19. ftcrtlta. IUMM t MrM a Hm« »L Ul.llti. s fcnfe Mvlt Avstro"Ograke: gg NobEHo: »*£*> »kmaj ««prej. • K 60;- cdo 1* aapcej , .'.f^ 5rt leti ." ^ I ; ; 13- » AnKrtho ta vse drage dežele: tf BKsec . • . . • 5 50 cdo lefto upre) . . . . K 70-— Vpniaiijeiii glede tateretov te na] prtkrti n odgovor dopbnlct alt mtnika. iprmUtr* (»podaj, prftlKje, lero). laallm mlkm at S, *l«l*a * §0. JMiiiM k »Caaajo po po«abl|e*efli pragom ta siear 1 m visok tor 54«« 0"* orator: cnkrat po 12vbL, tfvakra« po 11 vtaL, triknt po lOvta. Podino (eaafc pcostor) 30 vtn, parte ta nbvale fenik prostor) 30 Yfaar|ev. Pll vcčjfli iMcrHfah po dogovor«. PJsvt sAraCsllrt nj s#il|cfs Mt*fc*ta# vc#v# fHj^ ps> nktulcL ^9V flft ttAM pitsiesc •«#•€** trei »Mlstve 4e«arti t* «e ««rea« slkakor •zirati „»< rodaa Tlakama« telefoa it 90. .Slovenski Narod* veija V MvMIasl i dostavljen aa dom ali će ae bodi ponj: odo leto naprei . . . . K 5*— I fetrt leta oaprej . . • . K 15*— poi leta......29-— | na metec.....• *— Posamezna žtevHka velja 30 vlnarlev* Dopisi im) se frankirajo. RokopisJ se nevračajo. Or%4nUtwt ftaaftova milom ii. S (v L atdstr. levo), total«« 9L 94 Dr. Ivan Tavčar: Prehrana. Olje vlivati v ojrenj, je sicer lahko ćelo, le malokdai pa je to delo koristno! Ko spre^ovorim odkrito besedo o mučnih razmerah, katere so nastale glede prehrane med Ljubljano in Zagrebom, bilo bi hudodelstvo, če bi hotel s tem hujskati in razdraženost oomnoževati. Kaj takesa mi ne prihaja na misel kar mi ni treba nosebej novedati. Vcndar pa omenjene razmere nišo zdrave in v njih tiće kali, iz katerih lahko poženeio antipatije, katere bi Sotlo med nami in brati onstran nje le poglobile! Ne srem tako daleč\ da bi zapisa!, da so prehra-i;|evalne razmere med nami in Hrvatsko dandanes take. kakor so bile ne-kdaj med Madjsri ?n Cislitvanci. Ali te razmere so v resnici najveCje^a obžalo-vania vredne in pametna centralna vlada mora skrbeti, da se prejketprej od-pravijo. pa naj pri tem vse dosedanje merodajne osebe ali pa posamezne iz-#inejo za kulise. Dve okoiiščini se mo-rata najprej pribiti. Prva je ta. da slovenske pokrajine ob času. ko se Je usianovila iusoslovanska država, nišo bile niti za silo preskrbljene z živili in da se je že takrnt vedelo. da bo ino-rala Hrvatska precej sloboko poseči v /aloge, če se bo hotelo pri nas prepre-citi lakoto. Druga okolišcina pa je ta, da je Hrvatska imela vs^i toliko živil, da nam je lahko dala najpotrebnejše, posebno ko je bila glede premota na nas navezana in ko ^mo ji ta k>remo£ uosedai, kolikor je bilo le mosoče. tuđi dobavljali. Prve ćase se nam je iz Zagreb*? zajrotovilo. da nam Hrvatska do-pcšJje vsaj 1000 vasronov živil. in :ii dvoma, da bi bila naša prehrana lahko izhajala. da ji je došlo ten 1000 vaso-nov. V resnici pa je stvar čisto dragače izgledala! Prehranjevatni urad v Zagrebu nam je potem obltabil samo i00 vago-nov moke. Dosedaj smo prejeli — za kar smo Hrvatski gotovo tuđi hv*alezni! — moke 40 va^onov. pšenice pa 128 va^o-no\'. Obljubljenih nam je bilo 200 vago-nov moke. iz česar sledi, da ie na moki sami se precei zaostanka. Pri tem računamo, (te da 128 vaRonov pSenice kvecjemu lJ.^ vagonov moke. — Dalje smo dobili 30 va.c^onov kromnirfa. obljubljenih pa nam je Še daljnih 60 va-^onov, ki tuđi Še nišo vsi došli. — Ta račun se ozira na čas do 8. ianuana 1919. Pozneje je sicer se nekdi došlo, vendar pa je na dolgn še precej moke in krompfna. — PraSičev se nam je obljubilo 1000 komadov. Preieli smo jili dosedaj 76S. tako da se tuđi tuka] prvotna obljuba ni izpolnila. Da vse te množine v : obenem ozi-ru našim potrebam ne zadoisčajo. je ne-dvomno. Ce so zastopniki hrvatskej?a ?irehranjevalnecra urada pri razsrovorih v Belgradu trdili. da so nam žc vse ođdali. to ni resnica. Če so na dalje tr-ciili. da je s tem. kar so nam dali. naša potreba bograto krita. je bila to domiš-Ijii? in sicer prav bol eh na domišljija! V kake rekriminacije se ne spuščam, pač pa omenjam, da so naše prehranje-^'alne razmere dandanes naravnost obupne. Prchra nje valni urad v Ljubljani ima z d^a n a s n j i m dnem za prehrano Štajerske in Koroske kakih 60 vajonov moke. za prehrano Kranjske pa kakih 40 vasonov. Ce Gospod je v Zagrebu dvomijo o resnićnosti te trditve, se vabiio. da se z odpošiljatvijo rx>sebne komisije na licu mesta prcpričaio o obupnem položaju naše prehrane! Jaz zastopam ninenje. da smo po tistanovitvi Jugoslavije en narnd, naj že živimo tosiran Sotle a\\ pa onstran nje. In če smo en narod, imamo pravico do skupne miže, do skupne sklede. Ce bi imela pri nas nastati lakot — če v najkraisem času ne dobimo vsaj jOO vapronov moke, bo nastala lakota ze v 14 dneh — potem so po mojem prepričanju fii^atje zavezanu da pre-preč:?o lakot pri nas. čc ne đru£ačt\ tuđi s tein. da sami sebe nekoliko pri-krajšajo. Iz tesra prikrajšanja bi se med nami ukoreniT:i'o prepričanie. da je bil hrvatski narod v najhujši krizi naš resite! j. Iz tega pre-pričania pa bi rosil blagoslov na nnšo ski'pno bodočnost. ker bi še naših otrok otroci prioovedovali. da nnm v časih, ko smo bili lačni, hrvatsKi narod ni kumna ponujali! Ko s?m prevzel povericništvo za prehrano v Liubljani, živel sein V veri, da bo ravnoisto preDričanje prevevalo tudi vso prave Hrvate. Osupnilo pa me je takoj od pričetka, ko seni odnoslal posebne delegate k prehranjevalnemu uradu v Zagreb, da bi se bila mad obe-ma vladama docrovorTla pomozna akcija v velikih potezah, da so bili ti ođso-sianci spreieti nekako tako, kakor nadležni asentje, da so morali povsod anti-šamhrlrati. da so jih pošiljali od Pon-cija do Pilata in da se jim končno ni posrećilo drucreea doseči, ne^o dobavo 60 vagonov kromnirja po 63 K za 100 kilogramom. Pogodba za ta krompir je bila perfektno dogovorjena; komaj pa $£> se dele«:atie vrnili v Ljubljano. jih je že čakala brzojavka ziijrrehske^a prehranjevalnes:a urada. da se kromnir ne more prodati drusrace. necro po 83 K 100 kir. tako da bi bil potem stal ta kromnir v Ljubljani, dasi je bil" dosti črneica vmes. kilogram ćelo krono! Tako pokajanje med vhdo in vlado me je osupnilo in obenem močno ranilo mojo jujfoslovansko dušo! Gotovo bo koristno. če se v daljne detajle no. snn^čam. Resitev se bo našla snmo tak rat ako centralna vlada aprovizacijo vzame v svoje enorsrične ioke in ako bo opustila marsikatero ozkosrčnr>st — o krivicah nov em govoriti — katera se je dosedai nreveč §o-pirila v Zacrrebu. Upan. da mi ^ospod-je v Zaercbu ne bodo steli v zlo. če obenem izražam stibiektivrto mnenie o vzrokih, ki zibran;ujeio, da aproviza-ci;ski urad v Zagrebu nam nasrroti ne funkcijonira tako, kakor bi zahtevala pravica in ljubezen. Ko se je pred kratkim vršii v Ljubljani shod Vsesiovenske !'ui«ke stranke, oglasila se je tudi deontacijn tako-imenovane >seliačke stranke«. Ta deputacija se je izrazila, da imajo vz rTr-vp.tskem še obilo živil in da so jih vsak hsp pripraviieni dati bratim Slovencem za prav^ nizko ceno. da se na hrva+skt seljak brani, dobavljati nam ta živila potom zajrrebške centrale, kateri so priložili nridevek, ki sra tiikaj ne zapi-scm. Hrvatska prehrana posluie ro dveh centralah. kateri obe sta delniški družbi. Ze sama na sebi je gotovo ne-srećna misel, cJa.faii take centrale v roke akcijskim đružbam. k?terih .irlavni namen je, delati za svojo dividendo. Ciovori se. da }c posejana med nami in rirvratsko delnica kot visoka železna orraia. katera zabranjuje pot živilom v naše pokrajine. Pri nas na Sloven-skem take delniške družbe nišo moc:o-če. pri nas sta obe centrali v rckah vlade, in če je kaj dobička. prinade ta d( biček do zadnjega vinarja Jržavi. V kokih rokah sf> deinice hrvatskih centra!, ne vemo; to pa vemo. da ?c v Zagrebu preveč afarističn^sra duha. da ?e ondi preveč trcr(»vske^a navdu^enja, ki ie sicer koristno. ki pa ni r>ravo za pre-hran'cvalne centrale. Priznamo, da so Mrvatie dobri trgove5, ali v teh časih pa Hrvatskom ne iščemo trjrovcev. tcmveč mi iš^cmo r>ovsod nr.ive. dobre Kostoliubne hrvatske duše, v katere smo vedno verovali. v katere tudi da-nes vertiiomo in od katere turM sedai pnčr»Vui?mo. da se nas ustniH! V štiri-rta.istih dneh mornmo dob;ti 100 va^ro-rov mnke. č^o ne. bomo ooeinili! Pa ti?r»T ob nn'MVi smrti borno še vedno vzk'fkali: 2ivela Hrvatska! V. ftvaie*ar: Glavne prometne žile v Jugoslaviji. IL Nekateri problemi in projekti. V stari, raznadli avstro-o«?r?ki mo-norhiii so cradili skorai vse elavne že-loznisko procre divergentno od D u n a i a. p z i r o ra a Pešte. En sam r>oarled na zeiriTienisni list nam sDričuie to v polni meri jQh enein na opažamo. ci ie vodilo no luarostoranskein ozeinlTU riidi nekai elavnih Droff. omnak bile 6O vec-inoraa take. ki so le vezale Dunaf io Pe?;to z Jadranskim moriem to ie i ir-peliane so bile od severa na t u sr _ Naša mlada držnva pa se razr>ro-.^tira boli od zanada oroti vzho-du. Ako vzamenio ru v nretres nre^nr razmere. vidimo, da vodi na nr. iz Za-crre'n proti Boocr^du edina nro^ra čoz Slavonski Brod in Vinkovec do Zemun, t Ze iz reh na kratko omenienih faktov F^edi da mornnro Ju^o^lovani v nrvi vrsti skrbeii da kolikor mosroče kirmlu v?-r*o«tarimo rpdni in orvo-vrstni nromet ired zaoadom i n v z h o d o m. mrd Trstom in Beoiradom Nipcm in Cari- er r a d o m Urediti moramo torei rso vzdolžnice no nnših fo^riodnr^klM vidikih Ko bodo te 7>roee ureiene. ie nn »eveda potrebno, da so no^taviio tndi vse nreene nrosre na naš ^oeriodar-ski program, toko đn. zndobimo km^lu \erxy izpeliano. enotno železni-žko omrežie »> Vzđoi^ni«?©. Kot f=snio že on»*>n»M v nrvi r^^nravi o erlavnih prometnih ži^h v na^i državi, tvori nroca Trst-Zarreb-Beir £r r a d-N i S-S o 1 u n t?»Vorekoč poppo-darsko-nrometno hrbotniačo cei« nn£e države Vsa vrcia ne>tn leže ob fpf nrosi NahaJa^io *n T/iublinno 8i«ak. Rrod Vinkovce. <*!upriio. Vranie. SVod-lie itd Po fei nro*»i n*»merava imeliatj ententa v naikr^i^em času direktni brzi vlak Pariz-Bnkarešta. 2e iz tesra Inhko sklpnrtmo k^ko vnž-noPt se PoT^^a na m^o kraie ko se že v nmreienih razmprah rar'unn na direktni ose^ni n^omet med zahodom in vzhodom. Kako velik ho pozneie h\rV\ opf^ li promet kn bo zapela trsovi- na in Da industriia na z a o a d u normalno delovati in izvnžati? Kar ?e ne bo uvažalo v državo S11S no moriu. ho vso prišlo do suhem na te i nroffi Pa tudi nrvin^ in eurovine i« Orienta bomo Tohko izvaževali preko Krmina v tuiino na zapad Uprava te skorai 1000 km dol ere crte danes še ni enotna. Od Trsta do Zidunpcra mosta ie oro^a dvotirna. nato do Soluna enotirna ^ Prvi del. od Trsta preko Z°T<'hi c?o Si^ka ie »>ro£ra la?t iužne železnice. privatne žel družbe s sedežem na D u n a i u, toda Va francosko-belsrlr-skira ilenariom Od Si^ka do Zemuna unrnvlia orosro hrvatska drž železnica. od Boo era da do So'uni ie končno nrosa upravliana iz Beoarrada od tamkaišn©-ga rnvnntelistva Problem ierunnravnecra in t e h n i t- n e ? a značaia. Mi ir^ram« na vsak način našo davno pro?o v unravnem in tehnifnem oziru popolno-ma enotno urediti da ne bodo nastaiale ni nelinhe kornpli^-^ciie med državo in iužno železnico Po n^šem mneniu f»e bo moralo pač bodoče samoetoino >r a v n a t e 1 i 8 t v o iužnih želez-nicnaozemliu SHS< v vseh ozirih sporazumeti s centrainimi državpo-železniškimi orsrani v Beocradu. Ako bi to seveda ne bilo mosror'e. bi morala država proti privatni železnici nasto-pati s strosimi odredbami Upamo. da so bo iužna železnica. ki ie vendar v nrvi vrsti ktinčiisko. nrevozno nodietie z dobro volio pod vrela novim razice-ram Tphnično ie stvar skora! mno-"*> >>oli ko^Miva Pro^a ie zsrfliena strahovito neenotno. Snmo približno t!7 nroffe ie dvotirna. vse ostalo ie enotirno Sno^olniti bo treba za Drvo silo enotirni del z ve^iimi posta i a mi. boli *rostiroi izo!ribaM«?i. nopoTnoma nrenoviti pa se moralo posebno na Hrvatskem \rse varnostne naprave: unelifiti «;e mora oovsod en(f!Wi!ttvorni rblock) način, enorna zavora itd. Dela bo veliko amnak. ako hoćemo kai do-^e^i z našo srlavno prosro. ie treba za-Četi. na krnalu. Potrebno bo nneliati nove. moćne stroie. z^dosfno število sHriosni^ in ^esteroosnih direktnih vo-zov v udobnost obein«tva. kar bo stalo osrromne svote Amoak don^fOo bi na vsak nnčin tndi toliko, da se bi nrosra izplačevala Star r»refft> vor n»i veli a to-kf»i v pof^ebni meri: >aVo nudiš pošteno robo. ti to tudi vsakdo rnredDoeroiev. Ker eo tukai talTo malenkoptni. da izeiniaio pri važnosti celeea proiekta popolnoma Upravni oziri porolnoma odpadeio. ker sta ob« proći državna last- edino v t e b n i 6-n e m ozirn bi bilo nuino potrebno, da se del Drosre med Liuhliano in Novini mestom priredi za 70 k ra v o ž d i o t « r io opremi z vsemi modernim! varnostmi napravami. (Povsod zatvornice čez nota in ceste ter blocko-vi zatvorni nafin ) Proera se ie izkazala med zadnio vojno kot dovoli trdna za naivečii promet, moralo bi se edino xa-meniati tirnic© za hitreišo vožnio. Isto velia tridi za del nrosre med Dostaio Bubniarei in Karlovcem V celoti bi del Trbiž-Karlovac nato popolnoma ustrezal svoiemu nam eno In smislu proiekta. ker bi se v shičata enotne^ra prometa nrištedilo s stroii vozovi. O6obiem in tudi z ostalim mat©-riialom — Upamo. da se bo epoiitev obeb omenienih nroar v naikraišem &»• su usne^no izvedla Ocleimo si sedai druci del teffa proiekta. ti. od Karlovca čez Virein most in Petrinio v Ct* pracr. Proea ie bila zidana kot kraljevna železnica prveea reda in bi ae morala radi raznih nedostatkov do na-žem mneniu popolnoma prezida t i V celoti velia trt isto. kar smo povedali o del u med Liubliano in Novim mestom. Ako premotrimo na karti oroso. opazimo, da ie irotova kot običalnotima železnica do Banialuke. v đolžini 412 km Prihaiamo pedai k problemu bosanskih ozkotirnih železnie, kar bodi odloženo za drucrič. Horovno mela Italije. Naravna meja Italije proti vzhođi je baje razvodje med Adrijanskim in Crnim morjem. t j. tedaj v bistvn ona crta. ki se je v premirju. sklenjenem med Italijo in bivšo Avstro-Ogrsko do-loćila kot demarkacijska crta. Iz iftiperiafističnih razlosrov se baS na to okolnost italijansko časooisje se-daj prav rado sklicuje, dasi ni rarvid-no, zakaj bi ravno razvodje moralo tvoriti melo med dvema državama. Če je na eni strani res. da naj država združuje vse one, ki so si sorodni po jeziku, po krvi, po navadah in življenskili običajih, ki tvorijo iedno gospodarsko enoto. tedaj mora biti ravno tako jasno, da mora biti meja med temi razMČ-n:rni skupinami le taka. ki v resnici Io-či različne elemente. Samo ta meja bo naravna, ker združuje sorodno, da ločl kar je tuje. V resnici tud? vidimo, da se pri do-ločitvi državnih mej državniki nišo ozi-rali na take geografske meje, kakor so razvodja, ako se nišo krila tudi z etno-s:rafskimi mejami. Najbolj lep siučaj v tem pogledu nam nudi Italija sama. Ako nai je razvodje naravna meja Italije na vzhodno stran, bi morala biti tudi naravna meja na zahodno stran. V tem slučaju pa bi morala Genova pripasti Franciji. ker leži onstran razvodja Li-gurskih Aoenin. Goriška leži baš tam. kjer se sti-kaio Julijske Alpe, Kras in Đeneška nizina. Mesto Gorica pa leži tam. kjer se stikajo vsi triie del i tako, da tvori naravno središče Soške in Vipavske doline, ki se tam križa ta. Zadnji izrastki Julijskih Alp so gori š ka Brda na desnem bregu Soče In pofem hribovje. ki se vleče v severo-zapadni smeri nad Cedadom in vzhodno od Gemone. Življenske razmere v teh alpskih krajih so popolnoma tište, kakor v pokrajinah, ki ležijo onostran razvodja. Goriški Gorjan se ne Ioči niti naimanj od goreniskeara kmeta. Vegetacija je ista, pridelki zemlje, so isti, način življenja je isti, kajti tudi vsi predpo-goji za življenje so isti Ravno tako Ie s Krasom. Ooriški ali Istrski Kras ni no bena posebnost, marveč oba tvori ta le del velikega kra-škega kompleksa, ki se raz&irja od Gorice po ćeli Istri, Dalmaciju Bosni. Crni gori in še dalje. Obdelovanje zemlje je po celem Krasu enako. Tisto malo pc-šćico rodovitne zemlje, ki jo je kmet ▼ dolsrih letih zbral v kraških dolinah, ob-deluje kolikor mogoće skrbno in intenzivno. Težavno življenje na kamniti zemlji mu je vtisrrlo tudi poseben značaj. Povsod je jednako afdlen, žilav in vstrajen. ter skromen in potrpčžlJiv do, skrajnosti. Ce izvzamemo višjo kulturo in modemei§o obleko. ni razločka med goriškim Krasovcem ali pa katerinv kolisibodi prebivalcem Krasa kle dmt> *• na lugu. *' ii LISTEK. Petar Mrkoniić (poveljnDi slovensklb pstašev v Bosni __ današnji jugoslovanski krali.) (SpominL) (Konec) Po pritisku prvih dveh odborov in nekaj drugih je bilo skienjeno. da se naj Mrkonjič iz Jamnice odstrani in ako hoče še nadalje pri ustanku ostati, naj svoj delokrog višje gori v Krajmo pre-mesti ter da se za tukajšnje čete postavi Hubmajer za vodjo. Mrkonjič je bil s tem zadovoljen. da svoje čete vzame seboj. To so vsi odobrili Precej drogi dan sem zbral naše stare ljudi in odposlal v Grmeč navodilo, da se prestavi vsa četa z Grrncca na Topusko in v blizino tamkaj. Hub-majetju je ostalo kakih 160 da 180 mat in kar jih je bilo šc okrojr Kostajnice, l.očitev iz Jamnice fe bila žalostna; pop Stevo se je jokal kakor otrok in drugim je bilo tudi težko. ko ie vojvoda Mrko-njič zajahal konja in se poslovi] ter še tišti dan odšel v Zirovac. Pripomniti moram, da ni maral več tistfh Sroov iz Srbije s seboj in jih je pustil belgraj-skemu odboru na razpolago. Nam ni bilo žal. Pelasić. njegovi sluge, pop Repac in Trifim so šli z Mrkoniićem. Jaz sem šel drugi dan s kakimi 70 do 80 možmi s prtljago za njimi. Hubmajer je Šel v Kostajnico s hrvatskim in belgrajskim odborom, ne da bi se poslovil od mene. Mislim, da ma ni bilo všeč, ker sem ostaj pod vodstvom Mrkonjičevim. Jako so zasledo-vali njega in tudi mene so nadlegovall. če ka] vem, kje da je, posebno se Je briga] neki višji finančni uradnik za njega. Jaz mu odvraem, da sem potovalni uradnik Feniksa od Steva Paolice poslan na mejo hi da sem prišd pregledat koliko da ie povzročil požar ikode. Iz Zirovca sem se napotil na To-ptisko. kjer so se naše čete zbira'e. Bil sem tem * Oolubom Rahi^em. Davi- dom in Dukičem. ali ne na hrvatski | zemlji, amnak v Bosni. Mrkonjić se je moral inko skrivati. povsod so b;li ovaduhf. zatorej je ostal samo no dva. tri dni nri nas. Nekega dne dobima povelje od njega, naj takoi nridemo k njemu v vas Crna. kjer se nahaia. Ko smo prišli k njemu, nam je po-kazal povelje iz Zagreba od vlade, da se mora takoj odstraniti od meje in s hrvatske zemlje. Rekel je: »Zdaj mi ni več obstanka tukaj. Toliko časa so rovali, da so me izruvali.« Naročfl nam Je, nai njegovo četo pod imenom Golub Babrčevo četo naprei držimo in če ie kaj numera treba, se obrnemo na trgovca Peleš-Davido-vića Drogi dan je priiel pop Ostojić iz 2trovca z obvestflom. da naj Mrkonjič kakor hitro možno preko OfHte ođporufe na Karlovac ker preko Zagreba ni var-no. Vzeli smo slovo od nfega. dal ie ie vso četo pozdraviti. rekšL moreblti ih se Se vidimo. Meni le dal ta snomin lep revolver z dr£af"m iz slonove kosti ia Golub« svoto sabUa Kam se ie odpelinl. mi ni bilo znano — ali v Švico ali Pariz. Jaz sem še osta! z naš?mi starimi ustaši do srede februaria v Krajini. Ta-krat smo zvedeli. da Srbija mobilizira na Turke in da je treba dobrovoljcev. Tamkaj se tako nismo mogli več dolgo držati. Sneg je počel kopneti in ustaši s planine. Zato smo se od njih poslovi li in šli v Kostajnico in Jesenovac. od tam pa smo se peljali po Savi do šabea, kjer so se dobrovoljci zbirali pod generalom Alimpičem za drinsko divizijo. Služi! sem v 3. bat., v prvi četi pod kapetanom Pajo Putnikom. Kaj sem ondi doživel ne spada več Vojvodo Mrkonjiča nisem videl več. Hubmajerja pa sem že ondi našel. Kako se čaši menjajo! Kdo ie mi-sHI v tistem času, kaj bo še vojvoda Petar Mrkonjič? Sedai je on naš prvi krali Jugoslavije! — naš zmagoslavni Petar! V Ljubljani. 10. januarja 1919. VOitor Mcrfak. Stran 2. pSLOVEMKI NAROD* 4m 28. janoarjft ltlt. 19. itcv. Popolnoma dnu: rod pa biva ▼ Pnr-fanski nizini Preblvalstvo, kl stanuje tod, je nastalo Is ostankov starih Rirov ljanov, Keltov in Ilirov tor govori Jezik, ki se blstveno razlikuje od italijaa* skega, dasi ga Je prištevati romanskim jezikom. Zemlja pa ie tuđi tu vplivala i na značaj ljudstva, ki je na splošno ta- ! ko, kot Je v fornjeitalskl nizini Furlt-nija je ostala nedotaknjena od sosed-njih vplivov, kaicor tuđi blizina italijan-ske nizine ni mogla vpllvati na značaj gorskega in kraške^a slovenskega prebi val stva. RazvodJe med morjema, grebeni visokih AJp nišo tedaj nikdar tvorili prave meie ali sploh le ovire v medseboj-nem občevanjn ljudstvu, ki Je bilo naseljeno na obeh straneh. Le ona meja, ki jo tvori italijanska nizina z obronki Krasa in Brdi. je klub neznatni visinski razliki držala neomajno skozi veČ kot tisoč let kajti ta meja je v resnici ločlla povsem tuje elemente. PP. \m Trst. Italiia ei lasti Trst ne morda vsled gospodarskih Dotrebščin. ampak edino-le iz naciionalnih momentov V«led neprestanoga huiskania avstriiske Iredente ie namreč od leta 1850 đalie vga italiianska iavnost bila informirana v smisla, da ie Trst bil od nekdai čisto italijansko mesto Iredenta fe vedno tr-dila. da Če se v noveišem času kažeio ftledovi Jugo^lovanov v tnestr. in okolici, ie to priDisovati vplivu avstriiske vlade, ki ie umetno naselievala Jusro-elovane. Italiiani. ki nišo nikdar no dobri ceosrrafi in ne zcodovinan'i so vsled teea radi vz«li vse te trditve za čisto zlato Terau na«?T>roti moramo konstatirati, da ie zsrodovinfiko neizpodHoina vsakemu eredniečolru znana resnica. da so že od 6. stoi8tia na Goriškeni, v trž&ški okolici in Istri bili naselieni Jueroslovani kompaktno, ter da so sko-zi 13. stoletii varovnli približno isto na-rodnostno ineio kakor danes. Hrvatsko kralieetvo ie bilo že tako izdatna pomorska Bila, da ie o niem že bizantinski ce&ar Konštantin e spo5tovam>m pfsal. da te imelo arrnado 60 tisoč konieni- kov. 100 tiso? ne?oev. 80 velikih ladil s 40 možmi. 100 irmniših Inđli r. 20 ttioz-mi In hrvatski krali Peter Krešimir (1058—1078) ie 8 ponorom nas-lašal: »Vsemoero^ni Bos1 ie razširil kraliestvo na snhem in na moriu c Jueroslovani lJro tedai ob moriu od včerai Trst pa ie bil od nekdai narodno mešano mesto. v katerem po zavze-mali Jucoslovani važno vlo^o. taka. da so razni jezikoslovci in zTersr«. Dasi se znanstveno ta tr-ditev ne da vzdržavati. ie vendar eoto-vo, da se Slovani y Trstu daio zasl&do-▼ati dalee nazai V sredniem vekp ie Trst že čisto prožet B slovanskim elementom V krstili kniigi cerkve Mariie Maerdalene v Trstu iz 16.. 17. in 18 stoletia na idemo vse polno pl.ovancikh imen kakor: Bernardič, Peterlin. Bertoc Anderlie. Brencelt Barčifc. Skokai itd Posestva eo imeli v Trsra v 18 stoletiu Marna Cok >Mnndiero Slove-no« Bertoš. Batovec, Višnievič. Hro-vatin itd. Kako razvit ie bil v aređniem veku slovenski živeli v Tr^tn dokazuie okolnost, da ie Primož Trubar imel v TratoLsIovenske pridierć ^jffljLtem pa ni pozabiti. Ha ie do za-čoKLJDt stoleti^ ko ie bil Tr^t pro?la-^CBS.rosto l^ko. bilo to meeto zelo vaJ^^^^orazmerno dalo meatn Se boli eloriljj^o lice Še leta 1035. ie štel TrstJpeX>5 Italiianov id 3385 Slovanov. Pozlate pada el^eom podatkov stati-stikor odstotek Slovanov v Trstu Po Hamu ie bilo leta 184«. v Trstu 43.940 Italiianov in 25.300 Slovencev. Vpoštevati pa ie pri tem treba, da takrat narodni čut liuđstva ni bil tako razvit in da so zlasti intelieentneiši in meščanski krosri na splošno nišo zave-dali svoie^a slovanskesa pokolenia. Kar se tiče podatkov iz nove dol)e. je na splošno znano, kako se ie v Av-striji štelo. Vsled teira moramo sku-Sati pridobiti si na drusr način pravo sliko o narodnosrnem razmeriu v Trstu Glasom uradnesa štetia ie bilo v Trsta ieta 1890 28.129 Jucroplovano-u. Italiianov pa 99.399 Leta 1900 pa ie bilo izkazanin Jusroslovanov samo 25.130. Italiianov pa 116 825. Vidimo tedai oresenetliivo deietvo. da je stevilo Jusoslovapov zelo padlp. kllub temu. da smo imeli iz za led Ta 6talen dotok, da 6e ie narodna zavest okrepila in razna rodo van te v©a1 delo-na ustavilo. Toda mi imamo k sreči pripomoček na podlaci katerecra moreno narodnostno razmene za to dobo precei natančno izračunati Pri državnozborskih volitvah leta 1900 se ie izmed 151000 Tržačanov ndeležilo volitve v 5. kuriii 19.440 vo-lilcev, t. i. T6 del Slovenski nacionalni kandidat ie dobil 8414 glasov. itaii-ianfiki pa 10.699 Ako pomnožimo Stevilo slovenskih jrlaeov z 76. dobimo slovenskesra pra-bivalstva 63.946. za Italiiane pa 81.302 število. ki odjjovaria deianskim raz-m&ram. Da ie ta račun oravilen, nam do kazuie tuđi liudsko štetie iz leta 1910. Pri prvi Stetvi «e ie na-štelo Ju«roslova-nov 37.894. Italiianov pa 141.509. Po izvršeni reviziii pa Jusroslovanov 60.002. Italiianov pa 113,353. Toda tuđi te številke ho še napačne, kaiti \asne te. da slovenski živeli od leta 1900. do 1910. ni nazadovaL ampak napredoval. V resnici so se že naslednie leto pri ftržavnozborskih volitvah doeodili slu-čail, da so v nekaterih kraiih dobili slovenski kandidati več rlasov. kakor fe bilo Slovencev na sploh stet&h. Vsled ieira moramo sa podlaro sonet TieU podatke državnozborskih Tolitev. Od 228.000 prebivaloev se ie ude-ležilo volitev 38000 volilcev. torel približno 6. đel Pri volitvah le bilo od-danih 10.666 slovenskih rlasov in 10.225 sociialnodemokratičnih ffLasor. Ako smatramo, da ie med temi socijalno - demokratičnim! Klasovi bilo 400U ilovenskih fflasoT. kar bi bilo sa Italiiane iako uredno, bi dobili 14.666 alo-venskik srlaaov. kar dokatni* da is bi- le SI#wbmt t Vrata mk!mhq BHJHv. italitaM^ m ••*■"*. Bis alovenskifli prebivmlatvoai %m §ata. kl se pristevmjo k ItalHsaom. lUa ta moramo poodariati. da «4 tek Iialiis-noT iih ie naima** polorlaa ato^evske-mm pokolenj«? Kakor dokasaleto aiiho-va. deloma noitaliiandena. daknam se pristna eloranska imena O taa m more prepričati rsak na uaiboli preprost način, ako vsame v roke Nasiofmik tr-žaskeea mesta. Dobil bo rtis. da te velika većina prehivalstva huroalovan-ska.^ Ce ie tedai pisal Barmini T »Cor-rlere della Serac leta 1913. da ae niti ▼ Italiii sami ne naiđe tako čistokrrnw-ea italiianskeffa živlia kot ie t Trstu, ie to tako smešno saviianie resniee. da ra skoro ni rooeoče označiti s drago besedo kot harlekinstvo P. P. Agrarna reforma. (odprava rotretva in kolonata. — Raz- delitev veleposestev. — Zaplemba vf ltposestev habsburške rodbine In nje. nih sorodnikov.) Iz Beograda javljajo: Ministrski svet ie v svrho ureditve agrarne reforme imenoval posebno komisijo pod preJsedništvom ministra za socijalno skrbstvo Vitomirja Korača. Ta komisija je že izdelala temeljna načela za agrarno reformo ter jih predložila tninistrskemi: svetu, ki jih je odobril. Ivetorma obseera štiri smernice našega asrrarncjra vpra^anja in sicer: 1.) ure-ditev kmetske^a vpraianla (robote) ▼ I5osni !n odprava takozvane^a kolonata v Dalmaciji in na Gori&kem. 2.) Rax-delltev veleposestva. 3.) Ureditev ^ozd-ne posest! in 4.) Revizija seKregacD (zadru^). Kmetstvo (robota) in kolonat se tako; odpravlta, Kmetje (robotniki v Bosni) in koloni postanejo takoj samo-stojni lastniki svoje zemlje in ne bodo iiriel] nobenih obvez naprotf dosedanjlm lastnikom. Te obveze bo prevrela država, ki bo odškodovala lastnike v ob-hki odpravnine ali v obliki rente. Vele-posestva se tako! dado pod zaporo prodaje. Država bo veleposestva razdetila med one. ki hočeio zemljo obdefovatk Pri tem se bo zlasti oziraio na one. kmete, ki sedaj ne morejo živeti od svojega T>o>eitva, nadalje na invalide, na poMedelske delavce in one, ki so posebno težkotrpe-1 i vsled vojne. Dosedaniim velepo-sestnikom bo država priznala primemo odškodnino. V tem ozim pa bodo vele-važne izjeme in sicer: 1.) Veleposestva, ki prioadajo članom bivše vladajoče habsburške rodbine. 2.) Veleposestva* ki pripadaio vladarskim hišam nam so-vražnih držav. 3.) Veleposestra onib rodbtn. kl so jih sprelele iz rok habsburške dlna^tiie. 4,) Veleposestva. kl so bila pridobijena tekom vojne Vsa ta posestva bo država zapienOa brez vsa-ke odškodnfne. Posebne komisije bodo imele nalo#c> dognati, katera posestva prihajaio pri razdelitvi v po§tev. Pri ttm se bo oziraio na posebne razmere v posamnih pokraiinah. Veliki jrozdnl kompleksi vre\de*o v last države. Kmet. skema prebrvalstva se za«r»>fovi v ten fcozdovih pravica do pašnje in dobivanja drv. Za irvedbo tejra reforrnnega nacrta se osnuie poseben državni urad, v katerem bodo zastopniki vseh interc-siranih kromov. V kratkeii iziđe manifest regenta Aleksandra, v katerem se zaukače, naj se nemadoma prične z agrarno reformo, in v katerem bodo navedene tuđi poglavitne točke te reforme. Vesti iz Juiosloviie. 7A VSA SOD1SCA V JUGOSLAVIJL Ko je sedanfi predsednik Narodne vlade, jzrosp. dr. Brefc. oostal poverje-nik za notranje zadeve, sporočil je od-vetniški zbornici v Cclovcu, da hoće svojo pisarno v Celovcu likvidirati, t j. končati tekoče zadeve, potem pa opustiti. V to svrho imenoval je %. dr. M'illerja. odvetnika v Celovcu, kot sub-stituta. To popolnoma korektno posto-panie pa ni našlo milosti r>red odvet-nisko zbornico v Celovcu, ki ie skle-nila. da mora pisarna takoj Dren eha ti s svojim delovaniem. To prijazno posto-panje celovške odvetni5ke zbornice proti bivšemu tovarišu. posnemajo se-daj tuđi nemška koroška sodisCa gle* de tožb, katere ima fe,'. dr. Brejc pri i«-terjanju lastnih stroškov. Netnška sodi-šča takih tožb sploh ne rešujejo in utemeljujemo te sklepe $ tem, da je k. dr. Đrejc inozemec in da moralo Sele po-izvedeti, kako se postopa v Jugoslaviji proti inozemcem. To postopanje ne po-menja samo izraz skraVne sovražnostt, ampak rudi kršenje mednarodnesra prava. Na Slovenskem in pri slovenskih sodi^čih se dosedaj ni delala nobena razlika, in se ni še menda nikoll zahte-vak> dokaza, da je tožftel! nele držav-ljan SHS., ampak rudi kot tak izrecno priznan. — V tem ozlru bo torej treba* da vlada takoj nekaj okrene, in da se vrača Nemcem milo 2a drago. — Vrhu-tega pa bo morala tuđi odvetnilkm zbornica v Ljubljani zavreti svoje sta-lilče. Naj n. pr. zahteva, da se nemški odvetniki na našem ozemlhi izjavijo, ali in kedaj so postali državljani SHS. — Naj tuđi naša sodiSča v vseh zade-r«ih. v katerih nastopn nemški odvet-nik kot tožitelj v lastni zadevi rudi će biva na našem ocenljn. zabtrvajo, da predloži dokaz za svoje driavllanstvo innaj rešltev odlože dodei, dateprepT*-čajo, kako je postopank v Nemlki At* Siriji, in sicer posebno na Koroškem. — Vrhu tega pa naj odvetniška zbornica v Ljubljani stavi primerno vprasinJe na odvetniško zbornico v Celovc«, ali pa naj kar direktno vse potrebno okrene, da se varaje ogled države SHS tnđl v pravosodstv. Ni treba prtpom-nitiL da je sa našen *tmjTmH^fa mrfsT*^ •▼ajse0Wfct VBc mmmHb ewVejpBBBv« Icater pa v NeaAI AtsMR iloveMUL RAzocurev «4Iidatov 14 Bftv 2avno vtce m mvATsn im Zaaag^ 22. jajMari«. Usti bnratste Hge (»Oteor«, »Hnrat«. bi »Novo Vit» jeme«) krtUziraJo novo mtdeMteT deJe* gatov Drlavnega Veća m * mirnoj« pokrajine In stranki. LM so vmmt^ da so dobili Hrva« ▼ prlmeri t Srbi premalo defegatov. DaQe ot^ojajo, daso se vzde mesta JvgoaloranskoJM o4-boro v Londona, U to mm bila prvotno že obljubljena. Zahtevaio, aaj se ta sklep mirastrskega sveta preldlče in ćm jugoslovanskemn odbora v London« /opet sastopjtvo, kl bo odgovaiialo nk Kovemu odgovomom« in ispećnomu delu za osvoboditev Jugoslavije, Nada« Ije zahtevajo listi, da naj se odstopj v dosl ednem izvajanju Wflsonovfli načet m zvesti svetim obljubam glede varstva narodnih manjšin primerno zastopstvo tuđi tujim narod nos tim, ki stanujejo na ozemlju kraljevine S. M. S. Tako naj bi Prišli v Državno Veće; 1 Madžar, 3 Nentci in 2 Romima. PREDSEDSTVO LJUBLJANSKE POKRAJINSKE VLADE V BEOGRADU. Beograd, 22. januarja*. V Beograd sta pozvana predsednik narodne vlade dr. Janko Brejc In podpredsednfle dr. Oregor 2 e r j a v, da bosta službeno zaprisežena ter da podasta svoje pred- Io(re glede imenovanja ostalih članov vlade. HRVATSKI BAN V BEOGRADU. Beograd. 22. januarja. (Li. kor. nr.) Danes je dospel semkaj novo imenovani hrvatski ban dr. Ivan Pale ček. Novi ban bo stopil v zvezo z raznim! ministrstvi, da uredi vsa važnejSa politična, gospodarska in finančna vpraSa-nja, kolikor se tičejo Hrvatske in Slavonije. POLKOVN1K MILAN PRIBIČEVTČ DEMENTIRA VESTI »TAGES- PO§TE«. Beograd, 23. januarja. (Lh kor. n.) Graška »Tagespost« z dne 20- t m. po-roca, da jugoslovanska vlada namera-va predlagati NemSki Avstriji, naj sporni deli Koroške in Štajerske priđejo na razgovor sele na mirovni konferenci Tuđi zasedbo Maribora in Celja po Slo-vencih da srbsko vrhovno povellniStvo ni odobravalo, da pa soglaša z dei-stvom le zaradi tega. da ne desavuira svojih čet Načelnik srbske misije pol-ko\ nik Pribičević, ki fe o stališču vr-hovnega srbskejr« noveljnlštva pončen. Je iziavil zastopniku Jtigo>lovanskega donisnega ura da, da je ta trditev brez vsake podlace in prosto izmf^lfena. Demenfl glede dr Tresfća. Beograd. 22. jannarja. CUuhlj koresp. urađ.) Jusoslovanski dofils, u rad poroCa: Z ozirom na razne komentare, kl $o se poja v!j ali v naSem ča^oplslo «lede navzofino-sti dr. Ante Tresić - Pavlčića v Parizu, češ, da se mudi tam kot tafnfk gosooda Nikole PaSića, je Juzoslovanski dopisni nr. poobla?čen, Izjaviti, dm dr. Ante Tresić-Pa-viać ni tajnik Nikole PaSića In da se vobče ne m«di v Parizn v kaki ofldjalni mislit temveč da ie odšel tjaka] popolnoma privatno. Za Tlsoko^olce, U hodefo ▼ Pt2?o. Zagreb, 2.?. jannarja. (Kot zasebna vest) Dne 30 jannarja ndlde zj^st direktni transport iz Zajrreba v Praeo za visoko^ol-ce. ki želijo tamkaj nadaljevati svoje Studije. To je zadnji transiK>rt v tem Sofsketn letu. Prijaviti se Je najkasneje do 27. fann-arla v akademski pisarni na zasrebSkera vseučilišča. Složnost ta zaspanja* Zajcreb, 22. januarja. (Lj. k. tt.) Joko-stov. dopis, arad poroča: Veliki Žopan sa-rrebiki Linba Babić - Oialski }c na brzojavni pozdrav, ki ra Je skuoSčinm veH-ke županije z»?reMke poslala renentn Aleksandru, prejel brzojavno zahvalo, kler pravi regent med dr.: »Radujem ae * Va-mi, da se ie sedaj Izpoinlla stoletna Želja in nada hrvatskega In ^lovenskemi dela naSe* «a naroda. Po 900 težk'h letfh vidi na svojem prestolu zopet kralja svoje krvi. Na$ narod bo ^vojo ogpolno zmateo doseicel edi-nole z močio in sloznostjo, ki Je nlčesar n« srne motlti. Kaltl % tnedsebojnhn zaunaniem in iskrenostjo borno doseirH svole dlfe«. Bode pl. Badlsavtlevtć — mmrL Zasreb. 22. lanuarja. Danes le nmr! v Zasrebu v vtsokl starosti blvil veliki župan Bude pl. Đnđlsavljevfć. Bfl Je predboje^ift za narodno ujedinjenje vseh tren Jusoslo-vanskih plemen in Je posvetit tel ideji večfl del svojega življenja. PoverJenik za no-tranje zadeve v Zagrebu dr. Srgjan Bu«B-savijevf^ je sin pokojnika. General ScertoGev ▼ Zaarea«. Zajrreb, 22. Januarja. Danes rjutraj se Je prfpeUal Iz Beograda rnskf general Sčer-bačev, blvSf zapovednfk ententne armade v Romuniji V njegovem spremjtvu se nthaja 10 Častnikov. Po hratken odmoru se je od-peljal general s spremstvom dalje na Reko. Potovaale avstrOaft* * viđan po Jsav* Maribor. 22. laouarla. (U k. ■.) Glede potovanla pripadnikov »emlke »Volks-wehr« in drugih oddelltov nemlko - avstrlj-ske vojske v podroCJu Staltrskega obramb-oega povelistva veJU odredba Narodne vlade v Ljubljani, nrmdol Htt XX1L pod 262, odstavek tla. točka c. V potntn lista mora biti označeno r katerosvrho koCejo odpotovatf v podroCJe obrneJnega aovel)-stva (na pr. v nnlnih ludbhuldh rasmerah, »radi mUna urmdnik zader Jaradi dopusta Itd.). Pripominja •» »u da »oralo *+ U ao pripadali nemfld >Votaw«to« ■ dr+ gJni oddeflcom immlfco * »vstrllafce_jn»nm to so dobili dovoljenje ca odnotoranje, no> tovatt lejr miformi s kokardo na Cea« ta (m orogja. Zacreb. 22. Jann»xia. CLJ. k. a.) !■»»» slov. don. ur^ valja: Z ozirooi na sovrai-no nottopanje ocnklk denarnlb tavodpr napram naiftn denandm «*vodom m kr-vatskl denaml zavodi sklenHI, notloppil profl ogrsJd« savodom aa muk —ttt Pp» Bttaift. M^ai iiflM**^ aMKiđi d awakaV MPjaar m bodo snjrelenaaB goeovni n dra> pk vfdipt tg ledi m trtajalt Tttdl ae bo- * lacPoK n. faa«arfa. V Zagreb |e do-spola srbaka dlptoanUieita orisija, MmenJ#-na v Pari* Pri Imdtiji se nahaiata tndl biv« srbaki abiister Andra Ta n i t ter j«. gotfa^aanki poslanik a Bolji jo Jovaa Markovi«. Misija. U Meie 23 Oanov. notajo iteka NemSke Avstrtfe in Sviće ▼ Parit. BiosraC 22. janairja. ajublj. koresp. vrad.) Jugoelovansfcl dopto. urad poroCa: Vprafenle satedenja križevske Skofije bo v najkraffem času reieno BlvSi $kof JuHJ Drohobeckjr Je bil le pred dalJSim časom umirovljen. Na njegovo mesto priđe dr. D»-lonlzij Nyarady, ki Je 2e doseda] upravljal Irrifevsko škofffo kot administrator In je doMt od rimske stolice naslov križevskega ikofa. Reka. 22. Januarja. (Ljubi!. koresp. arad.) JincosIovansM doofs. arad pnroča: Italijanski Narodni svet na Reki ie izda! naredbo, da Javne blagajne na Reki ne smejo sprejematl žlgosanega Isgoslovanskega de-narja. Da se nm vendar omo*o£i promet, bo osftftvana na Reld posebna banka, M se bo bavfla z Izmenjavanlem denarja po kurzn, kl se Ima Sele doloCi ti Ifemšhe gpožDje in zahteve. Deželni davar dr. pl. Kaan je v Imenu deželne vlade takoj odj?ovohl na stavljeno mu vprašanje in je izvajal: Korake, ki jih je na koncu svojega vprašanja zahteval predgovornik s posredovanjem državnegra urada za zu-nanje zadeve. smo že zdavnaj podvzeli in jih energično nadaJjujcmo brez ozira na dogodke, ki jih prinaia si eh mi dan. Vsem je znano, da nišo Imeli ti korakl zaželenesa nspeha. Poslednje dni je bilo deželni vladi mogo^e, da opozori za-stopnika ameriške komisije prot Coo-lldgeja, kl biva kot cost ▼ našem me« sto, na te razmere. (Klici: Bravo!) De-želna vlada ve, da je dosegla pri dose-dtnjih prizadevanjih za odstranitev ne* vzdržnih razmer skrajno mejo potrpež-HlvostL (Tako ie.) Dosedanje delovanie deželne vlade se je moralo v prvi vrsti ozirati na vsem znane težke pre-hranjevalne razmere, pri katerih bi vsako motenje prometa bilo škodljivo za velike dele Štajerske. DniKi vzroki, ravno tako tehtnt se ne smejo iz lahko doumnih razlogov razpravljatL Vendar moramo ugotovitu da nismo samo dosega me]e svoje potrpežljivostl, temveč da smo io ćelo prekoračili (2ivahni vzkliki: Jako dobro!) Deželna vlada ne more in uoče prevzeti odgovornosti, ako ne more za jezi ti opra viče ne elementarno aaraščajoče razljucetiosti naroda. Prepustiti mora odgovornost za vse to, kar bi se dogodilo, onim, kl go preti vsakemn običaju civiliziranih na. rodov poplacafi naSo nstrežnost s tem, da so vfdefi v nje] izpodbodo za nove napade in za zatiranje. Upamo, da bo ves civilizirani svet čol naš kile in da se bo odredilo vse, kar je potrebno, da se prepreCi sajmoše. Odrediti se mora tako] Izpramitev prorJposUvno sase-denlh ozemelj Murske In Dravske doline. Ce ni drugače mogoca, naj zase-dejo ta ozemlfa četo neinteresiranih držav enteote, predrsem ameriške čete. (1 ako je.) Mislim, da govorim v zrni* si u vse zbornica, ako izraza m zaupljivo nado, da ne bodo zahteve človečan-stva še nadalje zatirane. Od svojih do-sedanjih sovražnikov ne piičakujemo ne naklonjenosti, ne podpirania, temveč samo nepristransko pravico, ki stoji na čelu Wilsonovih zahtev za novi red sveta. V tej nadi pričakujem zaupljivo nadaljni razvoj. Deželna skapščina in prebivalstvo Nemške Štajerske bod i ta preverjena, da se deželna vlada ne more in ne srne postaviti v nasprotje z ljudskim mneniem. (Burno odobravanje.) Skrbel bom zato, da se objavi vprašanje poslanca Wastiana« moj odgovor ter izjava zbornice državnemu urada za zunanje stvari kar najhitreje pristojnim zastopstvom zavezniških držav, posebno tuđi belgrajri^ vladi. Gradec 22. januarjaflLj. k. nr.) Dtm. kor. urad poroca: ^feičetkom današnje seje provizorne Narodne skup-Ščine je deželni glavar dr. oL Kaan ob odobravanju zbornice ugotovil, da kot čislan gost prisostvuje današnji seji skupščine član ameriške misije podpol-kovnik Sherman Miles. — Pred preho-dom na dnevni red se je javil k besedi posL Wa§tian in je stavil na dežel-nega giavarja nujno vprašanje. Opozar-jal je na to, da ima na podlagi pogoiev za premirje ententa pravico, zasesti strategično važne točke v Avstriji. Te pravice pa nima jugoslovanska Narodna vlada v Ljubljani ker sedanie jugoslo-vansko ozemlje bivše Avstro-ogrske monarhije ne spada k ententi. To pH-znava rodi merodajno slovensko časo-plsje. tako n. pr. »Slovenec« z dne 14. t m^ ld plSe, da ententa še vedno ni priznala Jugoslavije in da Je večlna njenih pokrajm smatrati za premagano ozemlje. KQub temu Je slovenska Naredna vlada v Ljubljani zasedla štajerska mesta in trge na deželni meji in ćelo popolnoma nemške pokrajine io vlada tam brezmejno. zakar nima nr> benega pravnega naslova, Oovornik Je v svojih nadaljnfh Izrajanjih slika! postupanje fngoslovanskih mogotcev v teh kraMh, ki hočejo ententi nudttl po-potnooia napačno sliko o razmerah v tak poktajlnah. Opotarjal ie na zago-tovfla merodajfrih slovenskih političnih oaet>, teko na namestnika jugoslovan-akega mtalstrskeira predsedntka dr. Ko-roica, kl le lzjavfl. da te v prehodnjl doM do sklepa mira ▼ narodnem in po-mtoem osini nlcesar ne srne izpreme-■Mi na Stalerskem. Slika] je nato nasilne zaseđbe ter nasflja proti nemškemu Srebrvaistvu na Spodnjem Stajerskem. mjoaloraMJ odstavljajo od službe dr-favnt, detelne in občtaeke uradnik« im nameicaio aa njihova mesta jugoslo- vanske. Do 5. t n. so odstavili 128 poštnih uslužbencev in 241 drugih državnih nameŠČencev, pri jttinJ želtz-idci pa 140 nemškfli nlnibeicev. V vseh ljudskih la meščanskih šolah so uvedh* slovenski pouk. Pri todlScih se Bcm-ščina trpi le v občevanju s strankami Nenike napise na trgovinah so odstranili nasiloma. Jasno Je. da se trudi jo, spremeniti po svojem postanku m svojem bistvn nemški značaj ten naselbin. \Vastian Je nato otnenjal nasilni raz-pust občinskih zastopov v raznih kra-jth to slikaj, kako so mirni nemški me-šćani radi rabe nemSkega jezika ispostavljeni različnim nasiljem. V rasede-nih krajih zatirajo nemško časopisje in groee graškim listom z odtegnltvijo poštnega debita. Jugoslovam strogo nadzorujejo brzojavni in telefonski promet. Pisma morajo biti predana na pošti odprta. Vohunski sistem raste po-vsod. Slovenski Usti ščuvajo proti netn-ikim trgovcem: kdor hoće pošiljati svoje otroke v nemške sole. mu groze z gospodarskim bojkotom. V Ljutomeru groze onim, ki pošiljajo otroke v nemške Sole, da fim odtegnejo krušne iz-kaznice. Nemške knjižnice so razdeJane Nemške sole se spreminjaio v slovenske ali v vojašnice. — Govornik je nato slikal postopanje generala Maistra in njegovih čet proti nemškemu prebi-valstvu in je končno deželnega gla-varja vprašal, ali je deželna vlada pripravljena, s posredovanjem državnega urada za zunanie stvari naznaniti vse te dogodke vladi SHS v Belgradu. (do-slej so Nemci Beograd dosledno ignorirali! Opomba uredništva.) mirovni konferenci v Parizu m oevtramlm dr« žavam, da se jugoslovanske Čete kolikor mogoče kmaln umaknejo iz spor-nc-ga ozemlia, ki so je zasedle proti-postavno. Nasilstva je treba odstraniti in legitimne uprave vzpostaviti. Za tlačene manišine v vseh drugih pokraji-nah je zagotoviti ono varstvo, brez ka-terega ni mogoč mirni in redni razvoj. — Vse stranke so poslanca Wastiana ponovno prekinite z V2kliki in mu na koncu govora burno pritrjevale. Mariborski okrafnl sastop ▼ slovmiflldii rekah. Maribor. 22 lanuaiia. (1A kor. ur.T Mariborski okraini za«top le imel 21 t. m, prvo selo pod pređsedstvom Tlad-necra koinisaiia dr Leskovaria. Izde-l&ni so bili pri tei seii Dodrobni nacrti za eradbo novih okrainih in za temeljito ponravo starih okrafnih eest, ki so v slabem staniu Soroieti so bili tudl đru^ri gospodarski predloži. Mariborski okrmfni Solaki wwwi. Maribor. 22. lannfiria, (JA kor. nr.) V mariborskem okrainem Solekeni svetu je uradnl komift&r okrainesra tbt stopa imenoval n&Btopne rosnode: Od-vetnike dr. Eodermana. dr. Josipa Leskovaria in dr Rosi no. nro-fesoria Iva Vr e ž e i a in urednika Frana 2 e b o t a Okraini Solsld svet ie bil doslei v nemških rok&h. Raspoičea okrafal iolskJ tret v JHarcs- LjaMJana, 22. Januari*. Narodna vlada SHS v Lj obijani, oddelek za nk ta bogo-častie. ]c razpustfla okrajni šolskf svet r Marcnbersru ter poverila njecove posle do nove sestavc okrajneom glavarju SHS v Stovenjeni gradca. Prehrana Maribora. Maribor. 22 iannarja CL\ kor nr.) Na zborovaniu kmetskih sanT»tiikov hi drugih interesentov 21. t. m. so fe dose-erel slede rekvisicile živine sporazmu. da mariborski okrai. ki bo ga. Nemei z rekviziciiami tako izžemali. da se He-vilo srovei« živine od leta 1916 do sedat znižalo za okrofflo 18 000 elav. oddaia od sedai mesečno le 150 trlar Maribor, voiaštvo in želemičarie morata oekr-bovati ljatomerski in sloveniesradlct okrai. UpnJea uroti »lov. katmeinom. Maribor. 22. lanvaria fL1 kor. we) Lipniški žnpan ie sabteval od pređ-etoinižtva kapucinskoffa roda v Up-nid. da eapnsti samoetan zaradi lame vamosti kakor tndi zaradi ▼arnoetl samostana sameea. V tem samostanu so bili triie slovenski očetie in en sloven-ski brat. Ta korak i© poeledica sistematičnega huiekania proti Slovencem, ki se ne ustavila niti ob zidovih samostanskih. Iz^nanci so že odpotovali r Celje. Nentci *ele vod J«jto»lavij#. Maribor. 22. iana&ria. (LA kor. or.) Kem&ki kmetie iz kraiev severno oo Lnčan so Doslali na fihod dne 19 t. m posebno deputaciio, ki le iriavila, da Žele tuđi tamošnji nemSki kmetie priti pod Jiuroslaviio. ker vlada tamkai rod in mir. Ju ra pa v Nemški Avstriii ni Ispostavljeni *rrabežem in vsakovrst-nim nasilstvom do brezooselnih tolpah in tuiih temnih elementih. prosilo kmaetie severno od €rte Ln&me-SnUie. erenerala Maistra. da naredi tuđi r onih kraiih doloo raželeni red in mir. Prekmnrci za Jiuroslarlio. Maribor. 22 lamiaria (Li kor. ur.) V Beltincih v Prekmuriu ie 17. t m. neki protestant dr. Obal Bela sklical shod z namenom. da bi so Hndstvo izrazilo za Madžare in proti Jugoslaviji Kor pa so se Hudski zaupnikl napram sklicateliu ▼ iako energični obliki izrazili proti takemu shoda ie bil shod dan poprei odpovedan v bližniih kraiih Iz dalinih kraiev se 1o sbrala taka mno-iica* da se ie lotila Madžarov nervoz-nost. Dr. Obal pa ie kliubu temu hotel izrabiti priliko in ie nastopil s predio-rom. nai ljudstvo iziavi. da želi imeti obljubljeno sodiSče v Đeltinoih ali na ▼ Dolenii Lendavi. Upal to namreč. da ao mu posreći a pomočio svoiih orista-Sev premotiti narod tako. da bi se is* razil sa Dolenio Lendavo in is teca na-meraval skovati nekak&en plebisdt« da hočeio prekmurski Slovenci ostati pod Madžarsko Ta nacrt dr Obala io pre-prečil mlad Slovenec Eiiavee. ki io ljudstvu poiasnil stvar Na njegov nosiv: »Kdor le sa Jturoalaviio. k meni U so stopili vsi enodušno na niocovo stran Ker se dr. Obal s# redao si Wts! rdati cm Io lMstnr kra&omalo mtt» Io ras ffOTorBiiico laostt. Z siTio-Uol 19. itev. .SLOVENSKI NAKUU" dne 23 Janu«)« Itl9 Strm 3. •a Jnjcoftlaiito a© ae ooten Borani raa» t* TT!f?°r- ** tannarli. (Li kor. ur ) iavršaieio madžarski volaki rasna n*. silstva V Bakovcih eo ubili občinskeffa načelnika, Va© tište, ki ao na *hodu 17 *• ,I?-.ffla®OTali za Juffoalavito. so areti-rali in uh vladiio v za:x>re na Osrrsko Voiaki rekviriraio živino, ohleko itd I^bivaistvo ie Dooolnoma ouupano. Maribor. 22 lanuaiia. (Li kor ur") Iz zane&liiveara vira se Doroča, da de-laio Madžari ▼ Prekmuriu med Hud-stvom tako živahno in spretno propagando. Uporabliaio za to raz ličnost ver. kier ie velik del teh Slovencev luteranski in iim natvezaio. da iim hoč©-1o Jusoslovaiii vzeti vero in iezik in uvesti katoličko vero in srbski iezik Obetaio iim. da hočeio narediti iz Prek-inuria svobodno pokrajino r>od madžarsko nadvlado. kier bi imelo Drekmur-sko narečie Donolno enakonravnost z madžarskim iezikom Obetaio iim slovenske sole in urade Ker nodpiraio to propagando krepko z dennriem ni a d zaroni in židie ki imaio ubožno prebival-stvo popola a v svoiih rokah. se ie zanetilo me; prebiva letvom, posebno med nekdaniimi voiaki. sovrastvo do nas tako, da delaio ćelo proti nam, Hemšha srozofelstva na Koroškem. Svojčas prinesli so naši listi vest da je bil pri bojih v Borovljah ubit rnenda tuđi trgovec Renko. Ta vest se ie izkazala deloma kot resnično. Dva vjeta nemška vojaka ^otrJila sta pri zaslišanju. da je trgovca Renko težko ranila nemška tolpa, toda ne mosoče med bojem na cesti, ampak v rregovi trgovini za tnrovskim pudeljnom. Ob-enem so nemške totoe potem odnesle bk»j?a za približno 50.000 kron. Nemške tolpe pa nišo ueranjale take stvari samo v razburjenosti prvesra bojnesra direva, ternveč tuđi še pozneie. aretira-H in zaprli so vsakesa, ki je bil prej Ie količkaj javno nasropal za narodno idejo. Med transportom in v zaporih strahovali so aretirance z raznim? srrožma-mi, da Jih bodo obesili itd. Posestnika Stangela iz Borovelj so z ročno granato udarili po z^ornii čeljusti. V roke so mu stisnili dve račni Granati in j:h hoteli razstreliti. UŠel je tej grozni uso-di radi tej^a, ker radovedneži nišo hoteli iti stran in ker nemška tolpa sama ni vedela, kako naj to začne, da ne bo ranjen kdo drusr. Večina so izpustili sele po Štirih dneh raznecra trpljenja. Ple-nill so tuđi v delavnici gospoda puškar-ja Borovnika. — V Ratečah pri Ločah vzeli so nemški voiaki pri po domače Uršič sinu in članu Narodne straže razne potrebščine. Pri po domače Zaver-niku, veliko živi!; v Ločah vzeli so tamošnjemu slovenskemu stražmostni več čevljev in drujje stvari, tako rudi drusrim slovenskim orožnikom. Gospodu župniku v Ločah so vzeli razna ži-vila, suknja, kovčegr. zlato uro in drujre stvari in sicer kakor se govori, pod vodstvom tamošniefca nadjčltelja. Taka in enaka poročila prihajajo od vseh .strani. Svetujemo, da se vse to na-fančno poizve, ker bo to važen materijal tuđi za mirovno konferenco. KDO KRŠI PREMIRJE? LiubJiana, 22. januarja. Ljubljanski korespondenčni urad je s pristojne uradne strani oooblaščen, da z vso od-loČnostjo zavme iz Celovca datirano trditev, ki jo objavljaio danes semkaj dospeli praški listi. češ. da so Slovenci pred kratkim na Koroškem kršili pre-mirje. Dejstvo je v resnici to-le: Dne 18., 19. in 70. t. m. je nemško vojaštvo. ne oziraje se na sklenieno premirje. ob-streljevalo naše oddelke v velikovškem okraju. Ko je dne 21. t. m. iznova pri-čelo obstreljevati naše vojaštvo. je po-veljnik jugoslovanskih čet v svrho. da napravi konec zlobnemu obstreljevaniu po nemških kršiteljin premiria, zauka-zal napad z os^ijem na nemške posto-janke. Po naključju Je postalo irtev te-ara izzvanejfa napada Birkschmiedovo veleposestvo. Po tej odločni obrambni akciji je nemško vojaštvo prenehalo s svojim sredi premirja ponavliaiočim se streljanjem v tem del u koroškeza spornija ozemlja in zdaj vlada tamkaj mir. Jugoslovansko vojaštvo se da.ifli poveli povsod strofo drži in se ne poslužuje orožja. Nem§ko voia$tvo pa prei ko slej na mnosrih mestih oboroženo patrolira in strelja na Ju^oslovane. — Iz navedenih podatkov se da jasno posneti, kdo nosi krivdo na kršenju premirja. Pristaši entente na begu pred Nemci. Čudna a resmčno in žalostno! Ko ie izbruhnila svetovna vojna, bil je ves boljši in inteligentnejši de! slovenskega naroda, zlasti obmejni Slovenci, v srcu na strani entente in Srbije. Posebno koroškl Slovenci so bili od vsesra početka vojne iskreni pristaši Srbov in njih zavezriikov in so zato tuđi morali prenaSatf najnujše preganjanje in troljenle. Mirno In udano so pretrpell vse muke in težave, saj so veđeli in bili prepričani, da jim konečna zmaga entente in razbitje stare Avstriie prinese rešitev izpod stoletnega nem§keea tlran-stva in s tem zlato svobodo. Sedaj je ■vojna končana; ententa Je zma^ala; Nemčlja Je poražena, Avstrija razbita. A kaj je s Ko-roskimi Slovenci Pristaši zma*<>-vite entente sona be*u pred premaganimi N'emcl! Vodltellf tn zaupnHd korosicih Sloveficev. duhovnfTcl m učitelji, oosestniki in delavd. odvetinTc! hi profesorjU vsi so morali pobejmiti iz svoje domovine in ponoči v sneeu In nalhni^em viharjn Cez visoke, zasnežene, deloma 2000 metrov visoke zore derati ored podivjanl-ml tolnaml. H so vdrle ▼ lenl. slovensH Pof, Tam fdal te trfoe rontto hi pletHfft. vfaCIJo slovenske mofe in iene ▼ teme Sete li pratilo t ovUo " fr ccvvorttl sloreasto li m >!»■—« !L J"*0*1*^* ln ▼ tem Cas«, ko Je đomafe injdstvo tbasano. ustrahovaoo te poblto ta vintt nad ajim krvavi mač tujerodnJ vojak, naj z bi rajo ententine komisije jMdatke ta gradivo u konečno določitev jezjkovne ta «f»vne mele na Koroikem! Pod avstrij-sklm rožimom w bilo hiukv sedai ie sto-Krat hujSe. Star prittii rmimta. itoidansku munstvo. ARTUR EVANS O 1TALIJANSKEM NASILJU. Bern, 32. januarja. Eden največiih Pnjateljev Jugoslovanov, oublicist Ar-tur Evans pi^e v londonskem »Man-chester Guardianu« o italijanskem na-stltu sledeče. Stojimo pred enlm naj-ostudnejšlh prizorov zgođovtne. ko se hoće velike, od Jugoslovanov obfiudene pokrafkie s silo podjarmiti pod Ual'ian-ski imperfjall/em, ko se hoče Jusoslo-vanskl narod terorizirati in usužnjitt To je oni rod. kl se \c že med vofno na vseh bo;i§čih entente pokazat da razume stremi] ?n!e no združltvl vseh tren jugoslovanskih pl?men fai kl te takoj po razsitlu stare Avstriie stopll ob stran Srbije in entente. Sedaj Dd prlha|a?o v n»ihove pokrajine Itaflfani z KMto ztna-pvalca ter nagona o v Istrf, Dalmaciji in Primorin z met >dami. kl J?h nlhče ne more odobravati. Da se vsled tej^a Širi Italflanom sovražna agitacija, je pač ramoobsebi umevno. to pa Je zopet sad politike loncfonsKe^a tainesa dogovora, ki se Ka Itali'a drži kakor klop in ki Je pravno iz^iibif vso veljavo, ker mu manjka podlace. PROTEST VLADE PROTI ITAMJAN- SKEMU NASILJU NA REKL Beovrracf. 22. januarja. CLj. kor. ur.) Ju.sjoslov-anski don. tirad poroča: Skupna vlada je poveliniku zavezni^kih čet na Rcki ooslala uradno brzojavko, kjer ca obve§Ča o krvavem doKodku maior-ja Milica in jra naproša, nai takoi naj-enereričneje protestira pr^ti takemu zločinskemu postonaniu in ukrene vse potrebno v varstvo nas;h noveljništev ter naših častnikov in moštva. V na-sprornem primeru vlada le more dati za^otovila, da ob prvi priliki ne prtde do mnosro re^neiših po*Uedic. ker je tako postopanie Itali'anov razburilo vse naše častnike in vojake. ZAIfTEVE ITALIJANOV IN RO-MUNOV. Pariz, 22 januarja. (Li. kor. nrad.) Jujroslovanski dop. urad poroča: Itali-jani in Romani razvijaio za svoje zahte-ve veliko agitacijo, širijo brošure in poizkušajo pridobiti javno mnenie za svoto stvar. Poslužujejo se vseh mo-sočih sredstev. posebno tuđi Dotvarjenja statističnih in z?:odovinskih podatkov. Italijani doka^ujeio, da je njihove meje že u^otovil londonski pakt Ro-muni pa utemeliujejo svoje zahteve s tem, da jim pripada vsa južna Ojrrska do Donave. Jugoslovanski krojn opo-zarjajo ententne državn'ke na to. da taka nezaslisana itaHjanska in romanska agitacija povzro!Sa veliko vzne-mirjenje vsejsra jugoslovanskega naroda, Ameriška misli« v Kotom. Beosrad, 22. januarja. (L]ub. Voresp. urad.) »Samouprava« javlja: Pred nekoliko dnevi se je iz Marsillje vmila američka misija, 7 lekarjev, 12 sester, 7 Šoferlev in 5 mehanikov. RazenteEra je Drioeljala 800 ton hrane. 60 ton bencina in 10 avtnmobtlov. Ostali bodo v Kotoru in ondi vršili stalno dobrovoljno službo Protest radi krvaveca HoKođkm trn Refcf. Beoflrad, 22. januarja. (Ljub. kor. ur.) Z Peke ja vi ja jo: Zboz krvavesa do^odka z majorjem Milićem na Peki je s službeno brzojavko obveščen povelinlk zavezniških armad in naprošen. da vložl najenerKičnej-ši protest proti takemu zločinskemu posto-panju in da se odredi vse potrebno, da se prebf val stvo, častnlkl in vojak! na Rekl ščl-tijo, sicer se ne more jamčiti, da o prvi pri-HW ne bo refnejšili posledic ker je to po-stopanje ItalHanov razsrdilo vse naše vojake in častnike. Madfarf prostfo Ftafljane pono^ Lagano. 22. januarja. Rimski listi t>o-ročajo, da ie dospela v Rim posebna odoo-slanka madžarske vlade, da ©Dozori Itali-janske krojje na eminentno nevamost ki erozl Madžarom od strani Ceho - Slovakov, Ju^oslovanov in Romunov, ki hočejo vsi odtrjeati velike kose od madžarske zemlje ter da prosi itaHiansko vlado oomoči. Ta poslanka je razodela Italijanom. da Madžari žele, da se Reka priklopi Italiji, ker bi mogla Roka čfvetl le, če ima za sabo produktivno madžarsko zaledle. Ce pa O?r^ka propade, če se M odvzamelo njeni na'bnljSi deli, potem je tuđi Reka mrtva, bodisi za Madžare, bodJsi italHane »Secolo« pripo-minja k tem izvajanjem madžarske postanke, da njena misija v Rimu ni imela nobe-ga uspeha. Iz Ceho-sIovoSie. Narodno skronaldefrf«. Praza. 22 Januarja (U. k. u.) čeho-slov tlsk. urad poroča: V današnji sefl narodne skup^lne se Je otvorila debata o ob-činskem volilnem redti v CehoslovaSM re-publfkL Poročevalec dr. Mel^ner Je povdar-jal da srre ta predlojfo dalekosežne** po-mena, ker vsebuje tudl narodnostnl oro-blem. Predlojca rnaCi da se bodo vofltve vrSIfe povsem đemokratfeno. Sodelovafe so na nie) vse stranke, tffdi hnrioazOcf. Poro-čevalec Izraza nado, da bodo vse stranke na enak način skupno nastooale tttdi ko bo Slo ra socilalnA In gospodarsko Izenačenle. Predto^a ne služi v pnr! vrst! rarrednfni interesom, marveč shiff predvsem mirod-nnstnlm v^dJVom Bofazen, da W 90 tem ro-innft*n redu on^tVi trorava orenlrro ofl-$1a Iz roV slofev, Vf «0 s svofftn pre*wo-fei»-?«m T»«v^»jinl r\n ofc*fm> fn v r©lre *>!a*H. kf niso dTTnt! irobrafeiie, ]e novcem ne^te- rnćit^na. Wirf*.^ omAica ne T»o sarr»o jtil^JU fm. a*w**1r ♦"<•• w>'»'w» Lll«wafnn. Sor4»nH-*+tPfte stnnVre ncMnett »ry»^f^a n*««i fora* bife sebi ▼ prflo*. ker fek, da ▼ obam so» đeteMo na ptea val nare* li rm wa> f^ortt- PoriM« #r. Frmta je corarfl o smenricaii tega volilneia reda Te so: VoJtlito ravteo ima vsakvTa^nfVe (Pntripvani«*) — Oovnnll so *e on«lanec rWa'xek. ?f^v^*»k fn ^^snlfil. ~r-\ it--ny sn d^^at^ nrpVfnifi yo so ^m frvo_ lili rhie nnsa^^nfh ^dsekov, so razpravo prelomili na jutrie^a pehotne-?a noHa št. 28 m praSke«ra strelskega po!-ka §t. 8. Pntca, 22. jannarja fLJ. k. n.) Ceho-slov. risk urad poroča: čehos!ova$ko mlrtf-strstvo za narodno obrambo nagnanfa, da ie ameri^Va vlada ČehoslovasTci renubliki dala na razr»ola*o 20.000 kompletnih tmi-form ra nfeno armado. Žlilna, 22. lamiarja fT.J. k. o.) Ceho-slov. tisk. urad noroča: Slovaka vlada se 4 .februarja iz Ziline preseli v Požun. li Poiteke. MeJe PoHske. Cvrlh. 22. lantiaria. (LJnb. koresp. nr ćeho - slov. Hsk. urad.I Poljakl bodo na mirovni konferenci zahtevali Gdansko z ibalo, nadnMe Zahodno Prusko, okraja By-vow in rTlblos:, na vzhodu na one mc)e. kl so Jih imelf Poliaki leta 1772. Visla na| bi Mla žila. kl bi «oala!a PnlfsVo z zahodom. Na mirovni konferenci bodo PolKko 7asto-pali Dmowski, Paderewski ln Wasilewski. Mobilizacija sa Pollsk« Pornmnt 22 iaiuarfa fLi. k. n.) Tton. kor. urad poroča: NalvISH pntlskj narodni <;vet noriva vse mi^deniče letnlkov 1W7, 1«o« in IS99 naj se clase v aktivno voJaSko službo. Za poIHro - nkraffn«ko premlrfe . Krakov. T> jannaria. (LJ. k. a.) Ceho-slov. risk nrad ooroča: V Krakov ie do^la anH^^ko - francuska mlslla. da prouči teren poljsko - nkrajfn^esra bolKČa In nosredtije za oremirie med Pol»aVj ln Ukrailnd. An-ele^VI nolkovnik Wade Je odnotnval v Gro-dek, da stopi v zvezo z ukrajinskim! po-oblaiend Naven. 22. januarja. (Ljubi), koresp. urad. Brezžično.) Kakor poroća pariški »Excelslor«t Je angleSka vlada baje piipo-znala sedanjo poljsko vlado s Pilsudsklm na čelo. Naeeit 22 Januarja. (Dub. kor. urad. Brezžično.) Ob sevemo - tzhodni meli Ir-hodno praske« okrožja Oletzka se zblraio Poliaki v čete. namenjene bale zoper bolj-Hevlste. Zaradi začasnega bivanja mnoirjh Polfakov v nemSkih obrne jnih vas eh se opa-zuje to sribanje z nezaupanjem, ker slutilo za tem drtf*e smotre^ Ltot. 22. »anuarJa. (LJ. k. o. — Ceho-slov. tlsk. ttrađ.) I Isti poroča io, da bo oa-pež pozvat po oolfskem nadfkofa hi ukra-JlnsVem metropolita poljski ln ukrajinski narod naj prenehata t sovrazfiostifif. pred-vsem zato, krr se Je PrtČela v Parim mirovna konferenca, kl obeta reSItl vsa sporna vpralanja. StajMaroT. Ti. lannarfa. fLf. k. 0.) Ukrajinski tiskovni urad ooroča: Porodio *eneT*fne*» *taba okrajlnslrera: Severno-7an*dno od Lvnva so nanuđli poljski od-đefM PnbrTvko In so orodrli vanfo. S no-močfn nrebfvafcev se le rMKrefiffa Iffi s wro-thnmadnfn trmel pr^gnag. Pri MlkaHczyna se bo'nfelo. Omf^d na frtmtl mfr, Vn^*'?>~a- 22. **ntm~ia (lj. Ir. a.> U rVvnvl« *l<^rtle le » PaHx rHHnfnvafn n«l|-awo AojposMnstvn. oa se % v^anciMko vfa4o ootrafa o aredttvi comfefletkeita vpra-1 iz Mtilmli Biilaajiita, 22 Januarja. (U. k. o.) Cefioslov. tisk. urad poroča: Ura4pikl tu* kaJSnie podružnice dunajskesa Đankverei-na bi Ansietke - avttrUske banke so danes lačeli stavkati. ' BodJnu>esta, 21 Januar ja CLI. k. u.) OeTskJ kor. urad poroča: Policija Je are ti-mla Šefa prez'dijalnera oddelka mlnistrstva za prehrano Eveena Maricha. ravnatelja dežeinega posredovilnega urada za krom-pir Cvgena Miklosvja ter njesovesa na-mesrnika Prne*ta Laszloja. Aretacfja je v zvezi 2 afero glede krompfrja, pri kateii niso zaračunani približno 4 milijom* kron. Iz Avsirlle. Dnnal. 22. januaria. »Achtuhrblatt« poroča: Nakaznice vojnega posojila, ki se jih oddaja sedai pri državnih davčnih uradih na Dunaju kot davek na vojne dobičke. so narasle na svoto več sto milijonov kron. Vse te svote se bodo naložile v pofitni hra-nilnlcl ter se j'h bo dvignflo sele, kadar bodo dosoela pogaianja med NemSko Avstrijo In sosednimi narodnimi državaml elede raz-delitve bremen vojnesa posojila do za-kJjučka DunaJ. 22. januarja. (Ljubfj koresr). ur.) Ceho - slovački tiskovni urad poroča Včeraj je prispela semkaj franeosko - ro-munska vnja*ka misija, ki se, kakor znano, pojraia zaradi direktne Železniš^e zveze med Bt'Vare^to fn Ptrizom. Misija ostane na D"na'u nekoliko dnl. Rotterdam. 22, lannarja. (L|ub koresp. urad.) Glasom čeho - slova^kega tiskovne-j?a urada pornča »Pailv Mail«: Anele?Va vlada je Izjavila svoje nezanimanje v vora-šanju zd'tiženia Nemške Avstrije z Nem-čllo. KončnI skleo v tej zadevl oa Je oridr-žan svunnemu posvetovanju ententnfh sil. Dnnaf. 22. lanuarla (Irj. k. u.) Dun. k. nrad noroča: PrŽavni svet je oomn^stil Crna Davida, kf so ea porotnfki obsodili na smrt fa vet1erBska rodbine ▼ kaki francosU ko-kaaUL Rasne vesti. WILSON O ZVEZI NARODOV. London, 22. januaria. (Lj. kor. orO CehoslovaŠki tiskovni urad poroča: Glasom lista »Times« je odposlai Wil-son predsedniku meščanskega odbora v Washin^ton nastopno brzojavko: Z veseljem Vam sporočam. da ;e možnost .telede sporazuma o nacrtu za zvezo na-rodov v tem trenotku zelo velika. Pred mirovno konferenco. Pariz, 21. januarja. (Ljublj. kor. nrađ.) Agence Ha vas Doroča: Predsednika Švicarske zaveže Adorja je na kolodvoru sprejel predsednik Poincare. Adorju, vozečemu se v svoj stan, ie prlrcjaio prebivalstvo pri-srčne ovacije. Pariz, 21. januarja. (Ljublj. koresa. urad.) Dunajski koresnondenčni urad poroča: Agence Ma vas obiavlja uradno vest, da ie bilo v torek posvetovanje predsednika VVtlsona, kakor tuđi predsednikcv in minl-strov za zunanje stvari združenih in asoci-Iranih držav v navzočnosti zastopnikov Ja-ponske in sicer v posloDju ministrstva za zunanje stvari. Dopoldne je danski poslanik Scavenius obširno ooročai o položaju v raz-nfh delib Rušile. PoDoIdne se j© oosvetova-nie o istem predmetu nadaljevalo In uoajo. da bodo v seji v sredo zjutraj formulirali končni predlog Razpravljali so tuđi o načinu razdelitve dela na konferenci. Borba ▼ FusIJL Naoen, 22. Januarja. (Ljub. kor. urad.) (Brezžično.) Švedska Doročila Javljajo. da se, umika boliševiška armada vedno dalie. finska ojačenia pomacajo dobro. EstniSkJ ministrski predsednik oriporoča unilo s Finsko. Položaj LftvanskeKa je po Izjavah od tamkaf prihajaiočih švedskih častnikov kritičen K ^vedskemu orostovoljnemu voju za l.etlandijo se Je javilo več kakor 100 častnikov in 400 nio*. Švedski general Hlal-marson poroča iz E«Handsketta. da boljše-viki trumoma beže. Fin^M prostovolini voj orodira i/rednn Mtro. Botiševisti imajo Ie «e sednil del d~*e1e v rokah. Umorili so v VVe^enhersru 500 mn?.. 2ena in otrok. Qo-soodarcVj jn nolitični položaj Estlandskoga ie Izredno težaven. * Proti boljševikom. Ženera, 22. januaria. PaHsid listi po-ro«*^fo, da bodo estonsko - finske Čete za-sedi*? rta nVaz oariSke konference Petro-erad. Od tam se bo Dotem oreaniriral pohod ententinlh čet proti boljševikom. BolJ$ev1§ka armada. Berlin. 22. Januarja. (LJ. k. a.V »Vos- sisehe Zeitung* poroča: BolISeviSke bojne sHe po vsej Pusiji znaSaio 280.000 mož re-jfularnm čet. Od teh je 200.000 mož ob Vol-jd. 30000 v BalriSkfh provincan. 20.000 pri Arhan^elsVu in 30.000 oa Hh koraka proti ooliski meji. ProtfboljŠeviSko Kfbanje nara-§Ča bol? in bolj. Napravljen i© nacrt spora-zumnejja nastopanja proti boHševikom, kl se ?a udeležf ententa. Spomladi naj 35 000 mof finskih vojakov In ruskih prostovoll-cev zasede Petrograd. Priprave se vrše. Stavka v Indllt Amsterdam, 22. januaria- (LJ. k. u.) D. kor nr. »Nieuwe Rotterdamsche Conrant« poroča: V Bomba Ju Je pričelo stavkati 20 000 tvomišTcih delavcev. PrlčaftuJeJo, da se bo stavkarsko gibanje Se razilrila Portnsal monarhija? Madrid. 21. Januarja. (LjnblJ. koretp. urad ) Agence Ha vas poroča: Vlada Je pre-jela od euvemerja v Ponte Vedri poročllo. po katerem je monarhistično gibanje na te-vernem Portugalskem bale zmaeralo, V Portu da se je šesta vila vlada, kl JI nače-luje Paiva Conceiro. Vojni mlnister kabfne-tov ie dosedanli ministrski predsednik llsa-bonske vlade. Telefonske in brzojavne m~ ze med Parizom in Lisabono so oretrgane. Lisabona se fe pridružila gibanju. Bivšega krafla Manuela so v Portu in LisabonJ okll-cali za kralia. Madrid, 21. iannaria. (LJnb. kor. nrad.)' Agence Havas poroča: Na mejo dospela brzojavka Iz Porta javlja, da so včeraj zve-čer proglasili pred mestno hlšo monarhijo v navzočnosti čet. Le v Valend de Mlnho se je branil tamošnji povelinlk. odstrani!! reonbllkansko zastavo, Češ. da ni premasran od monarhistov Zdi se, da pridobiva mtv narhistlčno gibanje tal tuđi v Lisaboni. šte» vllnl republikanci beže na Spansko. London. 21. Jaruarja. (Ljub. kor. or.)' Routerjev urad poroča: »Times« piSeJo. da se ne more orfčaknvari. da bi se angleškm vojska znlžala pred podpisom mirovne po» godbe na manj kakor en mililon mož. fTelsffnjdors, 21. Januarja. (Llub. kor. nr.) Dunalski korespondenčni nrad poroča: V Helsingfors doS'e vesti javljajo, da so estnISke čete osvojile Narvo. Ob tem Je baje pobeCTiil Trockil. ki Je navduSeva! bolJSe^ vike k od poru. EstniŠke čete da so pričele ofenzivo proti Walku. 2eneva, 22. jamiarja. (Lj. k. n.) Ka« kor poroča neki tukajSnjI list je potovanje ^vlcarskega predsednika Oustava AdorJa v Pariz v zvezi z namenom aliirancev, Nem-čijl prepovedarl izvoz denarja. Će bi se ta namera Izvedla. bi to Imelo za Svico uso-denolne posledice. ker ne bi dobila zneska 600 milijonov frankov, ki Jih Nemčija Švi|i dolguje za Industrijske Izdelke. Izoadek te svote bi pomental pravo finančno katastrofo ln bi povzročll nstavitev obrata velikeea števila ?vlcar5kfh rvornic. Rerolln, 22. Januarja. (Ljublj. koreso. nr.) Ceho - slova«V| tiskovni nrad poroča Tz Amsterdama Javlialo: Po vesteh. dospeA llb semkai iz PaHza. je zbomlčnl odsek za ztmanie stvari sklTcs»»i k seji na dan 1. mar? ea t. 1 Oh tej nrilltd bo vrel na znanje glavne obH«e mirovne oogodSe. Oemenv ceai'levo glasilo *L' homme librec pritMV mlnJa k temu: Odlnč^l smo. pri« do rnlrtt fe v mesecn ma^tru, da *e na ta način za^ grvfAvI poml.Tlin^Vo ohdclovanle franeoske grude no vračajočni se vo Jakih. Zbiraite ctearete za shv. -" lettionarie na fronti/ Nnši l"*HnnfirH trne rvmmtkdnto Slavenke, da oh^nmirio po mojtoosti iwrLe Tempsc s dne 4. januari a sledeče: Naravno ie, da bo morala biti razlika med petimi Tele-eilami ki oo se »kopno udeležile voine in ostallmi državami. Med drtarami, ki •o bile z niimi svezane ali združene, 8O bile dve ▼ Toini od rsefta začetka: Belgija in Srbi i a. Gotovo ie, da zaslu-žita ta dva naroda po trplieniu. ki sta ga prestala, posebne narodnosti. Bclsita ie vrhutesra interesirana pri većini vprašani.kiiihjercšiti.To so vsi problemi, ki se tieeio Nemčiie in pa pri afri-kanskih zadevah. Grči i a se nahaia. ka-kor Portugalska v skupini nar odo v. kl so vstonili v voisko pozneie. a rendar prelivali svoio kri na boiisču. V tem položaju se nahaia tuđi RomunHa. da-A je bila niena udeležba prekiniena z mirom sklenienim v Bukare^ti: položaf Ie eprementen v toliko, da ie tajtna porod ha leta 1916. sklenlena med entento in R/>mnni1o. izcrubila svoio mo*\ Poli-ska in Ceho - Slovaska republika se pri znane od zaverr-ikov tako. da ne be nob<*nih ovir pripustiti 1u na mirovno konferenco. JojrosLaviia. pa ie eno n Srbiio. V smislu tozadevnlh sklepov se ie. kakor smo izvedeli iz zadniih portr-ČiL določilo Beleiii in Srbiii po tri sa-Btopnike na mirovni konferenci. 8 urni delavnik na železnicah. Da izboljša družabni položai in ftvljenske razmere svojih članov, ie >Zveza juiroslovanskih železnićariev€ zahtevala med drugim tuđi vpeliavo osemurnecra delavnika na železnicah. Dne 8 januarja t. 1. ie izšla v uradnem listu štev, 33 naredba št. 248. s katero se voeliuie osemurni delavnik. Naredba pa ie bila elede železnic nejasna, ni bilo razvidno, velfa tuđi za železnice ali ne. TsJKoi so začeli razni nemšku-t&ru in druiri Um podobni bratci aeitl-rati med železničarii: erleite. Zvezarji so krivi, da nimamo tuđi železničarii osemurnesra delavnika. Da razkrinka take laži in huiska-riie. ie sklical osrednii odbor Z. J. 2 javen društveni eh od, ki se ie vršil 18. januari a v Mestaem domu in ie bil ne samo dobro o bis kan. ampak tuđi iako živahen Predsednik Zveze, tovariš D e r-ž i č otvori zborovanie in pravi, da ie zahteva Zveze osemurneea delavnika že nad 29 let stara. Takoi dru^i dan. ko je izšla naredba, je imel osrednii odbor seio, na kateri ie dobilo predsed-stvo nalog vprašati vlado, kat ie fflede železnic. Predsedstvo Zveze se ie zela-silo 10. ianuarja pri vladi in vprasalo. kako ie s železnicami S svoiim posre^ dovaniem smo spravili zadevo t pravi tir. Na železnicah se vpelie osemurni delavnik, ali vsak pošten Železničar uvidi, da to pri veeh vrstah ni moffoče takoi, in za te smo zahtevali posebno odškođnino za čezurno delo in smo s to zahtevo tuđi prodrli. To so zelo važna vprašania, kl ie moramo medseboino in sporazumno resiti Kot pošteni Juero-slovani pa odločno odklaniamo način, kakršnesa priporočato in za katereea aeritiraio po prosrah in postalah pod rdečim plaščem renublikanstva razni nemškutarii in medvoini denuncijanti. ki so med voino lizali se in hlinili na-▼ziror z denuncirani em zavednih in po-čtenih iucrosl. železnićan'ov, a sedai ruieio proti Zvezi ker kot zanicevania ▼redni odpadniki slovenske sa naroda ne moreio postati člani Zveze Boiiio se pa trudi metle, e katero hoće Zveza pomesti železničarie. ker med DoS+eni-mi juffoslovanskimi železničarii ai me-sta za liudi. ki so prei nas In na? narod zaničevali. rNaiživahneiše pritrieva-nie.) Mi nočemo takih boiev. kakršni so v Berolinu. mi nočemo nemškeera ziste-ma v naših VT^tah. mi nočemo se klati med seboi in ubiiati drug drueeera Mi hoćemo v službi discipline v korist svojo, naših otrok in naže mlade države, nočemo v službo uvesti strankarake politike, ker slabe posledice bi občutil Ie delavec saro. poznamo Ie stanovske vzroke. ne pa strankarske Bodirao pošteni, boi nat bo dosto-len. ne Da tak. kakrSnecra hočeio VDe-liati pri nas razni crospodie. ki so prei ssnali samo nem£ki In kakržneea so rpeliali razni madžaroni s svoiim Savezom na Hrvatskrra. Na^topite proti takim huiskačem, ki rovariio zahrbtno proti naši mladi Jusroplavlii. nastopite proti narodnim odpadnikotn. ki se sedai skrivalo pod rđečo zastavo ln hočeio pod nieno zaštito lesti kruh v Jueosla-viii. Naznanite takoi vsako tako hut-skariio v službi, da preekrbimo tem javnim Škodliivcem pot v Nemško Av-strijo (Zivanho pritrievanie.) Zveza zastODa vestno koristi rnv Uh članov. ne zanemari a vpra&ania fflede odškodnine za čezurno delo. ne oneea cl ode povišania temelinih plač in vreditve điiet satecradelt zaupaite Zvezi. Tov. R u p n i k prir>oro£a Imblian-skim tovaiišem več etanovske in narodne zavednosti, v kateri iih prekapalo primorski tovariši vsai xa 50%. Opo-zarja, da ruieio med nami razni dunai* eki patriotie. ki bi radi vpeliali Dri nas ruske in nemške razmere. tiier se tru-diio. kdo bo več naerabil in izeesal Zveza se ie vedno boievala za koristi Evojih Članov. Pomacrali smo k zmacri in dosegli smo samostoino državo Za o kraške te stavbe borno že skrbe li, y ntei pa ne bo po Inih iasel za plačance nemških Volksratov. Nikdar več ne bo Tplival pri nas Dunai. oropadla ie £io-riia, pa ne jueoslovanska, pač pa >rdeča<. Osrlasi se še tor Čađe i. kateri priporoča Zvezi vprasanie slede samo* stoinesa obratnesra ravnateljstva T Liubliani za iužno železnico. da se ravnateljstvu na Dunaiu izvije možnost na^tavliati pri nas zopet kake nemžku-tarčke in dniee enake poštenjakom^. Priporoča tovariSem živahno delo vati za svoio stanovsko organizacijo, v kateri smo se zedinili ed nainižjera de-lavca do naivišieera uradnika. da si pri* borimo boljšo bodočnost. Predffovomiku od/?ovaiia predseđ-nfk tov. Deržič, daie Zveza ie na~ etopila s to zahtevo v Beograda in se bo o stvari raspr»TUalo It 4nL ko kU« sele«, miniater Volovi« Is Beograda Priporoča ie eokrai vaem tovariaem, da ajntiraio sa Zveao in zaapaio oared-niemn odboru, kateri bo storil vse. da na« reii vseh tistih. ki so na« do aedai satiraii in preakrbi članom Zveme lepto bodočaoct „Slovenska Sokolska ZieW. Ma đon 6. januarla t 1. skttcato ie predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze informativen sestanek zastopnikov vseh slovenskih sokolskih društev; udeleibu ie bila zadovoljiva, kaiti nad 100 bratov je prihitelo na ta sestanek; najslab-Še ie bila zaštopana Novomeška Sokolska Župa. od kat ere sta bila zastopana samo Sokol iz Mokronoga in Trebnje-ga, ostalim dolenjskim Sokolom nai bo-do za vzgled od po s lanci idrijske in go-riške Župe, ki se nišo strašili vsemogo-Čih ovir, ter prihiteli v Častnem števila v naša sredo. Predno preidemo k nadallnemn po-ročila o tem sestanku, nai povemo javnosti, da na napade, na našo Sokolsko organizacijo, ki se v zadnjem Času po-gnsto ponavliajo po slovenskem čašo-ptsja, ne borno odzovariali — odgovoriti so že naši leziionarii sami — m/ te napade kot popolnoma neutemeljene prezir amo, ter zremo preko niih naorej, po zacrtani poti. v svesti si, da Ie slovensko Sokotstvo med voino in tuđi sedaf na knroškem bojiščn. v polni meri storUn svoio dn\$no$t; čudimo pa se — ln to prfbitemo — da slovensko časopis fe spreicma tn prfobfnje take neosnovane napade na naŠn organizacijo. Dopisnikom dot'čnih člankov pa bode gotovo služila .krt naitočneiši od-zovor, statistika naših Irz'fnnariev, ki sn se horftj na froTrcoski ff soVmski fronti, kat era se srstervf takof. kn bo omvznčeno tfnnfsnvanje z vsemi slov. sokotsktmi drnStvt Na šest on kn steđHa so po naznvorn brnta staroste, »oročila tmnfka. Maza?-nfka. kaknr rna** hlavniniba odseka za sanirani? Sfnv. Sokolske 7vf>?e ter po-rnPffo trhniPnrza "**?£» fPnmfevalcc podr"r/*clnik b*fit Rofan Prcnitr.) Tem pornrfTnrr? sleđ*!! $*> rrmf rr-ferati. kntrri fri^fefn v nose**?? brošuri. h(*r so za list preobSirm. pač pa r>r?nb-čnrrmo ti vse na sestanka sprejete re-solucije, ln sicer: Združenie Sokolstva * Jugoslovansko Sokolstva, fporočevalec brat Eng. Gangl): /. Slovenski Sokoli, zbranl na sestanka dne 6 ianuarja /9/9, izrekamo se za centralizacijo in zedinienje vsega Sokolstva v državi SHS pod praporom Jagoslovanskega Sokolstva. 2. Predsedstvu Slovenske Sokolske Zveze se poveri naloga, da stopi v ta namen v stik z vsemi centralnimi sokol-skimt organUacijami v naši državi, 3. Na prihodnjem občnem zboru Slovenske Sokolske Zveze poda predsedstvo porodilo o uspehih pripravljaj-nega dela ter predloži v sklepanje konkretne predloge. Načelna v prašanja. a) Sokolstvo in politika (poročevalec brat dr. Riko Fax). /. Sokolstvo je nepolitična, tođa vsenarodna organizacija. Kot taka ne služi nobeni politični stranki in družim posamernim stanovskim organizacUam. 2. Dolžnost vsakega Člana Sokol-stva ie, da v zasebnem in favnem živ-tjenjn neizprosno in brezpogojno uve-Havfja sokolska načela. 3. Sokolski vplfv se ne sm? izrab-Vati nlkjer in od nikozar niti v politične nilt v kake drnze nesnkolsk? namene. 4. Clani sokolskih drnštcv morela bttt prinađniki Ie takih pomičnih strani, ki po trffeto snkotskrmn nrozTanrn. 5. Sokolovo je bojna organizartfa, kadar je treba brarr'tl nbstnf in svnbo* do narotin ter čistost narodne misli. b) Sokolstvo ln vera. (fstl porornvalrc.) Slovensko Sokotstvo s poštu je vsako versko prepričanje. Politične vesti. — Za jedinstveno politiko. »Riječ Srba, Hrvata in Slovenaca« Driobčuje uvodnik pod naslovom »Disciplina* in pravi: »Pred svetom moramo umetf jedno jedinstveno politiko. Niti v najbolj postranskih podrotmostih ne sme biti nobeneKa neeđinstva; ne sme se v naši politiki opažati nobenega neso.^lasja med predstavitelfi naše narodne stvari. Ni-hče, kl bo govorU v našem imenu, ne sme dajati povoda za misel. da Jugoslavija ni celota in da se lahko z vsakim njenim dekrni vrte potrajanja na drugi podlatf. Pri drugih državah so naravno takšne možnosti izkifučene. Vsaka izmed njih ima svoje od nikojrar Izpod-Mjano predstaviteljstvo in nihče ne more nit! pomišljati na to, da oi mogel razdvojiti to pređstaviteUstvo. Mi se nahajamo v drugačnem položaja; nas« država Še ni priznana, na$e državno jedinstvo se izpođbija z raznih strani. Povsem prirodno ie, da se bodo vsi, ki iirajo interes na tem, trudili dm iskoristilo vsako razcepljenje, kl bi se pokazalo med namL V tem slučaju bodo nas izigravali jedne na račun drugih in vse zajedno na škodo Jugoslavije. In denuncirali nas bodo — ne brez ospeha — da |e naše narodno jedinstvo laž, da smo prah, v katerem je vsak atom za-se. Do tega ne sme pritl Imamo svoio delegacijo, ki je odgovorna za naSo po-itiko oa mirovni koafereucL Ta dele* gadia nora »vojo pofttto zastoptfi složno la Jednodušno in ves ostali itab tefaiućnih strokovnjakov, vsakovrstnUi pomočntkov in neslnibenih mtopnikov naših intereaor s« mora brezpogoino in brez agovarjanja pokoravati vodstva delegacije. Drugače se nam bo slabo godilo«, najslabše pa našim ogrofeaim krajem, ln bal ti kraj* moralo v svojem lastnem interesa najboU cenitt vrednost discipline v sedanjih težkih trenutklh. Posebno Slovenci bi morali vedeti. da z nervoznim radikaliziranjem in bres-obzirnim povdarjanjem svojih separat-itih interesov samo škoduiejo celotl, a Še več sebi. Ako ne bo med nami do-volj samoobvladanja, ako borno dopv-ščali, da brani vsakdo, kakor najbolje zna brez ozira na celoto, ono, kar misli, da mu je najbližje in najdražje. bo država Srbov, Hrva tov in Slovencev, me-sto da bi bila svobodna ln silna, raz-padla, a veliki deli našega naroda bodo zopet podlegli tujemu robstvu.c = Ceul napram jadranikamn pro. blemu. Pariški »Narodni Listy« prina-šajo vrsto člankov iz peresa vsenćili-škega profesorja Kyberla, uavečih se z razmerjem med češkim narodom in Italijo. Pasus, ki se tiče Jadrana, se glasi: Italija more svoje razmerje do Češke premotrivati z dvojnega vidika: na enem bi bilo jadransko vprašanje, na drugem direktni politični, gospodarski in kulturni odnošaji. Za sedaj se ni niogoče izraziti točno ne o enem, ne o drugem. Samo to Je gotovo, da Je v korist same Italije, da obstoja Češko-slovaška država moćna kakor tuđi, da Je Jugoslavija močna, ako Italija dobro razume svoje interese. Zdi se nam, da bo Italija, ki je vojaško in gospodarsko mnogo sJabejša od obeh svojih tek-inecev na Sredozemskem morju, Angle-ške in Francoske, znova prisiljena, skleniti novo trozvezo in to pot s Cehi in Jugoslovani. Kolikor močnejši bo vpliv teh dveh držav na Balkanu, toliko večja bo potreba trozveze za Italijo v interesu njenega gospodarskega tn kultumega delovanja. Po naSem skrom-nem mišljenja je pogoj za to, da Italija omeji svoj jadranski program na mero pravične r^ltve. na priznanje nespor-nih jugoslovanskih pravic in da vsled tega Jadransko morje ni in ne more biti »mare nostro«, marveč samo skupno slovensko - i talijansko morje. Pri reSe-vanju tega problema ni glavno, paziti sr.mo na korist dotičnih držav, nego radi na interese samih spornih mest, ki brez slovanskega zaledja nllcakor ne morejo napredovati. Da hna rudi Češka na vzhodu Jadranskega morja svoje življenske interese, tega ni treba nlko-mur posebei razlagati. = MI in Cehi Zagrebšira Riječ« piše: »Razmere so drugačne za nas, dru^ačne za Čehe. Zato se njihova politika danes ne more v vsakem ozira kriti z našo. Toda temu nišo krivi oni in radi tega iih ne kaže napadati. Sile, ki so močnejSe kakor oni ra mi, so mo-mentano postavile Čehe v drugo pozicijo, a nas v drugo. Iz tega pa seveda se ne sledi, da se je razbila zveza med nami, ki ni samo zveza srca, nego tuđi zveza interesov. To zvezo pa je treba pravilno poimovati! Tuđi mi bi ne hoteli imeti takšnih zavezniških obveznosti, ki bi izkljačevale vsako svobodo naše države v razmerja napram ostalemn svetu. Zategadelj tud! ne moretno od drugih zahtevati takSnih obveznosti na-sproti sebi. Takih obveznosti ne more-mo zahtevati od nikogar. pa tndi ne od bratov Cehov. Istina je, mi želimo — a gotovo tuđi oni sami — da naša zveza ne bo samo »diplomatski instrument«, niarveč, da ima tuđi močnejši temelj, nego je hlađen pofitičen račmt in da ima višji cilj, a ne samo smer, ki je strogo določena v točkah zavezniške pogodbe. In takšna zveza se bo nesporno oživotvorila. Da danes te jve-ze še ni, je razlog ta. da smo tn! in Cehi za takšno zvezo preslabi. Ali ako smo v tem položaju sedai — v tem nenor-malnem in prehodnem stanju, v prvih dneh svojega samostalnega državnoga življenja, iz te?a še ne sledi, da borno trajno ostali nesposobni za takšno zvezo.t = ItattiansU narod mora raznefi tuđi tuje borbe in tuje trpljenje. »Seco-Ich prinaša iz Londona dopis, ki pravi med drugim: »Ko je Italija stopila v vojno, ni nikdo videl možnosti avstrij-skega razsula in rudi ne italiianskl dr-žavniki. Traktat, doiočen takrat s strani zaveznikov. Je slonel na kriteriju ob-rambe proti sovražni državi, katere pomorska sila se ni smela omalovaževatl, zlasti na evidentno strategično inferi-joino italiiansko obal na Jadranu. AH tri vojna leta so to Činjenico popolnoma i7prememia. Položaj nove države, nastale med Donavo in Jadranom, se mora presojati pravično, tako da ne postane razlog za nove nerede in nove vojne. Sedai je na mirovni konferen-d najboljša prilika, da se ponovno urede traktati, tako da bo prav za oba naroda. I talijanski narod, kl se ie borU ln trpel na posledicah vojne, mora raz-ometi tuje borbe hi tuje trpljenje bi de~ lati za pravtčen ln trajen mir, tako da ne bo ostalo »ovi (talijanski generaciji delo osvobojenja izkvaiieno po neveičt rold preživele diplomacije. = Kako noče4o HahTanl indniM Ingoslovanskl hiulantU—i? >L*Awe-nire dv Italla« pile: »Ker je otopila to, da bi se zadovoljilo Jngoslovane, na| bodi Italija svojo pot, ne z namenom. da bi Ufa žalila aB zadovoljevabu marveč da vantje svoje zakonite interese. To pred vsem. Potem naj uvede sistem, ntočan hi sladak, moćan prod ravarjem, sladak naoram ljudstva. Kmetske mase nimalo političnih aspiraci) in kadar čutijo, da se jfli spoštnje glede jezika in vere, bodo tuđi gospodarsko podprte, ljubile novo Italija kakor so njihovi očetje ljubili staro ĐenečUo. Nikake od* ftittve več nego Je potreba, na todl no- beno nnnl g ntopUticnm ozirov: afl bo-Uf, ne odreiuno niti pedi, ki nam ne pri-Uče, kajti to bi bilo zares izzivajoče, pa tndi ne pedi manj, kar nam gre, kajti generoznost bi se zdela Jngoslovanom slabost In slabost provzroča vojno isto-tako kakor prepotenca.« Odgovor na U izvajanja je kratek: Naj Ie pustijo v miru, kar Jlm ne pritiče. pa nastane ta-koj dobro razmerje med Jugoslovani in ItelijanL = Nov trt v Novein Sada. Pod uredništvom JaŠa Tomiča Je začel v Novem Sadn izhajati zop^t ^rbsko radikalni list »Zastava«, ki je bil od madžarskih oblasti ob pričetku vojne ustav-Ijen. »Zastava« naznanja v svojem prvi m listu V programatičnem uvodniku. da bo zastopala načela demokratične ureditve države S. H. S. na podlagi bratstva, svobode in enakosti Stanovanjska beda. V očiffled velikemu stanovnniske-mu pomanjkanju zlasti v mestih s\o-venBkei?a dela države SHS ie Narodna vlada v svoii seii dne 17. ianuaria 1919 na predlosr poverieništva za sociial-no skrb sklenila novo naredbo, ki se v ▼eć točkah bistveno razlikuie od naredbe št. 180 (ut. 1 XIX). ki ie daiala ob-ćinam pravico, da poseeaio po gotovih stanovali i ih. 2e po stari naredbi ie bilo treba prUrlasiti vsa dvoma stanovanja v enem stanovaniskem okolišu. dalie prazna in nezadostno porabliana sta-novania. Poleer teh priiav mora t>o sedai velialoči naredbi imetnik stanova-nia naznaniti vsako etanovanie tekom osmih dni po tozadevni razelasitvi e strani občine. ki obseera več sob nesro stanoval<«v in V6ako stanovanje r. več kot dtirimi etanovalnimi prostori; Ie rodbinam. ki šteieio osem in več oseb ie prilaviti žele ono stanovanje, ki šteie 5 in već sob. Dele takesra stanovania mora ob-čina saseči v prid tištim osebam, ki imaio v dotični občini domovinsko pravico, t. i driavnim nradnikom in onim. ki iih siliio nuini vzrokL da tn stanu-ieio, kakor becnncem, nastavliencem ini. železnice itd. V mestih z la«tnlin Statutom, torei r Liubliani. Mariboru itd ie pridelien mectnetmi magistratu stanovaniski so-sret sestoieč iz posebneffa zastopnika hižnib posestnikov in naieTnnikov. ki iih na predio? stanovaniskih. oz. 6trv kovnih ore-anizacii imenuie Narodna vlada in zaupnika le-te. Ta vrši vse do^Snoett ki gredo po tei naredbi sžcer občini. Ta sosvet ima n pr. v Liubliani glasom § 18 te naredbe pravico, da brez odra na obstoiecb naiemno pogodbo in na obstoieče odpovedne pravi-c© in navade % odpovednim rokom 14 dni — 4 tednov odpove stanovanie onim oeebam, ki nimaio tu domovin*ke prar vic© in pa odpuscenim tule rodnim državnim ualužbencem S to novo stanovanisko naredao si Ie dala Narodna vlada moćno orožie v roke. Stvar stanovaniskesra posveta na mestnem magistratu v Liuhliani ie ee-dai. da io irraia. tako da bodo one rodbine, katerih možie 60 pokličani v sluz"-bovanie v Lfubliano. dobile ▼ kar nai-kraiSem iasu primerna etanovania in da- na druari strani ne bo delal krivice onim ▼ Liubliani zđai stanuiočim osebam. ki imaio res tak?en opravek tu. fcl služi iavnemu priđu. ObČinstva pa opozariamo. da na-nanl vsa ona stan r> vani a obalni, ozi-roma stanovaniskemu posvetu, ki iih 1e treba- glasom te naredbe naznaniti. Obline in 8tanovaniski sosveti iroaio na-loeo. da strogo pazilo na one. ki bi tega ne storili in da ilb kaznuieio v smislu § 21 te naredbe z arlobo do 5000 kron ali z zaporom do 6 tednov. kateri kasni se izrečeta lahko tuđi druga po-leg dru?e. Tako bo vsai £& enicrat pomagano stanovaniski mizeriii Narodna vlada si ie pač svesta. da pomeniio te določbp seroH Drovizoril in pričakuie zlasti od mestne obfine liublianpke in nienesra stavbnega nrađa, da se bavi z vpraša-niem. če ne ka**» postaviti na linbiinn-skem poliu soHdnih barak tk> holand-skem vzorco. dokler ni mopoSe zidati slasti his s malimi s tano vani i. lugoslovanski begund. V kratn Rottelo fCampobaFso). Đratui Franr iz Gorice. Bratu* Marila ix (Jorlcse, Bratuž Jo^ip iz Gorice. Bratu* Ana iz Gorice. Bratuž Loize iz Gorice. Bratuž Franc iz Gorire. Kođe-11a Mariia iz Gorice. Kodelia Franc tz Gorice, Kodelia Josinina iz Gorice, Kodelia Stanko is Gorice. Cei Stefan i« Gorice. Cef Marila iz Gorice. Cei Petru-ska iz Goric«. Drašček Anton iz Gori-o», DraSček Katarina iz Gorice. Simčič Gisela is Gorice. Peršolia Mariia iz Gorico Soli« Katarina iz Gorice. Peli-oon Katarina iz Gorice. Kracreli Ana Iz Gorico, PodberšiČ Ana iz Gorice. Li^en Lneiia Is Gorice. Leb«n Blaž iz Gorice. Ciglift Frftn^iSka iz 9tev#irianA, Knez Katarina iz ^teveriana. BiFail Loizka iz Gorice. T^eban Urštila iz Gorice. Tul Tereza is Gorice. Leban Mariia iz ftt Petra. Ceian Lnciin is 8t Petra. Do-Ijak Frančiska i« Pevme. Simčič Josi-pina iz Gradišća pri Ločniku. Simčič Petruška iz Gradišća pri LoSniku. 6im-€!e Marila is GradiSSa pri Ločniku. Simčič Joftipina iz Gradišta pri Ločn!-ka. Simčič Gačoer iz Gradišća pri Loč-nikm. Slm«« MelaniU iz Gradišća pri Locnikn. Tronkar Franc iz Gradi&a pri Loćniku. Tronkar Karlina iz Gra-diAČa pri Locnikn. Tronkar Marila iz Gradišća Dri Locniku. Tronkar Albert U Gradišća pri Locnikn. Tronkar Eve-lina is Gradišća Dri Locnikn. Tronkar Franc is Građisča pri Locnikn Reia Marija is Gradišća pri Locnikn, Tinta Tereza Is Kamenic pri Kanalu. Tinta Frandi&ka is Kamenic Dri Kanalu. Tinta Marila is Kamenio pri Kanalu. Tinta Anton is Kamenie pri Kanala Vseb ■kupat 48. V kraiu Umri fCampobasso) Gor-ian Evgenii is Gorice. Gorian Kristina ii Gorice, Gorian Draga iz Gorice. Gor-1an EUzabeta iz Gorice. Gorian Liud-nrfla is Gorice. Gorian Krist iz Gorico. Gorian Eveenii iz Gorice Bednafik iTa« is Oorioa, B«dnaxik Elisa is Go- rio*. BađnaHk Lađko is Gorice, Bod-nafik Ivanka iz Gorice. BednaHk Josip iz Gorice. Klavčič Jakob iz Gorice. Klav&č Viliemina iz Gorice, Klavčič Izidor iz Gorice. Klavčič Herman is Gorice. Klavčič Silvan iz Gorice. Zida-rič Mariia iz Gorice. Zidari? Stefaniia iz Gorice. Zidari« Ruđolf iz Gorice. Zi-darič Ana iz Gorice. Sulieroi Martin iz Gorice. Suligoi Uršula iz Gorice. Buli-go1 Darko iz Gorice. Jenko Anton is Gorice. Jenko Amaliia iz Gorice. Jenko Herman Iz Gorice. Sižmond Mariia iz Gorice, Sižmond Josin iz Gorice. Sit-mond Elza iz Grorice. Golob Mariia iz Grorice, Golob Marila iz Gorice. Cei Andrei iz Gorice. Cei Mariia iz Gorice. Urdih Amaliia iz Gorice Urdih Amaliia iz Gorice. Bensa Franc iz Št Mavra. Bensa Katarina iz St Mavra. BaSkar Franc iz Gorice. Toplikar Viktor iz Gorice. 2bona Ivan iz Gorice. Kumar Franciska iz Gorice. Kumar Emiliia Iz Gorice, Figeli Josipina iz Pevme. Leban Mariia iz Gorice. 2bosrar Mariia iz Gorire. Furlan Mariia iz Gorice, Kome! Katarina iz Gorice. Bone Anerela iz Gorice. Sirk Josip iz Vipolž. Sirk Katarina iz Vipolž. Sirk Ivan iz Vi-nolž. Petarin Anton iz Mose. Petarin Karlina iz Moše. Petarin Loize iz Moje. Petarin Lučna iz Mose. Vsoh skupal 56 V kraiu Larino fCampobaPso>. Pod*rornik Margarita iz Gorice. Pod-crornik Mariia iz Gorice Pođsrornik Franriska iz Gorice. Goriup Katarina iz Gorice Goriun Franc iz Gorice. Goriup Julii iz Gorice. Goriun Ivan iz Gori ne. Goriun KornelH iz Gorico. Ličen Mirko iz Gorice. Kozman Mihnel iz Gorico. Furlani Ambroz iz Gorice. Furlani Franc iz Gorice. Furlani Josi-pina iz Gorice. Furlani Anton iz Gorice. Furlani Milena iz Gorice, Furlani Eleonora iz Gorice. Ficl Franc iz Gorico, Kuraar Rozaliia iz Gorice, Kumar Slavica iz Gorice. Kuraar Pavla iz Gorice, Kumar Teodor iz Gorice. Benede-tič FrančiPka iz Gorice. Benedetič Stanko iz Gorice. Beneđetifc Marila \r. Gorice. Pavšič Luciia iz Gorice. Pisk Mariia iz Gorice, Boltar Andrei \% Gorice. Boltar Mariia iz GoriVe. Boltar Josipina iz Gorice. Boltar Toreziia iz Gorice. Boltar Emiliia iz Gorice. RHa-vic Josipina iz Gorir«. Bensa Anton tz Podsabotina, Bensa Katarina iz Pođsa-botina, Terpin Anton \z St^venana, Maraš Mariia iz Števerinna. Fiel Fmi-lii iz Steveriano. F15I Emiliia iz Šte-veriana. Fi^l "RoznliH iz SteveHana, Kristinnčič Mariia iz fiteveriann. Soban Aloiziia iz Gorire. Howanski Rozaliia iz Gorice Vseh ekupai 42. V kraiu Portocanome CCampobaupo). Bacer Mariia. 2 ose>>i iz Gorice, Kumar Amaliia iz Gorico. Koeoi Jožefa. 4 oveli«tvo, pa Ćastniki teara nišo dopustili Na koncu eem vendar izročil porclistvo srb-skerau podpolkovuiku 2ivkoviću, sam, \% lastne iniciiative in celo r>roti volii velik»i?a dela castnikov. Podnolkovnik fcivkovir* ie tuđi bil od 24 novembrit dalie polkovni novelinik. on ie vedel vse, tuđi za inoie denarno poslovanic in ta odlični častnlk me ie nred moiim odhodora iz Odese po erbski navadi ob-fel in dr. Gosar ie lahko prepričan, da se od niecra ne bi tako poslovil in zato ie dr. Gosar tuđi ušel iz Odese s pol-kom. ne da bi to lavil polkovnernu t»o-veliniku in era vprašal. ako pravilno pontona. Seveda: >m\ smo civilistic. Na častnike polka nai se dr. Gosar ne pklicuie. ker pritrdil mu bo samo ▼oini kurat in nieerovi ter Gosarievl ožii somišliemki — sploh. oni. ki so ves <^a>s pri trenu iedli. irili in bali se. Da se dr Gosar norduie iz >na-rodneira iunnštva<. se ne čudim, ker !o v Liubliani še več takih liudi. ki ne samo Ha nišo sledili klicu domovine, tem-vec se se narčuieio iz onih. ki so temu klicu sledili S tem kon?iiiem in se oglasim še-le potem, ko sodišce izreče svoio besedo Milan Plut. Vesti iz primorskih dežel. TržaSki župan dr. Valerio ie hodil v Rimu. kakor ie razvidno iz poročil v italiianskih listih. od Ponciia do Pilata, poročal ie. priporočal in prosil. Iz poroci 1 fe zopet razvidno, da so mu ob-liubliali to in ono. tako da se ie moral vrniti ves poln obliub Jtaliia pa ne sama nahaia v skripcih in nima niSesar preved, tako cla bodo obliube ostale paC !e obliube. ki bodo delale dr Valerijln še velike preerlavioe. Nezadovolinost ▼ Trstu narasča, Preiskara pri anrovizaeilski koml-siii y Trstu. Na zahtevo tfuverneria Pe-titiia se je uvedla pri aprovizaciiski komislii preiskava, da se doženeio eventualne nerednosti in primejo krivci. Italijaaski list nroti fnmooakte festnikom na Reki. Rimska >TribuMtc prinftift dopis z Rake. t katew m 16. štcv. „SLOVENSKI NAROP% dne 20. januar)« 1919. Stran 5« bnđko pntožuje. kako da >žaliio< fra»-coski oficiru italiianske voiake in ofi-cirie dan na dan Dopia pravi, da i© zalostno. da nosno francoski ča*tniki jusroslovanske kokarde, v kavarni ie ostentativno neki francoski častnik vil lusoslovansko zastavo proti navzočim nalnanskim oficiriem Te dni so prire-rtili oficiru nogometno tekmovanie pa so povabili samo Anerleže in Amerikance, itahianske oficirie so pa pro-z™.. — Vldi se. kako Italiiani neradi vidno vs&ko priiaznost Francozov do .Jucrosiovanov in kako žele, da bi se Hrancozi pridružili italiianskemu div-laniu nroti Jiiffoslovanom. »Ju^oslovanska evinja*. Z Reke porocaio: Na Reko se ie vrnila te dni babica A. Zuoančič in se nastanila za-casno na Mlaki Dri neki znani tro^pei Ta ie povila dete in babica ie priiavila porod redarskemu zdravniku Italiiana-su dr. Jellouscheffffu, ki io ie onsoval na naiersi način in zarohnel nad nio* vi. iueroslovanska svi ni a. kako se pre^ drznete bivati v Italiii! Hotel io ie kar lzernati iz Reke. Slučai ie naznanien na-rodni vladi •* i«? °*,°£a ^1*1** Poročajo: Postopanie ltalijanskin čet na otoku ie errozno Na vse moffoče načine teroriziralo prebl-valstvo. Svoie čete nameščaio v Solah v citalnicah in dnurih narodnih insti-Uicijah z očitnim namenom. da ustavilo njihovo delovanie brez formalnoga raz-pusta. vse prošnje, protesti in pritožbo pri italijanFkem povelistvu so brez-uspešne Kar dane? obliubiio. iutri Pt>-paziio. Za stvari, ki so i ih rekvirirah, ne napišeio nikakesra potrdila pa tuđi oe plačaio nič Znano ie. da so na Reki m v Puliu uerrabili velike zalome moke in druffeera živeža. sedai pa dolaio a tftfni nažimi živilj nainesramneišo pr»-paerando za Italiio Svećenikom, učiteljem in drugim intplisrentom pretiio z internaeiio in deportaeiio v Italiio Ju-eoelovanske urednike čikanirnio tako da moralo zapustiti službe — V Vrb-n i k u ie bilo prišlo do spopada radi italiianskecra izzivania Italiiani po navalili na nie e pu^kami. samokresi, roć-nimi eranatami in stroinjmi pu^kami. 21 mladenieev ie bilo ranienih in nekaj zen. Na italnanpki strani Fta bila dva tRŽko raniena, 10 druirih lahko. Druei dan so lovili one. ki so iih smatrali za provzročitelie. ali mnosi so iim ušli po morvu v varnosti poči. Tako ie tukai. na Crosu in Lošiniu postopaio se mno-£TO huiše. Dnevne vesti. — Xe Čakaite! V Liubliani ie bilo v času od 13. do 20 t. m. žicosanesra pri komisiiah denaria komai za dobrih 10 miliionov kron. Seveda ie po drusn strani naval na banke in hranilnicc ©srromen. Toda po mestu kroži še đanes skoro več nežieosanih bankovcev. ne-ero žierosanih Liudie modruieio pa tako: Ali nai erem vsak dan štemoli&t nanovo one bankovce, ki iih na trsru ali v prodaialni pri meniavi sproti dobivam? Ali ni bolie. da se iih znebim in selo zadnji dan ali zadnie đni neeem . h komisiji tisto. kar mi ie neštemplia-\ nesra ostalo v rokah. — Ta loslovanski shod se vrsi ▼ nedelio. dne 26. prosinca 1919 v Oušta-niu v Mežiški dolini na Koroškem. Spored: Ob 9. uri plavn^stna služba božja na Glavnem trsn. nato zarrisecra koroških iusroslovanskih voiakov in plavnostni eovori Jucoslovani! Pridi-te v obilnem številu na ta shod. kier proslavimo našo svobodno Jucroslaviio in ob enem protestiramo proti nesram-ni požrešnosti Nemcev in Italiianov. V nedelio vsi v Guštani. — Kraievni odbor JDS v Kozkm ie na svoiem shodu dne 18 prosinca t. I. sestavil sledeči odbor: Ivan Krainik. nadučiteli predsednik: Rudolf Kramar, not. kand. podoredsednik: Iaro Haupt-man. učitelf. tajnik: Robert Ivanuš, učl-teli, biasainik. Odborniki: Aloizii Ho-čevar. sodnik. Anton Vertoveek. do-sestnik. gdč Tilčka Prešiček, posest. hči, Jože Jurak, odvetniški uradnik. Kot zaupnika za elavno zborovanie eta bila izvoliena: Anton Vertovžek in Fran Leskov^ek. ▼ izvrševalni odbor pa Ivo Krainik — Podpora TisokoSolcem. Z» pod-poro v 6vrbo studiranja ▼ inozemetv^t ie prosilo 192 visošolcev. Narodna vlada bo dala podporo tištim potrebnim diiakom. ki ne moreio nadalievati rvo-iih studij v Zaerebu V ta namen s« dovoli sa dobo do konca tekočecra Sol-ekejara leta poverjeništvu sa uk in bo-gočastje kredit do zneeka 120.000 K. — Slovenski đel ■roetnišk© r»»-stave ▼ Parizu, ki se priredi ob prillki mirovne konference, uredi slikar Iva« Vavpotič. Potne 8trošk# m Dlafca .. ..T J*k« ▼»*■• a» to—V9* im iste-^lalee. Gospod Jaromir Bruia. def 6e4ke trrdke Karei PeUelt ft Bruia, Prekomorski eksport in import v Pra-Ki. ie došel v Liubliano, da stof>i v tr-Kovske 3tike i ruLaimj trirovci in industrijalci, slasti v kemikaliiah, tekstili-lan, olju, maščobab. porcelanu, steklo, mineralnih produktih. po Hede lakih stroiih itd.. ki bi iih tvrdka moela dobaviti v Sloveniio Govoriti ie možno ž num danes in iutri (četrtek in petek) v notelu Strukeli in aieer od 2 do 6. po-DOldne. Odtod odpotuie v Zagreb in beoirrad. Podrobnosti se izvedo tuđi v trKovski in obrtniski zbornici — Svoieća-sna obiav* o kratsanju roka za nakladanie in razkladante b* razvoliavi ter stopilo zonet y veliavo normalni tarifni roki Tuđi pri prometu na vlacilnicah se računa io navadni pogodbeni čaai — Naredba poverieništra sa uro-met. Vsi tarifarični razsrlasi. uvedonie novih tarifov. dopolnitve. preraembe lu razveliavlienia se bodo pravomoćno objaviiala začasno v Uradnem listu Narodne vlade SHS v Liubliani. — Sol in vžuralioe bo na notu. Z Dunaia poročajo. da so za Sloveniio nakupljena sol in vži^alice že na potu v našo državo Naža vlada po^lie v kompenzacijo pričetkoma prihodnie-£ra meseca v zmislu dogovora z Avstri-io uekai vasronov moke in /ižola ua l>unai — Obrtno pospesevalni nrad države SHS. Zavod za pospe^evanie obrti na Kraniskem se ie spremenil v Obrtno pospeševalni uriid države SHS. De-lokrosr novesa urada ostane v bistvu isti. RazMri se Ie v toliko, da iz nie&a nišo izkliučeni veleindustrilci —^ Oddafa deraohilizaćiiskecra bla-sra. Kmetie. ki žele dobiti predmete iz demobilizaciiskesra blasa. nai se zcla-se pri poverieništvu za kraetijstvv. obrtni ki pri obrtno pospeševalripna uradu. trgovci in industriici pa pri Tr-srovski in obrtniški zbornici v Liuo-ljani. — Debatni večer »Socijalistične drnžbe« ?e vr^i danes. ćetrtek ob S. uri zvečer v realki I. nadstrooie. risalnica Debatni predmet: Masarvkova poslanica«. Gostie dobrodošli! Zadnii debatni večer ie odpadel vsled hipno im-stalih zaprek. tako da sa. ni bilo več možno preklicati. .— Vprašanje odpovedi in ođdaje trafik. Narodna vlada ie naročila p*>-ver.iepištvu za finance. naj pe odpove-do trime.^ečno vse poirođbe s trafikanti in se oddaie trafik na novo rarpiAeio na korist invalidom. S tem Narodna vlada ne namerava zadeti potrebnih lmdi. ki iim ie posest trafik Živlieniski DOffoi. marve«? hoče samo v korist invalidom revidirati nekorektnosti s soci-ialneara in narođnesra stali^ča, ki so m? doa-aialepri oddaii trafik v bivSi Av-striji. V zmislu tesru ^klena izda pu-verjeništvo za finance naredbo, e katr>-ro se odoovedo trimesečno vse poirod-b s trafikanti in se nanovo razpiseio oddaie trafik. Vsak dosedanii naien.-nik ima pravico prositi za zopetno pt*-delitev. Prednost pri novi od^aii trafik imaio dosedanji naiemniki. ako so potrebni, sicer pa invalidi — Izdelava bakrene fraliee. Narodna vlada ie rooMastila roverieni-štvo za iavna dela. da izvrši vse pređ-priprave. ki so potrebne, da se začne Dri nas izdelovati v zadostni množini bakrene eralice za potrebe iuffu-slovan?kih vinosrradnikov. Tak isto su nai tuđi prouči proizvaianie elektro-litneera bakrn — Uvedb^ po^topanfa da se pro-firlasita za mrtva. Franc Plevnik. po-sestnik v Looru pri Pilptaniu. okrai Kozie. roien dne 1 decembra 1SS0. se ie pri 12 poljski komr>TiTiiii 15 pehot-neffa polka, vojna pošta št. 80. udeležil boiev zoner Ru=>e ter ie z^dniir poro-čal o sebi dn^ 24 inliia 19J5 Od tedai se posreša. Po prošnji nteeove žene Juliiane se ie uvedlo postopanie, da se poerrešanec procrlasi za mrtveera Vsak-do se pozivlje, nai iznoroči ali celiska-mu okrožnemu podisfu ali pa pkrbniku dr. Ivann Barlf»tu. notariu v Kortem, kar bi vedel o im^novaneTn — Leta 1893. na Vrhniki št. 122 roieni po^est-nik Ivan Rode se ie kot lovec 7 lov-skeffn bataliorsn leta 1915 boieval zo-ver Ruse ter ie baie dne 6. septembra 1915 umri v Kolomeii Od tedai vsai ni nobenecra elasu več o niem Po prošnii niea-ove sestre Frančiftke 1e uvdeno postopanie da re poiTrežanec proelapi za mrtveera. Kdor bi o niem kai vedel. nai izporoči to deželnemii sodišču v Liubliani. — Beznnvem v pojasnilo. Ker si besTinri radi naknadne becun-ko pod-pore po § 9 drž" zak z dne 31. decembra 1917, drž zak. Stev 15 ex 191 s ni>o na ja^nem. nnznani tem po^om oddelek: Skrb za voino besnin^e v T^fibljnni. ^'i v smislu člena III. naredbe št. 278 uradnesra lista, okrajna crlavarstva njih sedanieea bivališča Ie onim lahko pri-noznaio naknadno besrun^ko podooro. kateri nedvomno fjoknžeio, da te Dodpore se ri?o preieli. Vsnk besrunec mora toraj doprinesu uradno notrdilo od okrainesra trlavrsrstva nieerove^a preismVcrri bivali^ća, da mu naknadna podpora 6e ni bila nakascana. oziroma od pristojneffa davčn^ira urnda. da mu še ni bila izplač.ina. T>rez takesra potrdila se mu naknadna podpora ne moro izplafati — Državna nodnora priulažpnim brezposelnira v Liubliani. se nnkazule veak oetek od 9 do 11. vre dopoldne na magistratu fbivša mc3tna posredoval-nica za delo in stanovanja) — Dr. Ldscbner-Maderieva nstas«' va za vdove in sirote zdravnikov za 1. 1919 se bo razdeljevala v februarju Prošnje, opremljene z oblastveno potr-jenim uhožnim spričevalom. ie poslati odboru društva slovenskih zdravnikov do 15. februarja — Stiridesetletno. oeimraa dvajset-letno delovanie pri isteci podietin. Pri rnkaiSniem izdelovateliu dežnikov L MikuKu praznuie te dni ca. Anica Er-j a v e c redko »lavlje 401etneea aluibo-vanja kot eivilia ▼ enem in istem pod* letiu. Knjicovodja g. A. V i d i c pa slavi istoćasno 201etnico svojeca shiibo-vania ietoUm Razun teb dveli pa so zaposleni pri trrdJri med dmriml ie trije uslužbencf • eluibeno dobo nad 20 in 30 let. — Objava. Vaem svojim eeai obi-skoTalcem nafte kopeli vliudno nasna- tel in »troi ništa yeo porabna. oitr am ae isplaČa popravilo, valed česar se Ie potrebno ukrenilo za nabavo novega kotla — Vodstvo konaližča Slon U«rf ie v Trebniem kot irtev ^panske boleeni v 30 letu t>. Viljem Tomic ml Posrreb sm vrži iutri Na cinnaaiii v Neven mmtm 1e namestiti etalnega šolakera s 1 a ff o 8 sistemiziranimi ^lužbenimi preiemki, s pravico do službeneea stanovanja In službene obleke. oziroma denarnetra namostka zanio Prošnje se nai vlože do 31. marca 1919. pri Vižjem eolskem svetu v Liubliani. Društvene vesti« — Društvo in*>nier|ev v Ljubljani vabi vae elane na razifovor o našem tehničnem visokošolskem vprašaniu v soboto 25. t. m. ob 8 zvečer v dvorano mestnesra niacistrata. — Društvo blovenskih adravnikov vabi svoie elane na redni občni zbor, ki se vrši 30. ian ob 4. popoldne v mti-Kistratni zborovalnici — Obenem na-znan i a, da bo_ ime) g dr. Matko v de-želni bolnici Tdnevni teoretično-prak-tični tečai o patoloiriii in terapiji malarije, ki se začne v sredo ali čefcrtek (2y. ali 30. t ni ) Čas predavan i a od pol 8. do 9. dopoldne Zdravniki. ki se nameravaio tečaja udeležiti, naj ee jtritrla^iio vodstvu doželnih dobrodel-nih zavodov do torka 28 t m — l'stanovno škonš^ino Osreduie-ra društva fttavbinskih delavrev na slovenskem ozemlin države SHS se vrsi v nedelio. dne 26 ianuarja 1919 ob 9 uri dopoldne y restavraciii >Na-rodnesra doma< v Ljubljani. — Tehniki. strojni in stavbni na Slovenskem. .se vabijo na prijateljski ^ostanek. da se poerovorimo y zelo važnih in rednih zadevah. tifočih se našega stanu, v nodf*lio 26 t. m. ob 3 po-Doldne v liublianski Narodni dom. pri ti u* i e. prva vrata na levo — Podružnica zveze iofirofilov. že-Iezničarjev na Jescnirah. vabi na redni obr-ni zbor za loto 11>19 ki se vrši v ne-doijo. dno 2G t m ob 3. popoldne pri tVerelesu na Savi. Poroča tuđi odpo-slanec osred odbora. Tovarisi udele-žite se ob<" zbora nolnoštevilno! — Sokol v Šoštanin. Dne 18 janu-aria 1919 se ie vršil občni zbor tukaiž-nieera Sokola Brat starosta Ivan Ko-ropec ie poroćal o društvenem delova-niu izza poslednie dobe: baš pred 5 leti tildi 18. jnnuarja se Je bil vrsil zadnji ohčni zbor. Potem t i v času pred voi-no se je začelo z vladne strani spletka-riti in >vplivati^. da se je oneraosotila vsaka Fokr>!?ka prireditev. ker bi bila seveda v kvar tedai že tekočim voinim pripravam. — Nato so bili iz voljeni: za starosto Ivan Koronec učitelj itd.: za podstarosto Jakob Volk, tvorničar: za načelnika Tvan Lukman. učitelj in za načelnika Skalskesra odseka Anton Krsrnik. poslovodja v Skalskem pre-motrokoDu. Sklenilo ?e ie. da se v krat-kera začne z redno telovadbo v 3 skn-Dinah t i. moškesa. ženskerra Sokola in Sokolskejja naraSčaja Nadalje se Te ustanovil izobraževalni odsek. ki ima na skrbi javna liudska predavanja ter so se koj rudi že prijavili rtredavatelji z đoločenirni pre^Jivanii Za naše ko-ro^lce lesriionarje se ie nabralo okolu 800 K Cveeinoma no škafakem ođseku> ter nekal perila K leffijonariem se pri-i.^vi preče i članov ter je dotična a&ita-cija še v teku. — Slov. Bistriška Citalnira priredi v nedelio. dne 2G. t. m v Narodnem domu ob 3 nonoldne Javno predavanje. Govori i>rr»f M Pire iz Maribora o zerodovini Srbov Dne 9 februaria pa predava t>i=?<-ioli Tvan Albercht o Ivanu Cankariu. S predavanii je združena prosta zabava. timim gMoliffe. POZORISN'A KRONIKA. Smrt maike Ju&ovića. Smrt maiko Jueovića davana ie na ovd. pozorištu sa izvodjeniem kakvo se mosrlo prema tehničkim prilikama najbolie postići i uz najvecii volju sves fflumaškoer osobita. Učinjeno je sve da prikaz bude kako i sam komad i ime slavnog pisca to zaslužuju. Ovde nečemo davati ni estetičku ocenu. niti prikaz ove dramske pesme. već mislimo istaći nekoliko momenata potrebnih za razume van je samog komada Sva tracika sudbine nn5ee naroda sadržana je u narodnoj pesmi Smrt maike Jusrovićn Sav bol što se kupio stoledima. su»e jnrlne raje tu su *?e sjedinile I zato ie ona tako pri svoj prostoti dirljiva. Srpska narodna majka ne kako bi ie umetnik. no sam iz naro^ da pevnč zaroišliao tu je u jedinstvenoj vernosti dana Ničec ni nameštenosr. ne prirodnog, suvišnoff, sve ie lepo i dirljivo Ova dramska Pesraa. u tri pevanja Csnone, ave^. i Kosovo) ic napisana prema narodnoi ideii. na toj osnovi noseći sve osobine koie je uzdižu i le-pote pesničke povećavaju. 8>"u tu tracrediiu. koja niie zamiS-Jiena. mnetnički stvorena već koiu ie istinski srpska, ituroslovenska majka preživela, pretrpoln od Kosova ravno pa pet stotina eod ine podnosi, eto tn tracrediiu ie pesnik uzeo i od nie sa-aradio vfeleleDno delo. Time nas te usoeo dirnuti u naitanačiie žice srca. Ličnosti su sve na svom mestu. žive ier su iz naroda u pesmu došle, počevši od majke, njenih snaha i sinova pa da« Ije do najsporedniiih. Predstavljanje ovakvih drama, po našem mišljenju, ie veoma teško i niie čađo. da mnogi gledaoci retko odlaze našavši potpunog sadovolistva, rara-mevania pa prema tome i umjetničkog uživania. Izlišno io držim potanje iznositi razloge tome. Oni se sami kazuju. Ni sve sceneriie nisu ovde do-voline. Sto ih tehnika onako usavršena dale. da se oesnikova ideia do kraia ia-vede. Zato €e ae ovako delo modi radile čitati i čitalac jasnije n naobrazbi dopuniti ono 3to gledalac pored sveg upim'ania nije n stanju. Ali time nećemo reći da slike onako tunrtniiki izvedene nisu imale svog •fakta. N«. lmlifivo je Uticati koliko ie u tome iak VoinoviĆ. kome gotovo nema premca. On raspolaže onhn&to ori- m«ra ae radi moto navMti ko{« bik) pe-vanjo ove drame i koji bilo momenat. Neke su mu slike nenadmašive po op-atem utisku. U ovoi drami sve ie simbolistički shvaćeno, i to dale živo značenle komadu i potpuno odgovara pesnikovoi zamisli Lepa, laka i silna mesta puna dirliivosti lirskim kao i dramskim efektom se ne mogu nadmašiti Glumci su sve učinili, iskreno se predali, trudili se da potpuno shvate pesnika kao i duh njegove poezije i njima se ima blagodiriti za uspeh koii ie postijrnut. Istaći bi vredelo naročito eđ1u Borštnik u ulozi majke. z. Marianovi-ćevu u ulozi And jeli ie i k Nučića u ulozi Damiana. Gdia Borštnik ipak niie bez zamerke što se njenog glasa i pokreta tiee ne dajući potpunu iluziju maike. staro majke Jugovića. Nama se bar tako čini. Koliko snio sam jezik mogli razu-meti prevod je dobar, na poiedinim roe-stima ništa niie izsrublo u sravTieniu s originalom To čini i lep stih. divan ie-sik slovenski koji ie u Rtaniu da iskazuje i finija, suptilnija oaećania Komadom se u nekoliko sem proslave pesnikove i srpski narod slavi, veliča, nieerove patnie. muke i ntradania posle koiih ie naizad donro do nriznanja, do zaslužene naarr^đe na koiu je već od Kosovec boia oa kroz tolika sto-leća čekao. Snektator. — Iz ffledališke piMarnc. Danefi zvecer ob /^8 ČJaikovpkesa ot>era »Oniosrin« za abonement >C«. — V petek, 24. t. m. ob ^8 zvefer Vo ino viceva >Smrt majke Jucovi?ev< za abone-ment >A< — V sohoto. 25 t. m. zvečer ob K8 Cankar: >Krali na Betainovi< izven abonementa. V naslovni vlogi gostuie Iffnacii Borštnik iz Zagreba — V nedelio. 2<>. t. m ob K-3 popoldne >Krali na Đetafnovic izven abonementa z Ienaciiem Bor^tnikom v naslovni vlotri. Zvečer ob M8. opera >Onjeffin< za abonement >B<. Prosveta. — Jugoslavenska himna. Pod ovim naslovom izdao ie Hrvatski štamparski zavod d. d. u Osijeku u korist narodnoga poreza skladbu za glasovir i pieva-nje. Glazbu je napisao Valere F. Antu-no^ć, a tehst K. F. Masrier. Jucosla; venska himna zaslužno ie opremliena i nosi u boiama SHS narodne troboike. Cijena je 3 K. — Jugoslavenska akademija znanosti 1 nmjetnosti u Zagrebu Za kratko će vrijeme izići publikacije Akademije za & 191&. (2 serije zajedno) I to: a) Publikacije razreda histor.-filol. i filoz.-jurid.: Rad 218., 4 K. — Monumenta historica sv. 43. (lirv. saborski spisi V.), 10 K. — Stari pisci hrv knj. 0. (novo izd. Gundulića) 15 K. — Starine sv. 36» 8 K. — Zbornik za nar. život i običaje, sv. 23., 6 K. — Prinosi za hrv. pravno - povj. rječnik sv. 7., 5 K. — Rječnik hrv. ili srb. jezika sv. 36~ 7 K. — Ljetopis Z2J\\.t 2 K. — Ljetopis 33., 4 K. (Svega 9 knjiga.) b) Publikacije razreda matem.-prirodoslovnosa: Rad 219., 5 K. — Prirodoslovna istraživanja Hrv. i Šlav^ sv. 13-, 4.50 K. — Izvješća o raspravama mat.-prir razr~ sv. 9 i 10., 4.50 K. — Ljetopis 327IL, 2 K. — Ljetopis 33.. 4 K. — Svega 5 knjiga.) Knjisra Dra V. Vouka: Nauka o životu bilja (Biologija bilja) prodaje se samo u akad. knjižari St Kugli, Zasrreb, Hica 30. za cijenu od 12 K. — Sve publikacije pod a) i b) zajedno (bez knjige Dr. V. Vouka) stoje za zavode 43 K, za pojedince 46 K. poštarina 3 K. Knjige s© šalju uz pouzeće, no ioš bolje, da se novac pošalje unaprijed. Pojedine knjige prodaje samo akad. knjižara S. Kn-cli. Hica 30 Dopisnice za narudžbu edicija 1918. razposlane su već svim dosadašnjim nabavTiačima kniiffa; tko želi, da se mu narudžbenica pošalje, neka se javi Akademiji. Književnost. — ^JufiToslavenska Niiva-. Izašao ie 3. broi roviialno*a tiednika > Jugoslavenska Niivac s ovim sadržaiem: Dr. Gi. Cervar: Istarsko pitante. L>r Božidar ŠDišić: Tko ^e ostati pobiednik u ovom ratu? Stfepan Ju-ri<<: Uodi naših aerarnih reformi Dr. Dragutin Prohaska: Kralievac-republikanac u iueoslavcnskoi drami. o.: Da raždistimo (Židovsko pitnnio). — Smotra: Jedan odio tehnike (Z. Krali): Stadiia o budueoi oreanizaritl i dielovaniu državne izmiere (J. 2a-ear); Skerlićevi e.seii o srnsko - hrvatskom pitaniu i Krležina Hrvatska rar>-sodita (Dr D. P): Problem iucroela-ven=»kp muzičke kulture: Konce rat Lj-pinskoer rnske zborne muzike (Antun Dobronić) itd — List ak: Francia Boeuf: Služavka. — Godišnia pret-pl-nta na ^Jus" Niivu< iznosi 42 K. pt>-iedini broi 1 K. Narudžbe fialiu se na upravu lista u Zagrebu. Nikolićcva ulica S. — »Jturoslavenska Žena«. Izašao ie 1 broi >Jugoslavenske Zene< (priie >Ženski Sviiet«). miesecnika za soci-ialne i kulturne interese žena. sa ovim sadržaiem: Zofka Kveder: U kolo! Olea Kernic - Peleč: Orlovi bifeli! Dr Mi lan Gi Ponović: Pravo i dužnost žene. Jela V. Ostoiić: Oproštai. SvetislaT Ste-fanović: Pozdrav li ubavi Muc Klara Deutschera: Najmračniiim kraiera . . Bogumil Toni: Oslobođienie. Ružica Stoianović: Nov© dužnosti — nova prava. Jela V Ostoiić: Glas naroda Gior-cie Ćirić: žena u novoi sroskoi književnosti. Aska M Tosi/: U evaknaciii Zofka Kveder: Ivanu Cankaru. Ivan Cankar: Helena. Jonin MilakoviĆ: Jedan novčić Guido Tartaarlia: Glas du-^e. Krista Velii<: U spomen bratu Bozo Lovrić: Rasrvietana vieiala. Svet Z. Stoianović: Strasni tragovi rata u Srbiii. D&rinka M Odo viceva: SĐOmeni me ... Glla Bahorić: Izlet na izvor Ri-tećine Vera B. Tanazevića: 2ena i seksualno pitan ie 6 Andreicvna: O >moralu< i >nemorahic. Rad Ju?oela veoskih iena. Rad naših žena u Americi (Branko Nižetie*). Kako Ie radila jedna hrvatska tena oriie 70 godina (Miia Knbinora). Orpanizacifa za kućnu družina (V. £.) Nešto o rovom (llariia Hoinova). Poštarice (—a —r.) Večernia škola za žene u Zagrebu. Na* rodna ienska sadnica u Splitu. Društvo cviieenih ieaa u Zagrebu. Đemo- I kratsko udruženje inffoslavenskih ie- I b* i-« —t>. Hala »iMML — Godiiaia I pretplata na »Jugoslavensku 2enuc is* nosi sa imućne 30 K. a sa neinoućno 20 kron. Poiedini broi 3 K. a ftalie se urednici Zofki Kveder - Demetrović. Za* crreb, Pantovčak 1-b. — Strmnote u Srbiti Pod ovim će naslovom doskora izaći ispod štampe kniiea. u koioi nam pisac prikazu i e do-cradiaie i patnie naših sunarodniaka a Srbiti« koji su so zbivali u doba austro-magiarske vladavine i ni eni U saveznika, naročito za vriieme zloglasnoga mivernera Srbijo baruna Rhemena. U kniižici opiHani dofiradtaii vierno su prikazani, budući ih ie pisac većim dielom saxn doživio, nalazeći se kao austrijski voinik u Srbiii za vriieme okupaciie Preporučamo svakomu da si za vriienie nabavi tu kniiffu. budući će broi štampanih primieraka usliied n»-eta^ice i skupoće hartiie biti ograničen prema broiu naručitelia Ciiena ie knil-zi 1 dinar ili 2 kruno zaiedno sa poštarinom. Tko naruči 5t komada dobiva 1 primierak na dar. Umoliava se novad imapriied poslati, ier se inače kniiee ne ŠaMu Naručbe prima: Jueoslavenskl nakladni zavod >Venusc, Zagreb. Se-noina ulica 24. Poizvedbe. Kdo v© kai? Gospa Ana Kerđa, Lvsa na Labi. 672. Cehova ul., Ceško-slovaška država, prosi sporočila o svoiem možu Josipu in o sinu iz Volo-iedra^e na Goričkom, h. št 157., ker ni ma, o niiiu že od 28. novembra lan* skt>i?a leta nobenih poročil. Stroški se povrnoio Dotična gospodična, kateri ie izro-f-ii Gospod Drrtsrotin Starec poverienik Vzaiorono zavarovalnice na Prošeku. neko pismo, da isto izroči ravnatelistvu Vzaiemno zavarovalnice v Liubliani, se prosi, da pismo nemudoma odda v pisarai zavarovalnice. Dunaiska cesta £tev 17. Na Sv. Petra cesti st 33 ie bila si-noći iz predsobe ukradena s. Mirkotu Striclu kratka težka zimska suknia crne barve z velikim perziiekim ovratnikom. V suknii ie bilo 350 K denaria. Pred na kup om >e svari. Kdor bi kai zvedel o tem, dobi dobro nagrado. Mirko Stricel. Suzne stuarL * Ameriški zdravniki bi bolničarke s» Srbijo. Dospela je v Beograd skupina ame-riških 7dravnikov In bolničari ki so člani misije aineriškesa Rdečesa križa. Pozdra-vil jih je polkovnik Milan PribiČević * Premoženje Hai>sbtiržanov in Ifo-fccnzollerncev .^aaKsehe Post« poroča, da so Habsburžani tn Hohenzollernci spravili svoje premoženje na vamQ mesto na Nizo-zems'anain. Do sedai mo neznani vlomilci so vlomili v veliko krznarsko trgovino v Kiimtnerci na Dunaiu ter odnesli rarneera krznarske-sa in svilenesa blaera za okroelo 400.000 K * Liebknecht nstrelien od daleC Pri obdukciji Liobknechtovesta trupla so doemali. da ie bil Liebknecht ustre-lien od zndai in da se ie nani strelialo od dalec in ne. kakor se ie prele trdilo, da so LM^knechta nstrelili iz neposredne bT;Vne v obraz. * 10.000 mark za trpplo Rože Tf£H-sembara:. Truplo ntnoriene sociialistt-nie Rože Luksemburer, ki io ie razia^-iena množica potegnila iz avtomobila in umorila, še sedni nišo načli. Oblasti so razpisale za naidbo nieneera trupla 10.000 mark. * Razzla na zlatinarfe v Budimpešti. Budimpeštanska policija je napravila razzio na zlatninarske prekupčevalce v kavarni »Ouarnero«. kjer so imeli borzo. Našla je pri njih raznih predmetov iz zlatnine v vrednosti 30 miliionov kron in 5000 koma-dov zlatee:a in srebrnesa denaria. vredne-jra 1 milfjona kron. Denar je policija za-plcnila. * Roparski napadi v Toakani. 1% Milana T>oroča1o, da so postavili v zad-nfom čnpu radi m^ože^ih >=e ropov v toskanskih pokraiinnh 56 roparlev pred voino Fodisče Ti rormrii bo oro-pnli mnosro tvorničariev in železnicar-iev za veltke svote ter iim pri tem STi>-žili"s ?rartio. * Veliki knez kot volilec. >Lokaft anzeisrer«: poroča. da se io bivši veliki knez hesonski vpi^nl v volilno pf>1tf la^tnoro^no. V rtibriko: stan in poklič ie vpisal: veliki knez Sedanla vlada era imenuie: Ernst Ludwisr von Bra-bant in torei s tem, da se ie vpisal kot veliki knez v volilno listo, ne prizna va svoje odstavitve. * Tihotapstvo nemskecra zlata ¥ Švico. >Konstanzer Zeitnuflrc poroča. da so priieli pred kratkim ob švicarski meii Dri Stelnu ob Reni zakonsko dvo-iiro iz Berolina. ki ie hotela pod pre* tvezo. da se pelie v Davos v Svici na odporitek. vtihotapiti ćez švicarsko me-io 500.000 mark v zlata in veliko množino drasruliev. Neki bivši nemžki metni stražnik. ki 1© pomaeral zakonski dvoiici, ie bil pri tem obstrelien. Gospodarstvo. Je?m©n za časopisni papir. 3rrat-ski listi porocaio. da ie minister za prehrano v Beogradu dovoli I izvoz 20 var gonov iečmena proti kompenzaciji za 60 vaeronov časopisneera papiria za Beosrrad, Zacreb. Liubliano. Saralevo in Novi Sad. Izvozno dovolienie zade-va Kemško Avstriio. — Izvoz blaea is Anrliie. Anarle-Sko poelaništvo v Beoeradu saznanja: Glede manufakturnecra blaca eo ancle-aki fabrikantie sporocili. da bodo mora ▼ naikraišem casn zadovoljiti vsa na-praževania po tem blacru. ZelezniŠka-sra in brodskesra materiiala ie na razpv-laffo malo. aeroplanskeffa in lesneca blaga v izobiliu — Trgovska korespondenea Ml Danajem in Trstom. Dunaiski listi po-ročaio. da so italitanske voiađce oblaztf dovollle trsovsko korespondeneo mmš. Donaiem in Trstom. Pisati se srna a# italitaneko. nemsko. franoosko in a»* Kledko. Pisma se imalo naslovljatiz* trgovsko in obrtao zbornico ▼ TrsUb kl ^vt^r priloženo trlgrm* admafe J::?iiiiiSakJ Smo c „SLOVENSKI NAROD*- Smrt majke J udovica« v Narodnim gledališču. Po pr-veiii dc.ianju je poverjenik za promet dr. Pcstotnik imcl ta-Ie nagovor: Spoštovana gospoda ! Videli smo I. deianje smrti majke Ju£ovićev\ povzete iz historije globokc trafike in nedosesliivesa heroiz-m a narn bratske^a srbskc^a plemena. Tisočletno trpljenje ie danes ovencano s krvavo in mučeniško krono /.mavre, ki smo jo deležni v osvobojeni Jugo-±4aviii tuđi mi Slovenci. Izredna čast nas ie dolete!u. da smemo danes pozdraviti v svoji sredi prvić zastopniku zajedničkoga rninistr-stva srbske^a rodu žclezni>kc;me-ltika. katere slavr.osti se je on pred leti ndelcžli. Že takrat so Slovenci pokapah, kako iskreno Ijubczen £<\ie napram Srlx>m. Ta medsebojna ljubav pa je da-nes dobila konkretno vsebino v tvorbi tMotne države, ki obse^ra vsa tri bratska iu.^aslovanslca plemena. Tuđi Slovenci imajo /:a se boj mnogo tragikc in l-.eroizma. ki so sa pokazali zlasti v tnr-*kih bojili. Nova država je zgrajena na načelu politične cnakasti in verske svo-bođe vseh trsh plemen in vsakega po-samnika. PrcpriCan je. da postane Jugoslavija ob niodseboini pod pori in pomoći moćna in silna država, ki bo cvetela in «e razvijala v ča-U in korist vsega lileiie.^a jugoslovansk:sa prebivalstva. — ^elezniški minister ostane dva do tri dni v Ljubljani. Pares dor>oldne je imel konferenco s poveneništvom za r-rom?t .irlećc ureditve prometnih raz-fiier na slovenskem ozc-niliu. popolđne fconferira /. ravnateljstvom državnih ?.c!c2nic in obratnim vodsr\oin .Tužne iićleznicc, jutri posuti tećai za želczni->ke aspirante .fnž.ic železnice. nato pa si ogleda Kiavni in državni kolodvor ter obe kuriltiici. DR. 2OLGER PRIZNAN KOT DE-LF.GAT KRALJEVINE SRBIJE NA MIROVNI KONFERENCL Lupano, 23. januarja. >Idea Natio-nalec prinaša iz Pariza vest o oriznanju tretje^a delegata za mirovno konferen-co kraljevini Srbiji. Tretji delegat bo dr. Zoljrer, ki bo zastopal noleff Pa-šića in Trnmbića kraljevino Srbijo. Mirovna konferenca šc ne more priznati zastopnika kraljevine SH5., ker bo ta država oficijelno priznana S"e 1 e na pIe na r ni seji mirovne konference. Tako ostane za sedaj mednarodna situacija za novo državo nesprernenjena in obdrži tildi Crna gora svoje zastopnikc, ceprav se je izja-vfla za ziedinjenje s kraljestvom SHS, MIROVNA KONFERENCA. Pariz, 22. januarja- (Li. k. ur. Duu. k. ttr.) »Ajpence ffavas« poroča: V vče-rajšnji dopoldanski in popoldanski seji f>redsednflca Wilsona in ministrskih predsednikov združenih in asociiranih tfržav Je bivSi danski poslanik Scave-irius v Petroffradti zelo odločno izjavil z ©žirom aa boUSevilki režim in aaar-htstične ramere v Rusiji, da hi prej mir inogoć v Evropi, dokJer bodo obstajale te razmere. Intervencija v Rusiji bi bila sicer potrebna, venđar pa je mnenia. da se lahko izvrši brez nadaljnih poši-jiatev volaštva v Rusijo. Brez dvoma je, da bodo osebe, kl so strokovnjaki v ruskeni \T)rašanju, v imenu entente na mejah Rusije uvedle preiskavo. V ju-trišnji dopoldanski seji se bodo pričeli porazgovori o problemih, ki so v zvezi s Poljsko. Žvezne vlade, posebno ame-riika, so dobile sporočila, da tamkaj boliševizem napreduje. Kdeči gardisti korakaio proti Varšavi. vsled cesar je iK>trebno, da zavezniki pomagaio Poljakom. Posebno nai za opreme* čet poši-Ijajo vot. materijal in strelivo.Vsi ti problemi bodo brez dvoma reSenj že hitri. — V torek so zastopniki petili velesil prićeli razgovor o vprasanjn načina poslovanja, fmenovane bodo komisije, ki br.do razmotnvale raztićna vprasanja. V bisivu se ie do sedaj sklenilo. imenovati dve taki komisiji in sicer eno za nrzmotrivanje vpra^ania o odskodnini. ki jo je zahtevati od Nem^ijc. in dnistjfo za vprašan.ie družbe narodov. Pričaktije se. cb bo skupna seja konference v pete k ali sobr>t."». Na tcj seji bo predsednik \Vilson predloži! spomenico, ki jo je sestavil glede zveze rtarodov in ki jo je sprožil on sam. Ravno iako bodo po-samna odposlanstva o tem vpraSanin predložila svcia dela. Nato se bo i/vo-Iila komisija, ki bo razmotrivala različ-ne spomenice in bo poročala o njihov cm bescdHu. Leon Bonr.vreojs bo zastopal Francijo v tc» konnsiji. ODLIKOVANJA. Beojjrad. 22. januar ja. (Li. kor. ur.) Juposlovanski doois. urad poroča: Pre-stolonaslednik /Ueksander je podeiil fcivšemt! banu M i li a i I o v i ć u red sv. Save I. stopnje, bivšemu pređscđ-rikii slo\-enske Narodne vlade Josipu Po vra č n i k ti red sv. Save U. stnpnie in dr. Angjelinoviću, sefu zagreb-ske policije, red sv. Save III. stopnje. DR. TRUHBIČ. Beograd, 21. janiiari:i. ćeli poslaniku sovjetske vlade na Dunaju, Rakovskem«. Sovjetska vlada je že delj časa zaprosila avstro - ogr-sko vlado za podelttev ajjrrementa Ra-kovskemu, prošnja je pa bila odklonje-na. Sedai se ie Rusija obmila na nem-ško - avstrijsko vlado.. Ako se prošnja povoljno resi, bo Nemska Avstrija prva država, kjer bo akreditiran poslanik vlade boijševikov. VOUTVE V NEMCUL Berolin« 23. januarja. (Ljub. koresp. urad.) Čeho - slov. tisk. urad poroča: Doslej je bilo v narodno skupščino iz-voljenih 31 žensk. Scneidematinovi socijalisti so izvolili 15 ženskih poslan-cev, neodvisni 4y centrum 6 in nemski demokrati 4. KJE BO ZBOROVALA NEMŠKA SKUPšČINA? Berolln, 22. januarja. (Ljub. kor. u. Brczžično.) Proti vpoklicu nemške narodne skupščine v Weirnar so se pojavili pomisleki, Češ, ker bi sočasno zbo-rovanje nemške in pruske narodne skupščine na dveji različnih kraj ih utegnilo zavirati zakonodajno delo. Ti pomisleki nišo utemeljeni. Nemska narodna skupščina bo samo sestavila za-časno vlado, potem pa se bo posveto-\-ala o nacrtu za ustavo. za kar bo naj-brž treba samo komisijskega dela. Ustavodajno zborovanje bo najbrž y nekaj tednih končano. Ni oričakovati, da bi se ustavotvorna skupščina ražen te^a še pecala s posvetovanjem o mirovni pogodbi. O mirovni pogodbi ter o njenem podpisu se bo najbrž imelo po-svetovati redno zborovanje v Berlinu. Berolin« 22. januarja. (Ljub. kor. u. Brezžicno.) Sedai sporoča tuđi ofieijoz-ni novinarski urad, da bo nemška narodna skupščina sklicana na 6. februar-ja v Weimar. KDO BO PREDSEDNIK NEMŠKE REPUBLIKE? Dunaj, 23. januarja. (Ljub. kor. ur. Celio - slov. tisk. urad.) Dcaisnik Usta »Neues Wiener Journal« poroča iz Berlina: Scheidemannova stranka in liem-Ška demokratska stranka nameravata kandidirati za predsednika nemške republike princa Maksa Đadenskesa. PRUSI IMAJO POMISLEKE. BeroHii, 22. januarja. (Ljub. kor. u. Brezžicno.) Zoper že objavljeni nacrt za novo ustavo nemške države so Pru-si najavili znatne pomisleke, ki se zlasti nanašajo na določbo. da naj posamezni dežclni deli dobe pravico, se po Ijud-skem glasovanju ločiti od dosedanjc države. HINDENBURO BO ŠCITIL GDANSKO. Gdansko, 22. januarja. (Ljttb. kor. ur. Brezžično.) Gdanski magistrat je Hindenburga naprosil. naj priđe na pomoć. Generalfeldmaršal Hindenburs: je obljubil. da bo storil vse, da se nemslco mesto Gdansko ne bo Iočak> od nem5ke drža\x. MIR V BERLINU. Naoeo, 22. januarja, (Ljub. kor. ur. Brezžično.) Ker so v Berlinu minule vo-/itve v narodno skupščino ter je uvedena razorožba neupravičenih oseb in vlada zopet mir in red, je ljudski pover-jenik Noske izdal povelje, naj se preloži prostovoljno vojaštvo ražen Rein-hardovega polka in mornaričke brisca-de, iz središča Berlina. Reinhardov polk in mornarička brigada ostaneta v Berlinu v varstvo vlade, državne pose-sti in za vzdrževanje miru in reda. Za red in mir v Berlinu ima v pr\i vrsti skrbe ti policija s pomočjo vamostnc straže, ter mora v slučaju potrebe na-prositi berlinsko poveljnlštvo za poinoč. Prostovclir.e čete armadnecra oddclka Liittwitz bodo nastanjene v bližnji okolici Berlina. IZGREDI V HAMBURGU. Hamburg, 23. januarja. . št. 1 do 450, od 10. do 11. št. 451 do 900, od 10. do 11. št. 901 tlo konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo. kilogram stane 1 K 20 v. -1- Kislo zelje za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakaziln za krompir v petek dne 24. t. ni. pri Jakopiču na Miri u. Določen je tale red: od 2. do 3. št. 1 do 400, od 3. do 4. št. 401 do S00, od 4. do 5. £t. 801 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na o:»2b:>, kilogram stane 1 K 20 v. H-Kisk) zelje za VII. okraj. Stranke VII. okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v soboto dne 25, t. m. pri Jakopiću ua Mirju. Določen je tale red: od S. do 9. št. 1 do 300, od 9. do 10. št. 301 do 600. od 10. do 1». št. 601 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo. kilogram stane K 1*20. 4- Kislo zelje za VID. fn IX. okraj. Stranke VII. okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v soboto dne 25. t. m. pri JakopiČu na Mirju. Določen je tale red: VTII. okraj od 2. do pol 4., IX. okraj od pol 4. do 5. ure. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo, kilogram stane I K 20 v. -4- Kis na rde&a iskaznice A. Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zazna-movanimi s črko A, dobe kis v petek dne 24. t. m. pri Muhleisnu. Določen je tale red: od 8. do 9. št 1 do 18a od 9. do 10. št. 181 do 360, od 10. do 11. št 361 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 liter, liter stane 1 K. DariSa. Za šrbsko siročad ie daroval e dr Ivan Oražen 100 K in občina Pod-gorie 110 £ 40 v. V posnemanie! Da rilo. Telovadnemu dmšt\-ii Sokol Vic in podminici Ciril - Metodove družbe na Viču sta darovali mesto venca na krsto pokoj. I. Kneza rodbini Vrliovčeva in Novakova na Viču vsaka po 50 K. Prisrčna hvala! Za slovensko solo v Maribora smo Se prejeli: Zbirka gčč. Maste Vertnik v Mariboru 159 K: dr. Ivan Zabukovšek v Smarju 20 kron; NcimecDvan do Fricku I^ajhu v Mariboru, 10 kron; upravmištvo *»SIov Na-roda-i 29 K !n 59 K: zbirka stlč. učiteIMce Šeligo v šmartnem Dri Slov. Gradcu. 2000 kron; zbirka jsdč. učiteljice Klare Stergar v Mariboru 313 K — Šolski odsek v Mariboru (Franc Pišek, bla-sr a} n i k). MM noročnlKom ? »SliOVENSKI NAROD« vetfa od norecm leta naorei: Za LjabUano: ćelo leto.....58 K —- h pol leta......29 » — > četrt leta ..... 15 » — > na mesec.....5 » — > Za Jasoslavijo in vse dežele bivše Av-stro-Ogrske: Cdo leto ..... 60 K — h pol leta...... 30» — » četrt leta..... 15 > — * na mesec..... 5 » 50 » Za Netnčijo 65 K. za Ameriko iu druge države 70 K. UpravniStro »Slov. Naro4a« IzđajateQ to odgovorni ttrednlk: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne Hskarne«. Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi 0. BRAČKO Dunsjska cesta štev. 12. Velika izbira pokrajinskih umetniških in drugih RAZGLEDNIC Narodna knjigama, PreSernova ulica 7. IJfarodnai 1 knjigama | v tjnbljani Trdernova alica itev. 7. * priporoda f kaacelljski, koncepta!, doku* molbi aMstrsU, pismski, •tihrf to barvai jnptr Roscte s ptscnskhB pohlcn Crgovske kiji|« * vseb velfkottih, crtane z eno ii z đvema kolonama, vezane v paph platno ali polusnje. OtjcaafaK hifia« *>£*£* --» *^> —. ZabgaSoIskOi Zrtztanr ii risnk ^* *k «-. Zivilh a Srik v vten veBkosflli --------Velika izbe------- mb pfvanlakili p^HreMeln flrtaealtev, perea, pareaalkov raaJrk, trn—ofcev, UWlc gobto, crnila IU. JarVC « *°*e I» nmetolke, ------- Razgletake —— pofcfaltasfce, humoristične, mnet nttkc T»eh vrat, od nafpreprostejii) do najfine|«h. jfltami za slike in aojristke, vezane v pliš In v nsnje. — poezijske knjige —■ PoJoblce za otroke. Ceseat olnrirOd za razglctakt. Sisalae ieske, trikotnlki, paleta risahu ranila, ivie, Eoptu. Jfotesi ia tt&hdkL & Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani **** —*"*■ *—*» f.m.m, »—. WB~ Sti'itM'Jeva iiKcs štov. 2. ^H »—■m^ ***** — * «^00^00^ kro^^s l»oHowlnic« c kr. avsMialM Urlwm raredne loteriie. ■V Podružnice v Splitu, Celevcu, Trstu« Sarajevu, Gorici in Celju, '^al ■ar Sftrmlmmm -mm Kvpuie to prodaj« wf vrsto vrednostnih papirjev, ftoan* VlOfle na kniiiiCA in tekAil tmlun dni •"**»• dobave to dovoliuje mom lajedaiiM otoraHOMiiija.______ l»a> APROVIZACIJSKE KREDITb.^PS i 9 Štev —I--------:-------------------_____________mammmmmmmmmmmmm_______________________»SLOVENSKI NAROD«, dne 23, januarja 1919.__________ S stran 7 infnr w*»h p. m kn«*, mi. fi'JIJI, Florjaaska «lica27, Usadrtr. 963 ,SL Naroda' pod .Prcprtff fft, 973 Pjajlin dobro Izurjeno se tiče za dom alfsajUf z* dobo 3 tednov. Naslov pove uprav. .SIov. Naroda". 976 \fhim Iftlfa! prlmeren za vlnotoč. Ogla-litflll lUBdi, sila na upr. .SIov. Nar.- pod .Viuoto*/94S. 946 I J)fjrjnjl Kdo prevzame pouk rroti do-LuH.lKL brenvi honorarju? Naslov na uprav. .SIov. Naroda' pod .Lasćiaa \ 957 Jjujfjfi dobro, za Šivanje čepić n? uliiiJU, dom iSčem. Naslov pove urr »Siovenskega Naroda« 929 Bnnnmaffcn staro» "»brjcno kuoi tvid rUBUIllai AU, ka Oorec tr^ovisa 8 keksi, Ljubljana. Marije Terezije cesU St 14. i mizaiski vama K^£!iK nekai stelni za špccenjo. M zarstvo Breg 20, Ljnbljasa. 959 SadJtroiiDa biia, i,1 rsš proda. hatanCneje v Rožni do'ini 217, prithčje. 9č*> flfflnVj bi ra<3a vstoPi'a v trgovino UlCilaO meSanega blaga. Vstoo tako). Ponudbe pod »OĆeaka 935* na upiav. »Siov. Naroda«. 935 DifciHfffl ** spalnico in kuhinja se tak oj rUliunU ugodno proda ali zamenja s pohistvom in stanovanjem v Gradcu Našlo/ pove upr. SI. Naroda. 970 mesta na najlepšem krrju. Ponudbe na upr. S». Naroda pod »nemeblirano". y74 Spretenlnij!goy(iilj3(t!il3Diollf)T;";, prakso, želi službe. Cenj. ponudbe pod „Knji?ovodja 1000 078" na npravništvo .SIov. Naroda*. 978 Urin Mrfftrfi? dami 10 ° K- protl od~ ROU PUluBlf plačilu 30-100 K me-sečno. Radi bolesni je zaSla v denarno zadrego. Pismene pou'idhe na ucrav. »Siov. Nar.« pod .visoke obrcsti 962". firt 73 FnirUlI (vazelina) v '/4 kp \Ma\ IM UiVlJC olofevmastih Skatliah kg K 4 8' Mata za roiove v originalnih sodin odStevSi sod 100 kg K 140*—. 93' fnhnl ?iuih '■ s. 10 v dobro Izdelan h ICUcI llflH 2ntderS<čih, 10 v romičih normalne mere in 25 v kranfičih se proda. Naslov pove upravništvo »Si. Naroda*. 930 ■ainFPft Mlin " takoJa1i vsaj !. febr. lEitJLCD SODO lsoe s^dni avskultant, najraje z električno razsvetljavo, event tuđi s hrano, za katero bi tuđi dobavlja! nekaj živil Ponudte m urr. .SIov. Nar.* pod .ffleblorana soba'9«7-. lirnfta ni* Dva velika vinska rlulia Jo. soda a 13 in 14 hl, lepa eno ali dvovprežna kočija krasen godbenf avtomat (firme Poper) in 100 hl sadnega mošta. Naslov pove uprav. »SIovensKega Naroda.« 931 SostiMarjI ali Soiti! ££J*nht" v Sp. Šiški, 14 strank, prodajalna (spcc. gostilniSki pat.) prav veliko senčnato dvorišče in krasen lep vrt na jako prometnem kraju, te takoj iz proste roke proda. Naslov pri upr. SIov. Nar. 972 n»nf)i ff) zaradi selitve Se skorai nov rlcUu j>y moderen salon s pravo smi-rnsko preprogo, pfsaina miza in omara 2a kn)ige. Dalje otroškt stclček, stroj za izžemanje in za gladenie (mun ganje) penla, vrć za segrevan'e vod-, kangija za vodo in ptičja k!etka. — Stvari se ogkdajo vsak d. d pop. od 2-3. v Tnrolskem gradu, II. nadstr, levo. P65 Zriitanf ibM ^01* ■•^ ■Mriti PUKU PIUIU 31/1 m. 4 ra. prodam. Naitov pove npiavotHvo .SL Nar*. 961 Smintffl ■• |^¥arniSI» kuharica in pw upr^siov. Naroda«. 1013 Raraniika llaiAJbrka se 9r!ir. Kje, pove upr. »stov. Naroda«. 1014 StnrianM z vodno n****v j«ff*»»«viji ifUVjflllU vzamem v naiem Ponudb* na upr. »Siov. Nar.« pod .Str*Jana 934* RlirafiiiSI fnha M odda stalnemu UifltHl|Ud IDU gospodu. Pratca J^ teta cesta, 7-111, dtae. 93? VofiOlfS Bt9 h'Snefa čuvaia) mpi Fr. Vajq|f |Kd Igiic, Hettal trg, ste*. 1! __________ 941 Slnac Baf3tarlt8 SrhSsr,* ucr. »SIov Naroda«. 54 Dn»iWT13ti!l5 za ko'esa, večja množina, rUclUJSllila m proim Pismene posudbe pod wPnefBatika 984* na uprav "Slov. Naroda* 9S4 ?m rnff?|nj ^c zamentaio poDolnoma LU pCiUiJJ nove. f :eno>«ma v z.ilogi M Pipa«, đ. X 9. z. Maribor. Graška ni. 8 03ft llrtWPl 3i/ffl z* **st *****tv. kom LufJa LI flltU pleten, s pnevmatikarni se kuri Ponudbe na uoravniStvo »Si Na-oda« pod S-fro „S 32 95?'. 952 18 l?fl U Hl Hi krasac> bele, za fine IU Rl| fUlilv, modroce, »e proda ceno po dogovora. Naslov pove upravu. S!ov. Naroda. 950 ta^notft'flT tfid!^P ^če službe pri kaki iOjjUSIu 21 lEBlfll tovarni pri graš^n: ali če ima kako županstvo kakšno mesto. Naslov pove upr. Si- Naroda. 947 »Ebicfana m. ^"„•..r;^'iv ■e odala so idnemu boli'emu, najraje starejsemu gospodu. Naslov pove urr „SIov. Nar.« 925 Giicsrioovega tO3letoega sila,v™ komadih, imam oairođij \ečio množino. l/:redna prilika ! Kjavora, Rimski cesta St 12/UL 928 Trnnnfti nrtnih niešane stroke, po IIyUl5a! pUlD'n v^\ Jugoslaviii dobro vDeljan. l*će slvtbe za takoi ali pozneje. Naslov pove uprav. »SIov Naroda«. 966 Dobro naložen tesar! ^'t^ih parcel, 2 baraki 10 X 4^ m. bukova drva na m3. Pojasnila daje Iastnik Fran Marti nec, mestni tesar, mojster, Ljubljana. Prule 8. 956 Ceae pa predaj raiD preselim: f^ belosvileno ogrinjalo za ples ali gledišče, dve oblekl in veČ not klasičnih mojstrov ter razni fzvlečki za klavir: Cnberjev« aairefjc 1«. Ltađttr. 968 3nftffii|iQ ena z žična+lm vstavkom, PllilEIlb, noćna omarica z marmof-nato rloscot lepa beia otroika posteljica z vstavkom In modrocom, veliko ogledalo s širokim zlatim okvirom, medena lira za plin, za boj za ka vir je na prodaj. Bieiweisova c. 9, I. nadstr. 949 Cnfluidiha itara 27 let» *****dafr" UUipOuJLOa, ske in moSke modne, konfekcijske, manufakturne in galan-terijske stroke kakor tadi vseh pisar-■iškin del, strojepisja in blagajne, v vsem večletno prakso, lite prtmene^a aesta kot bohša moč nauaje v pišamo, Dopisi pod „LjabJJaaa 1 Mi" na uprav. »SIot Naroda«. 991 Potrti nar^obokejše žalosti javfjamo pretresa?očo vest, da nas je v teku nekaj mesecev zadela dru^a prebridka izgu-ba. Za vedno nas je zapustil nai iskreno ljubljeni sin ozir. brat, stric in svak, gospod Viljem Tomic ml. kot žrtev za vratne španske bolezni v 30 letu svoje starosti. Previđen s tolažili sv. vere je zatisnll od dne 22. januar ja ob 11. uri dopoldne. Pogreb nenadomestnega te vrši dne 24. t ni. ob 4. ori popoludne. Sv. maže zsduSnice se bodo darovale v farni cerkvi ¥ Trelmjem • Trabnjt, dne 22. januarja 1919. VUJeai hi Terezlja To«fc starSi. — Ailea. sestra. — Laik*, brat Josip Kole, svak — Rootaa. alilaa. nečaka. Zahvala. Povodom prebridke izgube naiega iskrenoljubijenega so-proga, očeta itd., gospoda Teodor Luckmanna se prisrčno zahvaljujemo vsem za fastno sprematvo na zadnji potl k večnemu po-Citkn in za prtmnogt dokaza globokega sočutja. V Ljnbljaal, dne 33. prosinca 191«. talnjočl oafalL ffl^Ma za feMvstvo, Uepflfslva ta vo-NH ovzetjn. !Wska Je-raaKb. Miribor, Štajersko, Stoto: trg 1 718 Vil2 3ii hl?3 z VT^om v I>Hiini me>t-111a Uli Uttfl v.c^n središ.^ se kup . Prodajalcu se lahko odstopi stanovanje z 2, 3 ozir 5 sob.imi. Ponudbe s ceno in popisom na „Pftitii prcdal 161". 733 foliBvaoo nkn 5?erx:e;&!!: ska brez otrok. 1 ismen? ponudbe • a upravni*tvo «Slov. Naroda« pod ,Mt-ea trraaka mi". 004 Msftffllfai do 150 m stare^a bbga ra-IlflJIlfUđJ zUZne vrste (štofa in cajga( po primerni cenl Reflektanti za to blafp naj se obrneia na naslov: Kmeinn Janez, krofać v Dragotntv pri Craomlis. 819 iU]Cliu no naobrazbo ter proda)alka iste jtroke »e sprejmeta takoj za Spe-rcrijgko trr-ovfno VpraSn T, Reiafrecktsalertersirasae S7. 182 imt Hjltncitiia. :%\>X. vodstva in korespondence v slo^en-skern in nemikem jeziku* se sprejme takoj pod ufodnlml pogoji Istotako se sprejme urednica, popolnoma reSča oisamiSke manipulacije in strojepisia. Ponudbe SksvMltBra ■arik«rv So-elaa «Uea 14. 939 ariiiiii MSIovensfee$o Naroda" spreime uprava« Čepiće im častnike in moitvo SHS in vsa v to svrho apadajofa dela se po na-ročilfh točno izdetujejo. Istotam se spre-jemaio vse koze d vja^in v stroj. F. •iijak. krzsar ia iztelevateU Cesk, Mar. Terezije cesta IM. •» PreklKJražbc m wrššU «m 7. trtruria ltlt prt iatalsuiaa aa aajfa v Ii|a>Hi«lt pratotilai ama fta fj|| majna«. nensusailKna. sa sKe •siaj, jalno JViiai; Fonodbe na «nv-ai«vo SI. Nsaoaa pU »Južno« 908L M||| po olnoma nova iz sivoide* ■■«■■ netja lodna, aa veCie^a go-*po-da( se prosa. Kje, pove uprav. »SIov. Naroda«. ^ 891 lm KlIBip pluBL 191a. 7 hi, let- mk 1917, se proda. Vec pove upravni-stvo .SIov. Naroda*. 771 fl * »zan* ini ^V^ ^f i»*<» Prfac, miafssaa allca tt 8 v đJLlit U«38/, aa kassaaM niptiilj« c vse iugo^iovanske kraje Mibaet Sa-■ilii. Maribor 0. D, Stolni trg i. 84 i I CD nfatniir kra?*n **** m ••*•**■' U|l IlOlUfU Mat«)llMn,skoraj nova naproiaj Naslov pove upr »SL Nar • Ogled od 10. do 2. b3s ff^nutsn'a I Oddaoi većje stanovanje J|yU0la0:C! v Liubljani za sUnova nje na D«.iuju, obstojeće iz najman; '• sob in rritikl.n. Dopisi pod ,Ximh-li aa Dssaj 73**" na upr. MSlov. Nar.'1 ife mastili lm r:J"i" Kr; o^ t>no. An oni!« Mrger, Tđova. ^onre(e botelirka lc Postolae, Hotel kroaa — Frlaioian «L ai. S ?nfl tf R^nr^ifn totema ki ml preskrbi LM A CdOrdOB lokal pfipmven za buiet na prometnem kraju Ljubljane. — Naslov pove uprav. .Stov. Naroda* ,pod lokal 787«*. P"it?»n^ rilVil z večletnima spričeva-uhClVd UCAll loma 2eH službe za na-tikarico na dežcli v kakšnem trgu. Na ieljo posije sliko. Dopisi na upr. SIov. Naroda .slalna služba" 869. (inttiirn ^0070 >dofof vzameta mlada UOilUilll, zakonska v najem ali na račun, tuđi v k.ikem maleni rnestu ali trgu v Jugoslaviji, takoj ali spomladl. Pismene ponudbe se prosijo na pravo tega lista pod „Mlada makOJaea/778". IfSfhifl od 10° k? n*P^j v železno • AollllU pločevinastih zabojih v vsak i množini raznoStlja točno proti nred-plačllu Trsrsica ra dsiik (i. dr.) v Rnlah pri Maribora. Na dalj na pojasnila so pii omenjtni tvornici na razp«lago. 458 Rf8 IftttBlii (lcs) ta 2 m«dr°ca na pe-UIE pBIlDJI resa, dalje več kovanih zaboiev s ključavnicami, večjib tn manjšth, se skupno ali tuđi posame-:no proda Dsaajska cests t, 4iwiiU, levt po sttf Bteab. 890 Izmtmfo sa flni bela mok* ali ajdova £dMKIJi R za kavo. n»da m lepo belo perje za pernice, otroski stolce za jedilno mizo, otroCja igrača: prodajalna, novi. elegantni, »aktstl, raoikit salonski čevlji St 43. Naslov v upr. .SI. Nar.« 833 Tfllll kn nvnmnna in ** oekaj slad-ZIIBi Ij PeMfi korja dobi, kdor preskrbi jugoslovanski družini stanovanje v Ljubljani, če mogoče sredi mesta. Prvi pogoj zrsčno stanovanje in z 2—3 sobaroi. Pismene ponudbe pod »Tri ose»e/83f* na upravniStvo •SIov. Naroda«. 836 lift M salato, poštmmm iai prt slan UU K ataido (najljubie kmetska za- četnfea) za hiSna dela event zm proda-jalko. Imela bo brano, stanovanje ete. v nisi ter bode pri zadovoljivi uporabi prav dobro preskrbi jeo*. — Pisma pod „Pfectoaioat fm Fviaaant/Ttl«« na uprav. .SIov. Naroda*, istoUm ae dobi tuđi event naslov. ttllftn MIMftal Gospodična, 19 let Lfmmk PUlDlI stara, inteligentna, tigovsko naobrafena, mnzikaliCna, simpatična ter leoega značaja, se Želi seznanitl z mladim izobrafenim gospodom v svrho ženitve. Tajnost stro-f^o zajamčena. Ponudbe s sliko pod »ifro »Goreea ljttezea/WfM na uprav. ,Slov. Naroda*. 89o vm- W>9p9imm k«to plata« morete dobiti z vporabo našega izbor-nega luga sralek a atatna. Velik pri-hranek in malo truda pn pranto. 1 za- ▼oi 150 gr K 1 —, 450 gr K 2-50. NajaMsj se siore asradti ieset zsvsiev. Pri naročitu 5 kg popust! Rszoosilja se po povzetju. Prodafalci dobe popast Z*vW i« Izvoz IL Jaaikosv Za-gres 15. Petriajsks »JU Telelea O-z7. Urednika za Doljudni teđnik snro|nia Hnkovaa ■niiagn v Maaajaas, Reflektira le na prvovrsmo moč. 767 Josip Jug S89¥OfM SM |tOVssva«ajaj§ * ptosliar In HCar ss Rimska cesta it 16 naznanja^ da se vedno dela a pristnrm blagom sc sprejsMjt zi lilMk pkbL Vpraša se v „Narodni tžskarni." Mestni trg SL 13. SUnabim «a)sa)la)*4 aa) K aaVnW !■ aVaV na^^s%s^^aa^o^ ^p«^^s—^ ^aasšn as aaaa^aaai 9 af_ KaaaaaaT BBIjt, sastarrSelertsrftvaV •> «>5 ■ajantVi nWaar ** zamenja po nai-HHHIi ITM viDem kuno v Agett trgorial, Sotfoa at i. L aaistr. ler«. 751 Uf njaiii uža ^%%^ Naslov pove upr. »SI. Naroda«. 837 gU doberman. star 7 mesecev. čiste rH, pasme, lepe rasti, se proda. Naslov pri ■ pravi lista. 873 Faaka tfttftfVa se odđajo v delo takol Upillp fOlflilC. O^IasiU se v trgovini Pnvol nt gđić, Lublfrna nasr>roti glavne pošte. 777 KflTd na Prodal 329^m3 lesa, brez ze-WšLm mije, največ smreke Ob ravnt tfdi cesti 6 km do nošnje. Matila Osm, Maribor. ffiMsts rt. 9. 763 lafeia frti'iriia, tioTF&^ se tšče na grajSCino. Naslov pove upr. .SIov. Naroda*. RriBIBVOr 5°-^° ? v vrečah kupca mUJCICL se takoj lahVo prevzarne loko hrvat-ka postaja. VeČ pove Ao-đria GoIbhić, Zapreb. 9j5 BmfiHnt **" starSe delovođie ali po-rlUlinUl Inja pri gradri ^ozdntri že-leiiiic, čest ali fcct<"-skT dr!. Pisma •e ri3sfoviti na „A. Ć. S>62* poitiio Ic- žeče Novonesto. 75 3 MP"Bf?H ?rhn se tđfia solidnernu eo- event z za »ti koru Klav r ii kooel na tazpolaffo. Naslov pove upravnišiyo ftSiov. Nnroda4*. 7^9 Prosa a!H3 inieDia n^T^ ilčeta. Nastop tako;. Reflektantje z d^2e!'s imaio prednost Ponidbe na tvrdko It. Milier, Zagorje on Sari 905 Trnavtbi rfifnilr me5ane stroke, bivši lfyBnil vBllUi rač. podčastntK, iUt slolbe. Snrejme tuđi drugo prirnrrno mesto. Naslov pove uprav. .Sloven-skega Naroda". 831 nđtUUdRlKulIiP* sčine in nemarne zmožneg* v beseđi in ni sa vi i5čo tvrdka JL Stiger Is sla v SIot. Blstrid. Po nudniki naj se s preoisi izpričeval obrnejo naravnost na firmo. ^03 VnrilGfllh ln strojeorsca ali strojepi-nVlUVlICIli, sko vesčo slovenske in nemale stenografi]e, sorejae dr. Karl Kederaas, siveralk TsUriloni. Vstop m plača po dogovoru. Ponudbe na naslov dr. Kodermana v Maribora. 614 tlisJiiinJA prijazno z električno rar-allflUfOI]?, s\etljavo, obstoječe iz 2 do 4 sob s pritiklinami ilic za aajev tensia ogledna mirna stranka (2 odrasli esebi). Ponudbe na upravniStvo .SIov. Naroda* pod .aajilk 80T* Brafa «• servis (**ti M 6 oseb' nm U • spafna zofa, 2 majhna fotelja labljeaa, žimnat vložek in pod-giavtia pernica, fina, nekoliko novela platna za rjuhe. damast itd Ogleda se na Tariattesj trga ft, m. asa. leve od 2-4. a+Htdae.__________________828 Slanaie li Iran "?% *&& slovenski obitelji za 15. februar, ako mogoče v družbi 2—3 dl jako v. Plača v denarju, po želji tuđi v živi li h. Pismene ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod .reoJec/iOOV______________________900 tatinu JmM ^r;:. Dobije se u upravi iRijsč SHSc Za-greb, nica 40. Zapada 1 K. Prepro-davnocim« 30 posto popu«U. Šalje sc samo oz gotov novac Pouzećem se ne aalje._______________________»M asti urađiika-UifaJifta -"T narnl zavod v Ljubljani s takojšnjim ozlroma poznefšim nastopom. Plača po dogovoru. Prednost imajo tišti, ki so te stroke veSči In zamorejo položiti kav-djo do 10.000 kron. Opremhene prošnje ie nasloviti na poštni predal it % do 1. februarja t 1. 867 laMoa iKitf tn ^r^«;": ii leoo aloveničino, se i5če k dvema deklicama v starosti 13 In 18 let v prav dobro nišo na Statersko za po-uk v slovenSčini. Prednost Imajo, Če igrajo klavir in znajo francošJUno. — Ponudbe z navedbo plače se prosijo na psital presal 31 LJibljasa. 919 fnsiin —gastaa 15 orsl veliko, obsto-iffflB PHDIIIl ječe iz vinogradov z najooljSimi vrstami trt, gozdov, trav-ni kov in njive, gosposka hi sa z veliko kletjo polno sodov, vinlČarijo, hlev, z vso mrtvo in žiro pritiklino sfsaaa. Posestvo Ie21 v blizini snanega kopa-liiča na Spod. Sujerskem. Ponudbe pod »M M. 24/766« n* upravnifttvo »Stovenskega Naroda«, 766 bnViaia aVMa toi^ssetvitVm&lanal I1BJM oTfTTjg Sodaa nltca tt 3 »4 BPnnr ^* kovaSko obrt. star od IS lUVR do 17 let ae ifii'c a)9jzU aaV : tetić, koraikj mojster v Kr^ca, tQ| Vili 3f5fif M !ifc' ce »ogote siavjal lUlO ajdldl, Ernemann. Naslov: Kano Jugoslavija, Novo mesto. alt Mv srbohrvaščlnl in dril«d se »Če, Ponudbe na uprav. .SIov. Naroda" pod „Srfr-nrrat št 1I2/8S&.'". 8Q( dobro sedlo in browning revolver. Naslov pri upravi SI. Naroda. 854 rfaVmi fira 25 ki? za električne na-OuUtCUd tliC peliave, z gumijevo izolacijo, se proda. Cena po dogovora. A. Repe, Bled. «64 mina z dobrimi (zpričevall, isnrlena Dlluo v serviranju in likanju at Itat ma aoki grad« Naslov povn uprav« „Siov Naroda*. TI* \ll\yM SIVlIll če tuđi za obleko rn katara bi držala v redu perilo in gar-deiobo, ao IM« na neki era*. Naslov pove upr. „SIov. Naroda**. 771 Mi in Infm Kubanca kVn^ tuđi gospodarstvo se faoo sm aiokl ffrad. Naslov pove upravniStvo ^Slov. Naroda" 716 ViiKifirn dobro in poSte-io, kl bi oprav-MjiidlllU, Ijala tuđi drugs h Sna dela, :5čc solidna mesčanska obitelj. Plate po dogovoru. Naslov se izve v uprav. .Slovenskega Naroda". 876 Dptfaialta prvovrstna moč, s dobflssi riuuajaiia spnčevaU, izuCma laece-njske stroke, no »nrajain« Stanovanje in hrana v hisi. Pismene ponodba na rvrdKo J. Perdaa v LjisljsnL 895 1i Votni dotok 2eli mesU kot ***** 14IBIDI DEUSI nec v brivnid v mestti alt na dežeit s hrano in stanovanjem. Pismene ponudbe na naslov Jolof tsv* tič. Sp. Gorje 86. p. Gorje srl tleim. 830 IDU brnn onemu, ki mi preskrbi sitan* kOU li li U vanie s kuhinjo ia 2—4 se-bami tekom 1 meseca. Pdaodbe poai .No?o5oro£«oee"79l na upravniStvo »SL Naroda V 791 Rairada za rfauoranie. S &? ka ali nagrado v denarju, 200 K, dass tistemu, ki ml preskrbi primerno stanovanje 1—3 sobe in kuhinjo. Naslov povt upravniStvo. 551 Rmffo on* rabljena zelena peč s naUfl K. ccvrni. nov pločevinast Ste-dilnik in počinjen koteL Poizve se v trgovini Cerssk * Val ▼ IJaMJasi, VoaV aikov trg % — Istotam se kupi ena : atUknimiea (presa). «29 Tirantita m& Mn?*?%Z& zeroljiščera ia v blizini Železokn. ptV pravna za vsako tovarno ali drnfi podjetje, se o^odso prensfo« Pismena poudbe pod „tovnamn/fttT« nm nnt. »SIov. Naroda«._________________WO Kili aneita atrata mai: 3 krožne žage, vitalni stroj (LangloCB-bobnnaschine), 10 PS motor mm smvva olje (nov), sod tehn. vaseline. nađnlln elecanten rumen brek. Lama toassatls Feliks Stare, seita Rsesađje. otf Trvonti m -^r1 ££"£ vstopftl v tliila, najraje v kako mana fakturno trgovino ali v teško tisksjan, k^t shigB. — Pismene poiMdbe poa .»Stoga v trg*vlao/7t6M na mptm^nHt— »Slovenskega Naroda*.__________7« Zenitu pmfli S^i^US nega značaja, v starosti 27 lei vajsai vsega pospodinstvs ln gosrlfatUkc obrtL z 1 nedoraslo deklieo in nekaj pribrana! se žeH seznanitl v svrho zenitve z 4o> brosrčnlra starejštm gospodom tnal i vdovcem. Ponudbe s sliko na oprava* SIov. Naroda pod »Mirni značaj" 870» Dfnhiffrti nujno potreboje .Glasas-PBdffllHIUI na Matica« v Dubravi in se obraća do svojih dobrotnlkov a vljudno prošnjo, da bi jl eden ali dragi od: r opi I dobro rabljiv piaalni stroj proti primernemu odbacilo. Ponodbn na odbor Glasbene Matice. 99B Umi »2egein Hlaajfl ssitsfto v kovteastih dozsh, l/t done po K laV Vi doze po K 28 za tne^ aast ta ttsfa, £erlje i kstsiatJ Ia tssjatial soiaaa\ strkore Ia tfaMste krtaC«, taslatao ssft* kolooML triae terMca, kseae as nsssa* lasasle ptee, nralai srasta L t i. pn sajsitjla cenaa, lsvntaa aaaaka vaša« soroTsKar, sUferko, trtasnjets«. k$i ran, kavsi ln čajal sadssfoasst at atasjat. bl iajit. snai. im St 846. trn Razglas. faiaalavansha tavaraa sa avllav iptiaH ttaki ima vtfjo množino milnega blaga. To blago se bo oddajalo posle] franKo tovama po na-slednjib temeljnih, oziroma nadrobnib cenah: 2O*/# pralno milo v kosih po 100 g, komad po . i , v . —K40^ Z? * * n » m t» 101 „ tt ,, •....— v 60 9 38-4Ow toiletno m „ 100 „ „ H.....2 . 50 ^ ! 66», milo za britie v kosih po 50n . M.....g — 10„ milnl prasek..............kg po 2^50* Pri naročbah istega milnega blaga v celih zabojih so dovoljoje saar ssm aapnat in se v tem slučaju oddajajo milnl izdello franko tovama pa naaledmib etnah: 2Oo/o pralno milo v kosih po 100 g, komad po .....— K 30 % 38-So:toiletno z z z z^z z : i: 11: i;S; 66.mj|oMbnt>ovkosibpo »„ ,. ;.....\Z *Z 10 „ mita! praiek -— •..........kfpo 2 „ —g V™miofila je nasloviti na aagatlavaaato ttPntaa aa an«a v Spaaa|l V LJUBLJANI, dne 20. jaaraarja 1919L Pavajjcfilk a) Jsvat wtkt It aastf a^A SSf am^^^^^K ■ M i ■■a wa aaaaaHb !• & Stran B.______________________________________________________SLOVENSKI NAROD", One ?3. januarja 19*9_______________________________________________________19. Siev. Paritetne dešiice Dobava tn pokUda kakor ludi vsa popravila te; v to stroko tpadijoča .!u.-bo je spojena pravica do praslega stanovanja fbrez tinti:»ne), hrane, službene oblekc in v^igradc mesečno firt K v ptvem leti!, 80 K v drugeni letu. Po dvetetnem zad<«vo1jivcm poskusnem siu/ćboranja in po prestanem Tirežn!5kem frpitu ;*2 bo kompetentne mu oblastv.: predtegaio, da se streinilet htalno namesti'o s pravico do časovnega napredovsnis in starostuc pres'crbe. Začdaa plača *x> dL-iinitivnem imcnovnju znaSa 1200 K; ad e>. leta naprej imalo definitivni strcižniki do 8 v pokojnino vŠtevnih triletn'c po 1*30 K. Inko, da W zna^aia poina pokejnina po 30 lefih definitivne^i službo-vanfa Sctno 2400 K; naturafni užitki ostor.cjo Ic^kor v nr\1h ktHi ncšpremenjenJ. Za rasa provlzoričncjja slnžbovanja v prvih dveh leti'i ve!fa za obojestransko CKlf>Ov*ed 14 dnevni ro!:. V smislu službenih določil za provizorne sirežnfke piiisilci ne smejo biti stari manj kot 2j m ne več kot 35 let. Prošnje, katenm j€ priložiti ciokazilo ^eles^e sposobnosti, rojstfii list, doinc.vnJco, zadnje šolsko SfiriJevalo tor spričcivo!} o nravnosti kakrr tud: izkaz o dor.ednr»;em službovanju, je vlasti esebno pri vodstvo deielMh dobrodelnlh zavođov v h\vth-Ifffai 4O 25. fe^nurfS 1919. — Tani se dob:v.iio tudt podrobnejša pojasniln. KcfnisUa za zsJasno vodstvo in iikvidadlo deželns uprave v Ljubljani, dne 1G. Lnuarja 1919. 735 ČevlJi tovarite P©ter l\Ozina 4 Ko. Trptžni slmsfci u tme teleUne z »»MirtM pie o dovršenim naucima, 4. svjedočbu o eventualnoj do sada obavljenoj službi. Natjecatelji tehiiu prikazati svoju molbe najdalje no 31. siječnja 1919 direktno eventualno preko svoje predposfavliene oblasti općinskom urraviteljstva u Splitu. Općinski predsjeenik. Dr. Tarta^Iia« i ■ ■ ~* ■ ' —————^——————^-^———^—^——— I Hazg!&s. Po\*odom razpusta bivše vojaške ::biralnice kož v Ljubljani se bo oddslo \t njenih skladlšč večje 5tevilo (300—400) kož, već vagonov denaturirane soli, I sod naftalina, 1 sod kioiovega apna in okoH 1000 kg močnih papirnatih vrvi in sicer po nastopnem redu: dna "9. lsumrU 1913 %t biđo ođd^te kox«, M 30. n l9 „ bo odda\a soi 9t 31. „ N „ pi ostalo b^age, vsakokrai cb 0. uri doaoldae. 1 Kože se bodo oddajalc po maksimalnih cenj»h t^r prav iako tuđi denaiu- rirana so! in sicer predvsem le strojar i (m. kateri do sedaj tega blaga nišo prcjcli- Drago Wago te bo oddalo na javni dražb:. Kupa ozfroma zdražltelji morajo plačati kupljeno blag) ta!;oj v gotovini in odstraniti n.i lastne stroške. N'adaljna tozadevna pojasnila d^jr ravnatelj kemičnega preskuSevališča !nž. J. Turk, Ljubljana. Dunajska cesta 5t. 38. | V Ljubljani, dne 22 januarja 1919. 1984 Ini« V. Rerrtec. Spreimelo se za telo leto za različna dela v me&tni opekarni radgonski. Tako i sprejmemo do 200 ljudi in sicer od teh je lahko približno jedna liettna mladih ali Žensk. Aprila rneseca se sprejme Se večja množina. Stanovanja žanje so pripravljena. Za celednevno hrano skrb' Dođjetje s skupno kuhinjo. MeseCna pla'a po dogovora. Ponudbe sprejmemo od podjetnikov, ki nam zgorejšno množino delavev pod navedenimi pokoji poskrbijo. Hestna opeterna, požta Rgđžong, Štajersko, fJOF Naiveija slovenska hranilnica! "^c LJUBUflNfl. Preiernova ulica SI 3 |« um*m k—oaai It4a IMt tI#« .... X •M^'HO' ww ■■•— maUmšm........n l.SOTOOO- S>Nim Htgi vsak ddamifc Kl tih obrastale natvUie m wH* trn titiliit tto|9 f» pt MffOT^ra« 159 ^HaB^Bfta^hMaiBkA^k^Bi M^^ ■■ ■ ■ ^m aMa^^a^^afai BlaV^^baoVk^amJaB^ ^bb^b^^bb^bb^HB^bmH^BbS bI^B B^aiBBHP^^BBiBB^BBla^^BBa^B^bT ^BTaBHBiBiasBBV • aaaaaf ^aaaaaaiiMaiBioi^PVa) aj^a^ ■bjbjbjhbtbjv^bvV aww ^^an ^rw^^ %m *mr*9mfr Um* vp>Haan lita« domate •traitHiilfce. 9mmVm9 fiMjna u smd|lita ia P#»i^f« vnCl aitskraia ifcmlilMlB te tMI|ilMaj«a« •i#lai«¥an!B đalga. V pajplMil* lr§etetv ta •ferlaitev isa asIraovllMo ir Kreditno druJtvo. *oumt pozo«! Ucčje itevllo slomorsznic tr^ežne konstrukcije v raznih izvedbah je došlo. Vsakdor, ki potrebuje sia- moreznlco, naj si jo priđe takoj ku it, ker je povpraSevanie rame zelo ino- ;'no. V zalogt so tuđi vsakovrstni drusti stroj i — Frano Hlttl, lalogi po- Ifodefaklh airojev. Lfablfan«f Mur^nov« cesta stav. 2. S&J VsaK kdor rad cend kupi pohiStvo9 naj se oglasi v zaBogi pottiStva e^ Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. moje skladište manufakturne i specerajske robe: imam veću zalihu blačeviiie 130 cm širok, L vrsti, meter po K 50*— kao 1 sve drage robe Jeftino. Centrala VIUM PIĆU, Zsgreb, Savska uiica G3-Piiijala LgPOVSESC, ZftGREB, Hica 63. -^ m čila Siuszanskž, Đanai [Bžgn] X¥IIL, S' s^rlsfeng. ll KHPaM^ft r *^5 _^—^ -~— SaV ^^^ emT ■ ^^b^bh ^aaaaaaaaaa^L P^aU ^B99^a^^3^^S^^. vđH^B aala^f ^^b^^^^p^^^^^^^^ ^a^k^k^^laBa^Hv^EĐ aaa^kr jfc^^fc^ • -~»^v; ^^ B*fi ■■ đB^^^aBj 9H ^B^^^^^av sS flaT ^aa^^aaB ^t^^^t^mI bj v>■^ ■• •,*%! bfi^B Mj^Mkm ^Bb^^^^^^^^b^^H ai^Baj ^b^LT_\ ^rf j S^^Bb^^Ds IuA^H. B^B&a Kb^vL HbbbI blM^B ^bb* " " •i***' ^a nadzorovanje delavcev, nadalje -i tesar]i in J mizarja ae lšeelo. Ponudbc na :•: liinho Hnlđic, udlčnl mlin u Kmnlii. :■: Saznanja se, da bo ataroiasoa gostilna pri JiitD" v VsL lo 141 on iaiii li dne 25. proslnoa zapet otvorjsaa. Za dobro pijaco in mrzla jedila se bode vedno skrbelo. — Za ubiicu obisk se priporočata 857 Jakob Ia F/saJa Led:r. f^A Srbečico, hraste, iišaje aZZT^ odstrani prav naglo dr. Fiesch-a izvtr. postav, varova no ,«8 SLA 3 A* ^-j-. ^^ FORU"- aaaztio. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni ^ IH lonček K 3-—. veliki K 5*—, porcija za rodbino K 129—. ^ | m = Df. L Ftesdt's Kroaefi-llpcthefce (6^fir), Bttb Ogrsko, == ^ H daloga za Ljubijano in okolico: Lokaraa „pri zlatom lelena", fe^ | ■ Mnbl|asat Marliia trg. 5958 ^ 1 98 B9f Pozor na varstveno znamko ^SKABAFORM41 ^Ml r';;;^ Razglasi asa 29. t. ai- v nedeljo popolđnn Ob 2. «H se bode potom prostovoljne iavne dražbe na lica inesta poleg pivovame in orožniSkc postaje na Vrtiniki prodaJalo T£l ggtir POSESTVO "99? obstoječe iz velike močno zidane stavbe, zelo pritnern? ?.a creditev kakrŠnekolt trgovine, gostflne, večje obrti ali podjetja. 7a poslopjem prostorno dvorišče in krasen sadni vrt ob vrtu teče Ljubljanlca. Vodovod v bišj, ludi električna razsvetljava bode na ratr>olago. Poleg tega parcela 4 njive yo-sejane s pSenico v meri ea 4000 m2. Cenjeno v «icapnera K 70.000 proda p« so tuđi njive na željo knpcev posebej. Resni kopd se vljodno vabiio na lice rnesta. Dražbeni oklic. Nošene barake »e bodo potom Javu© draifce prodao in sioor: Dao 24« t, m- ▼ LfubllaiUr a) na ^emlj. Simooa Praprotnik Jenkova ul:c* §t. 7 leievc 3 barake; b) ležečc ob Mart:novi cesti štev. 3 in 5 (3 velike barake,) Dne 2S. * m. b« Rotoikn lavK tni dolini (3 barake.) IM9 27. t. m. na Vrfcnikt (2 barak*.) \in« 2S. t. r» v L<*tft-E«)t«č «rv«**4 šsdoJafM novi allltl , Nj. Vel. kralj PETER I. Nj. Vis. prestolonasFednik ALEKSANDEH 5'V,c so v veličini 48 X ** «•"•» Knjigama ali ^ovina s papirjem, ki bi hetela prcvzeti piodajo tc!i slik mo ♦*« slovenske kraje, naj se — naznačivši koliko količino dotiC-nih slik bi prevzcla — radi pogoiev obtne na adreso S17 NIKOLA PIJUKOVIĆ, Stw«pavlJ« i ImjISara u Sarajevu. — AtoksaMlerova uNca «3. Naročite Ljubljanski Zvon najboljši slovenski leposlovni list. Izhaja vsak mesec in stane za ćelo leto 30 K, za pol leta 15 K. List ima zabavno in poučno v sebi no.' Letosnje teto bo priobčeva! poleg krajšfh povesti, novel In pesmi tttik Tjndaienti nmn dr. IvaM Tafčarja, ki se vrši v SkofjeloškJ okolici. Ljubljanski Zvon se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. St 5.