede operacij ameriških Čet redka ter se le malo izve iz glavnega stana generala j Funstona, je vendar razvidno, da so bile ameriške čete kaj dobro pripravljene na slično ekspedicijo. V glavnem stanu generala Per- shinga se nahaja Oliver L. Laivson, neki kemik zveznega carinskega urada. General Pershing je ukazal, da se ne sme na celem pohodu piti vode, predno je bila preiskana po kemiku ter spoznana za čislo. To se je odredilo iz strahu, kor bi Mehikanci eventuelno zastrupili vrelce. Rim, Italija, 16. marca. — V olieijelnem poročilu italijanskega vojnega ministrstva se glasi med drugim: „Južnoiztoeno od Sv. Martina na kraški visoki planoti, nas je na¬ padel sovražnik po obširnih artilerijskih pripravah ter zavzel po- 8 težavo ušel nemškemu torpedu, zieije, katere smo dobili prejšni dan v roke. Konečno pa se je napad katerega se je izstrelilo urez vsa- z velikimi izgubami odbilo. Kljub temu pa nas je prisilil koncentri- j Lega svarila in ki je letet le za rani artilerijski ogenj sovražnika, da smo izpraznili neko brezpc-! dvajset črevljev proč ou sprednje- membno postojanko ter preprečili tako nadaljne izgube“. I ? a dela parnika. Med 900 petni- V poročilu se glasi nadalje, da so Italijani napredovali v Rom bon okraju in na višinah, ki obvladujejo Lucinio. ki. ki parni Ka NAPREDOVANJE RUSOV V PERZIJI' Petrograd, Rusija, 16. marca. — Rusko prodiranj': v Perziji je prekosilo celo najbolj drzna pričakovanja. Sedaj se glasi, da K, pritisk Rusov na bok in hrbet Turkov, ki sc bore proti Angležem v Mezopotamiji, kmalu postal važen faktor v sedanji vojni. TURČIJA 00 BAJE SKLENILA MIR. Rim, Italija, 16. marca. — Iz zanesljivega vii la govore o protinemških ustajah v Carigradu tu ?io gotovostjo s tem, da bo sklenila Turčija t mir. er se in 4 t u došla'' noroi ačuna s pope Inov sopi at en daje skei n: k so se : a, je bil tan Dechel , da bo ob s osil francosk li parnik s t( pod mor sk i morju tu ahaja.f i-a krovu 20 Amerikancev.' lles je nadalje iz- svojem povratku vlado, naj o- top "L ker napa- colni v Sredozem- li neoborožene par- ALI JE RESNICA? Iz London« Ang A m sten' ncmškii l J' la s VELffCi BOJ! M ZAPADNEM BOJiŠOIf, BITKA PRI MORT HOMME. — NEMCI SO PRODRLI SKOZI RABEN GOZD DO VIŠIN TER SO 'TLI FRAN COSKI PROTINASKOKI BREZUSPtSNI. inozemce. ki sc ,4 h Ne rabijo 16. marca. — poroča, da se ■ijevnim oblastima ati vse nevtralne nahajajo dalj kot ji. Smatralo se jih .t pritegnilo voja- rnizijah. Na ta na- 10.000 nemških vo- inkr.r bi se jih upo voii ^^enee. n, ..^ «'»S I tŠŠH ¥ TAMOŠNJE NAPRAVE. "UbeSii M MK BOJI v »Ul ^ ***•■*»» zda d« odbile Zavezniški letalci so baje napadli mesto essen LN TAMOŠNJE KRUPPOVE NAPRAVE. —onMtmm .. — da s 0 ^ n §lija, 16. marca. — Poročila iz Amsterdama pravijo, .jPove napr-i?-','. 1 ' 1 Z;iVl:/J,,8ki letal.-i napad na Essen in tamošnje Krup skladišč' “'" 1N * v * •• 1 'jegraaf" poroča, da je bilo razrušenih šest !o tnkaf'/ !! l ,jv’ rst I° ‘ii pohrjilo lega poročila, katero se je sprejo Plovni i ?v '• vesol -i oni - Ž” »d pričetka vrjne naprej so zrako- , milj so-,:,. f ™7 fidno miJili Jia na Essen,, ki leži'kakih 170 Zuanoi °1 ^ an . coski{l '‘ rt Pr> Verdunu. ev<; ntuelev) 1 S< oc l 1T< lil° v Nemčiji vse potrebno, da se odbije ‘ui napad na Essen in naprave. Z DUNAJA SE POROČA, DA SE JE ODBILO TAM VSE NASKOKE. — SUH0ML1N0V PRED SODIŠČEM. Berlin, Nemčija, 15. marca. V ,1 vojnega ministrstva se poroča o važnih i so na levem bregu reke Marts zapadno francoskih postojank na višinah Mori I poredne francoske protinaskoke. V’ nji neranjeriih jetnikov. FRANCOSKO POROČILO. Pariz, Franeija, 15. marca. V dai.ašnj.-io p«.p„idan.s Čilu se glasi, da niso vprizorili Francozi v, -vaj •■-oče:' n, iasnjeni por; pehih ne niši« ,d Rahel« gc mmo tor so roko jo i»a< skoffa 'odrlo AŽnih sl in ko t | RAZŠIRJENJE POSLOVA¬ NJA POŠTNE HRANILNICE eco oujuvui t«_r -- > .Beverozapadno od Usijeske se je odbilo močno ruske naskoke". —-* n ” 0/1 »»tosi da so odbili Rusi nemške naskoke Dunaj, Avstrija, 16. marca pozno včeraj zvečer sledečo objavo: everozapadno od Fšijeske se j« V ruskem poročilu se glasi v okolici Dvinska ter pri Demmen jezeru. Petrograd, Rusija, 16. marca — tv, nega zbora se ’ _ Vojno ministrstvo je objavilo L11U - 4 . IM daljnih naskokov na zapadnem bregu r. k • M.;a- , itusija, j-v/. Pred nekim tribunalom držav¬ nega zbora se bo moral zagovarjali prejšni ruski vojni minister Su- jiomlinov na podlagi obdolžbe, da je bil on kriv pomanjkanja muni- • - ^>’vi nolovici preteklega leta. Car je privolil v kazensko zasledo- ci v prvi polovici pr vanje prejšnjega ministra tem poro- benih na- v.c.j,.,.. __ _ Mod Boihmcrurt in Cumieres so vprizorili Francoz' ponovne pnoi' ua-hf-ht. n i r« katerih so vzeli nazaj del preje izgubljenih za k >imv . Moeri ;;«■«' a V večernem poročilu se glasi, dn so obstreljevali Krn m -./i mmo no od Aisne iz rastke Ville-au-Boix. V Champagne se je posrečilo Francozom zasesti m i;. . jiieB z;. kop pri St. Souplet ter ujeti par mož. Južno od reke Maas je obstreljevanje ;«.- i«' .«■ it ihin. oi.r; Cumieres zelo pojenjalo. Infanterijske akcije se tukaj -ploh niso vršile. Francoska artilerija je bila v splošnem na celi fronti /■ i na, posebno iztočno od Warville gozda. We.shiK.gton, Beuat je spr ^ nDtO.ro RO hranilnice. d;< delav D. C., IG. marca- ejel »lanes pmllo- pooblasČA poštne smejo jemati od svojih vlagateljev svolc do $ 2000 . Obresti 2 odstotkov ostanejo; vcu- lar pa se jih izplačuje le za svete io $1000. O predlogi je poročal senator Bankhead iz Alabame. Slovenci in Slovenke, naročajte te na »Slovenski Narod", najbolj ši slovenski list v Ameriki! - 2 — »SLOVENSKI NAROD' 17. marca- (March 17.) 181$ SLOVENSKI NAROD (8LOVENIC PEOPLE.) Establisheid 1906. Published every Tuesday & Friday Published by Slovenski Narod Publ. Co., Ine. Felis Dolinar, Preš. Gilb.; Potrato, Scc’y. AMERICAN IN ŠPIRIT. BORKI GN IN LANGUAGI| : ONLV- The best .advertising Medium to reach tho SJovenic pepplo in the United States and Canada- Entered as second class mail matter at the New York, N. Y. Post Office under act of Congress of March 3. 1879. _ Naročnino požljite po Poet.. Espress- ali Bank Money Orderju. ali pa v registriranem Dismu na: 46 Vesey St. N e w Y o r k, N. Y. »SLOVENSKI NAROD" lOth YEAR. Friday, March 17. 1916. — No. 13. UNČA PREVIDNOSTI iE VREDNA FUNT ZDRAVILA. Zakaj bi torej riskirali svoj denar ter ga poverili banktr- ku, ki lahko propade in sicer brez lastne krivde m to posebno v teh resnih časih? TRIMESEČNO POROČILO PRVE DRUGE NARODNE BANKE. OGROMNO NARASCEVANJE VLOŽENEGA KAPITALA. Ko smo razpravljali o tej, za naš rrarod nad vse važni zadevi, v naših izdajah z dne 7. in 14. marca, nismo nikdar mislili, da bomo vzbudili toliko zanimanja med svojimi či- tatelji in prijatelji kot smo ga v resnici zbudili. Posledica našega svarila je bila, da smo dobili številna vprašanja in to ne le od strani ljudi, ki hočejo poslati svoje teško prislužene novce v stari kraj potam odgovornih zavo¬ dov in drugih, ki hočejo naložiti svoj denar v varne zavode kot so Narodne banke Združenih držav, temveč tudi od stra¬ ni takozvanih podagentov, ki so preje običajno sprejemali od svojih prijateljev in znancev denar za odpošiljatev in ki so pozneje poslali svoje čeke ljudem Frank Sakserjeve- ga kova za nadaljno odpošiljatev, za kar jim je tak bankir- ček dovolil majhno provizijo. Vzemimo le en slučaj: Mike Žagar je preddelavec v nekem rovu ali je pa last¬ nik majhne prodajalne ali posestnik salona v tem ah onem kraju, v Pennsyivaniji, Minnesoti ali kje drugje. Ta Žagar je poštenjak od glave do pete. Ljudje v dotičnem mestu prise gajo nanj, kajti skozi dvajset let ali več je bil vzgled vse poš¬ tenosti. On je bolj izobražen kot so povprečno njegovi ostali rojaki. Povsem naravno je, da prihajajo k njemu njegovi prijatelji in znanci za nasvete in informacije in kadar hočejo poslati kak denar svojim prijateljem ali sorodnikom onstran morja, pošlje on, Mike Žagar, svoj ček kakemu privatnemu bankirju Frank Sakserjevega kova v New Yorku in živi nato v prepričanju, da je stem njegova odgovornost končana. Bankirček dobi denar ter pošlje potrdilo recimo za štiri, pet ali šest tisoč dolarjev, kolikor je pač poslal dotični človek. Mesec pozneje je morda propadel ta privatni bankir Frank Sakserjevega kova ali pa je prišel v neprostovoljni bankeroi. Njegov bankerot je mogoče posten ah pa nepoš¬ ten. V tem slučaju je to popolnoma vseeno. Mike Žagarjev ček za $6000 je postal lastnina tega privatnega bankirja Frank Sakserjevega tipa v New Yorku in sicer v trenutku, ko je dospel ček v to mesto. Da okrajšamo dolgo povest, mora Mike Žagar sam po¬ ravnati svoto $6000 ljudem v njegovem lastnem mestu, ki so mu zaupali denar. Če tega ne stori ali ne more storiti, se ga stavi pred sodišče, kjer se ga lahko obsodi na večletno ječo. Edini izgovor, da je poslal denar bankirjem Frank Sak¬ serjevega kova, ga ne oprosti odgovornosti napram ljudem v njegovem kraju, ki so mu zaupali denar. Ne. On je proti njim direktno odgovoren in njegova na¬ loga je pozneje dobiti ti svoj denar od privatnega bankirja Frank Sakserjevega kova v New Yorku ali kje drugod. On pa mora vrniti denar ljudem ali pa nositi posledice. Kakšne pa so te posledice? Mike Žagar, ki je trdo delal skozi dvajset let, ima dober sloves za svojo poštenost in pravilno poslovanje, ima dobro- idočo trgovino v tem ali onem kraju v Minnesoti ter uživa spoštovanje vseh rojakov in meščanov sploh v dotičnem kra¬ ju. Sedaj pa je naenkrat uničen. Uničena je njegova trgovi¬ na in njegovi otroci ne morejo več v šole, kajti njih oče se nahaja v ječi. To pa edinole raditega, ker'ni bil dosti skrben pri izbiri onega, kateremu je zaupal denar, ki ni bil njegov, temveč lastnina delavcev v dotičnem kraju. Ti delavci pa so ga zaslužili s teškim delom in ker so imeli zaupanje vanj, so mu tudi poverili svoj denar. 1 o je stvar, o kateri bi morali resno razmišljati ljudje te vrste. Dobro vemo, da jih je po Združenih državah zelo ve¬ liko število in da so imeli dosedaj navado spuščati se v kup¬ čije kot smo jo opisali zgoraj. Pri lem pa gotovo niso misli¬ li na njih lastno odgovornost napram narodu, ki jim je za¬ upal svoje težko prislužene novce. Dolžnost Slovenskega Naroda je in bi bila obenem tudi dolžnost drugih slovenskih listov v Združenih državah, če bi bili tako prosti kot je Slovenski Narod, voditi naš narod v pravi smeri. Kazati mora slovenskemu narodu pasti, v ka¬ tere^ lahko pade. čeprav nevede ali raditega, ker se ni po¬ svečalo predmetu dosti pozornosti v pravem času. Dolžnost slovenskega časopisja je povedati slovenskemu narodu, da stoje Narodne banke po vseh Združenih državah pod direktnim nadzorstvom „Comptro!ler of tlje Currency“ v Washingtonu in da so znane kot najvarnejši zavodi v deže¬ li, izven vlade jame. .. r " f ' Na drugem mestu prinašamo ravnokar izdano poročilo (State- ment) Prve Druge Narodne Banki; o bančnem stanju dne 7. marca 1916. Prva Druga Narodna Banka izdaja taka po vladnih federal¬ nih organih pregledana in potrjena poročila vsake tri mesece in v teh poročilih se zrcali vse poslovanje Banke, njena aktiva in njena pasiva, njeno napredovanje in. njena moč. Najbolj zanimiva točka v vseh takih bančnih poročilih je po¬ stavka „Deposits“. Pa tudi umevno. Vloga Banke je dvojna: spre¬ jemati denar vshrambo ali depozit in posojati denar proti gotovim poroštvom. Iz tega poslednjega črpa dobiček za svoje klijente, ki so ji poverili denar, v obliki obresti Ali glavna padlaga je depozit. Čim več depozita, tem bolj razsežni so posli Banke, tem večja posta¬ ja njena moč. Depozit pa je obenem najboljši znak zaupanja, ki jo javnost stavlja v Banko. Zaupanje pa na drugi strani je dokaz za neomajno trdnost denarnega zavoda. Kakor je razvidno iz poročila Prve Druge Narodne Banke od 7. marca znašajo vloge ali depošits $15,951.952.31, kar pomenja naspro¬ ti stanju dne 31. decembra 1915 prirastek kar $1,192.988.29. To dejstvo je skrajno zanimivo in prirastek od čez milijona do¬ larjev na depozitu tekom treh mesecev je tak dokaz trdnosti in moči Prve Druge Narodne Banke, da ni mogoče želeti boljšega. Vsi oni, ki imajo poslov s to cvetočo Banko bodo gotovo in vpra- vičeno vzradoščeni ob tej jasni govorici suhih ali blestečih številk. ' (Adv.) KNJIŽIC POPOLNOMA ZASTONJ Vsak moški bi moral takoj pisati po eden izvod naše zelo zanimive knjižice. Možje, ki se hočejo ženiti, možje, ki so bolni, slabi, nervozni, onemogli in izčrpani — možje, ki no morejo delati niti uživati v polni meri, kar jim živi ljenjo nudi, vsi ti možje bi morali citati to koristno zdravniško knjižico. Iz te knjižice je razvidno, kako moški uničujejo svoje zdravje in življenje, kako se nalezejo raznih bolezni, ih kako sc zopet lahko povrnejo k zdravju, moči in kreposti v kratkem času in z majhnimi stroški. Ako torej želite biti možje med možmi — zdra¬ vi, močni in krepki — v tej knjižici lahko najdete nas¬ vete, ki vodijo Ali trpite n;l sifilisu ali zastrupljen ju krvi, ijj. pavici,’ živčni slabosti, na spolno.^, narnih in drugih nalezljivih boleznu, naduhi, r.eprebavnosti, zapeki ali kon. stipaciji, kataru, zlati zill. revma^. mu, ali na želodčnih, mehurnih i u lel vičnili boleznih? ’ POT K ZDRAVJU, l? MOČI IN KREPOSTI. do tega Zaloga znanosti je, in vsebuje ravno tiste stvar mlad in star, bogat in reven, oženjen in samski ta knjižica popolnoma zastonj; mi plačamo tuc imena in vsledtega nihče ne ve, kaj je notri, 1 . ime in naslov razločno na spodnji kupon, izrežite in pošljite nam DOPIS. Mansfield, Ohio. — Gotovo dobi moj dopis malo prostora v vašem cenjenem listu. Bliža se nam sve- toča pomlad.’ Ptički bodo pričeli žvrgoleti in Se preseljevati z ju- na na sever, ker bo tudi na severu dosti toplote. Tudi jaz se bom požuril ter se, pričel seliti iz enega kraja v. dru¬ gega. Lokomotiva je zapiskala in vozovi so se pričeli pomikati, do¬ kler se nismo ustavili v prijaznem mestecu Mansfield. Tu sem iz¬ stopil. Mansfield šteje približno 25,000 do 30,000 duš. V mestu se nahaja veliko tovaren, ki obratu¬ jejo noč in dan. V teh tovarnah sa zaposleni delavci vseh narodov. Najmanj je Slovencev, ki v koli¬ kor je znano meni, jih je Jo pet ali šest družin. Izvedel sem, da se prav dobro razumejo med seboj. Imajo podporno društvo, ki kaj lepo napreduje. To je za tako maj¬ hno število kaj hvalevredno. Sča¬ soma se bo dalo kaj doseči na izo braževalnem polju. Vse naenkrat je težko, a počasi se daleč pride Pa bi skoro pozabil, da pišem. telj ali sovražnik. Tako je učil Kristus. Ne spodobi pa se kregati se po časopisih z ljudmi ter sejati sovraštvo med njimi. Hvala Bogu, da ne bo Avstrija raditega prav nič slabša. Na tisoče Slovenc in Slovanov sploh ostane zvestih svoji državi, ker vedo, da imajo največ pričakovati pod o- kriljem Avsto-Ogrske. članek za člankom se je pisalo v Sakserjevom listu, da bi se naj potegnilo na njegovo stran. Tega pa niso dosegli in v enem članku se je glasilo, da bo Avstrija i od¬ prtim rokami sprejela vsakega, ki bi se vrnil z dolarjem v žepu. To je bedarija prve vrste. Izda¬ jalce domovine bo gotovo smatra¬ la za s.voje najhujše sovražnike in Sakser si lahko misli, da so mu že danes prekrižani vsi načrti. Dobp nam je znano, da mu je zaplenila vlada vse v Avstriji na¬ hajajoče se premoženje in to je zanj gotovo hud udarec, -vdaj se izgovarja na vse mrgoec načine, a vse skupaj mu nič ne pomaga. Sa¬ lv ser ne bo imel r-d strani Sloven cev nikdar več tistega zaupanja, katerega je užival preje. Zato svetujemo vsem rojakom, naj se ogibljejo tega kramarja ter Imate li bolečine v križu in v skle- „ih ali zgibih, glavobol, i4mbo tck a , kislino v želodcu, riganje,, žolčno ri. K anic, pogosto bljuvanje, umazan je- zik. smrdečo sapo, črno kolobarje okrog oči, slabo span je m grdo sanjo 1 Ali se hitro vznemirite, ut* rušit«, raj. burite, razjezite in padete v slabo j jo? Ali sto nervozni in utru jeni jutrih, plašni ali boječi v družbi, ol«. pani in žalostni ’ Naša lirezplaču, knjižica vam pove vse, kar se tiče tek bolezni, v vašem materinem jeziku, Ja lahko vsakdo razume in se okoristi z nasveti in podatki, ki jih vsebuje, i. ki iili bi moral znati vsak moški- POŠLJITE KUPON ZA KNJIŽICO SE DANES. DR. J. RUSSELL PRIČE CO„ S. 701, 208 N. 5tb Ave., Chicago, III. Gospodje:—Zanima me Vaša ponudba glede brezplačne zdravniške knjižice i„ da nii takoj pošljete cn izvod. MESTO .. .DRŽAVA nak se je udeležil raznih bojev se¬ danje vojske, se ni strašil granat ne šrapnelov, mirno je sledil boju na nož; a sedaj ko mu je žena umrla, plaka... Da, vrvenje je včasih pri nas brez konca in kra¬ ja. Tam pod streho je stala velika vinska posoda; ven so jo spravili ter imajo vrh nje umetno muzike. Zopet v drugem kotu dvorišča so si‘postavili šivalni stroj, ki nepre¬ nehoma teče. Na hodniku in na stopnicah pa vidiš neprenehoma sluge, ki hite streči svojim gospo¬ dom. Sploh življenje burno. A to Posebno ta politika mi ne gre iz puste njegov lažnjivi list . N aro . glave in skoro se mi ne zdi vreauo, da bi govoril o njej. Pa mi pride v roko ta presneta Sakserjeva o- glaševalniea in začel sem je prebi¬ rati. Bilo mi je kot da san stopil med mravlje. Zakaj že vendar ne prenehajo s svojimi bedarijami, ki so v posmeh celemu sl, 'enske- mu narodu. Ubogi Sakser s; to jed¬ rna še vedno take bedaste dopise, da se človeku žo od daleč gabi. Tako sem prišel tudi do član¬ ka v 55. številki tega lista sal ga je neki duhovnik ter nosi naslov: — Malo odgovora Človek ne ve, kako bi obsodil tega človeka, a na nekaj točk je vendar treba odgovoriti. Prvič pravi, da je treba podpore na¬ šim narodnim zastopnikom pri Jugoslovanskem odboru v Lon¬ donu. Zakaj pa? Ali zato, da se bodo lajše šetali po pariških uli¬ cah? Da, to bi bilo prav udobno. In katoliški duhovnik je, ki pred¬ laga kaj takega. In kdo naj bi podpiral te gospode? Nihče drugi kot mi ubogi trpini, ki bi se mora¬ li odtrgati od ust zadnji grižljaj, da bi nasitili te gospode. Potem pa pravi tisti gospod, za¬ kaj imajo Čehi, Hrvati in Slova¬ ki svoje zastopnike v Londonu, Parizu in Petrogradu ? Po mojem mnenju zato, ker se čutijo v do- tičnih mestih varne in ker so pre¬ pričani, da so jim postala tla v Avstriji veliko prevroča. jih izgovor je popolnoma neuteme¬ ljen. Nadalje piše ta duhovnik, da je vihrala Avstrija nad nami bič. Jaz pa rečem, da vihtijo ti ljudje nad svojimi glavami sami bič in sicer s svojimi bedarijami. Jezi me, da se more slovenski katoliški duhovnik brigali za ta¬ ke neumnosti. Nisem sovražnik duhovnov, tem¬ več ravno nasprotno njih najve¬ čji prijatelj. Tako početje pa se mora.obsojati. Ko| namestnik Kri¬ stusa bi .moral učiti-ljudi ljubez¬ ni do bližnjega in naj bo prija- čijo pa naj se na Slovenski Narod, ki ishaja sedaj po dvakrat na te¬ den ter bo skoro postal dnevnik. Nobena slovenska družina bi ne smela pogrešati tega nad vse do brega lista. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam po širni Ameriki, te bi Slovenski Narod pa kar največ uspeha. Alojzij Lavrič. RDEČI KRIZ V LJUBLJANI Osrednji odbor "Rdečega križa v Ljubljani” sestoji se iz nasledi njih Članov: Predsednik: Peter Petek, 308 E. 6th St., Nev York City. — Taj¬ nik: Jos. Pavlič, 341, E. 9th St,. Nev York Citv. — Blagajnik: John Jurkas, ml., 640 Warren St. Brooklyn, N. Y. — Zapisnikar: Martin Holešek, 275, E. lOth St., Ne\v York Citv. — Zastopnik- John Intihar, 21 \Vebster St., Ne wark, N. J. — Nadzorniki: John Jurkas, star., 640 W arren St. Brooklyn, N. Y .{ Alois Henigman. 331, E. 24th St., New York City. John Peterka, 124 First Ave. Nev Y ork City. Krajevna nabirališča, odbore in zaupnike "Rdečega križa v Ljub¬ ljani” prosimo, naj se odslej na¬ dalje obračajo v vseh zadevah, ti- eočih se "Rdečega križa v Ljub- Ijanjj”, na gori imenovanega taj¬ nika. Mr. Jos. Pavlič, 341, E. 9th Street Ne iv York Citv, nabrane prispevke, p anaj pošiljajo blagaj¬ niku: Mr. John Jurkas, ml., 640 Marren Ste., Brooklyn, N. Y. mene vedno joče in se zariva v zemljo, na nebu pa je vedno ves malih oblačkov. Tu se mi je nudil zopet nek čuden j prizor. Tam doli v grabnu, kjer teče mali pot* »k, grabil je star mož listje. Nekaj časa se prestrašen ozira okrog se¬ be, potem po se vieže v plitvi od hudourja napravljeni jarek, koš poln listja pa zavleče nase. Sme¬ šno se mi je zdelo prvi hip, a jaz bi se tedaj prav rada ravnala po njem, ko bi imela tu koš listja; ker jokalo in jokalo jc neprestano Čez dobro uro vendar se pomakne navadno ne ‘trafadoTgo,' KrroŠSff m o^‘ tariVČIVjli TOukt \T- dni. Sedaj vse živo, vse vre in hiti, a za četrt ure zopet vse tiho, po¬ dobno pokoju v gomili. In zopet nekaj dni, in življenje spet novo. Nekaj zanimivega pa je opazo vati zračni boj. Tam doli na jugu se prikaže mala Črna pika. Vedno bolj se bliža. Naposled ni več čr na, ampak zeleno-rdeča. Za njo pride druga, tretja, četrta itd. OJ druge smeri priplovejo zopet dra¬ gi, namreč naši letalci, katere se kaj lahko spozna. Včasih se jih opazi celo deset do dvanajst. Vse šumi in vrši, tako da zrak trepeče. Naši obrambni topovi pridno delujejo. Tedaj je najbolj varno, da se človek skrije, ker kosi šrap¬ nelov, ki eksplodirajo v zraku, ko naši obstreljujejo sovražna letala, ne vprašajo kam naj padejo. Ne¬ koč opazujem tak zračni boj v gozdu pol ure dalče od doma, vrh nekega hriba. Na nebu se pojavi pet sovražnih in tri naša letala. Zrak trepeče. Tam za bližnjim hri¬ bom grome naši obrambni topovi, da se trese zemlja. Nebo je polno rujavkasto-sivik dimov. Tupatam slišiš v zraku strojnico. Ta zračni boj se je prikolovratil sedaj ravno nad mene. Naenkrat zaslišim bli¬ zu nek glas. Jujujuju čok. Naglo vstanem iz starega od viharja po¬ lomljenega drevesa, in hajdi tja doli k velikemu kostanju. Tu bo gotoA o bolj varno ker segajo veje t ega ko stanja na široko. Okrog pod koša, jaz pa izpod kostanja. Zračni boj se je torej pomakni proti ,,Čavnu". Pridem zopet onemu polomljenemu drevesu, kjer sem sedela pred euo uro, ter opazujem dalje to komedijo. Na¬ enkrat se odtrga od italijanskega aeroplana lepa svetla v.solneu se bleščeča zvezda. AL, že zopet bom¬ ba ! Šumi kot bi prihajal velik ve¬ ter iz daljave, a za hip se začuj strašen pok, zemlja se trese. Te, bombi sledi - še druga-in tretja Tam na bližnjem hribu pa se pii kaže mali oblaček dima, ki posta ja vedno večji. To mi je pa 'priči da Italijan ni pogodil. Bombe s padle, kakor po navadi na pope! noma nerodovitna tla. Škode bene. Le nekaj dreves mldaflil in malo listja pogorenega. Taki! in enakih prizorov tu pri nas m manjka. A sedaj, ko to pišem, le tala ne morejo v zrak. Pada nat reč dež, in gosta žirafa;megla še ’Ynso mejleui 'pRntTjTo bolmi;* in žalostni, noči pa so grozno let¬ ne. Ako greš v taki noči na kas višji prostor in gledaš tja dolin« jug, kjer teče krvava Soča, vidiš kako sc tam doli križajo veliki svetle zvezde. Da, križajo se t; svetle zvezde iu srečavajo, Dolii pa napolnjuje grmenje in bobne nje. I ZIDNI ZEMLJEVID V DVEH DELIH PRI I DEL: Zemljevid celega sveta s fotografijami predsed¬ nika Wilsona, podpredsednika Marshalla in ostalih vla¬ darjev na svetu. Slike raznih držat v barvah in krasna slika panamskega prekopa. Zemljevid je 35* •> palvec dolg in 28 palcev širok. Na dingi strani prvega dela se nahajajo krasne foto- grafije največjega podvzetja ua svetu. Panamski prekop, slike in popis vodilnih mož in zemljemercev pri feni ogrom- nem delu, med katerimi se nahaja tudi sloviti grof dc Lessepe. • >. ČRTICE Z GORIŠKEGA, * „ kL; Ravno iste velikosti z lepim zemljevidom ZdTO' zem držav, Mehike in Srednje Aiuerikanskih republik'’ ' ai ' a 1- Država Nevv I orle in dinge krasne slike. Druga stran drugega dela obsega fizične podatke, sta¬ tistiko m slike raznih odličnih mož G ion navedeni zemljevid in 50 najnovejših slik z bojišča vse skupaj za EN DOLAR katerega pošljite na : 1 UPRAVO »SLOVENSKEGA NARODA 11 - ALI S E N E da bi morali k - IV E S T E ? In v Ameriki je najti le -no tairaLesto’ in7 najbol ! ae blago za najmanjši denar'' man & Osennd v - 1 . r» * 3 ' Ubio znana prodajalna pijač na debelo —- Bre- man & Osgood y Pittsburgh, Pa. Piecitajte pazno sledeči cenik: Ocli ali rdeči B & O rženi whis t ey. g al. Sl .75 . ” ” 82.00 I 1. stari 5 “ 7 " .. .. 10 " “ “ ■' .. 12 " " xxx “ " . Pristni fini T6rkoly, za , galono Cista, močna Slivovka, Mi plačamo ” $2.50 ” $3.001 " «3.50 • $ 2 -5° do $ 5.00 • $ 2 -50 do 85.00 ekspresne stroške za za galono »ssrs-ss 85 rv “ 0“‘ V, 'V (JO Sladki*^!^ “ Z "° ° k a.iee, za galono . .7.7 60 d«M 4,#0 Pravi 'brinip 611 7 m ’ za Salono . $ 2.00 do" •Alkohol.' k a V ra,™,. n) ’ Za «* 3,Q0. 3.00. - 1.00 & J-J galono $3.00 injl*- 0 ® Pošljite denar v priporočenem pismi°plTp^tf^i? U llaprti med x ev Vorkom in ClnčagG' Prihranite « denar, ako kupite od na ker Express Order. ’ t Lahko nam pišete tudi v slovenA-oJd nimant0 nobenih v slovenskem jeziku. rder. agentov. (Konec.) Pogleda me žalostno; v ujago vib očeh se. zasvetita dve veliki solzi. Zaplakal je kot otrok. Kako nežruj Mree se skriva-pod to od ze- 112 Fullerton St- BREMAH & OSGOOD PITTSBURGH, F A- ml je umazano vojaško suknjo! Ju if JOSEPH v, . X , "UVJTIIS, -- P ' PAAL ’ slovenski poslovodja. ODLETA 1893. X IZSELJEVANJE ŠVICAR¬ SKIH DELAVCEV. X Švici je bilo opaziti tokom TO j n e v' različnih industrijah mo- f„r> odseljevanje delavcev. A’ #; a . vn( 'in so bili mlajši, neomoženi de- a vei; ki nis0 mo g'i pustiti na stra¬ ni dobre prilike za zaslužek v dr¬ žavah. ki so se zapletle v vojno, predvsem je zadelo to izseljeva¬ nje delavcev, ki gredo povečini v Nemčijo in Francijo, švicarsko metalno industrijo. A' pričetku se jo opazovalo v Svinj to izseljeva¬ nje z ravnodušnostjo, ker je ta-' (njošaja industrija v sled vojne ve¬ liko trpela. Celo v tovarnah pa se je kmalu izboljšalo in sedaj je opa z ;ti pomanjkanje delavcev, ker morajo številni prejšnji delavci v šviei opravljati v sosednih deže¬ lah in vsled tega se je že pojavila delavcev so se dali zavesti od vi¬ sokih plač v vojskujočih se dože- ah in vled tega se je j,e pojavila misel, da bi se potom uradnega ukrepa uredilo izseljevanje delav¬ cev. Omenjaio sc je, kakršnim ne¬ varnostim jc izpostavljena švicar¬ ska industrija vsled tega nepre¬ stanega izseljevanja, a švicarska industrija ne more s svoji,mi pla¬ čami slediti vzgledu svojih kon¬ kurentov in stvar je raditega zelo zamotana. Predlogi, da bi se po stavnim ali policijsfcim potem o- mejilo izseljevanje, pa so takoj naleteli na hud odpor, ker je vi¬ del vsak v tem omejevanje osebne svobode, za katero je v Švici prav posebno razvit čut. Omenja se tu¬ di, da sc ne sme delavcem kratiti prilike za dober zaslužek. WiLL!A‘fi TAFT IN MAJOR »SLOvBHSEI KABGIr’, iv, marca (Marca lf,) I3ig : — S —> mmii PROTI ViLLi IN TEŽKOČE ZVEZANE Z MEHIŠKO EKSPEDICIJO. Major C. B. Blethera, narodne milice v državi Washing- t°n, je rekel pred odsekom senata za vojne zadeve, da bi mo¬ rali vsi mladi in sposobni ljudje cd dvajsetega pa do petin¬ dvajsetega leta služiti v zvezni armadi. Vrli! seje svet z njo. Marija Ivančak je trpela več let vsled glavobola in ne¬ spečnosti. BUiakR&Kl KRVNI ČAJ JI JE VRNIL ZDRAVLJE TER SPOSOBNOST ZA DELO. H. II. von Schliclcov Bulgarski Krrai Čaj je ono čudodelno narav- no zdravilo, ki se dan za dnem ve¬ dno bolj in bolj širi med bolnimi ljudmi, kar jc najboljši znak, da v resnici prinaša oni uspeh, kate¬ rega mn pripisujejo H. II. von Schliek. Matija Ivančak v AValsh, Mieh. piše o Bnlgarskein Krvnem čaju ua sledeči način : • — Zelo lepo se vam zahvalju¬ jem za pomoč, katero ste mi nudili z Bulgarskim Krvnim Čajem. -Tez R em dolga leta trpela glavobolu, tako da se je vse vrtelo krog me- ne in ledja so me tako zelo bolela, fla nisem mogla ničesar delati in tudi spati ne. Odkad pa uživam hulgarski Krvni Čaj, se popol¬ noma dobro počutim in izginile so vse moje bolečine in tudi ne¬ spečnost. Marvel Products Companv 13 Marvel Bldg. Pittsburgh, Pa. MINISTRSKI PREDSED-1 Kij BELA SAKSER? 31 IZUMITVE PRINAŠAJO BOGASTVO! Za izumitelje in one, ki hočejo nekaj izumiti hoče moja slovenska knjižica in popis potrebnih izumitev pokazati pravo pot. Oboje po¬ šiljam na svoj lastni strošek, na zahtevo. Brezplačna obvestila in nasve¬ ti- —- Povpraševanje o možnosti patentiranja kateregakol i izuma popolnoma zastonj in hitro odločeno, ker se naha¬ ja moj urad v AVashingtonu, središču državne oblasti za iz- davanje patentov. Pišite danes v slovenskem jeziku na; A. M. WILSON službeni odvjetnik za patente 310 Vlctor Bldg. WASHINGTON, D. C .Nemec Jožef Bock, katerega je malo pred izbruhom vojne nasta¬ vilo srbsko vojno ministrstvo kot šoferja in ki se je vdeiležil bega mi nistrskega predsednika Pasica iz Niša v San Giovanni di Medna, se je mudil na potovanju iz Ska- dra v Sarajevu. Napram nekemu časnikarskemu poročevalcu je ob¬ javil zanimive posameznosti glede tega bega. Med drugirn pripove- duje sledeče: „Y Prizrendu so, se ločili posla¬ niki četvernega sporazuma s prej¬ šnjim srbskim poslanikom na Du¬ naju, Jovanovičem od vlade ter so nadaljevali svoj beg preko Ipe- ka v Podgorico. A T lada ni nekaj ča sa vedela, kaj naj stori. Ni nam¬ reč vedela, ali naj se obrne proti Solunu ali proti Skadru. Proti pr¬ vi poti so govorili pomisleki radi nezanesljivosti taniušnjiih albam škili rodov, doeim je bila zadnja pot nad vse naporna. Koneeno se jc izbralo to po domnevi manjše zlo in le francoska misija in le¬ talni oddelek se je napotil proti Solunu. Tako je torej vodila pot proti gapadu. proti Skadru. S pomočjo avtomobila je bilo mogoče.priti le do Ljumkule, kjer sc je moralo pustiti avtomobile. Od tam naprej pa je šla pot na konju in peš. Nobeno pero pa ni zmožno vsaj pri lično orisati vse težkoee toga potovanja. Srbske pijonirslce čete so skušale vsaj nekoliko popraviti pota. ki so bila popolnoma zamrz¬ njena, za srbske čete, ki so sledi¬ jo. Uspeh pa je bilo komaj zapa¬ ziti. Pet dni je trajala pot .mini¬ strstva skozi to puščavo, kjer ni le narava nudila nevarnosti vsa« vrste, temveč sp pnpevali tudi Al¬ banci k strahotam potovanja. Al¬ banci so bili dobro oboroženi s pu¬ škami, katero so Srbi vrgli pioe ali jih pa prodali- Celo sam kraj, Peter je moral del pota korakati peš ai se pa pustiti nositi v nosil¬ nici. Tako so prišli pod strašnimi mukami čez Podgorico v Skoda r, kamor so dospeli dne 30. novem- bar. Kralj Peter, v kojoga sprem¬ stvu se je nahajal vojvoda lut- uik, se je mudil tam le ono nroj sicer ponoči ter se je odpeljal m to v vozu v Tirano. Vlada pa se je nastanila v Skadru tako domač- kot mogoče, kajti ocit no J . nala z daljšim bivanjem kot j J bilo v resnici usojeno- Malo z tem je dospel tjakaj diplomat k m zbor, ki se je ,mudil nekaj « v Podgorici. Prestolonasledn Aleksander pa je že preje dospe, v Skader. V zadnjih dveh dneh, od 12, inarca naprej, se je znižala cena kronani in banko računajo po $13.25 za 100 kron. S ate er je sicer znižal cene, a vendar ne tako kot bi bil: treba. On pravi, da računa po najnovejših ce\iah, a kljub te¬ mu jo preteklo že dva dni, a Sak- ser .še vedno ni šel s ceno navzdol. Sedaj 'je zopet eden onih mo¬ mentov, ki se nudijo'Sakserju, dal malo oguli slovenski narod v Ameriki. Znižal je cene od. $14. ua $13.50 in misli, da je storil s tem vse. Zakaj se ne drži dnevnih cen, ko mu je dobro znano, da so krone zopet padle? Tako je in nikdar ne bomo ne¬ hali opozarjati rojake na ta dej¬ stva. Sakser je izgubil patent na Slovence, o katerih je domneval, da se dajo: guliti kot bo hotel on. Pod pritiskom javnega mnenja jc znižal cene, „v svojo lastno izgu¬ bo, ker ni več samostojni pošilja¬ telj denarja v stari kraj, temveč podagent številnih drugih bank“ in sedaj hoče še nadalje varati ob¬ činstvo ter izrabi vsako priliko, ki se mu nudi, da izžme iz sloven¬ skega naroda v Ameriki par cen-'' tov.' * “ * Od zadnjega koncem tedna mol¬ či Sakser ter nima niti besedice v svojo obrambo. On ve, da njima prav ter skuša z ignoriranjem po¬ biti ljudi, ki opozarjajo narod na škodo, katero ima od te pijavke. Tako ignoriranje pa je za nas le dokaz, da se čuti krivim in da ni¬ ma nobene druge obrambe kot. je piškavo govoričenje o sleparjih. # # * Zn svoj denar dobi vsak več kot je pričakoval in to še dolgo ni no¬ bena sleparija. - * « # A’ splošnem pa si mora, človek zbuditi v spomin, kako je nasto¬ pil Sakser proti vsakemu, ki st je drznil poleg njega imeti v Nevr Yorku kak posel s Slovenci. Obla¬ til ga je in napel vse sile, da ga uniči. On zahteva zase monopol in dokler so bili ljudje neumni, je ta monopol držal. Sedaj pa. ko so se predramili, pa jc stvar druga¬ čna in .nikjer ni najti več Člove¬ ka. ki bi bil prepričan, da je v Sakserju edina rešitev. A stali so ljudje, ki so nastopili proti njemu in to je bil njih najhujši greh. Vi- del jc, da se mu majajo tla pod uogami in da so minuli časi, ko je bil neomajen gospodar. Pričelo se ga je kritizirati in osvetljevati njegovo poslovanje, ki je bilo vse prej kot redno in to raditega, ker se je čutil varnim in nedotaklji¬ vim vspriče slovesa, katerega si je pridobil tekom poslovanje v mir¬ nih časih- . — —- - - Zasledovanje in evontudno za¬ jetje mehiškega bandita Francis¬ co Vlila bo za ameriške čete veli ko težavnejša naloga kot i.e splo šnn domneva. Villa ima svoje skri¬ vališče v mehiški državi fhihua luni, Id tvori velikansko ;n nprn Idovito visoko planino. •Ivivajočo se v zapadni smeri v visoko gorov¬ je. V tej neprijazni dežci.. v ka- j leri je prevzel it Logo os\< odiielja j naroda, uživa voliteo spoštovanje j)»cone.v. znanih sužnjev cehiškiit veleposest,likov m med lemi bo tudi iskal zavetja pred zasledujo¬ čimi ameriškimi četami, keodsed uik I >i:isi je skozi 'dva pet let. zastonj prizadeval ujeti ■ svojimi Rurales VTllo. ki jc znal izognili se svojim zasledovaleern. Ameriški vojni poročevalce Jolm lieed. ki se jo mudi 1 ■ ai.j ča¬ sa v Mehiki, pravi v nekem ravno- ar objavljenem članki, glede aineriško-tnehiške sitnari/ ..Mi Amerikanci smatramo cim- gr narode v' primei z nami kot manj vredne. Nazivljamc- jih /. vsakovrstnimi imeni. \i .•VikatiC.i m predstavljamo kot majhnega, zavratnega mešanca, ki je ravno dosti dober, da služi pri kaki sku¬ pini kot železniški delavec. Veči¬ na ljudi se smeje, kadar se govo¬ ri o kaki mehiški bitki it- vsak si predstavlja v duhu raztrgano bando slabih strelcev, ki se boje drug drugega, in ki zbežo, ne da bi napravili kako večjo škodo. To pa je precej usodepolna napaka. Mehikanci so primitiven narod, skoro brez vsake šolske izobrazbe. Imajo pa bogato narodno poezijo, ljudske popevke in ljudsko dra¬ mo, vendar pa niso nikdar imeli republikanske vladne obline. Bo¬ jevali se pa znajo kljub dejstvu, da sc jih ni nikdar izurilo kot mo¬ derno armado. Oborožena ameriška ekspedici¬ ja nima pred seboj nikakih bojaz¬ ljivcev. Posla bo imela z nevednimi peo ni, ki ne poznajo vojaškega ,.dril la“, ki so slabo prehranjeni, slabo oboroženi s puškami najmanj dva najst različnih sistemov, ki so osta nek najmanj dvanajst različnih revolucij. Na celem svetu pa ni najti boljših strelcev. Mehikanci so vsled petletne, težke kampanje utrjeni in njih voditelj jc Francisco Yilla, kate rega jc imenoval načelnik ameri škega generalnega štaba, iSco!t,t, „■velikega naravnega vojaka". V celem poldrugem letu, tokom ka¬ terega sem sledil evropskim ar¬ madam v sedanji veliki vojni, ni¬ sem videl nobenih hrabrej.ših vo¬ jakov kot so ravno Mehikanci. Pri Gomez Palacio sem videl, kako so raztrgani, bosi peoni vspričo stra¬ šnega artilerijskega ognja .sedem¬ krat naskočili neki 300 črevljev visoki grič. Videl sem, kako so na¬ predovali proti nekemu zidu, ki je bil zastražen s petimi strojni¬ mi puškami in od katerega je pri¬ hajal pravcati dež krogelj. Obo¬ roženi so bili Jc z dipasmitnimi pa- tronami, zašitimi v kravje kože ni katere so prižgali na svojih tlečih cigaretah. Ko sem jezdil prihod¬ nji dan v mesto, je bila cesta do¬ besedno napolnjena z mrtveci. S smehom in dovtipi »o se podajali v bojni metež. V La Cadena sem videl, kako se je neki vojak, ki je bil dvakrat prestreljen skozi prsi, pobral, za¬ jahal konja ter se vrnil v bojno črto. Bilo je to ob priliki, ko se je podalo 25 mož v boj, da zadrži 1200 Cilorados ter omogoči svo¬ jim tovarišem beg. Samoposebi umevno so vsi padli. # * tt Kljub temu, da se bore Mehi- kanci med seboj, .je moje mnenje, da se bodo skupno obrnili proti in vazijski armadi, posebno pa radi- etga, ker je ta. invazijska armada amcrik&nska. Zakaj pa tako zelo sovražijo Amerikance ali kot jih oni imenujejo „Gringoes“ ? To hočem pojasniti svojim čitateljem Oni nas sovražijo ker jih ob vstopu v to deželo pretepamo, jih pusti¬ mo stradali in jili ubijamo., V ju¬ žnem zapadri se ubije vsako leto veliko Mehikancev- kot pse, kajti Atmerikanec v 'teh krajih smatra Mehikanca za živino. Sovražijo nas, ker vprizarjajo ■ameriške lovske partije vsako le¬ to izlete preko meje ter si pri tem dovoljujejo šport, da streljajo na Mehikance kot ,na zajce. Konočno pa nas sovražijo, ker prihajajo ameriške rudarske in petrolejske družbo v Mehiko ter ustanavljajo tam suženjske kolonije, v katerih sc postopa z Mehikanci slabše kot delaj: to izkoriščevalci njih last¬ nega naroda. A’sled toga je tudi mo je mnenje, da bo stal vsaki Mehi¬ kance, — možici, ženska ali otrok - proti ameriškim četam na sira ni VilU Iz F.l Laso, Tez., ameriškega mejnega mosta, kateremu .leži na¬ spani i mehiški El Paso de! Korte v državi t hihnahua, vodita v juž¬ ni trnovi dve železnici, izmed ka¬ terih se obrne ena v C asa s Gran¬ de«. odkoder je uprizoril Vilki svoj-vpad v Oolnmbus N. M. proti zapndv., d očim vodi druga, 'Mehi¬ ška cen tratna železnica, naravnost notranjost, države Cluh.uahua. Obe železnici sta bili ponovno raz¬ rušeni od rnzT.v.inih revolneijonar- skib strank in sikom ves obratni ■materija’ j. razdejan. Na 500 niij dolgi poti Mehiške centralne železnice med R! Paso in Chilma- hna, je le sedem ali osem postaj. Gričevje, ki se razteza na obeh straneh tračnic te železnice, omo¬ gočil je različnim bandam, da pri¬ hajajo z gora ter prekini,jo želez¬ nico na različnih mestih, seveda pod pogojem, da ni dežela na vseh teh mestih vojaški zasedena. Vode primanjkuje iti vrelci in studenci so oddaljeni daleč drug od drugega. Velikanske črede gove dine, ki so se pasle tamkaj, so iz¬ ginile. Polj se ni obdelovalo že štiri leta in raditega ni ničesar za žetev. Mehikanska armada, ki je na¬ vajena živeti od tim pel j poginje¬ nih živali ter od peščice koruzne moke, katero dobi v roke, se po mojem mnenju uspešna ustavlja pravilno organizirani in provijan- tit ani armadi. V oni vroči, deloma od puščav razdeljeni deželi, kjer je vročina po dnevi podobna oni v peči ter veje vroč veter, tl oči m sledi ponoči mraz. bi ne bilo niti za kaValerijo posebno veselje ja¬ hati od enega vrelca do dragega. V tem okraju bi bilo po mojem mnenju sploh nemogoče ujeti Francisco Yillo. Samoposebi umevno je, da bi ga mogli ujeti, če bi poslali v Me¬ hiko 'primerno silo, ki bi preiska¬ la gore in puščave. To bi pa ne bi¬ lo brez velikih žrtev na delu, času ni denarju z naše strani in s stra¬ ni mehiških peonov, ki vidijo v nas vsiljivec in nasilnike. - # o * Napad Ville na Columbus ne sto ji osamljen v zgodovini. Soraz¬ merno s številom ubitih ljudi je to le kulminacijsfka točka cele vr¬ ste izgredov, 'ki so se pričeli v avgusti leta 1915 v južnem Texa- su. Celo v času, prodno jo vlada Združenih držav priznala provi¬ zorično vlado Carranzo ter se je skrival Villa v zapadni Chihuahui se je večkrat prekoračilo mejo od strani mehiških band, ki so stali tako ha strani Carranze fkot na strani Ville. A T bojih na meji je bilo ubitih nad 40 ameriških vojakov in več¬ je število civilistov. Koliko Mehi¬ kancev je padlo, ni znano, vendar pa so bile izgube na njih strani veliko večje. Prvi. resni spopad se je završil dne 3. avgusta pre¬ teklega leta in sicer v bližini Bro- vnsvillo, Tex., ko so mehiške čete prekoračile ameriško -mejo ter na¬ padle ameriške vojaške postojan¬ ke. Pri drugem teh spopadov je bil en ameriški kavalerist ubit in več mrtvih Mehikancev se je po¬ zneje našlo. A'ečinn Mehikancev je ušla preko meje, vendar pa se je ujelo polkovnika Ricardo Aguilar ki jc igral v revoluciji Orožen le¬ ta 4912 precejšno ulogo in ki je moral pozneje preživeti več ted¬ nov v ječi. * * v Dva tedna pozneje, dne 16. av¬ gusta, je prekoračilo večje število Mehikancev pri Mercedes, Tcx„ reko, ki tvori tam mejno točko. Pri tem prekoračenju jc prišlo do spopada z ameriško kavalerijo. En ameriški kavalerist. je. bil ubit in neki častnik ranjen. Alehikance se je pognalo y beg. J; N - - ' i - A ' ■rVJ i,- n;- ' ' v ;." -j I;/ X | 1 PAiH-EXPELllR' N' “W% ALCOitOI. !|l FA-R1CHTEHJC - '• IfJ 1-| c . A .NtWYOai 4 FONOGRAFSKE PLOŠČE, SLOVENSKE PESMI: SLOVENSKA KMEČKA GODBA, 10-lnch 75c. ^Canada $1.0C>. K B057 Pastirska, Mazurka. Maškera, Polka. F! Domžalski, Valček. Marzoiin. R »>059 Mazurka Ljubica. Kmečki tramplan R fil)60 Pianinski, Vaj ček. Ribenška, Polila. ŽANE IZ LJUBLJANE. lO-Inch 75c. (Canasia $1.00)., B C06" Mastne pripovedke, 1. Mastne pripovedke, ‘J. B 1S2(< Nov štajerski ples. Štajerska polka. R 1G27 Štajerski kmetski ples * vris¬ kanjem, 1 . del Štajerski kmetski plet t vris¬ kanjem, 2 . del. E 1628 Kmečka 1 del lendler. Kmečka 2 del lendler. E 1C2D Koračnica grenadirjev. Igra cewyor5ka vojaška godba. Zaročna mazurka. KVARTET PEVCEV ..GLASBENE MATICE", LJUBLJANA. 10-lnch 75c. (Canada $1.00). E 0060 Domače veselje (narodna). | MEZZO-SOPRAN. POJE GOSPA Fantovski nabor (narodna). i MILKA SCHNE1DOVA. D 6064 O ja, zmiraj vesel, vesel (nar.)! 10-lnch 65c. (Canada85). a > Boe 1 ° vstvaril zemljico. y Držimo skupaj . Po i ka hitra . (narodna). . 1 Sezidal sem sl vinski hram. b) Tam za goro skrjančki pojo, j R , 630 Potka na P 08 k ok. d i a nr»c f c, 1 i o i~i y*i ntrnrih H H H H tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih- "5^ I/’ 2k s0 pomtvudi tudi pojavlja mod časom obistnih neprilik in da so 1^,53 šmm. j. iis.j;:-' zdravljenju, naj so rabi tudi SEVERA’S BALSAM •H OF LIFE [Severov Živi jenski Balzam] kateri jo žo večkrat jS izkazal svojo vrednost v zvez is Severov im Zdravilom za obisti in jetra. a a a a a Cena Soverovcca Zdravila za obisti in jetra: 50c a $1.00. Cena Severovega Živi jaltskega Balzama: 73c. Vprašajte vašega lekarnarja 2 ročitc jih od nas. orove Pripravke. Ako vas ue more založiti, na- H H H H H H H H H* W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa gj aHHDSSSiHEESiSSGSSSIHISlHIL^HSSESEIiSiaiHSBiSCaH Novice iz stare domovine. Še je upanje. Čez is mesecev se je iz ruskega ujetništva oglasil Franc Tekavc iz Kresnic. Od za- Ma Oborom je umrl Mat. Kukovič, star 84 let, oec nadučitelja Anto¬ na Kukoviča. Uvedba moralnega življenja v 1’rstu je kot. novam pričela dole- a "jeati mero programa .dostojnosti. Po bolj merodajnih lokalih, so sr zbirale nekatere ženske, ki so oku- četka vojske ni bilo glasu o njt 4. t. m. je pisal iz Sibirije. Služil je pri 17. pp. Pritožuje se. zakaj C."'" 7 ' , , , .- ... , . „ 7 zevale zrak m diskreditirale eii- inu me ne odgovore, ker ie ze to- , .„ . . .. f 5 4 | koto bnese. Seda.) so posamezni j hotelirji vpeljali posebne znamke, likokrat pisal. Iz koroške deželne službe. Konceptih praktikant koroške de želne Vlade dr. Jožef .Juvan je imenovan za koneipista deželne vlade. Umrl je inženir, črno vojn iški nadporočnik Krnil Sorko,- Prepe¬ ljali so ga v Celovec. Začasno letališče namerava stanoviti vojna uprava v Hebu, kakor posnemamo po graških li¬ stih. Umrl je na Laškem trgu posest¬ nik in trgovec Ivan Drobnič, star 531 let. — Pri Št. Lovrencu nad brez katerih nihče nima vstop v lokal. Na ta.način so lahkoživkam zaprta vrata za vedno. Kot prvi posnemalec tega modrega ukrep ja je gosp. Fr. Boje, lastnik kavarne ..IJniveršo”' r v Trstu.,Po sebičnem zatonu ima dostop v njegovo ka¬ varno edinole element neomadeže- vaue preteklosti. Tako je prav! Bi bilo tudi v najboljših ljub¬ ljanskih hotelih priporočati! Protest proti izvolitvi olomu- škega nadškofa. —-. ,,Reiehspost“ oproač • Olonmški kapitelj je \ Ri- mu vh žil. prot osi proti pravoinoč- ustapcvil tudi guberalui svet, ki nosti izvolitve kardinala Srk bon¬ skega za nadškofa v Olomucu. Pr o test. ki ga je bilje podpisal kapi¬ teljski kancler, navaja, da se je pri yoi it vi papravila formč}na na¬ paka. .Mnogo se tudi razpravlja o članku češko katoliškega oloirm- škega lista ,,Našinee“, ki se posre¬ dno tudi izjavlja proti izvolitvi. t Bled je dobil po 1!) dueli spo¬ mladanskega vremena letos zelo pozno svoje zimsko lice. Življenje na dobro zamrznjenem jezeru se razvija. Posadka velike bolnice, ki zavzema vse hotele pa ne vsebuje samo izvršnih drsalcev marveč i slovit,' zdravnike. Ljudstvo pri¬ haja odkar,so zaprte lekarne v Tol mina in Kanalu premnogo zdaj semkaj po pomoč. Ustanovil se je zobozdravnik (v hotelu ,,TopUce“ in od poteka vojne posluje stalno lekarna, katera je delovala sicer le v zdraviški dobi. Na Mlinom so hoteli za sprejem gostov urejeni kakor poleti. Pripravlja se lepa predpustna zabav v korist ranjen¬ cem. Tudi e. kr. eraricni žrebci so se smeti vrniti iz Štajerske kamor so jih odgnali ob izbruhu vojne z Italijo. • 44- do 511etni zdravniki za erno- vojniško službo. Na podlagi razširjene ernuvojniške dolžnosti lahko v Avstriji po potrebi vpokli¬ čejo v letih 1872 do 1865 rojene zdra vnike, iu sicer naj prvo za slu¬ žbo v zaledju, za službo v armadi na bojišču pa šele tedaj, če bi pri¬ marij kalo mlajših za frontno služ¬ bo sposobnih zdravnikov. Zgodnja matura. - Kakor po¬ ročajo graški listi, premišljuje na¬ učim uprava letošnje zrelostne iz¬ pite določiti v maju, da celo -že v aprilu, in to zato, ker je pričako¬ vali. da bodo vsi srednješolci naj¬ višjega razedra šli še letos k vo¬ jakom. Zato se bo dijakom še v ča¬ su brez vseh formalnosti ohranila pravica enoletuikov. Nov denar. Novci kronske veljave, ki so doslej imeli cesar¬ skega orla, bodo odslej nosili novi mali avstrijski grb, ogrski novci pa novi ogrski grb. Dr, Korber v Bosni. Skupni finančni minister dr. Korber bo pri svojem sedanjem obisku a' Bosni praviti. Vztrajaj tedaj še naprej, častiti miš tolažnik; ako ti greš, odidemo tudi tvoji sosedi, . G. nadučitelj Ladislav Likar pi¬ še iz Maršale na Siciliji našemu uredniku: Cenjeni gospod! inter¬ niranci iz Kremone smo razkrop- sleea februarja 1913 ! so prodali jljeni na vse struni: Duhovniki: 405 milijonov cigaret in 391.000 Uršič Florenca, Kumar naj namesto deželnega zbora po¬ maga vladi. Pomanjkanje cigaret. — ž me¬ rodajne Strani se razglasa : Tobač¬ na režija je nakazala meseca fe¬ bruarja. prometu 494 milijonov cigaret in 523.000 kg tobaka. Me- kg tobaka. Cigaret je torej izro¬ čilih prometu 89 milijonov več. Campohasso, Ivančič —- Oropa. Italijanska duhovščina (po večini tobaka pa 132.000 kg več kak.o v v Siciliji. Župnik krejčanski, č. g. zadnjih treh letih. Če kljub temu Frn.-ie Marinčič je 22. septembra povsod manjka cigaret-iu tobaka, v K reiuoni umrl. Od vlade dobi va¬ se • morajo upoštevati izredne sc- - mo po 1 L 'na dan. Prosim vljud- danje razmere. Armada potrebu- no, da sporočite vsem mojim dra- je veliko več cigaret kakor v mir- gim kolegom katoliški pozdrav, n ih časih dalje pošiljajo nckadil- T , ci cigarete.bolnišnicam in voja- 0 P™skih ujetnikih v Ita¬ ko«, ur bojišče, tudi se nakupuje ' *<>•» 111 sorodni; tobak v večjih množinah. Zadosti-j kon,-volkom iz vas,: Lig. Lov us¬ ti se zato ne more niti n. pr. po-!««’, Alelu.k. Kostmi.,eviea. Gor. trebi na Dunaju, kjer je, padlo šte' Kekovo. Brescnu. m Huseina, vsi vilo kadilcev. No more se pomno- !" )d duhovmjo Manjino Uelje nad žili .Jelov tvovnimd,. ker se moril ‘ Kan » ,ora 1,1 LoŽlC PlaVJ - » aZna žiti delov tvornieah, ker se mora . . varčevati s surovinami in ker se ^jam, da so jih Italijan, odvedli v ujetništvo 5. junija v Prapon- fo, kjer so bili tri tedne. Od tam so šli v Videm za 14 dni. V Turin mora omejiti nadurno delo s stro¬ ji in z ljudmi. Upoštevati se mo¬ ra tudi, da počiva delo v šestih tvornieah. Župnik Fabiani mrtev. — Dne 12. februarja ob 3. uri je priletel sovražili šrapnej v župnišče župni¬ ka Fabianija pri Sv. Luciji oh So¬ či ter prizadel blagopokojniku pet težkih, smrtnonevarnih ran. Bil je za prvo obvezan ter v spem- stvu g. Drag. Kerševanija odpe¬ ljan s sanitetnim avtomobilom v vojaško bolnišnico v P., k.jer jo kmalu po operaciji, točno ob 6. uri zvečer, ne,da bi se bil prej zavedel, ob navzočnosti č. g. žup¬ nika Kovačiča iz Podmelea in g. Kerševanija mirno v Gospodu za¬ spal. Lahka mu bodi domača zem¬ lja. hidro .je neizmerno ljubil! Iz Gorice. 7. februarja so zo¬ pet padale granate v bližino fran¬ čiškanskega samostana, tudi 15 cm. Prav res čuditi se je čast. Aleksandru, da še vztraja z b ke je takorekoe vedno v smrtni nevarnosti. Ako ga vprašaš, če se ne boji, pravi: ..Saj nas Bog ve¬ dno čuva. ka.j se bom bal. Vsako soboto in nedeljo ga vidiš, ko hiti pomagat v dušnem pastirstvu kap p. Janezu. ki ima sam preveč o- Ših stroiuih pušk, k.jer je služil tudi Jožef Tomšič, sin Valentina Tolažit-: posestnika prt Boskmiji. Jož. .f Tomšič je torej branil s strojno puško lastno hišo. Dolgo časa je ta vrli mož junaško branil pred sovražnikom lastni (lom i« odbil že veliko število hudi n -ta- li,jan škili napadov na Boškilm. Iz ljubezni do rodne hiše sojjo mno gokrat izpostavljal največjim ne 'varnostim, da je tako junaško od¬ bijal Italijane, ki so mu hoteli za¬ sesti njegov dom, dom, v katerem mu je’ tekla zibelka. Nesreča, ki posebno v bojni črti niti trenutek ne počiva, pa jo hotela, da je ta vrli slovenski vojak padel pied lastnim domom za lastni -nun. Krogla, ga je zadela iu ga .smrtno ranila. Na pol živega so ga tova¬ riši prenesli v Renče, k.jer j e po dveh dneh podlegel smrtnim r a . nam. Pokopali so ga na renske, a vojaškem pokopališču v soboto dne 24. januarja. Pokojni Jožef Tomšič, po domače „Pepe z Uš,j C je bil rojen leta 1880. iu sedaj že oženjen. J,lil je izvrsten pevec i a gledališki igralec. Na odrih j e velikokrat nastopil in občudovali smo njegovo neprisiljeno igranje. Zabaven skozi iu skozi je bil kal toliskega prepričanja. Počivaj v mira, dragi Pepe! Padel si pi- e( j lastnim domom za lastni dom, Tvoja pevska družba V S'ovod' njah i,- Rubijah te bo pogrešala iu tvoji prijatelji li kličejo: N a svidenje, hrabri branilec lastnega doma! Spomin na tebe ostane p r j uas neizbrisen ! t so jili pripeljali na 21. julija, kjer še zdaj bivajo. Padel je na sever¬ nem bojišču vrl mladenič junaške smrti Alojzij Bi.jt i/. Liga št, 7, dne 2. julija 1915, star šele 19 let. Časten mu spomin! Pred lastnim domom pade! — Nad izlivom v Sočo se vzdiguje že neštetokrat (imenovani hrib sv. Mihaela, gori na hribu ravno nad izlivom Vipave v Sočo sameva par hiš, ki so krog in krog obdane s šumnim drevjem. Ta kraj se ime¬ nuj-.' ,.Boškin“ ali po domače ,,Ti¬ šje 1 \ Dva dobra posestnika sta se tu naselila in si uredila lastna do¬ mova. Posestnika sta vrla Sloven¬ ca, Ta mala naselbina spada pod furlansko županstvo Za graj (8a- gradoh Ta dva posestnika sta to¬ rej bila zadnja slovenska straža na sovensko-furlanski zemlji. ..Bo škili i" so vslcd vojske trpeli, a naši že nad osem mesecev drže ta kraj, k ; je pravi ključ hriba : sv. Mihaela ali Vrba. Že na tisoče so¬ vražnikov je bilo ravno pri ,,Bo- škimh 11 pokončanih. Boškini so res poguba Italijanov.-Slučaj, ki 11 i slučaj, je nanesel, da je bil po¬ stavljen pri Boškinih odciolHt nin IMENIK IN CENIK SLOVENSKIH KNJIG. KATERE LAHKO NAROČITE PRI NAŠI UPRAVI. Mlinarjev Janez •• Na Bojišču . Na divjem zapadu Na krivih potih .. . Naseljenci Amerika, ali povsod dobro -- $—-20 Arumugan, sin indijskega kneza $ .28 Bitka pri Visu . S—-35 Bog pomaga . * ■'* 5 Boj za pravico . $—J*® Burska vojska . ?—•3" Car in tesar . 5—-25 Cesar Jožef II. $—-30 Cvetina Borograjska . $—.45 Darinka . $—-33 Darovana . S—-35 Evstahija ... $—.20 Fabijola . $■—.40 Izdajavec . $•—HO Iz dnevnika malenoga poredneža $—.95 Jaromil ...,. $—.20 Juan Miseria . $—'-65 Juri Baron Vega .$—.25 Kaj se je Makarju sanjalo .$—.40 Kar Bog stori vse prav.$—.50 Kako sem se jaz likal (J. Alešovec) I. zvezek . $—.90 II. zvezek . $—.90 III. zvezek . $—.90 Kraljičin nečak . $—.35 Kratke zgodbe . $—.35 Korejska brata .'.... $—.35 Ljubite svoje sovražnike.$—,3C Ljubljanske slike . $.1,30 Maksimilijan I.$—.25 Malo življenje . $—,7G Maron, deček iz Libanoma . $—.30 Maršal grof Radecki . $—.25 Mlada mornarja . $—.35 MTa d ("samotar . 5 — . 4—.50 .$—.45 .. ■ • $—.60 .. $—5(J • .$—25 Na valovih južnega morja .$—^0 Nemščina brez učitelja I. del .. $—75 Nekaj iz Ruske zgodovine .$—.20 O jetiki .. Oče naš (Povest) .$ Oglenica ali hudobija in nedolž¬ nost . Peter Barbarič .$_jjg Peter Rokodelčič .$—J>3 Pod lipo .$—.75 Popotni listi . 5 _ £5 Posledni Mohikanec .$_jitj Postrežba bolnikom .$—.50 Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo .$—.50 Požigalec .$—£5 Preko morja .$—JO Prihajao . Princ Evgen . $—^5 Prisega Huronskega glavarja .. S —,33 Revolucija na Portugalskem ... $—,35 Rodbinska sreča .$— Romarica .$—J5 Roparsko življenje .$—50 S prestola na morišče.$—25 Stanley v Afriki .. $—75 Strelec .$_ ^3 Stezosledec .$—^5 Stoletna pratika .$—.85 Sredini katekizem .$—.45 Šaljivi Jaka. $„75 Timotej in Filomon .$_j>£ utrinki .. $_,75 Umni kletar .$—.95 Veliki katekizem .$—.50 Venček častitk .$_,25 Viljem baron Togetlhof.. $—.25 Vrtomirov prstan .$—55 V srca globini .$—.40 7!adnja kmečka vojska . $1.10 Zaobljuba .1.23 Zlatokopi .$~A0 zlatarjevo zlato (liist. povesi) . $ 1.10 Znamenje štirih• Darovana .$ l.ft Žalost in veselje .$—.55 Življenje trnjeva pot . $—.45 1 ’*■ turina .ie vračunana, z naročilo;: :*■ trobil poslali ludi dolično svoto. I SMppSr ! STATEMENT OF ZGODOVINA PRVE-DRUGE NARODNE BANKE. * IH < i T|lf r ,„ T • BiU , J S lislisšs r : I Ht r IR S I - S E C 0 N D NATO N AL BANK Že leta 1652. obstojala je Brva-Druga Narodna Banka v JEhttsburgu, Pa. Usta- J H i " OF PITT^RIlDru Jones and Laughlin jeklarske družbe, kakor Piltsburg Trusl & Sat ings Co“. J jnj S J L u *« Banka •" j- t-da.i n.dmjala na Fenu a Ate. blizu 11. uli,F. V aprilu 1. .1852.. J - M | AT THE CL0SE 0F BUSINESS MARCH T, 1916. kupila iu pivvzrl:: jr h::nk:i li -brn rrcdoni denarno Ivriiko Fiftlh IVarcl Banko, V. I. * f—i ~~ J RESOURCES LIABILITIES 1853. imciiuMil.: . 1’ilt-lnn"''1'mst,.Cn., b-ta ls.M. se je glavnica povišala na ; £ . S® > * Loarn and Discounts .... $ 8,756,818.75 Capital .$4,000,000.00 $200.000. ♦ -J aa/.iirr ciiBiiM O * Overdrafts . q« . i fpuoiizu CPIIBMDIIMMIIS «2 i U. S. Bonds at P-r , Surplns and Profita. 1.274,193.29 V tem času iu ■ •lili se ;•■ n.i \V«,:ul Stavci poleg Kifth A venile in lo zemljišče » >• • J ’ . 3, j01,000.00 je del lota. fn,,, da«,.; banka sloji. ? { Othcr StocRs and B °nds . 4,585,878.29 Reserves ♦ * Real Bsfate, Furnitnre - T t L. 1 KH3.se je ime banko inenjaln-v Firsi Nmional Bank of Pittsburgh, Pa. (Pr J J and Fixtures . 1,591 747 29 Interest and v a Narodna Banka'. To je bila prva banka v I 'iltsburglm in ena izmed prvih, lete- J t Cash on band $1,808.215.83 ’ Taxes .... $ 31,658.86 re. so zaprosil^ za carin- iia-ijoualnilt ban!., (.hivitic« Prve Narodne Buuke bila je J „*•#* : : ■’^ s Z--‘£3a&?T f *r Due from _ t-n ... hikraf $.-)00.(iOij a bank .1. 5;,krj,t v l>,Hsl>ur " !! " Ki " m 12 ’ 5 POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO J Pittsburgh Deposit - 16Q518B231 Din- l. sept. Is75. povišala sc je glavnica banke na $750.060 a v leUi 1892. se %. HITRO, VARNO IN CENO. J Banks... 443,618.71 eposns ... . 15,951,8W.^i je dodalo glavnici nadaljnih UOO.OOO. • J SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN $. from Circulation ..$3,500.000.00 ^ pr Afin TpMO ORS.FSTI ^ otjisr -r _ 1. avgini a 19<>1. j- lnl iin./emsk. m pa r Jirodsk. oddelek utemel jen p,, J VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH- t Banlcs .. . 3,850,496.20 ' , kot leta 1901. temveč se je osebje * NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE J LAIVRENCE F Sivnc tega oddelka /- let« U'12. p-.visah, na 44 oseb. * TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. * Kp \ 'T '-. T ’ S ' Pre8ident * * 1 ‘vAAK \<\ BROOKS t'i p V lelu 1913. spojila -e je Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod- * Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na * < ! UV'I)E (' T\v- ' resu.enf and Cashier m, Banko m novi zav/.d ..nuj-* zdaj PrgaTfruga Narodna Banka v Pittshur- t tisoče naših rojakov,' ker se jim pisma ne izgu- J T n/v A 1 lj 9 R - Assistant Cashier glm Pa. Glamm-c ima št uun.oni) in prebitka $1,1118.027.03. J bujejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme- It 0 iAs *'’• HUDSON, Assistant c as |,- , , _ . I stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo i T'lvsidcilt l nost in varnost je naše geslo. * \ v ' pp\vi " ’ Ma ' Uager F oreig n Department ,4*44**< *♦ *********** ’ * +444^4 44 + + 44** -m * ** * * 4^ ^ ^ * +4 * ^ " ***** +* * 4 * ♦ +4 4 4 4 » 4^. 4. + ^ u ' •^ ill| agei- Foreign Department V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NE SAMO V mvinn*'*%££*-************ NAŠ NASLOV V ANGLEŠKEM JEZIKU SE GLASI: ’ -"č ? CPO CELEM SVETU. Cor. Fifth Avenue and Wood St. MALI OGLASNIK. CLASSIFIED AD’S. Wanted: labdrers, for ono insertlon domestio hclp ,, ivork Inciuires: for frlends etc. ■ otlier notice:; ... ZA OGLASE SE PLAČA: gdor išče: delavce, za vsakikrat . služinčad „ „ . delo *- " prijatelje itd „ . za druge objave ,. * 1. ~.ot) -.03 —.25 —.50 $ 1. - —M —.05 ZANESLJIV ČLOVEK kateremu so znane razmere med ameriškimi Slovenci, — državljan ima prednost, — in ki želi poto¬ vati po Združenih državah, dobi lahko dobro službo, ki se bo prav dobro izplačala. V lastnoročno pisani ponudbi je treba navesti starost, šolsko izo¬ brazbo, posel, s katerim se bavi do- tični sedaj in tudi dosedanji za¬ služek. Ponudbe je poslati na upravo tega lista. NAŠI LOKALNI ZASTOPNIKI Joe Abel, Bloctovn Alab. Joe Adamich, Kitzville, Minn. Jos. AidioH, Milwaukee, Wia. Frank Ambrož, Tooelc, Utah. Jakob Ambrožič, Eveleth, Minn. John Andolšek, Cleveland, O. Max Arnšek, San Francisco, Cal. Anton Babnik, Eveleth, Minn. Tony Bakše, So. Chicago 111. Jorry B. Bartl, Butte, Mont. Joe M. Blut, Joliot, Ul. Frank Bregar. Clinton. Ind. JIlss Helena Čebulj, Eveleth. Mimi. Ignac Čeligoj, Kellbg Idaho. Frank Cerjak, Lcadville, Colo. t .Cbadez za Roliance, Wyo. Conrad Contz, Radiev, Kans. Jos. Crainz, Indianapolis, Ind. John Debelak, Eveleth, Minn. Leo Dolenc, Export, Pa. Peter Erzar, Chicago. 111. John Fedran, Pori tVashinglon, \\'i■<. Tony Fedran, IJtlo Falls, N. Y. Peter Fugina, So. Chicago, Ul. Ant. Gačnik, Cleveland Ohio. Joe Gamaz, Pueblo, Colo. Joe. Goričan za Chicago, 111. John Grsich, Calumet, Midi. Frank Hajny, Lusk. Pa. Joe Hribernik, Glencoe, Ohio. Frank Hrovatich, Virginia, Minn. Mihael Jakofčič, Eradlev, 111. Frank Janškovech. Peorla Ul. Ant. Jazbinšek, RUltou. Pa. Jerry Jerich, Pueblo, Colo. Jakob Kočev?r. Lowd>. Ari/.. Anton Komar, MUivaukoe. Wls. Frank Koren, Mihvaukee. Wis. John Koren, MiKvaukee. Wis. frank Križnar, Chisholm, Minn. Frank Lesar, Calumet, Mich. Jauii LajjaV, BruUr^pcn l, O. Frank Leskovec, Littlo Falls, N. V. Mat. Leskovec, Girard, Ohio. Anton Lunder, Laurk.rn, Mleli. Frank Luzar, Indianapolis, Ind. Paul Majerle, Butte. Motit. John Matko, Br! Igepoi t. Ohio. Lovr. Mesarič, Mlhvaukee VVis. Ignacij Medvod, Collimvood O. E. J, Meneinger, Pueblo. Colo. Mike Muhvič, Baltic Mich. Andrej Pirc, Ely, Minn. Mika Použek, Bosvcll, Pa. Jakob Potochnlk, Homer City, Pa- Frank Pucelj, Aurora, UL •van Purnat, Little Falls N. V. Rudolf Puzelj, Barberton. O. Frank Repenšek, Milntaukee, VVls. Matt Reven, Moundsville, TV. Va. Frank Rotar, Tioga, Colo. Anton Sakrajeek, Sheboygam, Wlfl. John Selak, Bridgeport, Ohio. Jos. Simčič, Pittsburg, Pa. Mike 8kufca, Hostetter, Pa. Frank Smuk, Claridgc. Pa. A. Sneller, Pittsburg, Pa. Ret Srnovrinik, Forest! C!ty, Pa. Jes, 8tariha, East Helena, Moj. ■ Joe Starina, Indianapolis. Ind. Anton Stavanja, Cleveland, Obio. Lorene Sturm, Claridge, Pa. Ciril Svetlin, Duryea, Pa. Peter Ušaj, Durbin. W. Va. R. Valto, Mllrvaukee, Wis. John F. Vesel, Ahmeek. Mich. Ant. Zidanšek. Pittsburg, Pa, SLOVENSKA BABICA fanny y u eic h ♦26 E 15th St. New York. sc priporoča rojakinjam v slučaju potrebe. __ .»SLOVENSKI NAHOD' 17 . niatea (March 17 .) 1916 . 5 — POD SVOBODNIM S 01N G EM. POVEST davnih dedov. ZA VRNIVŠE SE VOJNIKE. zanimiv rom^n •< t » želi Citati h, ^ ZaCel ••A m nadaSlh Številk! S1 ° Ve,l * k05a Naroda " 1Mor stotine (Nadaljevanje.) lii ’ "ul si jih naknadno tv roč) Na. četrti avstrijski stanovanj ski k on Hrenci na Dunaju so yt >• sebu..) obširno razpravljali o vun šanju domov za iz vojne vrni.št st' vo jake. Možje junaki, ki so za¬ stavili svoje življenje za domovi¬ no, imajo pravico do njene hva¬ ležnost'.. Ko se vrnejo, naj vidijo, da njihove žrtve niso bile zaman in da niso pozabljene. Treba je v naprej skrbeti za to, da bodo ob 'j mogočen svoj vrnitvi takoj našli svoje trd- TVdaj se je zn obrti ih i,,hv l-* 1 ou barbarom. Ino mesto v državljanskem žirij*- strani. Bizant inči so lil, .. »V' 1 )C f v ’ kakor plillla zverjad na nju, da bodo našli lastne domove. = ■ islavil-i Zti i a 1 uu^ilusem, jtehali za njimi kopja, | Doslej smo pri nas precej slu- 2 n/i.iiV ”: ,S v0< ‘ 1,,J poraz tli nekaj barbarov, dr:..jbo gospodarili z najti ragomiejša d- in ” iv\ J p ' ,l! ^rendjul zmagoslavni krik mešč-.- glavnico države — s človekom. , ?■ - f" Stlk pa gouil srdit ponošen stoli- Padanje rojstev, beg z dežele /"■ribi • U , in , dalju v soteske, upajoč, da jih tam zgi am stisnjene in poseka kakor legijo, da je za trem,! e h"' ^vtzgalo po vzduhu in se zarilo med klin. odet v jeklo i S ° U,ahiu a ' Ali ovenele so trombe s! ; t m f‘ k ?- ** spodil proti barbarom vse kjer se jim ge zapodili v be nov, vikanje žensl ne barbarov vedno dalje Toda nenadoma pse do zadnjega moža. vedno večje izseljevanje so naj očitnejša znamenja tega slabega seli bregov / vs .1, c so zadoneli rogovi Slovanov in Autov. O! 'gospodarstva. Da se tem pojavom icko K IT’ 12 gOZd0V m sotesk ~ j«-' zagrmelo s silno'- L„ti‘ « glaSvf Niti » kaj „> Spoznal je ukano barbarov. ,,Nazajl. V beg! V Toper 1‘ • l.o pot rije so glasile troblje. Legija se je strnila iti v bežečem koraku hitela proti mestu. Toda bilo je prepozno. Največja sila Slo- V 01103 z Iztokom na čelu jim je udarila v bok in razklala vrste. V o.naz jl egiji planil Rado, za hrbet je navalil Jiirožir z bežečo tolpi ki se je vrnila Do ozidju se je razlegel jok žensk in otrok. Nekaj bogatih družbi jo ubeza o na ladje, za njimi so hiteli reveži — ali bogatini so jih p - hah iz čolnov v morje, da se niso potopile preobložene Sajke. »Stoti m ljudi se je borilo z valovi, klicalo na pomoč — toda bogati brzojavi - niči sta sprejeli samo svojce, dvignili sidro in odpluli'proti »Solunu. Pred Toperom je medtem ponehal bojni metež. Od cele le bežalo nekaj desetoric vojakov brez cilja — Sloveni do trdne noči. Vsi drugi so obležali L’, i. kr. avstro-ogrski generalni kon¬ zulat v Xew Vorku želi izvedeti za sle ¬ deče : Dampf Josef, Salzburg: Gorgner Rranz. rojen 1883. VVallhof; Misniak 'homas, Mosciska; Rosenmayr Vin- Schiefer Franz, Wasylyszyn Ni- Haivrylowka. * *••«•*••*•**©«•#•»« (»••O®*' 4 | POŠLJITE SAMOI : 25 centov ; I na upravo ,SLOVENSKE • • GA NARODA 4 kot četrt- 5 S letno narnrnmn in dobi- S pje je in še te sc gonili drzni mrtvi ali mrli in vzdih li z bolestjo n.i okrvavljenih licih. Sloveni in Anti so bili /mučeni, da e po boju niso oglasile davorije in da sam Iztok ni upal gnati borce nad mesto, katero bi spočiti zlahka zajeli v splošnem strahu in grozi. Zagoreli so sicer ognji — pa naglo pogasnili. Vojska je zapala y grobni sen. Iztok je bil vesel zmage. Čudil se je četam in njegovo zaupano: v moč naroda je doseglo vrhune ■. Sklenil je. da takoj drugi dan ra ruši mesto — 'n potem... \ sanjali je objel Ireno in svatoval sladko svatbo v Solunu. . \ rano jutro so se zbrali vojniki krog Iztoka. Daši so pogrešali mnogo tovarišev, bili. so vendar vgseli in so čutili zadosti moči. da zgrabijo in razsujejo Toper. Spletli so takoj lestvice, nasekali debel in naskočili ozidje na vzhodni : trani. Toda Toper ni bil nepripra /- ljen. Meščanska legija je jasno poznala, da si mora pomagati sam ,. Zapahnili so skrbno vrata in se postavili na ozidje. Ko je prihrumel prva četa Slovenov in začela plezati na ozidj e se jo vlila reka zaxrelega olja n; gole barbare, curki goreče smole so jih obrizgnili, da so se cele grče tulec in rigajoč od bolečin zakotalile pod ozidje. . ..Nazaj!" je kriknil Iztok. Vse je bežalo od zidu, dočiru so si najbolj opečeni v blaznih bole¬ činah suvali nože v prsi in si sami zadajali smrt. Svaruniču je bilo jasno, da.ua ta način ne sme napadati mesi t. Žal mu je bilo vojnikov. Zato je poslal takoj v gozde tesaeev, da so podirali drevesa, iz hlodov je postavil nekaj stolpov nasproti mesi - nemu zidovju na vzhodni strani. Hkrati je dal graditi dve. premile . joči se strehi — v podobi bizantflce želve. Ko je bilo v treh dneh de o dovršeno, je razpostavil po stolpih najboljše lokostrelce, ki so začeii s silnimi loki sipati toliko strelic ua stolpe in ozidje, da so slabo ob i- roženi meščani bežali in se skril ali pred »smrtonosno ploho. Začno s > pririnili na iTiljih ,,želve" do vri f in naslonili strehi k zidu. S stolp»»3 so branilci valili nanje debelo kamenje vlivali kropa — toda streha jo bila tesana iz debelih brun — in se ni udrla pod težo kanienov. Tudi so strelice pregnale branitelje z ozidja in sekiie pod želvami so za čele stresati in dolbsti težka, okovana vrata. Vso noč so delali, v.o noč kopali in sekali. — V jutro je zazevala rana, vrata so odnehal-., tečaji so se podali, zapahi odleteli — vojska je dobila vhod v trdni- - vo. Iztok se jc umaknil, tolpa je udrla skozi zid in začno plezala po lestvah od vseh strani v mesto. Hranitelji so obupali in sc poskrili po hišah. Sloveni so divjali, in na večer v pretoriju zapalili. velike ognje ter darovali Perumj. . . To noč so Sloveni prvič slavili bojno slavje na obali Lgegskeva _ prvič -so poslušali Šepetanje valov — m v juti o Jim jc v nhii e r ko zmagovito in veselo, kakor njih dedom sc mkoU preje. BeVnnci iz Topem -so pripluli v Solun in z grozo govoril, p bar¬ barih. ki imajo urejeno vojsko, mino m tt .lorlo Stanovalci *so sc razbunu, ^ . vv v« *<*>«“““ v kUl " T™ 1 1 ^ • ,.u»ipvn -mestu — in ta ic bil JSpaicocbt. &***> “''“»"lol^m.ovuorjal zalit v filozofsko kapuoo. S U ‘‘“f“™l‘jjoja,Jo»»aic mera >:iza»»ca’“ lu še onega jo ^radostna ta ob ieclal »oslavnein hrupu. 1 )0 ^TnTmtmTe^~nanotil v Toper. Vedel je, da zastavi pot, ji- vitalno vprašanje Avstrije, kakor je rekel dvorni svetnik profesor dr. Raucvberg. V losego tega cilja »se je troha energično lotiti notranje koloni¬ zacije, kar se bo najlažje in naj zanesljivejše posrečilo z ustano¬ vitvijo domov. Rastoča industria¬ lizacija našega narodnega gospo¬ darstva je vedno več ljudi pete- zala z dežele v velika mesta, .jih odtrgala od grude in jih oropala domovnega čustva. Tako nam je nastala dvojna škoda. Predvsem v etičnem oziru. Z izgubo zemljiške posesti, izguie človeku iz duše tudi pojm prave domovinske ljubezni. Tisti, ki ne poseduje lastne grude in sem spa¬ da pretežna večina velikomestne¬ ga človeštva, nima proti sovraž¬ niku ničesar vidnega branili, Zanj sovražnik ne ogrožuje nobe- va. Nezadostna produkcija živil povzroča vedno večjo draginjo, zn katero mezde daleč zaostajajo. !z tega izvirajoča gospodardska beda j za mnogo tisočo odločil. da obrnejo hrbet domovini tor si i sirijo v tujini boljšega živijo-ja. Radi rastočega gospodarskega nese razmerja se je v zadnjih de¬ sni 'h letih izselilo okroglo milijon Avstrijcev in Ogrov, samo v zad¬ njem letu pred vojno 300.000 lju- di Takih izgub ne more trajno prenašati noben državni organi¬ zem, ne da bi začel notranje hi¬ rati. Samo globoko segajoča nase jevalna. in posestna preosnov i na deželi more tu pomagati. Najbolj¬ ši poznavalce pol.jebcžnega vpra¬ šanja mi Nemškem, prof. Maks »Serilig meni, da ni nobenega dru¬ gega sredstva za rešitev tega pe¬ reč: ga narodno . gospodarskega vprašanja, nego ustanavljanj« domov. Država ne more lepše pokazali svoje hvaležnosti nasproti svojim junaškim braniteljem in obenem koristiti sebi, kakor če jim da m. razpolago sredstva, da si ust.ano lasten dom na lastni grudi. ! T g ( > vor, d-i za uresničenje tega cilja ni dovolj zemlje na razpolago, ker jc že vse vtrdnili rokah, ne drži. Prvič imamo še dosti neob¬ delanega ali vsaj slabo obdelane¬ ga svata, čegar umna obdelava hi utegnila posestnikom le prav priti A ko ta zemlja ne zadostuje, naj nih občutnih dobrin. Znane so be¬ sede soeialtistiennega voditelju: ..Delavec nima drugega izgubiti nego svoje-verige". Da more po¬ stati tako mišljenje, če se dovolj razširi in vkorenini, za državo škodljivo, leži na dlani. Druga slaba posledica se .'uti na gospodarskem polju. Vsled na¬ raščaji eega bega kmečkega de¬ lavstvu v mesta je kmetijstvo ve¬ dno težje, izpolnovati svojo nalo¬ go in preskrbovati potrebni živež za celokupno prebivalstvo. Name sto. da kmetijska produkcija ra¬ ste, vidimo, da celo nazaduje, kar zopet v dvojnem oziru slabo vpli- se pritegne svet, ki je bil neko obdelovan, sedaj pa služi kot lo¬ višče Mi ue potrebujemo večjih lovišč, mar vele ploduin njiv. Pa tudi v velikih mestih naj se z vojriškimi domovi pravočasno prepreči pomanjkanje stanovanj ■in omili draginja, ki se ho v go¬ spodarskem razmahu, katerega je pričakovati po vojni, po vsej pri¬ liki uveljavila. Ker pa po enem kopitu ni irc gj če lešrij celega vprašanja o zago¬ tovitvi poštenega obstoja iz voj¬ ne vrrivšim se junakom, naj so v slučajih, kjer bolje kaže, ono goči različnim obrtnikom iti tr- govecm, da zopet otvorijo svoje obrte Sploh j'e želeti pri tej ab eiji največ je gibkosti in praktične ga razumevanja življenjske raz¬ noterosti. CELE EVROPE S ’’ 50 PALCEV ŠIROK IN 40 PALCEV DOLG. SAMO 30 CENTOV. I Vsak naš naročnik, kateri nam pošlje vsaj enega celo- 9 letnega novega naročnika m naročnino, dolu na zahtev $ ta veliki zemljevid kot darilo. $ :♦> »: :«• •» •»> <♦> >:• :«-3 KDOR ŠF. NI DRŽAVLJAN UMRL ALOJZIJ NASTRAN številno, da prehodijo lahko stanovalci so se razburili, posadka je razposlala ogled- 1 uva ' , U j M 1 . j' , l .vodea, ki je resnično prišel v Solun m se pr - povc.-t: Kaduia e Zahrepenel je naenkrat po zm ijcdal ob Epab-uHlitovem ho,-. - - •- ^ pesra i, ki jc molčria gosi a vii cm hrupu. ‘gg napotil v Toper. Vedel Jri » v Solun .l Zate ^ c J lo k kl ! ivnost za Izteka Jjin Rada. Gnala ga je sla nosi sebej bot o po časti, m hodil jc špoeit kak L epCj javimo so bile, njegove slo jc zapela. P eSI ’ nl .J pr0 ,j Iztoka, dvignil roko in izpregovou z g > ženske naloge. Ker ni mogel z be- van pa a’ pouosno s . SC( j 0 globokih misli izraziti, zato bo ko slovesnostjo: . lzto6o! Našel sem jo!— Ljuhnuea živi y jnrtv0 5rko ta ko skrb- .Izpolnil sem ,Raclo, dasi bi morala bdi moja. a> s " a | no _ t a k 0 dovršeno, da jih je pro- te pozdravlja 111 “ .jfesor slovenščine dajal ko! zgled v ne ti. ul ! cK i;..p v oči so mu stopile solze; razkn' I jo otel jaz. je ožaril 0 “Tj","' ir,, lovanu. mu objel koleni m se razpl.i razredu brati. fijžtz **»>*•** kal od veselja- ŠTIRHNDVAJSET9 POGLAVJE. b v;„;| rt vojsko ko je zvedela povest, «« veim. Rešen je bil naš Lojze! Ne vem, ec je imel prijateljev, dasi jc "bil krotka, skromna duša. Pa saj gre¬ do veliki duhovi ponajveč svoja p., i,iubinica živi. ^akaj , po torieo najniin tt \n' l ’h iztok je t^Vi očoti Svaruna, ki jc v polmračnem um u .deveterimi sinovi. kakor mu ni bila dodeljena se Pi ver v nikoli. gradišče de j(;e ueg0 za i silueje vsled e . t j„ slavo. Radovan j'' azn ' božici Vesni iu t __ DeVani ter vodile vc- i . :i... so nalile kresoM Trume s0 sedele dolge ure ua 2 *"™*'*, vel tS^ ” valoTlic,,i moiski eMmL obali in strmec zrle ' ^ ]c a j jiiove ocn katere še niso n^___ prihodnjič.) se je zrcalila v njego¬ vi religioznosti. Nepozaben mi o- staneš, Lojze, ko sem Te videl se¬ deti samega v klopi ob spovedni¬ ci. »Skupna dijaška spoved je zdru¬ žena kolikor toliko z nervoznost¬ jo mladih ljudi odtod ljuba skrb kateheta; da ohrani red in mir v čakajočih vrstah. Prišel si navadno bolj proti koncu, sedel ■'pol. i ričeti" ure vklopi resen , sve¬ čano resen in šel zadnji v spoved¬ nico. .. Umel si važnost trenotka! Z odliko je dovršil šesti razred, potoni' je šel. Prvikrat je stopil v strelni jarek in popoldansko soln- ee še ni premerilo pol poti čez vrh svetega Mihaela, zanj je zašlo... Granata, kako igraje zapališ prisl ne zaklade v prah! Visoko na gori sv. Mihaela sni- vaš v grobu, Lojze, visoko, kakor jc neprestano v višave težil Tvoj jasni duli... S naj prebere tale oglas. V-zalogi imamo knjižice katere vsebujejo vpraša¬ li j a in odgovore, katere je splošno potrebno znati odgovoriti pred sodnikom, kateri podeli dovljenje za iz- danje državljanske pravice. Ta knjižica veebuje vprašanja in odgovore v sloven¬ skem in angleškem jeziku in jc urejena tako, da se lahko vsak sani nauči, kako mu bo pri sodniji treba odgovarjati, za dobiti državljansko praeuco. Razun tega vsebuje ta knjižica sc druge za vsakega v Ameriki živečega rojaka potici: na navodila v pogledu državljanstva, poštnih hranilnic, paket¬ ne poste i t. d. Cena tej prepotrebni knjižici je 25 centov, katere pošljite na upravo tega lista. VOJNE KNJIŽNICE NA VOZEH. Te dni so iz Nemčije au zapad- no fronto poslal i prve prevozne knjižnice. Vozovi so močno-zgra¬ jeni, sivo pobarvani in v notra¬ njosti opremljeni s predali tako. da je mogoče /. enim pogledom pregledati vseh 2000 knjig. Zasto¬ pane so vse stroko in se ozira zl.i- sti tudi na akademike. Seveda a ■ manjkajo nabožne knjige, ki i evangelijske, katoliške in kjer treba tudi judovske. Ako bodo sredstva na razpolago, se nauv rava oskrbeti taka 3m,jua knjižni¬ ca za vsako divizijo. Za enkrat se jih napravi sto. Divizijski župnik L. Hoppe poroča, da so si vojaki ‘ib. rez. divizije gor do generala izposodili tekom treh mesecev 16 tisoč zvezkov. Častniki plačaj > dnevno po (i fenigov čitalnine. kar znaša 300 mark. Tudi ua vzho dno fronto bi Hindenburg in L;i- dendorff rada dobila take poto¬ valne knjižnice; vozovi bodo ;>a z ozirom na slabe prometne zveze zgrajeni drugače; namesto pre¬ dalov bodo služile zaprte skrinje. Knjižnice bodo še dolgo po vojni dobrp slutile vojaškim garnizi¬ jam v osvojenih ozemljih. Ka¬ kor znano je ljubljanski ,,Kiuo Central" dal 27. domobranskemu polku za ustanovitev stalno knji¬ žnice 600 K. Tudi drugim kranj¬ skim polkom ustanovi ..Kino Cen¬ tral" knjižnice. KATEDRALA V SUORI ZGORELA Iz Luga na poročajo: Slovita katedrala v Suori. Santa Restite- ta, je zgorela. Sumi se zažig - - LE ŠE TRI TEDNI DO VELIKENOČI, list stari krili. Dokler pridejo denarne ih tednov. Sk.ajni čas je torej, da onkraj i i-eaiiu. Mungi so že tu storili |»n l urghn. l’a. SEDEM ZAPOVEDI PAMETNEGA MOŽA. Di tri tU» šli- uili* svojce lu* V P- ; Us- Prvič M K Ah NE )*( !S< t.l 1.1 sVct.llA! 1 ’ 1. J ViT.I.-i iri.'. PrnaUlj- ska posojila so huda stvar, iz kat-- -• v.-.-kiat r.aii.ri najliujša so¬ vraštva. Iloeeš-li res p.mmgati ivsnieiieuiti in i r-mo -. Drugič: NE (NDOKSlRA-1 ALI PODPISI'J NI KAK E NOTE ZA KOGA DRHiEGA. Sopnbpiv na protniss r> »-6. i /•■ - : koga uničil. Tretič: NE DRŽI PIM SRHI NIKDAR VK( DENARJA KOI POTREBI M Es ZA SVOJE VSAKDANJE POTU E IS-« TKE. Nič laz.} ko denar izgubiti ali biti okraden. Č etri. i e: VLAGAJ SVOJ DENAR \ BANKI) lN Pl STI G V TA d Kak— izkušnja n*'-i. najboljša niv.--'.ii-i.ia ali nau-uai j-' d-ni:i ja za človeka, ki dela. je hranilna vloga v banki. V s- • I ug- so za človeka, ki ne razpolaga nad večjimi sredstvi in nima potreb¬ nega znanj" o finančnih poslih, zdrn/oii. z \ 6i, • u.‘\ai nosijo Petič' PREDNO VPORABIŠ SVOJE PUIHR \NK E ZA KAKO DRUGO NALAGANJE DENARJA. \ PRASA-I SVOJO B.\VKO ZA SVET IN RAVNAJ SE PO ISTEM. st. .n to i - '■ pr*-d na¬ kupom vrednostnih papirjev: Ihonls. 't1 - ie •: :> Šestič: ZADOVOLJUJ SE Z ZMERNIMI PROCENTI, t . ms.h* so obresti, tem večji j*' rjziko. Sedmič: NIKDAR NE KI PI J '.E ‘i •■•- \ • 1 **V Nte» MK DAR VIDEL. Teh sedmih zapovedi >nn> v naslovu inn oovai.. zapovedi | :imet¬ nega moža. In oni. ki jih j* 1 nam razio/J r*-s p.nnet<"i o »z. Oti je Star kh.ient Prve Druge Narodne Bank- v Piltslnn-jl.i. r- 7to- vaii in imovit rojak, ki jr v svu f jn m,ti!)i\(-"i,!'*. 7 h^. i t ju uw- ravniin ui/Anuom povs|»«*l i/. niu«*s;ir - i- J > j .n d. fAnv.) Slovenci in Slovenke, naročajte se na ,»Slovenski Narod 14 , najboljši slovenski list v Ameriki! v > e «*•« •»•o ••*•••« *•••»»»•«»■• e *>«■»•£ **■«*»* «-» s“«-e«®c *> * fr ' i r#TW ,SLOV35NSkI NAROD' , 17. marca (M&rcis iv.) ii O ' ac ••••••••••••••••••••••»•••••••žf A IT 'i ti. » i POD AM1 fi * .1 ■g 1 II TAVO PLOVEČI PARNIKI © « Cr O O I a ts « © « ' 0 S: i? : 01 © L* u i # * « 4- $ 4» il prepričan, da so i.e to znal obvladali., ee bo'naše! b:.- ;i-onico na strani njegovega tekme - a. Tako se jo odposlalo Mišo, l:strop jih in vsa okna so bila temna. Le gori v drugem nadstropju -via bila razsvetljena dva okna in Nahida in Ivan se nista mogl ustavljati skušnjavi ter si pustu privezati drsalko. Kmalu nato sta. izginila v množici. Ciril in Sonja pa sta obrnil: svoje korake proti drkališču, da se vdeležita ruske narodne zaba- razglednici in se je fantič lil: ,,Ljubček! Tvojo karto seda prejel, ti mojih jabolk pa še ne. (Obljubil mu jih je bil kot ,,gra¬ nate* L) Praviš, da je bila moja karta lepa. Vem, zakaj ti je uga¬ jala. Zato pač, ker predstavlja pravega dimnikarja, kakršen je v resnici. Ko bi bil dimnikar tako oblečen in tako lepo umit in bel kot si ti, bi ne bil lep. Dimnikar mora biti črn in sajast, da je lep. Pa tudi ti bi ne bil lep, ko bi bit tak, kakor kak dimnikar, kakor kak majhen hudiček. Ti moraš bi¬ ti ravno nasprotno, lepo čedno ru¬ da sem ga poostril, to vem,^da-sem mit; po6esan _ i e p 0 opravljen ka¬ kor kak nngeljeek. Tali bodi, da boš lep. Z Bogom! 1; To je pisal župnik Fabijan tik za bojno črto. To pismo sem bral in me je obšla, slutnja, ali ni mor¬ da zadnje njegovo meni in mo¬ jim! O gospod župnik! Meni! Me¬ ni je bil vse. O Kajnu in Ablju me je izpraševal in povedal sem tako, da me je postavil na šolsko mizo in rekel: „Tako, zdaj povej še en¬ krat z mize doli. in prav tako ka¬ kor prvikrat* 4 . In sem povedal. In potem je on rekel, da pojdem, v šole in me je dal v šole in me je iz¬ šolal. Potem me je učil deklami¬ ranja iz Veselovih psalmov in mi bral Gregorčičevo ‘,,Soči“ in po¬ tem mi je bral vse gori do Hora¬ ca, mlad, vedno mlajši od mene. lita granata brez škode pred me¬ seci. Zadnjega januarja je imel hujši obisk. .."V nedeljo, oQ. janu¬ arja. ko sem se vračal od bolnika iz Bače doline okoli pol 7. ure zve čer, se je razvila pred menoj boj¬ na vihra: bliskanje, žarenje, to¬ povsko streljanje od obeh strani vse križem. Iz vasi sem lišal deto¬ nacije.- Podvizal sem se domov kar sem le mogel. Ko sem bil pri Pe¬ čanu, padla je zadnja -granata. Za dela je v farovž, v steno proti Franceljnu, v spalno sobo moje j m () 0 > na kateri kraljuješ ti, _ služkinje, ravno nad kuhinjo; str- j i M oa T, ' e ® ne lepote. Kako hvaležen ga imel ravno prej v rokah, to vem — kam se 'ga dejal, tega ne vem“. 'v iz pozicijske barake v spodnjo barako t. j. v stanišče, kjer osta¬ nejo cel dan. Eden mora iti vsak dan po vodo tri ure daleč, Nato v sobah teh oken sta se.mudili dve si vsi skuhajo kavo v peči, ki so osebi. jo bili sami napravili. To je veli- Bila -sta Sand in stari Dubror- ka peč, narejena iz skal in zama¬ jaš sem se pa smejal na poste¬ lji in pisal. Za nobeno stvar se ne pobriga, vse bi mu moral kdo dru¬ gi pokazati, nasvetovati, mu pri¬ nesti pod nos. Premehko so ga pač vzgajali dobra mati, preveč mu stregli! Drugače je pa pošten in dober fant, da malo takih. Klet vine ali kvantanja ne more slišati in vsakogar takoj ošteje. Infante- ristom, ki jih .sliši kleti ali čve¬ kat, zagrozi, da jih o prvi priliki pešljo po grozni strmi stezi po kako zelo nerodno ali težko stvar. Mislim, da bo na ta način sčaso¬ ma popolnoma iztrebil kletvino in čvekanje. Da je tak človek miro ljuben, si jo lahko misliti. Kadar! Dajal mi je kruha in duha, svetov prejme časopis, ga vedno samo! h, pomoči in je žel zato- več žalo- prclista, oa v iti i, ec je iiaj o mhu.^fi nego veselja. Za časa vojske notri. In vselej ga z Žalostjo za-j mP j e vabil k sebi: ..Pridi enkrat pre in izroči meni. pogledat. Pa da bi tudi streljali Tako sem lam površno opisal tisti dan, bi želel jaz. sicer je prc- svojega najožjega tovariša; rad dolgočasno! 1 - ..Mia Bredo 1 ' po bi Vam obširneje predstavil tudi roča, „sem poslal gori v jarke )ka al je velik kos zidu, kosi so pro¬ drli doli v kuhinjo, vse brez ško¬ de za elovješko življenje". Vidim ga v -duh-u, kakor mirno vse to piše. Piše morda, ker mu je ahlo tesno in nima nikogar, da bi sc ž njim pogovoril. Ne boji sc, lasi računa s slučajem. Priprav¬ ljen jc, če Bog liočc, čc hoče. O, zaupanja v Boga se je naučil v letu potresa. S prižnico je povedal tisti davni osodui velikonočni po¬ nedeljek, da ga je vrgel kvišku potres in da ga je obšla v hipu mi¬ sel : beži, in da je nato pokleknil ob postelji in molil in čakal, ee je božja voja... Gospod župnik! Vi sto me nava¬ jali pisati :n beležiti, kar čutim m kakor Čutim in nisem je napi¬ sal črtice, da nisem zraven mislil, Vam li bo zapisano ugajalo. Prvič pišem in vem, da ne boste brali. Gospod župnik! Meni se'zdi, da nimam za koga več pisati! Toda Mirko joče! Za birmanskega bo¬ se je polastilo duše Sanda. Svoj prihod ■/. Dubrovskijcm je bil na i-ire.č brzojavno napovedal Nabi.li. Ta brzojavka pa ni došla vsled n-n drugo najine ljudi, a to bi zahte¬ valo preveč papirja in pisanja, zato naj slede tukaj le podpisi na vseli: Enol. prost, četovodja Ar¬ ko Jožef, enol. prost, desetnik nad učitelj z Goriškega, korporal Ko- šmerlj Frane, infanteristi: Može Alojzij, Batič Franc, Stojnic Jo¬ žef, Rozman Jožef, Rozman Lov¬ renc, Križaj Ivan, Enci Jožef, Ki- kel Viktor, Piletič Ivo, Gale Ja¬ nez, Butolin Franceseo. Vsi po¬ zdravljamo vse domače, znance, prijatelje in sovražnike! II Od G. do 7. ure zvečer pride me- naža, kava in včasih tudi kosec eukra za vsakega. Menažo pre¬ skrbi tisti šarž, ki do poluoči nima i cm prepričanju, da je Nahida d j t bila njegovo brzojavko, jc bil ve. j strašno presenečen, ko ni našel na Že preclno pa sla dospela na -I , kolodvoru nikogar, ki bi ju prič > Ciril, nje ee mesta, sla našla Mišo, ki ju ,’u i.eividno iskal. — Kje je gospodinja, je vprašal. — : Zakaj ? — sc je glas vo protivprašanje. — Takoj naj se vrne domov. / —■ Tega pač ne. bo storila, i je šla ravnokar z Ivanom na tli lišče. radi domnevane brezsrčno i i j Nahide in vedno bolj sf je zagri- r zel v svoje misli, meneč, da ga je - i Nahida napotila do tega potova- j nja v Moskvo, dočim se je bil v ro- —- Potem moram takoj i jak , j -‘.niči sam ponudil, ter jo poiskati, — je odvrnil Miša I Dubrovski ga je sicer pozv .•, - .ipr- kc. Sand, ki je živel v tr l- službe, in jaz. Potem pa prihajajo ljudje posamezno jest — po eden in eden. Ko eden poje in se vrne v pozicijo, pride drugi itd. Ge se menaža tačas shladi, jo p o greje¬ jo. Tako gre dan za dnem. Jaz po¬ berem zvečer iz svoje mepaže me so in. ga shranim za drugi dan, ju¬ ho pa. popijem. Drugi dan pa si napravim, imenitno pečenko, lta- koršno nima vsakdor. Meso, zre¬ žem, na ognju sevreju nekoliko koval. Njegova osuplost pa se je izprem; nila v jezo in srd, ko jc ob prihodu v hotel izvedel, da je •N e I uda na dotieno veselico. Po j iastilo se ga je’ globoko razoeara- koščekov Špeha, ki sem si ga bil preskrbel po velikem trudu in se¬ veda zelo varčujem z njim, po¬ tem stresem meso v ‘razbeljeno .Slovenčevi" poročevalci so večkrat že zapisali to ime in te dni ga bodo zapisali z žalostjo, neftno grozo, s tisto grozo, ki spre¬ leti človeka, kadar umrje velik človek,- drag človek, junak. Žup¬ nika Fabijana up več. Pred vrati svoje sobe je stal, ko se, je v sobi razletel šrapnel in ga grozovito razmesaril. Gospod župnik! Mos¬ tarski fajmošter, kako si jih lju¬ bil Mostarje, ki so šli nekako pred dvajsetimi leti vabit Te v Čepo- -van, da pridi ik njim! Tvoj pred¬ nik Carli, Tvoj bivši svetolueijski župnik so je zgrudil pred oltar¬ jem, Ti si se v župnišču: Kot Tvoj prednik zvest vojak do zadnjega. L februarja mi je pisal zadnjic. To je pisal: ..Dragi Ivan! Ja, ja, kdaj že bi bil jaz lahko odlikovan od laške grannje, pa mo jo. do- zdaj še vedno „zašonaia“. (Posla¬ li smo mn šmaTtenski izletniki s bv. Jošta karto, češ, da smo zve¬ deli, da bo odlikovan,) Mojemu fantku pa je pisal isti dan, potem. kih 12 vezanih izvodov", i Neve¬ zanih izvodov knjig sploh ni lju bil). ..Oskrbujem jarke tudi z dru gim berilom — nemškim". Preje enkrat mi je poročal, da je pre¬ delal, ker ima časa v kleti, kom- pendij filozofije in Schindlerja in da čila poleg toga Turgenjeva. Pred par leti se je naučil franco¬ ščine^ in imam eno pismo ocl nje¬ ga. Oital je nemške lisi* „Frei- sta.tt", ^ ,,Korrespondenzblatt j .,Oesterrejeh-Ungarii‘ 1 . ..Sontagfc- ’ blatt“, 'Vestenuanns Monatshef- te", italijanski „L’ cčo del Litora- ie", neki francoski otroški list Latinščine se je učil iz Mureta in je Ivvalii IJansjakoba in nad vse .je ceni! jezikoslovca Škrabea duhovitost Krekovo. Mahnič' mu je bil vzor škof in učenjak Nje govo delo je bila molitev in uči njo^od štirih zjutraj do enajstih zvečer, /ato je trpel. Nervoznost mu jo odrevenela desno rok mast, dodenem malo česna,_ kate-fko mu je,bil poslal dimnikarja na mi je petnajst let sem pisee-*evi '•ar --, toda vztrajen knajpovee -ivo stojim oh mrzli kopeli stoj: k®” !m .S e,r ™ na lavi ] uiai i ir.uiR, prav, : „a daj.. Moz volje, mož reda! Svoj T JC , b ' 1 po2abil ^1'kvenik navi " 1 ecrbvono Zupni-k posluša polno,,, ne bije. Gre o polnoži ;Jolp m navije, uro. Eno strast ,Tnpl ’.i cerkcv ' Zgradil je zv, ve — oh, ne bodo mu pc li pravd je oltarje v cor w„ .. ... . > oltarje nxu -i 0 ra7 ,i,; Italijan ni slike v . . ' • tiru je razo ara STK** Tn » "lin ttg« ,; e |ir!1 , -".-“'i'- bit! ni * del e • Praska P a -ičevinc. A a v - J0 11 - ,ono razsutev in čakal njegovo-spalno sobo je bila uda je '0110 na stari Cen jo tudi! bo stiskal pest. Jaz bi Le doni zvon iz temnih lin Ir vzoujaj mi na dom spomin! cm li boj per-zije duha s prozo vt njega življenja. Posvetiti se Sltl P -‘ ^mehlju se ti od veselja sleherno iii.eno. Aaa.3 bo m maana - dkla, da ste Vi v nebesih bltje ‘ O gospod župnik! Vaš sobrat zvonov > V..* ti fc T . . | trpina na njega zadnji poti. ai i ijenje ji boj in brez boja ni j ljenja, Kaj je namen življenja. i povet j nam zvonovi! »Delo, de 0 - j delo' . To je njih odgovor. De° ! je naše., zemeljska naloga. Delo J' ■sakih delu li ste že kaj darovali s t !!..hlinili ^ kriz v POZOR ROJAKI! Kdor želi prevzeti zastop ^ hirati naročnike za- ••°° v iniiJ; i r a. ( jci je UpV OR. BUKKTS MEDEČ AL INSTiTUT^ East 58ih St. NEW YORK, N. J -..Vs K 3 v TAROK " AJSl < ! slovenski ZORAVNU \ on i im uspehom zdravi vse bolez « 1 n 0 t;-anJ k\ IkU ledvicnh na mehurju in ' \ ta In a : Iavr stno zdravi slabokrvnost, t t ;.%£*** r razlifne kožne boleznj ^, n jic j vee otijoške ! s, °venski s'svoiimi bolniki. Jezni ter vidne rano vlak. ,.r- ”I„ a ;T tret li Ave. do ! .1; trollev Kar° ‘ jtt ‘ Sth ceste, nato v