SIAMSKI
Direktor; Kudi jauQuba — Odgovorni urednik:	Sergej Vošujak — Tiska
tiskarna »Slov poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ul. L tel. 55-2? do 55-26 — Uprava: Ljubljana, Čopova ul. 50/1 II„ tel 45-75 in 46-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5. tel 38-96. xa ljubljanske naročnike 24-83, ta zunanje 38-32 — Poštni predal 29 - Tekoči račun NB 801-90321-4 • Mesečna naročnina 20 din
' POROČEVALEC
Cena 6 din
LETO I. ŠTEV. 31
Ljubljana, ponedeljek, 4. avgusta 1952
PON ED EL3SKA IZDA3Ä
INTERVENCIJA AMERIŠKEGA
ZCIMANJ1GA MINISTRA GLEDE
PaSAUA
SKLEP PERZIJSKEGA PARLAMENTA
Zaplemba Gavsmovega premoženja
Bonn, 3. avg. (AFP). Sporočajo, da so ZDA zopet posredovale, da bi rešile saarsko vprašanje. Ti krogi izjavljajo, da je ameriški zunanji minister Acheson pozval ameriškega visokega .komisarja v Bonnu Donnelvja, naj vplivata na francosko in zahod-nonemško vlado, da bi se pospešila morebitna francosko-nemška pogajanja. Ves o tej ameriški pobudi dosedaj še ni uradno potrjena. Ameriško posredovanje v francosko-nemških pogajanjih o Posarju razlagajo v krogih, ki so blizu bonnski vladi, kot prizadevanje ameriške vlade, da bi odpravila ta kamen spotike med obema državama, katerima je namenjena glavna vloga v Evropski obrambni skupnosti.
Državni podtajnik v zah"d-nonemškem zunanjem ministrstvu prof. Hellstem je v imenu bonnske vlade stavil kompromisni predlog, naj bi postalo Posarje član evropske skupnosti s tem, da bi mu bila priključena še francoska pokrajina Lorraina. Če Fran-
P0L0ŽAJ V TUNIZIJI
Dva predloga bonnske vlade — Posarju naj bi priključili Lorraino Francija ne bi rada spremenila sedanjih odnosov s Posarjem
ei.ia ne bi sprejela tega predloga, predlaga zahodnonemška vlada, naj bi bila industrijska področja Saarbriickna in Saar-louisa ločena od Posarja in vključena kot posebna enota v evropsko skupnost.
Za sedaj še ni veliko upanja, da bi Francija sprejela katerega izmed obeh predlogov, saj bi s sprejetjem teh predlogov morala revidirati sedanje francosko-posaaarske odnose.
Novi francoski predlogi tunizijskemu beju
Tunis, 3. avg. (Reuter) Predsednik tuniške vlade Šalah Edin Bakus je izročil včeraj tuniškemu beju besedilo francoskega predloga o reformah v Tunisu. Francoski predlog določa med drugim, naj bi izvolili vse-
Izbrana naj bi bila vsetunizijska posvetovalna skupščina — Atentat na vlak pri Sfaxu — Vznemirjenje med francoskimi priseljenci
Odpusti iz tržaške konopljarne
Brezposelnost v Trstu — Italijanski
direktor Vitteli ni hotel sprejeti
delegacije brezposelnih — Suša prizadela veliko škodo pridelku krompirja
Trst, 3. avg. (Tanjug). Direkcija tržaške konopljarne je sinoči odpustila 34 delavcev. Odpuščeni so sami stari delavci, stari nad 60 let in delavke stare več kot 55 iet. Direkcija konopljarne je to odločila šele nekaj tednov po stavki delavcev v tkalskem oddelku, ki je prenehala šele takrat, ko so vsem delavcem konopljarne zajamčili zaposlitev in izboljšanje delovnih pogojev.
Letošnja suša v angloameri-ški coni STO je prizadejala veliko škodo kmetijstvu in je skoraj popolnoma uničila pridelek krompirja, fižola in koruze. Časopis »Gospodarstvo« piše o škodi zaradi letošnje suše, ki dela skoraj vsako leto veliko škodo v slovenskih vaseh angloameriške cone STO, in ugotavlja, da bi se lahko posledicam te elementarne nezgod - izognili, če bi oblasti posvetile večjo pozornost namakalnemu sistemu v tem kraju. »V boju proti posledicam suše, piše časopis, je treba nuditi strokovno znanje
kmetom, ki pa Je možno samo v kmetijskih šolah. Toda,
pravi na koncu časopis, vse prošnje za ustanovitev takšnih šol so bile doslej brezuspešne«.
Delegati brezposelnih tržaških delavcev obiskujejo že več tednov različne odločujoče urade, od katerih zahtevajo, naj rešijo vprašanje brezposelnosti v Trstu, vendar pa so vsa njihova prizadevanja brezuspešna.
Borza dela, ki je obljubila, da bo poslala pismeno zahtevo brezposelnih delavcev pristojnim oblastem, še ni doslej storila nič konkretnega.
Novi italijanski direktor za civilne zadeve Vitteli ni hotel sprejeti delegacije brezposelnih delavcev. Delavski delegaciji so sporočili, da je za direkcijo še zmeraj odgovoren general Wightlaw. Leta pa je že pred nekaj tedni zapustil Trst. Delegacija brezposelnih delavcev ni bila prav tako sprejeta v oddelku za delovno silo pri angloame-riški vojaški upravi.
tuniško posvetovalno skupščino, ustanovili skupni francosko-tu-niški proračunski svet ter izvolili občinske svete na vsem tuniškem ozemlju, Tunizijci pa naj bi imeli prednost pred Francozi glede zaposlitve v državni službi. Se nič ni znanega, kdaj bo dal bej dokončni odgovor na francoski predlog. Le-ta je predvčerajšnjim sestavil poročilo z 12 uglednimi Tunizijci, ki ima. jo nalogo obveščati javno mne. nje o poteku razgovorov.
Na železniški progi Susak— Sfax je včeraj eksplodirala bomba v hipu, ko je vozil na progi tovorni vlak. Trije vagoni so se iztirili, noben izmed potnikov pa ni bil poškodovan.
Med Tunizijci trdovratno krožijo vesti, da so številni francoski farmarji v Tuniziji zaskrbljeni spričo sedanjega položaja in da nameravajo svoje dohodke ob letošnji izredno bogati žetvi naložiti v Franciji.
Teheran. 3. avgusta (AFP). Perzijski pariament je sprejel včeraj sklep o zaplembi premoženja bivšega predsednika vlade Gavamaes Suitaneha kakor tudi premoženja demokratske stranke, ki jo je ustanovil Suitaneh leta 1946. V sporočilu, ki je bilo objavljeno v Teheranu je rečeno, da bodo po tej odločitvi še drugi obtožili nekdanjega predsednika vlade. Po odločitvi Medžlisa se bo sedaj začela preiskava, ki naj ugotovi odgovornost in kaznuje povzročitelja krvavih izgredov, ki so se pred kratkim pripetili za štiridnevno vlado Gavama es Sultaneha.
Predsednik perzijske vlade M. Mosadik je v odgovoru na vprašanje dopisnika londonskega časopisja »Sunday Pic-turol« izjavil, da bi lahko britanska vlada in predstavniki nekdanje Angloiranske petro* lejske družbe prispevali k ureditvi petrolejskega spora, če bi pokazali vsaj malo dobre volje. Kar zadeva odplačilo odškodnine družbi za podržavljenje njenih naprav, sodi Mosadik, da je razsodba mednarodnega sodišča umestna, saj
Dr. Mosadik meni, da britanska vlada ni pokazala dobre volje za rešitev petrolejskega spora — Vladno glasilo piše, da se za nedavnimi državnimi udari v Siriji in Egiptu skriva britanska roka
je to sodišče izdalo odločitev, da ni pristojno za reševaje petrolejskega spora. Predstavni* ki nekdanje Angloiranske družbe, naj bi se obrnili na perzijska sodišča.
Glasilo Mosadikove nacionalne fronte »Baktar Emrouz« je objavilo članek Huseina Makija, poslanca za mesto Teheran in predstavnika nacionalizirane perzijske petrolejske družbe, v katerem je sporočeno, da bo sleherni britanski uspeh, da bi organizirali državni udar v Perziji že v kali zadušen. Maki sodi, da se »skriva britanska roka za nekdanjimi udari v Siriji in Egiptu«. Maki opozarja na koncu-Veliko Britanijo, da ima Perzija 2000 km skupne meje x ZSSR in opozarja, da bi. utegnili poskusi, spremeniti položaj v Perziji, vplivati na spremembo položa-
ja na Srednjem Vzhodu in tu* di v Aziji.
ČESTITKE MARŠALA TITA PREDSEDNIKU VLADE LR MAKEDONIJE
Ob priliki največjega makedonskega praznika Ilindena, ki ga proslavljajo v Makedoniji vsako leto v spomin na vstajo iz leta 1903 proti Turkom, je maršal Tito poslal predsedniku vlade LR Makedonije tov. Lazarju Koliševskemu naslednjo čestitko:
O priliki obletnice ilindenske vstaje pošiljam Vam, vladi in vsemu makedonskemu ljudstvu svoje iskrene čestitke in najboljše želje za nadaljnji vsestranski uspešni razvoj Ljudske republike Makedonije.
Veličastna proslava 8. obletnice osvoboditve Zgornje Savinjske doline
Tunizijski be] Sidi Lemine
Zatrjujejo tudi, da nekateri francoski naseljenci kupujejo zemljo v Franciji ali pa v dru-gah krajih severne Afrike, kamor bi se preselili, če bi v Tuniziji izbruhnili neredi.
Ljubno, 3. avgusta
Prvo proslavljanje obletnice osvoboditve Zgornje Savinjske doline je privabilo v Ljubno nad 2000 ljudi iz krajev Savinjske, Zadreške in Šaleške doline. Ljubenčani so za ta dan lepo okrasili svoj
trg-
Začetek današnje proslave je pravzaprav otvorila znana padalka Danica Rabuza, ki je
Na mladinski progi Doboj-Banjaluka bosta do VI. kongresa KPJ dograjena tudi oba predora
Kakor je znano, je ravno gradnja obeh težkih predorov Tromedja in Leskove vode onemogočila, da bi bila mladinska proga Doboj—Banjaluka že prej izročena prometu. Dela v predoru Tromedja, ki je dolg 1400
PREŠERNOV GAJ V KRANJU
metrov, se sedaj bližajo koncu. V kratkem bodo v tem predoru začeli polagati tračnice in računajo, da bo že 15. t. m. skozi predor lahko peljal prvi vlak. Na gradbišču predora Leskove vode, ki je dolg 1550 m, so dela končana na izhodni strani v dolžini enega kilometra, kjer so položene tudi tračnice. Na vhodni strani je končanega 120 m predora. Na odseku, kjer grade predor s pomočjo kesonov, so se graditelji s 5 kesoni že do-
Volitve v Južni Koreji
Edini resni Sing Man Rijev nasprotnik je Čo Vang
Na starem pokopališču v Kranju se že kažejo obrisi Prešernovega gaja, ki ga urejajo ▼ čast nagega velikega pesnika. Sredi gaja grade velik mavzolej, katerega vidimo na sliki.
Konferenca med ZDA, Avstralijo in Novo
Zelandijo za sklenitev pacifiškega pakta
Fusan, 3. avg. (Reuter) Petega avgusta bodo v Južni Koreji volitve predsednika republike in članov parlamenta. Politični opazovalci sodijo, da bo za predsednika Južne Koreje vnovič izvoljen Sing Man Ri, ker so opozicijski kandidati le malo znane osebnosti in so vrh tega imeli samo teden dni časa za volilno kampanijo.
Sodijo, da ima izmed treh opozicijskih kandidatov največ upanja za uspeh neodvisni kandidat Co Vang.
Honolulu, 3. avg. (UP) Na
Havajih se bo začela jutri konferenca zunanjih ministrov ZDA, Avstralije in Nove Zelandije, na katerih bodo proučili možnosti, da bi se obrambna zveza med temi tremi državami razširila in spremenila v pacifiški pakt.
Ena izmed točk na dnevnem redu je organiziranje stalnega
FRANCOSKI DELAVCI NAM BODO POMAGALI
V drugi polovici tega meseca bo prišla v Jugoslavijo skupina francoskih delavcev, ki nam bo v okviru sporazuma, sklenjenega med ILO in našo državo pomagala pri izgradnji ključnih objektov.
Francoski delavci bodo delali v naši državi od 4 do 9 mesecev, in sicer na gradbišču hidrocentrale v Jablanici, v tovarni težkih orodnih strojev Ivo-Lola Ribar v Železniku, v zagrebški tovarni »Prvomajska« in v rudniku Trepča.
sveta avstralsko-novozelandsko-ameriškega pakta. Po izjavi avstralskega zunanjega ministra Richarda Caseya ima konferenca vlogo pripraviti vojaški in politični mehanizem za uresničitev določil tega pakta.
Novozelandski zunanji minister Clifton Wedd je dal po prihodu v Honolulu izjavo o vlogi Japonske na Pacifiku. Izjavil je, da bi oborožitev Japonske, omejili lahko edino s tem, če bi to državo zasedli, kar pa je sedaj nemogoče. Casey je pripomnil, da se mora Japonska oboroževati zaradi svoje obrambe.
Allan Fraser je zahteval včeraj od vlade, naj nemudoma pojasni »tajne določbe«, ki jih po njegovem mnenju vsebuje pacifiška pogodba med ZDA, Avstralijo in Novo Zelandijo. Pripomnil je, da so takšne določbe jasno razvidne Iz nedavnega govora avstralskega veleposla-nika v Washingtonu Spenderja. Po njegovem mnenju avtorji te pogodbe premalo upoštevajo dejstva, da je »največja nevarnost za Avstralijo v prihodnjih
desetih letih Japonska, ki se sme neomejeno oboroževati.
Trojno pacifiško konferenco, ki se bo začela jutri v Honolulu sprejemajo z nezadovoljstvom tudi v filipinski prestolnici. Politični krogi v Manilli sodijo, da morajo biti Filipini sestavni del vseh priprav za obrambo Pacifika.
Posledice novega znižanja cen
Kakor povsod po državi, so tudi v Nišu in Sabcu sprejeli ponovno znižanje cen nekaterim živilom in tobačnim izdelkom z velikim zadovoljstvom. Ta zadnji ukrep zveznega Gospodarskega sveta pa ima razen komentiranja še druge posledice. V Nišu in Sabcu so se takoj po objavi znižanja cen znižale tudi cene zelenjavi In sadju, in sicer za 2 do 5 din pri kilogramu. Pričakujejo pa še nadaljnji padec cen kmetijskim pridelkom.
Slovenski izseljenci iz Holandske na obisku v domovini
Predsnočnjim je prispela v Ljubljano skupina 67 slovenskih izseljencev iz Holandske, ki bodo obiskali razne kraje Slovenije in tudi svoje domače. Med drugim bodo naši izseljenci iz Holandske obiskali, da bi se seznanili z uspehi naše socialistične graditve, tudi nekaj gradbišč naših hidrocentral, tovarn, kmečke delovne zadruge in razna mesta v državi.
Mednarodna konferenca Rdečega križa
Toronto, 3. avg. Mednarodna konferenca Rdečega križa je včeraj sprejela z 62:16 glasovom prvi osnutek statuta Rdečega križa. Sovjetski delegat je glasoval proti novemu statutu in izjavil, da Sovjetska zveza ne bo priznala mednarodnega Rdečega križa kot nepristransko in mednarodno organizacijo, ki je dolžna varovati človekoljubna načela Rdečega križa In ženevsko konvencijo. Izjavi sovjetskega delegata s o se pridružili
skočila iz letala in dala znak napadu obveznikov predvoja-ške vzgoje. Ob 9. uri je sledila skozi trg povorka pionirjev, članov »Partizana« in članov Zveze borcev. Na prostoru pred nogometnim igriščem so se med tem zbrali tudi gostje, med katerimi so
tracijska taborišča, ki se je začelo 1. avgusta 1942.
Toplo pozdravljen je pred zbrano množico spregovoril tov. Jože Borštnar, ki je med drugim dejal: :Dovolite, da vas pozdravim v imenu Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije. Hkrati izkoriščam
kopali do trase proge. V ostalih treh kesonih, ki so dolgi skupaj 90 m, delajo graditelji pod izredno težkimi pogoji zaradi velikega pritiska vode. Kljub temu so brigade minerjev in ke-soncev sprejele obveznost, dograditi predor do začetka meseca oktobra, tako da bodo izročili lanskoletno mladinsko progo Doboj—Banjaluka prometu na dan 1C. oktobra, ko se bo začel VI. kongres KPJ.
Davi sta se sešli v Pan Mun Jomu glavni delegaciji vojskujočih se strank, ki nista imeli sestanka že teden dni. Ker ni bil tudi davi dosežen nikakršen napredek, so bila pogajanja na zahtevo Združenega poveljstva vnovič odgodena, prihodnji sestanek pa bo šele 11. avgusta.
Davi so se sešli tudi general-štabni oficirji, ki sestavljajo osnutek sporazuma o premirju, vendar pa se tudi na tem sestanku niso približali drug dru-demu. Prihodnji sestanek bo jutri.
tudi drugi predstavniki satelitskih držav.
Sovjetski blok je na včerajšnji seji vnovič zavzel odklonilno stališče do predloga zahodnih velesil, naj bi ustanovili posebno komisijo, ki bi proučila obtožbe o bakteriološki vojni v Koreji.
Kraljevo namestništvo v Egiptu
Kairo, 3. avg. (Reuter) Predsednik egiptovske vlade Ali Maher je sinoči sporočil, da je bilo ustanovljeno kraljevo namestništvo treh članov. Kraljevo namestništvo sestavljajo princ Mohamed Abdel Monein, sorodnik bivšega kralja Faruka, bivši minister dr. Bahieden Barakat in polkovnik Mohamed Rašad Ma-hana, prometni minister in udeleženec pri državnem udaru.
Zarota na Kubi
Havana, 3. avg. Kubanska policija je včeraj sporočila, da je odkrila zaroto proti vladi. Aretiranih je bilo 12 oseb, med njimi 5 policistov. Trdijo, da so zarotniki z bombami nameravali napasti strateško važna oporišča na Kubi in ubiti kubanskega predsednika generala Fulgensija Batisto.
Slandrovci v zboru.
bili član Politbiroja CK KPJ tov. Franc Leskošek, minister vlade LRS Zoran Polič, člani CK KPS Lidija Šentjurc. Sergej Kraigher, Jože Borštnar, predsednik verske komisije pri predsedstvu vlade LRS Jože Lampret ter prvoborca Albin Vipotnik in Jože Štok-Korotan.
V imenu domačinov in okrajnega odbora Zveze borcev Šoštanj je zbrano množico in goste pozdravil predsednik občinskega ljudskega odbora Ljubno Danilo Brunet, ki je dejal, da ta proslava ne sovpada samo v spomin na 8. obletnico osvoboditve Zgornje Savinjske doline, ampak tudi v spomin na prvo izseljevanje zavednih Slovencev Zgornje Savinjske doline v koncen-
Incident na meji med Vzhodno in Zahodno Nemčijo
Hamburg 3. avg. Oboroženi sovjetski vojaki so ob podpori vzhodnonemške policije zasedli sinoči približno 3 ha zahodno-nemškega ozemlja 48 km sever-novzhodno od Hamburga. Sovjetski oficirji so na proteste za-hodnonemških in britanskih oblasti odgovorili, da je zavzet samo del sovjetske cone, ki je bil pomotoma vključen v Zahodno Nemčijo.
Poskusno je začela obratovati nova predilnica v Prištini
Včeraj je začela poskusno obratovati velika, nova predilnica v Prištini. Ta tekstilni kombinat je gradil kolektiv gradbenega podjetja »Ramiz Sa-diku« iz Prištine, ki doslej še ni nikoli gradil tako velikega objekta. Predilnica ima 20.000 vreten in bo lahko predelala letno okrog 2800 ton bombažne preje. Da si lahko nekoliko predstavljamo njeno veliko zmogljivost, omenjamo še to, da bodo v tej predilnici lahko stkali na leto okrog 17 milijonov metrov platna. Dobršen del opreme za predilnico v Prištini so izdelali v naših podjetjih.
Pobegli
madžarski obveščevalec
Beograd, 3. avg. (Tanjug). Dne 29. julija ob 0.30 je pribežal iz Madžarske v Jugoslavijo podporočnik madžarske obveščevalne službe Ujhelyi Gyorsy.
to priložnost za to, da še posebej pozdravim vse prebivalce Zgornje Savinske doline, ki so na kakršen koli način pomagali našim partizanom. Posebna zahvala pa naj velja materam in dekletom, ki so skrbele za naše ranjence.
Pred osmimi leti je bila osvobojena Zgornja Savinjska dolina. V borbi za njeno osvoboditev so sodelovale vse enoie IV. operativne zone. v napadu na Gornji grad, Ljubno in Luče pa Šlandrova in Zidanškova brigada.
V	Ljubnem je nekaj dni pred partizanskim napadom grozil tedanji »Bürgermeister«, da bo tekla kri, če se ne vrnejo iz gozdov možje. Kmalu na to pa je kri v resnici tekla, toda tekla je nemška. Udarec naših enot je bil tedaj tako drzen, da se Nemci še 5 mesecev nato niso znašli. Osvoboditev Zgornje Savinjske doline je bila še posebno velikega pomena zato. ker se je to zgodilo v mejah nemškega rajha. kamor so okupatorji prištevali tudi Zgornjo Savinjsko dolino.
V	nadaljevanju svojega govora je tov. Borštnar omenil vodilno vlogo Komunistične partije v borbi za svobodo in sedaj v borbi za izgradnjo socializma. Na koncu pa je dejal: »Svojo zemljo ljubimo, zato bočemo biti na njej svoji gospodarji! Naš narod si piše svojo usodo sam. Ne vrag ne talar, ne vzhod in ne zahod nam je ne bosta delila!«
Govor tov. Borštnarja je zbrana množica pozdravila z dolgotrajnim vzklikanjem tov. Titu in Partiji. Nato sta spregovorila še sekretar okrajnega komiteta KPS za Šoštanj tov. Jakob Žen in Albin Vipotnik, eden od prvih aktivistov, ki je v Zgornji Savinjski dolini pripravljal ljudi za borbe.
Dopoldanski spored so izpopolnili pevci iz Ljubnega, Nazarij. Šmihela in Šoštanja ter 3 godbe na pihala. Popoldne je bil telovadni nastop in velika vaja gasilcev. Na predvečer praznika Zgornje Savinjske doline so se Ljubenčani poklonili spominu padlih žrtev iz narodno osvobodilne borbe na pokopališču v Ljubnem, kjer so položili vence.
M. B. j
Teroristične metode informbirojske politike
Generalna direkcija romunske varnostne službe pošilja oborožene vohune v Jugoslavijo
Informbirojska agentura v Bukarešti prav nič ne
zaostaja za Madžarsko in Bolgarijo. Temu se tudi ni prav nič čuditi. Saj je v Bukarešti sedež Inform-
biroja in tu je največje število sovjetskih »strokovnjakov« in »svetovalcev« in tam je tudi havrentijev. Kako poleg vseh mogočih izzivanj organizirajo in pošiljajo v Jugoslavijo tudi oborožene špijone, priča naslednji primer:
V noči med 19. in 20. julijem so naši organi prijeli kominfor-movskega agenta Mojsija Sudara, ki ga je poslala oboroženega v Jugoslavijo Generalna direkcija romunske državne varnosti — Securitate. Pri njem so našli avtomatsko pištolo znamke »Walter« z 22 naboji, 2 bombi in kopico informbirojskega propagandnega gradiva.
Sudar Mojsije je rodom iz vasi Vlajkovac v okraju Vršac, po poklicu poljedelec. V začetku 1. 1950 je pobegnil v Romunijo.
»Cim sem prestopil mejo«, pripoveduje Sudar, »so me prijeli organi Securitate in prvo, kar so me vprašali, je bilo, ali hočem delati za njih. V ostalem pa upoštevajo romunske oblasti emigrante le v toliko, v kolikor jim morejo dati kake informacije in v koliko so pripravljeni stopiti v službo Securitate. Emigrante pošiljajo po večini v posebne špijonske šole, na kar jih z določenimi nalogami pošiljajo nazaj v .Jugoslavijo.
Sudara je »šolal« kapetan Generalne direkcije Securitate v Bukarešti Farkaš skupno s kapetanom Andrijom Romanom. Iz Bukarešte so ga prepeljali v notranjost Romunije, da ne bi prišel v stike z ostalimi emigranti in da bi ga mogli čim-bolje »pripraviti«. Namestili so ga v erdeljskem mestu Trgu Mure;, ki šteje okrog 60.000 prebivalcev, po večini Madžarov. Se-curitata ga je zaposlila v mestnem podjetju za zelenjavo in sadje »Alimentara«. To je bila seveda le formalna zaposlitev, da bi njegov stanodajalec Jožef Mihalj, imenovan »Mihaljbači«
Od časa do časa dobim kako številko te ali one inozemske revije ali strokovnega časopisa. Te dni sem prejel št. 37 revije »Italia — Nouvelles Touristi-ques — Tourist-News« v francoščini in angleščini, ki jo izdaja ENTT, podjetje za turistično industrijo sosedne Italije.
Prečital sem tekstualni del revije. pregledal slikovnega, ustavil se ob sistematiki urejevanja, uočil tudi oglasni del in se zamislil ...
Italija je ena izmed klasičnih zemelj turizma s staro tradicijo. Razpolaga s sposobnim turističnim upravnim in operativnim aparatom, izvaja obsežno, psihološko in umetnostno učinkovito turistično propagando, vrši po zadnji vojni smotrno obnovo tudi na področju turizma, popoln ju je in povečuje turistični inventar, beleži stalen porast v dotoku inozemskih turistov, — 4 839.276 ali za 42 odstotkov več ko v Ieiu 1949 — in postaja nevaren tekmec celo velikim turističnim sosedam.
Nič presenetljivega ni tedaj, če ima Italija poleg Mariottija, turističnega ideologa in turističnega znanstvenika hkrati, še vrsto mlajših znanstvenih in praktičnih delavcev, in presenetljivo ni, če se s svojim delom in uspehi lahko ponaša tudi — v slovstvu.
Daleč sem od tega, da bi poveličeval vse, kar je inozemskega. skušam pa biti vendarle nepristranski dovolj, da priznam, kar je dobrega. In uvodoma imenovana revija, smatram, je dobra in bi mogla služiti marsikomu kot vzor.
«Tourist News« Je revija, tiskana na finem papirju v tor-
ne sumil pravi namen njegovega bivanja v tem mestu. Direktor podjetja Kočiš je vedel, kdo je Sudar, ker je tudi sam delal za Securitate. V Trgu Mureš je Sudar preživel »prvo fazo pripravljanja«. Tu se je moral zlasti »ideološko« izpopolnjevati. Iz Bukarešte je redno dobival liste »Za socialistično Jugoslavijo«, »Novo borbo« in »Pod zastavo internacionalizma«. Redno je moral pod nadzorstvom agentov Securitate poslušati radijske postaje Moskve, Temišvara in Budimpešte v srbskem jeziku. In-formbirojevske liste mu je prinašal član Mestnega komiteja Partije Zoltan Seferti, ki je tudi dobro vedel, kakšna vloga je namenjena Sudaru.
Letos spomladi se je Sudar prehladil in zbolel na gripi. Takoj je prišel zdravnik iz Trga Mureš, kapetan Farkaš pa je pripeljal še vojaškega zdravnika iz Bukarešte. Dobil je mesec dni dopusta in boljšo hrano. Poslali so ga v kopališče Sveti Djordje. Denarja je lahko dobil, kolikor je hotel. V nekaj tednih je potrošil nič manj kot nad 10.CKX) lejev, medtem ko znaša plača delavca v Romuniji komaj 200 do 300 lejev mesečno.
9.	julija je prišel po njega z avtomobilom kapetan Farkaš in ga odpeljal v Bukarešto. Tam so se ustavili ob enih ponoči pred neko hišo nekoliko izven mesta v bližini nogometnega igrišča. Tu je ostal 9 dni in dobival poslednja navodila. 18. julija je ob 3. zjutraj zopet prišel Farkaš z avtomobilom in ga odpeljal v Temišvar. Tam so prenočili in naslednjega dne krenili na me-
matu 25.5x19 cm, bogato ilustrirana (slike v knjigotisku), in obsega brez platnic 32 strani. Vsebinsko ima revija izrazito turistično propagandno in informativno težnjo; pri tem je vsestranska, tako, da nudi vse, kar more zanimati kulturnega turista. Oglejmo si kratko vsebino: uvodoma podaja pregled o najvažnejših prireditvah v juliju (razstave, folklorna srečanja, avtomobilske tekme itd.); sledijo kratki, poučni članki o filmskem festivalu v Benetkah in mestu En na; sledeče poglavje je posvečeno novicam; tu je v odmerjenih sestavkih zgoščeno najpoglavitnejše o prevozu in prometnih zvezah, o kongresih, natečajih in nagradah, o umetnosti in kulturi, o godbi, o velesejmih in razstavah: pod zaglav-jem »Razno« se vrsti vse mogoče, o turističnih gostih Italije po drž. poreklu, o gostinstvu, književnosti in športu; potem sledi podroben pregled prireditev v juliju in avgustu, i. s. iz gledališkega in godbenega življenja, iz folklore, razstav in velesejmov, športa in kulturnega snovanja; prav na koncu pa je natisnjen pregled zastopništev ENITA v inozemstvu (8) in njegovih inozemskih dopisnih uradov (29) s točnim naslovom v jezikih dotičnih dežel.
Po taki reviji segata s pridom domači in inozemski turist; rad jo bo čital vsakdo. Ce bomo uresničili staro željo, da pridemo tudi v LR Sloveniji do reprezentativne lastne turistične revije, ne bo škodovalo, če bo uredništvo pri vsej samobitnosti posnemalo, kar je posnemanja vrednega ozir. koristnega za naš turizem.	JOSO
jo. Spremljal ju je graničarski podporočnik.
»Okrog 14. ure smo prišli na
romunsko obmejno karavljo št. 2 v sektorju Mali gaj in tu sem moral obleči romunsko uniformo. V romunski uniformi sem odšel na opazovalnico, da pregledam teren in si poiščem kraj, kjer bom ponoči prekoračil mejo. Romunski graničarji so morali za ta čas zapustiti opazovalnico. Zvečer ob 21.30 sta me kapetan Farkaš in graničarski podporočnik odpeljala na označeno mesto, kjer nas je že čakal drugi podporočnik in nas odpeljal do žičnih ovir. Ko so odstranili min” in presekali žico, sem se splazil čez mejo.«
Svoje naloge seveda ni mogel izpolniti, ker so ga že 2 uri po tem ujeli.
Pred odhodom iz Temišvara na mejo je kapetan Farkaš izročil Sudaru revolver in 20 nabojev, 2 bombi in zavoj ilegalnega propagandnega gradiva. Naročeno mu je bilo, naj uporabi orožje, če bi bil v nevarnosti, da ga ujamejo. Kapetan Farkaš mu je še posebej zabičal, naj se v nobenem primeru ne preda, marveč naj takoj strelja. V Bukarešti je dobil nalogo, naj zbere podatke o številu, vrsti in oborožitvi vojaških enot v Vršcu, Zrenjaninu, Vel. Kikindi, Pančevu in Beli Crkvi. Ugotoviti bi moral tudi, koliko je tam ameriških vojakov. Poleg tega je imel nalogo poiskati sodelavce in organizirati špijonske cen-
Pred časom smo že pisali, da
Je sredi Ljubljane čuvajnica 387 pred vhodom v Tivolski park brez električne razsvetljave, in da uslužbenci opravljajo nočno dežurno službo z navadnimi petrolejkami. Opozorilo je imelo uspeh in je vodstvo železniške direkcije poskrbelo, da je bila v čuvajnico v kratkem napeljana elektrika.
Pred čuvajnico je nekoč sredi minule zime zaradi visokega snega obtičala težka lokomotiva. Ni in ni mogla naprej in so se kolesa kar na mestu vrtela. Zaradi tega vrtenja so kolesa zglodala v
Naše stanovanje poleti
V	poletni vročini je naše stanovanje postalo pretoplo, nič radi nismo v njem, vabi nas narava, hladna senca vrta. Toda, tudi v poletni vročini si lahko napravimo stanovanje prijetno in hladno.
Odstraniti moramo najprej vse preproge, soba bo postala hladnejša. Preproge zadržujejo toploto in nam pozimi mnogo koristijo. Cim pa jih v vročih poletnih mesecih odstranimo, jih dobro očistimo, prezračimo, o-krtačimo, potresemo na lično stran sveže solate, krepko »pometemo«, preproge spet obesimo na zrak, da se posuše. Preprogo položimo nato na stare časopise, jo vanjo zavijemo, potrosimo po zavitku DDT in nekoliko naftalina. Preprogo spravimo na ustrezen prostor in čim bodo nastopili hladnejši dnevi, preproge spet odvijemo, prezračimo m razprostremo po tleh.
Ni prav, da v poletnih dneh vztrajno zastiramo okna s težkimi in morda celo temnimi zavesami. Tudi težke zavese so zaveznik vročine. Ce je le mogoče, zamenjajmo v poletju tudi zavese. Lahke zavese v nežni barvi dajejo sobi prijetno svežino.
Tapecirane naslonjače prevleci s platnenim črtastim ali enobarvnim blagom. Prevleka varuje naslanjač pred prahom in madeži, hkrati pa daje še občutek hladu.
V	poletnih dneh nam napravijo sobo zelo prijetno in hladno tudi cvetlice. V tem času jih je dovolj in niso drage. Odstranimo marsikatero nepotrebno navlako in na njeno mesto postavimo cvetlično vazo. Voda v njej in cvetlice dajejo sobi prijetno svežost.
tre za razpečavanje informbirojske propagande in za izvajanje terorističnih dejanj. Najdalje v treh dneh bi se moral vrniti v Romunijo in prinesti zahtevane podatke.
Spričo čuječnosti obmejnega prebivalstva m naših državnih organov pa je bil ta račun seveda prekrižan in Sudar se je znašel tam, kamor spada, Farkaš in romunska Securitate bodo zaman iskali njegovih poročil...
40 mladinskih udarnih brigad y dolini Neretve
Na največjem letošnjem gradbišču naše mladine v dolini Neretve, kjer grade progo in cesto med Konjicem in Jablanico, je bilo predvčeraj-njim proglašenih za udarne 40 mladinskih brigad. Mladi graditelji so tolkli vse postavljene norme in doslej se s tega velikega gradbišča še nobena mladinska delovna brigada ni vrnila brez naziva udarna. V štirih mesecih.so mladinske brigade končale nad polovico vseh del. V čast
VI.	kongresa KPJ so sprejele obveznost, da mora prvi vlak peljati po novi progi Konjic— Jablanica na Dan republike.
Doslej je na tem velikem gradbišču in v Zenici delalo že 16.000 mladincev in mladink. V študentskih brigadah, ki so štele 6000 brigadirjev, jih je bilo okrog 900 iz Slovenije.
dre nekaj milimetrov globoke jamice. Ko vlak pelje preko teh jamic, odskakujejo vagoni, da je veselje. Poleg tega grozi velika nevarnost, da bi kakšen vagon iztiril, posebno pri tržaškem br-zovlaku, ki vozi s,’ precejšnjo hitrostjo. Kljub uradnemu opozorilu službujočih, naj dre na tem mestu izmenjajo, ni bilo še ničesar storjenega.
Se drugo nevšečnost ima čuvajnica 387. Ko se namreč sprehajalci približajo čuvajnici, jih kar oblije tuš smrdljivega zraka, ki prihaja iz neposredne bližine. Nihče ne poskrbi, da bi popravili odtočne kanale javnega stranišča, ki so stalno zamašeni in so v teh soparnih dneh zaradi smradu posebno velika nadloga. V tem smradu še posebno trpi čuvajno osebje, ki mora vdihavati ta »čudežni« zrak kar 24 ur. Zdaj ko preurejamo ljubljanske ulice, imamo še posebno lepo priložnost odstraniti to javno stranišče, ki zanj res ni najbolj primerno mesto na začetku najbolj prometnega sprehajališča.
Precejšnje nadloge imajo tudi ljudje v čuvajnici 388, pri prelazu v Rožno dolino. Imajo namreč električno razsvetljavo, nimajo pa pitne vode. Za pranje poda se ob deževnem vremenu poslužujejo vode iz ribnika, žejo pa gasijo pri sosedih. V lepem vremenu že gre, ko jim bližnji prebivalci radevolje postrežejo s kozarcem vode. Hujše je, če dežuje, ker s težkimi umazanimi čevlji prinašajo gospodinjam blato. Takrat te rade godrnjajo.
Osebje te čuvajnice je večkrat prosilo za napeljavo vodovoda, ko pelje vendar tik ob čuvajnici glavna vodovodna žila. To bi se dalo narediti s prav majhnimi stroški. Čuvaji bi tako prišli do lastne vode, tako za pranje, kakor za pitje,	inž. M. S.
V mariborskih podjetjih razdeljujejo dobiček
Pred dnevi so v mariborski livarni že drugič izplačali vsakemu delavcu in uslužbencu polovico mesečne tarifne plače. Prav tako je razdelilo svojemu kolektivu tretjino mesečne tarifne plače podjetje Industrija papirnih izdelkov. Četrt milijona dinarjev so prejeli delavci in uslužbenci košaške opekarne, v invalidski tovarni sukanca na Studencih pa ie prejel vsak član kolektiva povprečno 2500 dinarjev. V mariborski tekstilni tovarni bodo verjetno izplačali dobiček v nekaj dneh, ko bo poteklo leto, odkar je delovni kolektiv tega velikega tekstilnega podjetja prevzel tovarno v svoje upravljanje.
Inozemsko turistično
strokovno čtivo
Čuvajnica štev. 388
brez pitne vode
,,Izlet v domovino“
Podjetje za proizvodnjo filmov »Triglav film« iz Ljubljane je posnelo na filmski trak osemdnevno potovanje slovenskih rojakov iz Amerike po Sloveniji meseca junija letošnjega leta.
Nad 400 m dolg dokumentarni film o življenju slovenskih rojakov v stari domovini je bil posnet na pobudo Slovenske izseljenske matice in turističnega podjetja »Putnik« v Ljubljani, ki sta tudi finančno podprli prizadevanje filmskih delavcev.
Filmska kamera spremlja slovenske rojake na njihovem potovanju po Sloveniji, posneti so prizori njihovega obiska v Tržiču v kolektivu predilnice, na grobovih talcev v Dragi, na Bledu, pod vrhovi Špika in Razora. Nadalje krase film lepi pokrajinski posnetki Slovenskega Primorja in Istre ter Postojnske jame in partizanske bolnice
»Franja«. Film zaključujejo prizori njihovega sprejema pri predsedniku MLO Ljubljana, tovarišu Jaki Avšiču.
Film, ki ga je režiral naš priznani režiser dokumentarnega filma tovariš Zvone Sintič, je bil predvajan slovenskim rojakom pred njihovim odhodom v Ameriko v veliki dvorani »Uniona«. Uvodoma je slovenskim rojakom spregovoril tov. Etbin Kristan, ki je predvsem opozoril rojake na dejstvo, da jugoslovanska kinematografija šele vstaja, podprta od ljudske oblasti in da naj njena dela objektivno ocenjujejo.
Številni slovenski rojaki so po končani predstavi izrazili željo, da film odkupijo, da bi mogli tudi v novi domovini film pokazati vsem tistim, ki še niso prišli na obisk v staro domovino.
Film bodo predvajali tudi v naših kinematografih.
M. C.
V Brežicah bodo pregnali prašno meglo
Ze dolga leta so bile Brežice zavite v gosto meglo prahu, ki so jo vzdigovali avtomobili na prašni cesti sredi mesta. Prahu je bilo toliko, da si lahko do kolen zagazil po njem. Pred voj-
jena. Pozneje so se še prihajali prijavljat za potrebna dela na cesti na občinski ljudski odbor. Se danes se prijavljajo v takem številu, da ni za vse niti dela in jih morajo večkrat odklanja-
no se oblast za Brežice ni zmenila. Po vojni pa so Brežičani vsa leta čakali, kdaj jim bo kdo popravil cesto. Denarja ni bilo. Prah pa jim je še naprej na gosto vdiral v hiše. Z novim občinskim ljudskim odborom pa se je Brežicam odprla nova nada. Prvič v svoji zgodovini je imel letos ljudski odbor v svojem proračunu tudi 800.000 din za komunalna dela, od tega 200 tisoč din za popravilo ceste. Malo je to, toda Brežičanom se je to zdelo precej, ker doslej ničesar niso imeli.
To jim je tudi dalo poguma, da so se sami lotili popravila cest. Na pomoč jim je priskočila še cestna uprava in republiški svet za gradbene in komunalne zadeve z nekaj milijoni. Sredi julija so brežiški frontovci na izredno dobro obiskanem množičnem sestanku sklenili, da si sami popravijo cesto in se rešijo neznosnega prahu. Frontovci so se kar dogovorili, koliko bo kdo pomagal. Nekateri so obljubili, da bodo prostovoljno delali, dokler cesta ne bo zgra-
ti. Za ves teden že imajo v naprej dovolj prostovoljcev.
To je vrvenje na cesti! 2enske jo pometajo, možje dovažajo gramoz in granitne kocke s postaje. Mladinci iz brigade, ki je prišla na pomoč Brežičanom s ceste Zdole — Krško, pomagajo pri asfaltiranju. Težak valjar nabija cestišče. Tam pri gradu, koder so začeli asfaltirati cesto in na drugi strani pri kinu stojijo na straži prometniki, toda ne miličniki, temveč le frontovci z rdečimi trakovi in prometnimi palicami v roki, ki kažejo avtomobilom novo pot in pazijo, da jim kdo ne poškoduje sveže nabito cestišče. Na vsakih nekaj ur se prostovoljni »prometniki« izmenjujejo.
Do pošte cesto že asfaltirajo, naprej do kina pa nasipajo in valjajo cestišče. Cesto nameravajo popraviti vse do postaje. Delo gre hitro od rok in požrtvovalni Brežičani bodo po zaslugi svoje lastne pridnosti in ob izdatni pomoči ljudske oblasti kaj kmalu za vedno rešeni nezdravega prahu.	—k“
NAŠA TELEVIZIJA
Kakor poroča agencija Jugo-pres, v Institutu za elektro-zveze v Ljubljani dobro napredujejo dela pri gradnji televizijske oddajne postaje. Ljubljanska televizijska oddajna postaja bo nameščena, kakor smo že poročali, na vrhu ljubljanskega nebotičnika. V kratkem pričakujejo še nekatere važnejše sestavne dele, ki so že na poti iz Združenih držav Amerike. Večji del sestavnih delov za televizijsko oddajno postajo je bil izdelan v naši državi. Računajo, da bo ljubljanska televizijska oddajna postaja montirana do konca novembra letošnjega leta, ko bo kot prva
v naši državi začela s poskusnimi oddajami.
Za vsakogar nekaj
Ce hočeš imeti lepe bele zobe, si jih večkrat umij z vodo, v kateri je raztopljenega nekaj bo-raksa,
•
Oljnata barva se dobro ohrani, če vlijemo nacijo mrzlo vodo, ki jo pred uporabo zopet odlijemo. Posušena barva bo spet tekoča, če ji dolijemo nekoliko terpentino-vega olja.
*
Steklenice za mleko najbolje otpereš z močno slano vodo,
*
Zelo masten sir ostane svež, če ga oviješ v krpo, namočeno v slani vodi.
Ponedeljek, 4. avgusta: Dominik, Hraako.
To rok, 5. avgusta, Marija, Minka. SPOMINSKI DNEVI
4.	VIII. 1789. — Proglasitev Človeških pravic v pariški skupščini.
4.	VIII. 1868. — Sestanek slovenskih dijakov v Ljubljani. France Levstik j« razvil politični program mladega slovenskega rodu prod »prvakom«.
4.	Vlil. 18*75. — Umrl pisatelj pravljic Andersen.
4.	VIII. 1890. — Umrl v Zagrebu hrvatski pesnik Ivan Mažuramč.
4.	VIII. 1944. — Hude borbe na
položajih Zajčji vrh, kamor je sovražnik prodrl z velikimi silami iz Novega mesta in St. Jerneja cer je imel hude izgube.
Kai je na sporedu:
v kinu
LJUBLJANA UNION: Zaprto! — SLOGA: ameriški film: »Srečanje s Frankenštainom*. Tednik. — Predstavi od 18.15 in 20,3«. — MOSKVA: francoski film: »Ljubimca iz Verone«. Tednik. Predstavi ob 18,15 m 20,30. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 17 dalje. — TIVOLI: ameriški fiim: »Srečanje s Frank enštai-nom«. Tednik. — Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19.30 daije. — BEŽIGRAD: ameriški film: »Tarzan v New Yorku«. — Tednik. Predstava ob 20,30. Prodaja vstopnic od 19,30 dalje. — TRIGLAV: ameriški barvni film »Trije mušketirji«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. — SISKA: Zaprto! — LETNI KINO »DOM MILICE«: ameriški film: »Winchester«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic od 18.30 daije. Risanka. Deze.a pritlikavcev.
v radiu
SPORED ZA PONEDELJEK
Poročila: 5.15; 6.00; 12.30; 15.06;
19.30	in 22.00 . 5.00—7.00 Dobro jutro dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) — vmes ob S.20—5.25 Objava dnevnega sporeda; 5.50 do
6.00	Jutranja telovadba; 6.30 do
6.40	Pregled tiska in radijski koledar; 12.00 Poje Komorni zbor Radia Ljubljana pod vodstvom Milka Skobemeta; 12.40 Zabavna glasba, vmes objave; 13.00 Operni koncert; 14.00 Šahovski pregled;
14.10	Igrata Zabavna orkestra Henry Spedrovsky in Cesar Petriilo;
14.30	Iz znanih operet; 15.10 do
15.30	Zabavna glasba, vmes objave;
18.30	Pojo slovenski zbori; 19.30 30. lekcija tečaja francoskega jezike; 19.15 Igra orkester Georg Meia-chrino; 19.40 Zabavna giasoa, vmes objave; 20.00 Ob 160-ietnici Shei-leyevega rojstva; 20.20 Simfonični koncert Radia Ljubljana (vmes glasbena kronika); 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan; 22.20 Igra Studentski plesni sekstet;
22.40	do 23.00 Zabavna glasba. — Oddaja Radia Jugoslavija v inozemstvo na valu 327,1 m: 23.00 do
23.10	V nemškem jeziku; 23.10 da
23.25	v poljskem jeziku,
OGLASI
POLTOVORNI AVTO nosilnost 500 do 1500 kg v brezhibnem stanju takoj kupimo. Ponudbe: Trgovsko podjetje »Potrošnik« Kamnik.	21*-5
Kamniški glavni trg urejajo
Leta 1948 so po takratnih načrtih in predlogih podrli napo! dograjeni Kamniški dom na Glavnem trgu, ki ga je razdejal okupator. Zelo žalostno sliko so nudile mimoidočim ruševine sosednje hišet ki je ostala z deskami in tramovjem zasilno zavarovana.
Ljudski odbor občine, ki je temeljito prijel za delo in ki skuša s skromnimi finančnimi sredstvi naredit*! čim več, da bo izgled Kamnika kor turističnega mesta prijeten, je pred mesecem razpisal med Kamničani anketo, kako urediti glavni trg. Prišlo je več predlogov, vendar pa se niso izjasnili pošteno Kamničani, vsaj dsti ne, ki imajo toliko povedati o oblasti in njenem delu. In komaj so bili osnutki umaknjeni iz izložbenega okna, že so razširili govorico, da bo ostalo pri starem.
Kamniški Glavni trg bo sedaj v kratkem urejen. Del sicer niso mogli končati do 22. julija, kakor je bilo predvideno. Upamo, da bodo potem, ko bo središče mesta urejeno, Kamničani, ki so sedaj tako zadržano ocenjevali to hvalevredno urejevanje, bolj pomagali mestnemu občinskemu ljudskemu odboru.
Američani dajejo za davke 30 Ve več kakor za hrano
Američani so plačali leta 1951 skupaj okrog 75 milijard davkov, to je najmanj 30 odstotkov več, kakor so v istem času izdali za hrano.
Črne zastave pred vozovi
smodnika
Podjetje »Kamnik« je pred dnevi praznovalo 100-letnico svojega obstoja. Marsikaj zanimivega, vse doslej neznanega o zgodovini te tovarne smodnika in eksploziv so nb tej priliki zapisali v jubilejno knjižico.
Kamniška tovarna smodnika je začela obratovati 1. 1852, potem ko so pripeljali stroje in naprave in nekdanje italijanske tovarne smodnika v Mantovi. Dolgo časa domačini sploh niso smeli v tovarno, ki zavzema površino 50 ha in je bila že od vsega začetka ograjena z visokim zidom. Prva desetletja so bili delavci v tovarni izključno vojaki. Ko so eni odslužili svoj vojaški rok, so prišli novi. Tako je bilo vse do 1- 1870. Tedaj so v upravi spoznali, da zaradi nestalnosti delavcev trpi proizvodnja. Zato so zaposlili tudi domačine iz Kamnika in'okolice, iz Stranj, Radomelj in Tuhinjske doline. Mnogi vojaki iz raznih čeških polkov, ki so tedaj služili, so ostali v Kamniku: povečini so bili to obrtniki. Učili
so nove delavce in jih uvajali v delo. Neka kamniška pesem našteva v temle zapovrstnem redu:
Zika, Fikar, Nerima,
Panek, Rihtar, Kučera, Pantar, Filec, Javora ...
V začetku je bilo v tovarni zaposlenih le okrog 80 delavcev, ki so napravili dnevno komaj 300 kg smodnika za topove, za plemiško gospodo in lovce. Razen tega so začeli izdelovati tudi rudarski smodnik. V tovarni so zaradi stalne nevarnosti eksplozij imeli poseben s predpisi določen red notranje in zunanje varnosti. Stražarji so bili prav do začetka I. svetovne vojne oboroženi s sulicami. Sele preden so tovarno 1. 1915 preselili v bližino Leob-na, od koder po pozneje pripeljali večino strojev nazaj, so stražarii dobili revolverje.
Zaradi varno.ti pri delu so morale biti vse delavnice vedno
čiste. Poleti so stene in strehe škropili z vodo. Kadar so popravljali katero izmed delavnic, so morali daleč okoli prenehati z delom. Povsod, kjer je bilo treba kaj dvigniti ali prenesti, sta bila zaposlena vselej po dva delavca. V. tovarni ni smel nihče teči.
Posebno zanimivo poglavje iz zgodovine podjetja »Kamnik« je prevažanje smodnika po cesti v Ljubljano. Vse do leta 1891., ko je bila dograjena kamniška železnica, so prevažali smodnik z vozovi, v sodih ovitih s slamo. Konji so morali imeti bakrene podkve, da se pri kresanju ob kamen ni iskrilo. Za prevoz smodnika je bilo določeno posebno spremstvo. Nekaj desetin metrov pred vozom je korakal vojak s črno zastavo, kar je bilo opozorilo za obcestne stanovalce, da vozijo po cesti smodnik. Kadar so ljudje zagledali moža s črno zastavo, so hiteli ugašati ogenj v kovačnicah, zaprli so okna po hišah in nihče ni kadil po cesti. Vozove s smodnikom so razen tega spremljali še štirj» vojaki,
po dva na vsaki strani. Na vozove s smodnikom ni smel prisesti noben, še tako utrujen popotnik. Kdor se je proti tem predpisom prekršil, je bil naj-strnšje kaznovan. Na vsakem vozu so iz Kamnika peljali v Ljubljano največ do 1500 kg smodnika.
Prvi Jugoslovan v letalu »3Ieteor«
Naš trgovinski zastopnik v inozemstvu Miro Lazovič, ki je nedavno kot prvi Jugoslovan letel v reaktivnem letalu »Meteor«, je v svojem pismu v domovino opisal vtise tega svojevrstnega potovanja. Med drugim piše Miro Lazovič tudi naslednje:
»Letel sem v letalu »Meteor«. Ob 12.30. uri je naš dvosedežni lovec zapustil letališče. Imel sem vtis, da letalo odhaja, a jaz ostajam na mestu. Po 17 sekundah smo že leteli s hitrostjo 800 km na uro. Ko smo se prebili skozi oblake, mi je pilot dejal, da bova letela navpično navzgor. Občutek je bil strahovit. Ker smo leteli v
nasprotni smeri, je bilo delovanje sile zemeljske privlačnosti strahovito močno. Imel sem občutek, da me nekaj z vso silo vleče nazaj in se nisem mogel premakniti s sedeža, na katerem sem bil kakor prikovan. Nato me je pilot vprašal, če želim, da izvede kakšno akrobacijo. Bil sem takoj za to. Čeprav sem se vsega dobro zavedal in nisem bil posebno utrujen, med akrobacijami nikakor nisem bil v stanju, da pokažem smer zemlje in neba. V trenutku se je letalo spustilo ali dvignilo tudi nekaj sto metrov visoko oziroma globoko...
Ko sem bil ob 12.59, uri spet na letališču, sem se močno oddahnil, obenem pa mi je bilo žal, da polet ni trajal dlje.
Volčja nadlega sredi leta
11-letni pastir premagal volka V okolici Cerknice na Notranjskem so se zadnje čase pojavili volkovi, ki sredi dneva pred očmi koscev in drugih delavcev na senožetih in polju napadajo,
davijo in odnašajo drobnico. V kratkem času so volkovi raztrgali okrog 15 ovac, od katerih so nekatere .rešili. V Dolenji vasi pri Cerknici je volk ugrabil v neposredni bližini koscev ovco ter jo začel vleči proti gozdu. Najbližji delavec je pohitel nad volka ter ga pričel obdelavati z grabljami. Volk pa plena ni hotel pustiti ter je šele po krajši borbi odnehal in jo ucvrl v bližnji gozd. Se zanimivejši dogodek pa je doživel 11-letni Jožek Ca-serman iz Cerknice. Ko je pred nekaj dnevi pasel svojo čredico, nekaj glav goveje živine in 2 ovci, na bližnjem hribu nad trgom Je opazil, kako se je iz gozda priplazila neka žival proti ovcam, ki pa jo je imel za lisico. V tem je volk že planil proti ovcam, eno popadel ter jo pričel daviti. Zaradi goste in dolge volne na vratu ji ni mogel takoj pregristi goltanca. Pastir Joško pa ni pustil ovce na nemilost volku. Začel je s svojo pastirsko palico udrihati po volku, ki pa svojega plena ni izpustil, tedaj pa se je Jožek domislil, da se volk boji ognja,
hitro je zažgal v bližini rastoč suh brinov grm. Ko je bruhnil ogenj, se je volk tega ustrašil,
Ljubljančanka,
stara 106 lot,
se je poročila v Skoplju
V Skoplju je bila pred kratkim nenavadna poroka. Fani Jovanova Iglič, ki je stara že 106 let, se je poročila z 72-let-nim upokojencem Antonom Šuštarjem. Poročno slavje je bilo veselo kakor pomwadi. Ob godbi in plesu je »mlada« gostila svate, katerih ni manjkalo, z žganjico in vinom. Starka Fani Iglič se je rodila v Ljubljani leta 1846. Sedaj se Je poročila tretjič. S prvim možem je odšla v Makedonijo. Pet otrok je izgubila v prvi svetovni voini. Njen drugi mož Je bil Makedonec in je umrl lani avgusta. Čeprav Ima v naši državi gotovo najstarejša nevesta za seboj že 106-letno življenje, se vendar dobro počuti, dobro sliši in vidi ter v trenutku vdene sukanec v šivanko. Pn»v nič se ji ne pozna, da se je rodila pred stoletlem.
„Vedno se bom rad spominjal svojih jugoslovanskih prijateljev“
Tuji turisti zelo radi obiskujejo naš Jadran in gredo na krožna potovanja po Atlantiku in Sredozemskem morju z našimi linijskimi ladjami
Tujih družb in turističnih agencij, ki organizirajo v času turistične sezone razna krožna potovanja s posebno luksuzno urejenimi ladjami, ne manjka. Kljub temu se mnogi tuji turisti odločijo za ladje naše Ju-golinije, ker so cene zelo primerne in ker glede udobnosti skoraj ne ?ao,vaiaio za velikimi prekomorskimi parniki.
0	tem govorijo in pišejo tuji turisti pa tudi mnogi naši rojaki iz Amerike, ki pridejo na naših ladjah obiskat svoj rojstni kraj.
1	• * *
■Jugoslovanska linijska plovidba« ima danes nad 40 ladij s pogonom na premog ali nafto, ki so bile zgrajene ali obnovljene po vojni. Naše velike prekomorske ladje, ki imajo nad 9000 ton nosilnosti, kakor »Srbija«, »Hrvatska«, »Slovenija«, »Makedonija« in »Crna gora«, vzdržujejo stalno zvezo z atlan-skimi pristanišči Združenih držav Severne Amerike, medtem ko obiskujejo ladje manjše tonaže — okrog 4000 ton nosilnosti— kakor »Zadar«, »Pula«, »Rijeka« in druge, severnoafriške in glavne luke severnoevropskih držav. Ladje »Titograd« »Zagreb« in druge, ki imajo skoraj isto tonažo, pa plujejo redno v dežele Bližnjega vzhoda. Vsako leto zaslužimo s temi parniki pomembne zneske deviz, razen tega pa prispevajo te ladje zelo mnogo k razvoju naše zunanje trgovine.
Čeprav so namenjene predvsem za prevoz blaga, imajo vendarle skoraj vse motorne ladje na pogon z nafto tudi kabine z-3 dvanajst in več potnikov. Najbolj luksuzne tovorno-potniške motorne ladje »Srbija«, »Slovenija« in druge, sprejmejo na svoj krov tudi nad 40 potnikov. Vse so opremljene z radijskimi napravami za plovbo, z električnimi dvigali, s skladišči in hladilnicami za dvomesečno prehrano 40 članske posadke in kakih 10 potnikov. Večje ladje so opremljene tudi z radarji. Potniške kabine in jedilnice, ki so prostrane, prijetno osvetljene in obložene s hrastovim) ter javorjem, so opremljene z okus-,
Čudni rekordi
V Chikagu so lani junija na naj-većjem mestnem otroškem igrišču kaj čudno tekmovali za svetovno prvenstvo v guganjul Na grednih gugalnicah si \idel elegantne pare, moške in ženske, oblečene v večernih oblekah in smokingih, ki so se borili, da tolčejo dotakratni svetovni rekord 123 ur neprekinjenega guganja. Dovolj stalnih občudovalcev in navijačev so imeli »ubogi tekmovalci«, ki so morali kar jesti in piti na gugalnicah med tekmovanjem. Dobivali so celo injekcije, da niso omagali ali zaspali. Neka poznana brivnica je razpisala nagrado, da bo zmagovalcu nudiia dosmrtno brezplačno britje, neki magazin mu bo 10 let brezplačno krojil obleke, znano filmsko podjetje pa ga bo sprejelo kot stalnega igralca. To in nagrada 5000 dolarjev je pomagala, da so vzdržali in presegli rekord. Zmagovalec, neki študent tehnike je zdržal 150 ur. Ta svetovni rekorder je zapustil gugalnico po Šestih dneh in nočeh.
Letos februarja se je veliko število plesnih parov zahodnega Berlina preizkusilo v izdržljivosti plesanja — vugi-vugija. Ta senzacija Je za nekaj časa zatemnila vse važnejše berlinske in svetovne dogodke. Pari so se vrteli, boije rečeno »zvirali« kar naprej in naprej brez prestanka. Orkestri so se menjavali, pomagal jim je radio in plošče, le plesalci so bili zadnji, ki so omagovali. Zmagal je zopet neki študentski par. 26 ur sta zdržala, odnesla prvenstvo in skromno nagrado 500 DM. Tem večji kot nagrada pa je bil njihov ponos, saj sta slavljena kot kralja vugj-vugija:
Menda res ne zmorejo vsi narodi tako čudovitih rekordov.
Piščanci in politika . . .
Avstrija je dobila letos za izboljšanje svojega perutninarstva v okviru mednarodne pomoči iz ZDA 190.000 komadov en dan starih piščancev. V časopisju in radiu so objavil; ves načrt, kako bodo ti nenavadni potniki s »Clipperjem« potovali le 18 ur preko »luže« do Dunaja in pristali letos 5. maja na letališču v sovjetski zasedbeni coni mesta. Vse je potekalo v redu. Zadnji trenutek pa, ko se že bližal zračni orjak dunajske-skemu letališču — je sovjetska zasedbena oblast objavila, da ne dovoli pristanka tem »potnikom« na svojem področju. Kaj sedaj? Brezžžično so se morali dogovoriti s piloti, da so letalo obrnili nazaj in pristali na 150 km oddaljenem letališču v angleškem zasedbenem pasu. Na hitro so morali Avstrijci mobilizirati karnjime za prevoz piščancev do Dunaja, kjer so jih pričakovali prevzemniki. Z zamudo 7 ur so jih razdelili in razpeljali po Avstriji.
Kaj so zagrešili ti mali »potniki«, da jih niso pustili pristati v sovjetski coni? Ali iz strahu pred številčnim prihodom »zapadnjakov«, ali pa je prišla prepoved že iz znanih metod čim večje pomoči in sodelovanje vzhoda pri mednarodni pomoči...,
no izdelanim pohištvom. Tla so pokrita s preprogami, s tekači in linolejem,, ki jih pogosto čistijo z električnimi aparati. Za zabavo potnikov in posadke so po kabinah radioaparati in zvočniki, v bibliotekah in čitalnicah pa prikazujejo domače umetniške in dokumentarne Kime. Ne oziraje se na to, kje se ladje trenotno nahajajo, prejme radiotelegrafist vsako noč Tanjugovo poročilo, tako da zvedb potniki in posadka že rano zjutraj iz razmnoženega biltena vse najvažnejše dogooKe doma in po svetu. Vendar si ljudje na ladlii naivec krajša V) časi pri radioaparatih, ki vežejo naše mornarje z domovino. Naše večje radijske postaje Beograd, Ljubljana in Zagreb slišijo prav dobro tudi na Azorskih otokih.
ljudskih republik, po katerih se imenujejo nekatere ladje, se zanje zanimajo največ vladi in delovni kolektivi ljudskih republik Makedonije in Slovenije. Ladji »Makedonija« in »Slovenija« sta bogato opremljeni z darovi raznih ustanov in podjetij iz teh republik, tako z okrasnim pohištvom in predmeti domače obrti, ki vzbujajo vselej pozornost potnikov, posebno še tujcev.
Bivanje na ladjah in samo potovanje po Sredozemskem morju ter Atlantiku ostane vsakemu potniku v najlepšem spominu. O tem govorijo številna pisma, s katerimi se potniki zahvaljujejo kapitanom in posadkam za skrb, ki so je bili deležni med potovanjem. Posadka ladje »Zadar« je uvedla na pr. knjigo vpisov na izrecno zahtevo neke skupine tujih turistov. Pred kratkim je potoval na tej ladji kot turist tudi britanski generalmajor v p. g. Butler. Predno se je v Londonu izkrcal,
Motorna ladja .Pula« (4000 ton nosilnosti) vzdržuje skupno z »Zadrom« In »Reko« stalno zvezo z lukami severno - evropskih
držav
Na teh ladjah je vse vedno tako čisto, da spominjajo po svoji udobnosti na moderno urejene, plavajoče hotele. Od
se je poslovil od posadke in zapisal v knjigo vtisov naslednje: »Izredno cenim usluge, ki so mi jih v času potovanja izkazali
kapitan, oficirji in posadka ladje. Odslej se bom vedno rad spominjal svojih jugoslovanskih prijateljev. Ladja Je prvorazredno opremljena in niti najmanj se ne morem pritožiti glede postrežbe ter lepe in čiste kabine. Hrana je odlična, tako po kakovosti kakor tudi po količini. To potovanje mi bo ostalo za vedno v spominu, čeprav sem v 70 letih svojega življenja mnogo potoval in to z različnimi parniki.«
V Tangerju se le nekoč vkrcal turist Clay Smith z ženo. Po enomesečni vožnji Je zapisal tole: »Udobnost, prijaznost, kuhinja — vse je prvorazredno, kakor lajner (velik, linijski potniški parobrod) v miniaturi.« Zena pa je še dodala: »Prav ničesar nisem pogrešala. Zal ml je le, da je bilo potovanje tako kratko.«
Takih in podobnih Izjav ]e mnogo. Lahko jih zavidajo naši Jugoliniji in našim mornarjem mnoge tuje družbe. Tuji turisti so zadovoljni, pa tudi naši potniki, posebno še naši rojaki iz Amerike, ki obiskujejo Slovenijo. Cene so zelo ugodne. Krožno potovanje od Londona do Reke in nazaj, ki traja najman] poldrug mesec, stane s hrano vred 69 funtov šterlingov, potovanje od New Yorka in nazaj, ki traja vsaj dva meseca, pa 350 do 400 dolarjev. Ladje ostanejo po en dan, dva ali tudi več — to zavisi od natovarjanja in raztovarjanja blaga v približno 10 največjih evropskih in afriških pristaniščih. Zanimanje turistov za taka potovanja z našimi ladjami bi bilo še večje, če bi Jugolinija, Zveza turističnih društev in naše gostinstvo skrbeli za boljšo propagando v tujini.	M. S.
Švicarska odprava
na Mount Everest
V prvi polovici letošnjega leta je švicarska ustanova za alpska raziskovanja v Ziirichu poslala na Mount Everest svojo ekspedicijo. Ta odprava je sedma po vrsti, ki jo ta najbolj napredna, vendar strogo nacionalna ustanova pošilja v izvenalpske gore. Odpravi je bila podana naloga, poizvedovati o možnostih pri-stooa na Mount Everest z južne strani, znanstveno raziskati ta področja in se po možnostih povzpeti na sam vrh najvišje gore sveta, na 8840 m. Odprava, ki je slonela na bogatih izkušnjah švicarske ustanove za alpska raziskovanja, izkušnjah drugih
alpinistični uspeh našega časa pa je vsekakor vzpon švicarskega gorskega vodnika Rajmonda Lamberta in vodje Sherpasov Tensing Bothija, ki sta dosegla višino 8621 m in se na 300 m približala vrhu.
Mount Everest tudi Švicarjem ni uspelo premagati, vendar pomeni ta korak zmago človeške razsodnosti in samozatajevanja nad napačnim in nevarnim re-Lordersnom. Izkušeni in previdni alpinist Andre Roch je takoj v začetku svaril pred prenaglim optimizmom. Vedno je opozarjal na velike težave, ki so svojstvene le v Himalaji ter poudar-
E VERIST 8840 m
JU2WI VPH SIS*m
so zapadli v polomotično stanje duševnega in telesnega razkro-jevanja. Ravno zaradi te njihove odločitve in preudarnem postopanju bo to dejanje označeno kot mejni kamen v zgodovini alpinizma.
Bralcem bi priklicali v spomin najvažnejše podatke in dogajanje te v alpinističnem svetu zelo upoštevane odprave. Odhod 12 udeležecev, 11 moških in 1 ženske, je potekel v dveh etapah
13.	in 20. marca z letalom Air Indian International Line iz Geneve čez Kairo, Bombay in Delhi do Katmanda, prestolice Nepala. Od tod so po prekora-
c-dprav na Mount Everest in lanskoletnim rezultatom Shiptono-ve odprave, je zasledovala alpinistične, kakor tudi naravoslovne cilje. 12-članska ekipa je bila sestavljena iz izbranih alpinistov in treh znanstvenikov.
V	petek, 11. julija, je pristalo na ženevskem letališču štiri-motorno letalo »Kashmir Princess« indijske Airline, ki je pripeljalo iz Bombaya vodjo odprave dr. Ed. Wyss-Dunanta in osem članov: Raj monda Lamberta, Andrea Rocha, Renea Ditter-ta. Leona Florya, Renea Auber. ta, Jeana—Jacquesa Aspera, Ernesta Hoffstätterja in dr. Gabriela Chevalleva. Teden prej pa so se vrnili trije znanstveni-' ki: etnografinja Marguerite Lo-psiger-Dellenbach, botanik Alfred Zimmermann in geolog prof. Augustin Lombard. S tem je zaključena letošnja švicarska odorava na Mount Everest.
V	zgodovini raziskavanj himalajskih velikanov zavzema letošnja švicarska odprava, ki je zasledovala, kakor že poudarjeno i alpinistične i znanstvene cilje, prav posebno mesto. Znanstvena dognanja — zbrano ie okrog 1009 geoloških in okrog 4000 botaničnih redkosti iz himalajskih gora, bodo še podvržena natančni analizi. Največji
jal, da bo poizvedba o možnostih novega pristopa iz južne strani dragocen prispevek za dokončni naskok na Mount Everest.
Letošnja odprava je z dramatično natančnostjo pokazala, s kakšnim kompleksom problemov je treba računati pri vzponu na najvišjo goro sveta in koliko pogojev se mora združiti v enkratno srečno konstelacijo za dosego končnega uspeha. V listih odločilnih dneh med 28. majem in 2. junijem, ko je skupina, ki jo je vodil Rene Dit-tert, napredovala od južnega sedla proti vrhu Everesta, je tri-umfirala uničevalna višinska cona nad človeškimi zmogljivostmi. Občudovanja vreden vzgled nezlomljive volje in razsodnosti pa je odločitev 2a vrnitev tik pod vrhom.
28. maja sta bila Lambert ln Tensing v višini 8600 m v začetnem stanju smrtonosne višinske neuphorije. Tistega zgodovinskega dne sta dosegla doslej največjo višino v gorah. Vendar sta klonila, ne zaradi predčasnega začetka monsuma, kakor so v začetku poročali, ali objektivnih težav, temveč zgolj zaradi prenizkega pritiska v kisikovih aparatih, s katerimi so bili opremljeni, zaradi česar
fi) taboriSCe 5090m
čenju 12 prelazov dospeli do vznožja Khumbu, ledenika na jugu masiva Mount Everest, kjer so 23. aprila v višini 5050 m postavili svojo izhodiščno bazo (glej sliko!). V naslednjih dneh so tik velikanskega ledeniškega odloma postavili taborišče I. v višini 5250 m, 26. aprila pa je začel nevaren prestop skozi težaven ledeniški odlom, ki Je predstavljal prvo problematično zapreko, ki je v preteklem letu zavrla Erica Shiptona. S postavitvijo taborišča II.. na 5600 m in taborišča III. na 5900 m, ki je bilo dejansko aklimatizacij-sko taborišče na vhodu v ledeniško krnico, Je bila premagana prva velika zapreka. 10. maja je sporočila odprava, da je postavljeno taborišče IV. v višini 6450 m ob vznožju Ihotse ledenika. Pri vzponu v taborišče III. je bila 1. maja izvedena tista ekshibicijska mojstrovina, o kateri se Je že veliko pisalo: namreč Jean Jacques Asper je premagal razpoko 6 m s celo vrsto vrvnih manevrov in nihanji, nakar so postavili viseči vrvni most čez to velikansko razpoko. Takrat so pisali: »Ce ne bi dosegli novih rezultatov, potem je prenos prtljage skozi labirint Khumbu ledenika, čeprav na zunaj ne pomeni mnogo, sam
».«M*.
AKtpiO-SGWlAN SUDAN J
FKENCH \ UATOetAU AfIBCA
OimottA
«H Gl A N CONGO
Mnva
Ima velike možnosti za razvoj industrije, Egipt, Uganda in Sudan pa bodo imeli v rezervoarjih 5 milijonov kubičnih metrov vode, ki jo bodo lahko uporabili v dobi suš.
Severno od Owenovih slapov se Nil spušča v strmem padcu v jezero Albert. Tu nameravajo zgraditi jez in hidroelektrano centralo, ki bo proizvajala 22 milijonov kilovatnih ur. Se nekoliko bolj severno med jezerom Albert in Kartumom — sudansko prestolnico — je Sudsko močvirje, ki popije do 50% vode. ki teče v Egipt. Tu nameravajo močvirja presekat:	z
globokim kanalom ter tako znatno zmanjšati izgubo vode.
V Kartumu, kjer se stekata Modri in Beli Nil, bodo razširili že obstoječe jezove. Ob zgornjem toku Modrega Nila blizu abesinske meje pa bodo zgradili največji jez v vsem sistemu, ki bo zadrževal dovolj vode za namakanje 2 milijonov akrov zemlje.
Egipčani pa so v svoji deželi zgradili Aswanski jez. kjer bodo zgradili tudi veliko električno hidrocentralo (glej sliko).
Vsi ti projekti bodo stali nad 500 milijonov dolarjev. Za ta znesek pa se bo rodovitna površina egiptovske zemlje povečala za več kot 2 milijona akrov.
Pri aswanskem Jezu v Egiptu gradijo hidroelektrično centralo, ki bo imela zmogljivost 300.000 KW ur; v bližini bodo zgradili tudi jeklarno
Življenje v Egiptu je odvisno od Nila
Od celotne površine Egipta, ki znaša 336.000 kvadratnih milj, je rodovitne zemlje samo 13.000 kvadratnih milj tik ob reki Nilu, ostalo pa je vse peščena puščava. Na teh 13.000 kvadratnih miljah rastejo vsi kmetijski pridelki Egipta, med temi tudi bombaž, ki predstavlja 80% egiptovskega izvoza. Trdovratnost Egipta v zahtevah za enotnost Nilske doline in za priključitev Sudana je laže razumljiva spričo dejstva, da je v Egiptu življenje samo v celoti odvisno od velike reke.
2e od leta 1929, ko so skleni-
le sporazum, skušajo dežele ob Nilu reko čim bolj izkoristiti. Večje uspehe so dosegli šele po vojni, pravo delo pa se bo začelo z nilsko komisijo, ki jo bodo v kratkem ustanovili.
Blizu izvira Belega Nila ob jezeru Viktoriji ravno sedaj gradijo jez. ki bo največji v Afriki. Imenuje se Jez ob Owenovih slapovih. Tu bodo zgradili tudi veliko električno hidrocentralo. Jez bo stal okoli 42 milijonov dolarjev, stroške pa si bosta razdelila Egipt in Uganda. Električni tok bo skoraj v celoti izkoriščala Uganda, ki
Zemljevid dežel, skozi katere teče reka Nil. S številkami so označena mesta, kjer gradijo jezove. Pri številki 1, v Ugandi. gradijo jez pri owenskih slapovih, kakor tudi hidroelek-trično centralo, pri štev. 2. t. j. pri Kartumu, bodo razširili že obstoječe naprave, Številka 3 predstavlja aswanski jez. številki 4 in 5 pa kažeta kraje, ki bodo imeli največje- koristi po dokončavanju omenjenih gradenj.
Vpliv vremena na življenfe
Cesto se ne zavedamo, da živimo na dnu globokega zračnega oceana, iz katerega sprejemamo najosnovnejše prvine za nase življenje. '±oda, ker je označje podvrženo enkrat izredno močnim, drugič milejšim sprememoam, katere se zrcalijo v kolebanju vremena in Jciime, je naravno, da se to odraža tudi v življenju žive in mrtve prirode na naši zemlji. Eden izmed jasnih dokazov za to je obdobje poslednjih moćnih zaledenitev v Evropi, katerim so sledile vmesne otoplitve s fazo današnjega tipa klime in vremena, ki daje določene pogoje za razvoj življenja.
Ako v širokem območju narave opazujemo samo vpliv vremena na življenje človeka, se nam pokaže ta ugotovitev še močnejša. Jasno je, da je bilo življenje primitivca mnogo bolj odvisno od klimatskih in vremenskih prilik, kakor življenje sodobnega človeka. Vendar je dognano, da tudi danes, ko si je človek s svojo visoko civilizacijo ustvaril močno okolje umetne klime, spremembe vremena niso brez vpliva na njegovo življenje, zlasti še ne na življenje bolnikov.
Splošno je znano, da imajo bolniki z revmatičnimi sklepnimi obolenji, kostnimi prelomi,
na sebi že veliko dejanje.« Novi uspehi niso izostali. Postavljeno je bilo taborišče V. v višini 6.900 m in pomembno zavzetje južnega sedla, kjer je v višini 7.880 m postavljeno taborišče VI. Konec maja pa so postavili na jugovzhodnem grebenu v višini 8400 m taborišče
VII.	Od tod so tudi 28. maja opravili tisti dramatični vzpon, ki sta ga izvedla Lambert in Tensing. Iz taborišča VI. sta se podali dve navezi na jugovzhodni greben: Aubert in Flory sta bila v taborišču VII. in varovala vzpon in povratek Lamberta in Tensinga. Potem ko sta oba drzna in pogumna alpinista in z njimi cela ekipa sklenila opustiti naskok, se je začel povratek skozi iste težave.
Letošnja švicarska odprava je v izdatni meri obogatila spoznanje o Everestu in na ta način prispevala bogat material za nadaljnje odprave in dokončno premagovanje strehe sveta. Na-dani vodja odprave dr. Edv. Shipton, je nadaljevan. Razgledani vodja odprave dr. Edv. Wyss—Dunant je ugotovil, da so rešili glavne naloge, ki so si jih naložili; in sicer ali so seraki in ledeniške razpoke na Khumbu ledeniku prehodni, ali je dostopen južni greben Everesta, ali je možno postaviti taborišče na jugovzhodnem grebenu. Pozitivna rešitev teh vprašanj predstavlja zadovoljiv uspeh, čeprav sam vrh ni bil dosežen. Nerešeno pa ostane vprašanje, če Je sploh možen pristop na vrh Everesta. Brez dvoma zahteva naslednja odprava bolj popolno kisikovo aparaturo, kakor jo je imela letošnja, doslej najbolj opremljena odprava v Himalaji.
nadalje pomladanske pljučnice, pomladanski in jesenski recidivi starih ulcerioznm ODoienj želodca ter različnih akutnih obolenj močne indikacije prav v vremenskih spremembah. Dvoletna opazovanja v ljuoijanski bolnišnici, ki so jih vršili dr. Oton Bajc, or. Vito Bavric in dr. Ivan Janež, so dokazala izredno zanimivo povezanost med vnetjem slepica in zračnim pritiskom. Kljub kratki dooi so zanimive ugotovitve, in sicer v času, ko je bil zračni pritisk-v stadiju močnega padanja ali celo, ko se je Slovenija nahajala v območju depresije, so ona vnetja slepiča izredno pogosta. Nasprotno pa so v času porasta ali stagnacije področja visokega zračnega pritiska, ta obolenja izredno redka. Gotovo je, da se ne more na osnovi enega meteorološkega elementa postavljati zaključkov o določenem tipu Vremena, ki ima takšen ali drugačen vpliv na to ali ono bolezensko dispozicijo, vendar se iz tega primera vidi, da vpliv obstdja.
Prav tako so vpliv določenega vremenskega stanja na človekovo duševno ravnovesje spoznali juristi. Oni so celo vzako-nili kot posebno olajševalno in v določenih primerih oprostilno okolnost, če se je zgodil težji zločin (umor) v času, ko je pihal močan fen.
Podobno so raziskovanja bio-klimatikov in medicinskih psihologov v novejšem času prišla do izredno zanimivih zaključkov. Tako so skandinavski, nemški in amerikanski strokovnjaki (M. Ehrström, A. Hochrein, M. Curry, V. Frey) prišli do ugotovitev, da imajo motnje v krvni cirkulaciji, nevroze, psihopatije itd. močne kompo-
V II. svetovni vojni se je pogostokrat zgodilo, da je podmor-niški torpedo, ki je bil na poti proti sovražni ladji, nenadoma skrenil s kurza in tako zgrešil cilj. Mornariška zgodovina celo beleži slučaj, ko se je torpedo obrnil za 180« in zadel podmornico, ter jo seveda potopil.
Ameriška mornarica sedaj preizkuša torpeda, pri katerih bodo podobne nevšečnosti izključene. Novi torpedo ima v sebi radarsko napravo, s katero ne bo našel samo ladij, marveč tudi sovražne podmornice. Poleg tega ima novi torpedo še to prednost, da ga lahko lansira vsakršna ladja ali letalo.
Ameriški vojaški strokovnjaki pravijo,'da bodo s temi torpedi dosegli to, da bo podmornica, ki bo odplula iz luke, istočasno tudi potopljena. Vendar je ravnanje s temi torpedi izredno komplicirano, saj ima radarski mehanizem nič manj kot 1600 različnih delov. Vsak torpedo ima svojo lastno »osebnost«. Nekatere izstrelijo nič manj kot 300-krat, seveda brez eksploziva, ter točno registrirajo, kako se je torpedo »vedel«. Vse ugotovitve pazljivo zapišejo v knjigo, ki potem sledi torpedu, kamorkoli ga transportirajo, da bi podmor-
nente v različnih klimatskih in vremenskih spremembah. Zato predlagajo ti strokovnjaki, aa je potreono predvsem raziskovati okolje, v katerem so živeli bolniki s temi motnjami, v zvezi z določenimi meteorološkimi elementi in - sicer predvsem: električne pojave, msoiacijo, temperaturo, pritisk m vlago zraka.
2e omenjeni V. Frey poroča v svojih raziskovanjih, da je prišel do spoznanja, da imajo električni pojavi velik vpliv na vegetativni sistem in na spremembo v psihološkem ravnovesju človeškega živijenja. Zaradi tega, izvaja nadalje navedeni avtor, nastopajo pri gotovih ljudeh določena obolenja, ki povzročajo psihične motnje. Nadalje je zanimivo, da msoia-cija, temperatura, vlaga in pritisk zraka močno vplivajo na hitrost obtoka hormonalnih procesov. Delovanje svetlobe pa je ugotovljeno kot vegetativna veličina dnevnega ritma življenja.
Iz navedenega vidimo, da so klimatski, posebno pa še vremenski vplivi močni faktorji v motnjah človeškega življenja. Nadaljnja raziskovanja na tem področju bodo pokazala, kateri faktorji vremena vplivajo v smislu jačanja ali demoralizacije stanja človeške psihe.
Na ta način se je pričela še od nepoznanih strani osvetljevati statistika samomorov, nadalje neproduktivnost duševnega in telesnega dela in prav tako tudi njuna najuspešnejša aktivnost. Vsi ti važni problemi bodo dobili torej le tedaj varnejšo rešitev pri njihovi analizi, ko bodo upoštevani tudi vremenski elementi kot važni faktorji življenja.
ničarji, ki ga bodo v vojni uporabljali, vedeli, kako ravnati z njim. Radarski torpedo stane nad 30.0OU dolarjev^ in sicer zaradi elektronskih naprav, ki jih vsebuje. V torpedu so celo mo-žgani —— robot, ki bodo . Lahko razlikovali sovražne ladje od različnih predmetov, ki bi jih lahko spravili s prave poti.
Tudi način preizkušanja torpedov je zanimiv. Pri preizkusih torpeda nimajo eksploziva. Mesto eksploziva dajo v torpedo vodo, da bi bil enako težak kot torpedo z eksplozivom. Ko je torpedo prepotoval določeno pot. katero določijo pred iztrebitvijo, stisnjeni zrak avtomatično izloči vodo iz torpeda, na kar se seveda torpedo dvigne na površino. Mornarski čolni, ki so v bližini, ponavadi opazijo torpedo, čim izplovie ter ga dvignejo iz vode. Za vsak slučaj pa ima torpedo še napravo, ki po 10. minutah avtomatično izpusti gost oblak dima.
Ze dosedanji poskusi so pokazali; da se obeta ameriški mornarici novo učinkovito orožje. Seveda pa bodo začeli strokovnjaki v drugih državah ta. koj ramhšljati o protiorožju, ki naj bi bilo še učinkovitejši
Aoi« raUurstea
torpeda preizkušalo
ZV. olimpijske igre
se Mane
Nad 200 veslačev na državnem prvenstvu
Olimpijski ogenj je ugasnil, olimpijska ideja pa bo živela rial jel
Helsinki, a. avg. Lep sončen dan je danes ponovno odel glavno mesto Finske v čarobne barve. Po ulicah in cestah je mrgolelo športnikov in gostov. Med vsemi je vladalo vidno slovesno razpoloženje. Domače prebivalstvo — okrog 25.003 oseb — se je že v dopoldanskih urah zbralo na posebni olimpijski manifestaciji, na kateri je nastopilo 5 najuspešnejših športnikov vseh celin, ki so nagovorili gostitelje, se zahvalili za gostdjuben sprejem in poudarili vročo željo, da bi te olimpijske igre, ki so bile po dogodkih in uspehih največje od vseh, razlile do vseh narodov sveta tisto veliko moč, ki bi pomagala ohraniti mir na svetu.
Sredi popoldneva se je mogočna olimpijska arena vnovič napolnila do zadnjega kotička — k zadnji točki sporeda, konjiškega tekmovanja z naslovom «Grande prix des nations«, na katerem je zmagala ekipa Anglije pred Cilejem in ZDA. Tako si je Anglija tik pred zaključkom tudi priborila eno najvišje priznanje r,a letošnji oiim-piadi. V ocenah posameznikov je ta čast pripadla Francozom.
Ob 19. uri (po finskem času) se je začela zaključna slovesnost, na katero je seveda čakalo vseh 73.003 gledalcev, Spet so vkorakala s svojimi zastavami na čelu vsa zastopstva sodelujočih držav — z Grčijo na čelu in s Finsko na koncu sprevoda — spet se je mogočna armada mladih in zdravih ljudi z vsega sveta v slikovitem polkrogu razporedila okrog častne tribune, na kateri jo se medtem zbraii predstavniki Mednarodnega olimpijskega odbora in številni drugi cficielni gostje. To pot je bilo razpoloženje v povorki še vse drugačno kakor pred 14 dnevi, kajti med udeleženci je bilo mnogo takih, ki so se jim v teh dnevih izpolnile nade in so prejeli za svoja vztrajna prizadevanja priznanja na najvišjem športnem forumu.
Ko se je vrvenje polegio, je godbei zaigrala na prej grško, nato finsko in slednjič še avstralsko himno, hkrati pa so se r.a častnih jamborih spet dvignile vse tri državne zatiave, slednja v počastitev prirediteljev XVI. olimpijskih iger, ki
bodo leta 1956 v Melbourneu. Po tem uvodu je spregovoril s častne tribune predsednik CIO Edström, ki je v imenu olimpijskega odbora proglasil letošnje olimpijske igre za zaključene, hkrati pa pozval mladino vseh dežel, naj se v štirih letih spet sestane v Melbourneu. Izrazil je nado, da bo ta mladina v naslednjih štirih letih še dalje lahko razvijala svoje sile in se potem spet pomerila v plemenitih olimpijskih borbah za čast športa, za čast svojih držav in za človeštvo. Govornik je v nadaljnjem omeni! še okoliščino, češ da je bilo pred letošnjimi olimpijskimi igrami tod in tam nekaj omahljivcev, ki so dvomili, da se bodo dandanes dale prebroditi vse težave, ki so bile izvedbi take prireditve z udeležbo 72 narodov vseh plemen in vseh celin sveta pa poti. In vendar so se te olimpijske igre pokazale kot velika manifestacija miru in velik dogodek sreče in zadovoljstva za udeležence, »želim, da bi tako ostalo vselej,« je zaključil Edström svoj slavnostni govor v olimpijskem
St'rfi'l"U
Takoj nato se je začela slovesna cerimonija snetja olimpijske zastave, medtem ko je godba zaigrala olimpijsko himno.
Ko je bila zastava sneta, jo je predsednik CIO izročil županu mesta Helsinkov, ki jo bo hranilo do prihodnje olimpiade, ko bo nastopila nadaljno pot, ki jo dela dozdaj že od leta 1896 po vseh evropskih in ameriških mestih in pojde v tem desetletju še v Avstralijo. Skupina kadetov finske mornarice je nato prevzela olimpijsko zastavo in jo ponesla po sredi stadiona proti izhodu v portalu, njej pa so se priključili zastavonoše vseh ostalih držav — po enakem vrstnem redu, kakor so olimpijske reprezentance prihajale v stadion. Na 72 m visokem olimpijskem stolpu je v veliki bakreni žari začel ugašati olimpijski ogen. Množice so burno pozdravljale te zaključne faze olimpijskega slavja, mogočen zbor pevcev pa je odpel nato veličastno skladbo za to zgodovinsko svečanost. Mali ali kleni finski narod je letos doživel največje zadoščenje za svoj dolgoletni športni sloves, vsi udeleženci pa so mu v teh nepozabnih 14 dnevih neštetokrat izrekli priznanje in zahvalo, da Je tudi srečno izvedel to največjo športno prireditev vseh časov.
Olimpijski ogenj je ugasnil, olimpijska ideja pa bo živela dalje 1
Maribor, 3. avgusta. Včeraj ln danes Je bilo na Dravi v Brester-nici pri Mariboru tekmovanje za državno prvenstvo v veslanju, na k ierem so sodelovali najboljši veslaški klubi Srbije. Hrvatske in Slovenije z nad 200 tekmovalci. Na tekmovanju so bili navzoči med drugim tudi minister Zoran Polič, predsednik Veslaške zveze Slovenije Boris Kocjančič in predstavniki ljudske oblasti iz Maribora. Oba dneva je tekmovanje nekoliko oviralo vetrovno vreme, vendar so tekmovalci vložili vse
napore, da bi dosegli čim boljše uspehe. Za največje presenečenje so poskrbeli mladinci Slobode iz Zagreba ki so zmagali v četvercu 3 krmarjem I. razreda pred Krko iz Šibenika.
Posamezni rezultati so bili naslednji:
četverec s krmarjem I. razreda
— 200 m: 1. Gusar (Split) 7:24.4, 2. Mornar (Split) 7:31.3. 3. Korana (Karlovac) 7:33:
double scull ženske — 1000 m: l.
Vukovar 4:13.2, 2. Borac (Osijek) 4:13.9;
dvojka brez krmarja — 2000 m:
1. Krka (Šibenik) brez borbe;
skif — 2000 m: 1. Mladost (Zagreb) 8:10; 2. Dinamo (Pančevo) 8:10.2, 3. Dunav (Novi Sad) 8:24.2;
četverec s krmarjem, mladinci — 1000 m:	1 Sloboda (Zagreb)
3:29-2	2. Krka (Šibenik) 3:33. 3.
Ikarus (Zemun) 3:33.4;
četverec s krmarjem — 2000 m: Gusar (Split) brez borbe;
skif. mladinci — 1000 m: 1. Ikarus (Zemun) 4:10.6, 2 Gusar (Split) 4:11.1, Sloboda (Zagreb) 4:11.6;
Lekcija modernega nogometa
Včeraj Je imel Odred v gosteh enajstorico Beograjskega Športnega kluba kot zadnjo pripravo za srečanje prihodnjo nedeljo s Pro-leterjem. Na igrišču se je zbralo le 3000 gledalčev, ki so imeli priložnost videti igro prvovrstnega moštva. Nasprotnika sta igrala v naslednjih postavah:
BSK: Nikolič. Filipovič, Bačič, Kaloperovič. Spajič (Perič). Davi-dovič. Stankovič, Jocič. Markovič (Spajič), Konstantinovih. Reljič.
Odred: Bencik, Medved. Piskar, Fajon (Osrečki). Zumbar, Pelicon, Belcer, 2ivotič. Hočevar (Lam-pejl). Toplak. Hacler.
Strelci: v 3. minuti Kaloperovič, v 4.. 29. in 61. Jocič, v 32. Reljič in v 35. Spajič.
Sodnik Kos iz Ljubljane.
Odred je igral v prvem polčasu slabo, raztrgano in popolnoma brez glave. Hitro menjavanje mest napadalcev BSK, ki nikdar niso zadrževali žoge, je popolnoma zmedlo domačo obrambo, pa tudi krilska vrsta in napad nista bila kos razigranemu nasprotniku. Odred je poskušal z igro dolgih pasov, ki pa so bili večinoma neprecizni in zato plen izredno hitre BSK-ove obrambe.
Sele v drugem polčasu je Odred pokazal precej boljšo igro, za kar gre zasluga predvsem Osrečkemu, ki je vnesel v igro domačih mirnost in smiselnost. Odred je bil v tem delu igre skoraj popolnoma enakovreden nasprotnik, na trenutke celo boljši, vendar pa njegov napad ni znal izkoristiti ne-
kaj ugodnih priložnosti. Nasprotno so bili napadi »plavih« čeprav redkejši, vedno izredno nevarni, tako da je imela tudi v drugem polčasu domača obramba polne roke dela. Naravnost nerazumljiva pa je velika trema, ki jo imajo v zadnjih nastopih nekateri Odre-dovi igralci, predvsem Toplak in Belcer, ki ju sicer poznamo kot nadarjena in prav dobra nogometaša. Trema pa ju spreimeni v prava začetnika, ki sta docela paralizirana in nista sposobna niti te$i po igrišču, sploh manjka Odredu zaupanje vase, mirni živci in pa hitra igra. to so obenem tudi trije pogoji, ki jih mora Odred izpolniti, če hočejo dobiti odločilno srečanje s Proleterjem v Osijeku.
BSK : odred g o (5:0) Zmagi Veleža in Budućnosti
* Ko so BSK-ovi igralci pritekli na igrišče, je eden izmed gledalcev pripomnil, da imajo iste drese, kakor »stari«, predvojni BSK. Ta pripomba je vsekako držala, kakor tudi tista po končani igri, ki jo je povedal nek drug gledalec, da BSK nima samo istih dre-
sov kakor predvojni, ampak da je * lepa.
Predzadnje kolo kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v zvezno nogometno ligo je razčistilo samo eno vprašanje. V zahodni skupini je izpadel iz konkurence za prvo mesto Proleter, iz vzhodne skupine pa po tesni zmagi Budućnosti nad Spartakom Pobeda iz Pri-
Mladost, ASK in Zadar v fiDaflu košarkarske lige
S tekmo Mladost : ASK, ki je biia včeraj v Zagrebu, je končamo tekmovanje v zahodni skupini zvezne košarkarske lige. Ta dvoboj je bil bolj presitižmega po-metna kakor pa borba za točke, kajti Mladost si je že prej zagotovila prvo mesto. ASK pa si je med tednom skupaj z Zadrom priboril pravico do finalnega tekmovanja za naslov državnega prvaka. Poslovilno tekmo v tem prvenstvu je imel Železničar iz Karlovca, ki se bo moral po porazu z zagrebškim Monterjem (prej Jedinstvo) prihodnje leto boriti v republiški ligi.
Končni vrstni red udeležencev zahodne skupine je tale:
Mladost
ASK
Zadar
Železničar Lj. Monter
Železničar K.
10 7 0 3 470:438 14 10 6 0 4 489:444 12 10 6 0 4 395:364 12 10 4 0 6 448:461 8 10 4 0 6 408:494 8 10 3 0 6 430:474 6
Zadar : Železničar Lj. 38:24 (15:9)
V poslednji odločilni tekmi za tretje mesto sta se pomerila Za-
dar in ljubljanski 2elezničar. Čeprav so gostje gospodarili na igrišču, je bila igra mlačna. Oslabljeno moštvo Železničarja se je sicer prizadevalo, toda njegovi napadalci so z netočnim metanjem na koš zapravili več najpovoljnej-ših priložnosti za zadetek. Po odmoru se je Železničar precej popravil in celo izenačil stanje v koših, toda v zadnjih minutah igre so bili igralci Zadra uspešnejši pred Košem. Sodila sta Kosec iz Ljubljane in Neferovič iz Zagreba.
JEDINSTVO : 2ELEZNICAR
(Karlovac) 63:57 (31:26)
ASK:Mlađost 58:56 (30:19)
Košarkarji Proleterja iz Zrenja-
nina so na domačem igrišču premagali dunajski klub EKE z rezultatom 55:33 (27:16).
Prijateljska tekma med zagrebškim Dinamom in Crveno Zvezdo iz Beograda se je po nezanimivi igri končala neodločeno 1:1.
tudi po igri popolnoma enak staremu BSK, če ne še boljši.
Da, beograjski plavi so danes pokazali Odredovim igralcem in ljubljanskim gledalcem, kako se igra sodoben, prvorazreden in plodovit nogomet. Mirno lahko trdimo, da je BSK vsaj po današnji igri sodeč eno najboljših moštev, kar smo jih videli v Ljubljani. In če smo doslej v jugoslovanskem nogometu govorili o veliki četvorici, bomo zelo verjetno od prihodnje jeseni naprej govorili že o veliki petorici.
BSK-ova igra je izredno dinamična, brez vsakih šablon, enostavna s hitrimi prodori in učinkovitimi streli. Se predno je Odred pravzaprav prišel do žoge, je imel že dva gola v svoji mreži. V moštvu BSK prednjači vsekakor izvrstni Jocič, ki je odličen tehničar, hiter, prodoren in izredno nevaren strelec. Skoraj nič ne zaostajata za njim stranska krilca. Kaloperovič in Davidovič, pa tudi vsi ostali igralci so se pokazali odlični nogometaši.
Po zmagi nad Proleterjem se je Velež ponovno povzpel na vodilno mesto z dvema točkama prednosti, tako da ima slovenski predstavnik v nedeljo v Osijeku svojo zadnjo besedo. Njegovo geslo je zdaj zmaga, ki ga edino pripelje v družbo najboljših moštev v državi.
Lestvici udeleženega kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v zvezno ligo sta zdaj naslednji: Zahodna skupina Velež	4	3 0
Odred	3	2 0
Proleter	3	0 0
Vzhodna skupina Budućnost	4	2 1
Spartak	3	11
Pobeda	3	10
Velež : Proleter 1:0 (0:0)
Že rezultat pove, da je bila ta borba enakovredna, v kateri Osi-ječanom navzlic spremenjeni postavi ni uspelo odvzeti nasprotniku zmago na njegovih tleh. Edini gol za barve Veleža je dal Hr-vič v 52. minuti.
Budućnost : Spartak 4:3 (2:1)
TEKME ZA NOGOMETNI POKAL
Železničar Ljubljana Železničar Maribor 1:0
Maribor, 3. avgusta. V nogometni tekmi za Titov pokal je danes enajstorica ljubljanskega Železničarja po fair igri premagala moštvo stanovskih tovarišev iz Maribora z najtesnejšim rezultatom 1:0.
četverec brez krmarja — 2000 m:
Drava (Osijek) brez borbe;
double scull — 2000 m: l. Dinamo (Pančevo) 7:22.4. 2. Borac (Osijek) 7:42.4. 3. Mornar (Split) 7:45.1, 4. Savica (Ljubljana) 7:46.5;
Osmerec 2000 m:	1. Mornar
(Split) 6:40,4.	2. Gusar (Split)
6:42.4. 3. Ikarus (Zemun) 6:59;
zvezni razred: četverec s krmarjem, 2000 m:	1 Mornar (Split)
6:42. 2. Mladost (Zagreb) 6:48.2,
3 Jadran (Reka) 6:53, 7. Savica (Ljubljana) 7:11.2;
osmerec mladinci, 1000 m: 1. Borac (Osijek) 2:53,2. 2. Mladost (Zagreb) 2:54.6;
dvojka brez krmarja, 2000 m:
1 Sava (Zagreb) 7:37,6. 2. Mornar (Split) 7:48,4. 3. Krka (Šibenik) 7:58,2;
skif. 2000 m; Dinamo (Pančevo) 7:36. 2. Dunav (Novi Sad) 7:36,4, 3 Mladost (Zagreb) 7:48,6;
double scull mladinci, 1000 m: Vukovar 3:46,6. Savica 3:32 (izven konkurence):
dvojka s krmarjem, 2000 m: Sava (Zagreb) brez časa. ker je Gusar odstopil zaradi zlomljenega
krmila:
četverec brez krmarja, 2000 m: 1. Mornar (Split) 6:47.4. 2. Mladost (Zagreb) 6:52.8. Po sklepu Veslaške zveze Jugoslavije je v tej disciplini postal državni prvak splitski Gusar, čigar ekipa si je v Helsinkih priborila zlato kolajno.
skif ženske, 1000 m: 1. Mladost (Zagreb) 4:18.3, 2. Dinamo (Pančevo) 4:21.2, 3. Korana (Karlovac) 4:22.6;
double scull, 2000 m: 1. Dinamo (Pančevo) 6:51.4. 2. Sava (Zagreb) 7:00.3:
četverec s krmarjem ženske,
3000 m:	l. Lokomotiva (Zagrejb)
3:41. 2. Dunav (Novi Sad) 3:48,6, 3. Grafičar (Beograd) 3:55,2,	4.
Gozdar (Bled) 3:57.2;
osmerec. 2000 m: 1. Mornar (Split) 5:55. 2. Giuseppe Delise (Izola) 6:00.4, 3. Mladost (Zagreb) 6:14.5.
DYugi dan so • dosegli največ uspehov veslači Mornarja iz Splita. Zmagovale* posamrjTnih disciplin zveznega razreda bodo verjetno 10. avgusta sodelovali na mednarodnem veslaškem troboju Jugoslavija — Avstrija — Zahodna Nemčija na Westfa’skem. Organizacija letošnjega državnega prvenstva v veslanju je bila v priredbi domačega veslaškega kluba na primerni višini in je potekala brez omembe vrednih motenj.
5:5 6 7:3 4 2:6 0
11:12 ! 7: 7 ; 10: 9 :
Jadranski rally se je začel
Sarajevo, 3. avgusta. V soboto opolnoči so krenile kolone avtomobilov z Bleda in iz Skoplja na letošnji Jadranski rally, prvo mednarodno ocenjevalno vožnjo avtomobilistov. Njihov prvi skupni cilj je bil Sarajevo. Z Bleda je star-talo 17 tekmovalcev. Med inozem-ci je bilo največ vozačev iz Zahodne Nemčije. 2 pa iz Sarske oblasti. Našo državo zastopa na tej zahtevni preizkušnji 8 tekmovalcev. Avtomobili, s katerimi po-
Lepa atletska priredite v Ljubljani
Športniki v počastitev VI. kongresa KPJ
Maribor. 3. avgusta. V počastitev VI. kongresa KPJ je organiziral republiški odbor kemične industrije v Mariboru fizkulturno tekmovanje, k: se ga je udeležilo 8 aktivov s 115 tekmovalci. Tekme so bile vsepovsod zanimive, saj so se udeleženci na moč trudili, da bi priborili čim več točk svojim kolektivom. Tekmovanje je obsegalo merjenje sil v namiznem tenisu, odbojki, streljanju m šahu. Namiznoteniški prvak Štern je odigral ekshibicijsko igro s prvakom turnirja Djinovskim iz Rogaške Slatine, ki je zmagal 2:1 ter s tem dokazal, da je zasluženo zasedel prvo mesto.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
NAMIZNI TENIS: skupine: 1. tovarna dušika Ruše. 2. steklarna Rogaška Slatina. 3. Zlatorog Maribor; posamezniki: l. Djinovski
(Rogaška Slatina) 2. Greif (Ruše), 3. Ozim (Ruše)
SAH: ekipe: l. Rogaška Sotina, 2. Ruše II. 3. Liboje; posamezniki: 1. Jurkovič (Rogaška Slatina) eno izgubil. 17 dobil, 2. Jončič (Rogaška Slatina), 3. Frangeš (Ruše II.).
STRELJANJE — zračna puška za ženske: ekipe: 1. Zlatorog, 2. tovarna lepenke Ceršak, 3. Ruše; posameznice: 1. Urbanc (Z.), 2. Branče (Ceršak), 3. Friš (Z); — vojaška puška za moške na 300 m: 1. Ruše I.. 2. Rogaška Slatina, 3. Ruše II.:	posamezniki: 1. Šker-
janc (Rogaška Slatina), 2. Koren (Z.). 3. Polc (Ruše I.).
ODBOJKA: 1 kemična tovarna Celje. 2. tovarna dušika Ruše, 3. keramična industrija Liboje
Končni vrstni red udeležencev v vseh štirih vrstah tekmovanja: 1. tovarna dušika Ruše, 2. steklarna Rogaška Slatina, 3. tovarna
Zlatorog. 4. kemična tovarna Celje.
Po končanem tekmovanju so
slovesno razdelili nagrade in izrekli priznanje tovarni Zlatorog, ki je dala pobudo in izvedla to tekmovanje. S te slavnosti so poslali tudi pozdrave VI. kongresu KPJ.
Včeraj dopoldne je bil na stadionu v Šiški meddruštveni atletski miting, ki ga je priredil ljubljanski Železničar. Nastopilo je 52 tekmovalcev, in sicer 25 članov-prireditelja, 15 atletov Kladivarja,
7 Odreda, 3 Svobode ter po 1 iz Kamnika in z Jesenic. Prireditev je bila dobro pripravljena, pri čemer je treba omeniti zlasti vzorno urejene atletske naprave, pa tudi sodniški zbor je bil polnoštevilen.
Mimo včerajšnje prireditve ne moremo iti brez pohvale. Zaslužili so jo mladi člani atletskega kluba Železničar, ki so se izkazali kot vzoren kolektiv. Ne glede na počitniški čas, ko j*» mladina na praksi, v brigadah ali na kopanju, je družino na tekmovanju zastopa-
lo 25 atletov. Pri vsem tem pa so si mladi fantje sami uredili tekmovalne naprave. Opleli so tekali-šče in ga povaljali, začrtali proge in pripravili vse drugo za nastop, po končanem tekmovanju pa tudi vse pospravili. S tem so najlepše pokazali svojo klubsko zavest in si napisali spričevalo vzornih tovarišev in športnikov.
Lepo vreme in dobro pripravljene tekmovalne naprave so pripomogli, da so bili v nekaterih disciplinah doseženi prav dobri rezultati, med njimi nov slovenski rekord za mladince (6.43) v skoku
Državno prvenstvo v skokih v vodo za mladino
Izgubljena domena Slovencev
Odlični uspehi
slovenskih kegljačev
V soboto in nedeljo je bilo na
novem štiristeznem kegljišču Cen-tramega doma JLA v Beogradu prvo moštveno prvenstvo Jugoslavije v mednarodnem slogu kegljanja. V konkurenci je sodelovalo 17 moštev, med njimi tudi 3 slovenske ekipe, ki so dosegle nepričakovano dobre uspehe.
Predvsem se je izkazal ljubljanski Železničar, ki je v disciplini 6x103 lučajev mešano podrl 2410 kegljev. Drugi udeleženec iz Slovenije Kranj je zabeležil 2366 podnih kegljev, medtem ko jih je moštvo Krima podrlo 2318. Rezultat Železničarja je nov slovenski rekord s povprečjem 401.6 keglja na tekmovalca. V moštvu Kranjčanov je bil najboljši Martelanc, k: je postavil nov slovenski rekord na 100 luča;ev s 457 podrtimi keglji (prejšnjega je imel Smolja-novič s 447 keglji). Podrobni rezultati slovenskih moštev so tile:
Železničar (Ljubljana) 2410 (povprečje 401.6): Tiller 397. Mlakar 375, Namre 426. Dominko 398, Likovnik 414, Smoljanovič 400:
Kranj 2366 (povprečje 394.3): — Starc 415, Engelman 379. Kavčič 379, Martelanc 457!. Vaientar 354. Ambrožič 382;
Krim 2316 (povprečje 38631); Be-seničar 370. Burger 373, Krušeč 408. Ovsenjak 377, Ceferin 370, Fio-renini 413.
Poleg tega sta se v povratnem srečanju pomerili v disciplini 8x200 lučajev reprezentanci Slo-
TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL
V finalu ameriške rane ZDA in Kanada
Tekmovanje za Davisov pokal v ameriški coni je privedlo v finale ZDA in Kanado. Čeprav polfinalni srečanji še nista končani, sta oba finalista že znana. ZDA vodi v Havani proti Kubi 3:0. Kanada pa proti Mehiki v Montrealu prav tako 3.0. Zmagovalec finalnega srečanja ZDA : Kanada bo igral z zmagovalcem evropske cone Italijo.
veni je in Srbije. Najboljši rezultat, ki je obenem nov rekord na 290 lučajev, je postavil reprezentant Likovnik z 850 keglji. Moštvo Slovenja je tudi kot celota postavilo nov rekord, saj je podrlo 6468 kegljev ali 807,25 na posameznika. Reprezentanti so dosegli naslednje rezultate: Martelanc 796, Mlakar 795, Dom;nko 824, Likovnik 850!. Starc 790. Tiller 785, Smoljanovič 832, Florenini 786.
Tekmovanje še ni končano, vendar ga lahko prištevamo med najuspešnejša prvenstva. Tudi izvrstno keglja .e sodi med najboljše v evropskem merilu.
Po daljšem času Je razpisala
Plavalna zveza Jugoslavije letos tudi mladinsko prvenstvo v skokih v vodo. Tekmovanje naj bi predvsem dvignilo lepo športno panogo v vseh skakalnih centrih v državi, vendar je slaba udeležba pokazala, da postavljeni smoter ni bil dosežen. Hvalevredno je edino dejstvo, da je zagrebški Naprijed, ki še lani ni imel nobenega tekmovalca. postavil na start ekipo 5 tekmovalcev. Tudi ljubljanski Železničar je prijavil 4 tekmovalce, ki so pokazali lep napredek. Zal pa ne moremo spregovoriti pohvalne besede za ljubljansko Ilirijo, za katero nismo bili vajeni. da ji moštveno prvenstvo odnese klub iz druge republike. Nastop samo 3 njenih mladincev je vsekakor pojav, ki kaže, da z vzgojo mladine nekaj ni v redu.
V	skokih mladincev s trimetrske deske je postal državni prvak Damir Novak (Naprijed Zagreb) s 85.15 točke. Za njim so se zvrstili Ivko Sink (Žel. Kranj) 79.74, Kuf-tinec Zlatko (Napr.) 77,50, Šuštar Jože (Ilirija.) 73.14, Lado Vrtačnik (Zel.. Lj.) 60.75, Jože Kapelj (I) 58.57, Rudi Košorok (Žel., Lj.) 46.86 in Miško Kranjc (2el., Kranj) 40.50.
V	skokih s 5 m stolpa je držav-
no prvenstvo osvojil Ivko Sink z 51.13 točke. Za njim pa so Zlatko Kuftinec 45.31, Damir Novak 45.15. Lado Vrtačnik 43.14, Rudi Košorok 41.37, Jože Šuštar 41.23, Miško Kranjc 36.54 in Jože Kapelj 34.03 točke.
Pri skokih mladink s 3 m deske je postala državna prvakinja Nevenka Keber (I) s 44.78 točke. — Vrstni red ostalih je tale: Sonja Rubinič (Zel.. Lj.) 44.17, Ester Paunovič (Napr.) 42.12, Tea Brkič (Napr.) 41.37, Branka Rubinič (Zel. Lj.) 39.64 in Ana Gudlin (Napr.) 32.73 točke.
V skokih s 5 m stolpa so tekmovale samo 3 mladinke, med katerimi je postala državna prvakinja Ester Paunovič (Napr.) z 32.15 točke. Za njo pa sta Nevenka Keber 28.47 in Branka Rubinič 24.11 točke.
Ekipno prvenstvo in pokal PSJ je osvojil Naprijed (Zagreb) s 53 točkami pred Ilirijo s 26 točkami, Železničarjem Ljubljana 22 in Železničarjem Kranj 21 točk.
Prireditev se je vršila brez posebne reklame v Centralnem ljudskem kopališču v Ljubljani pred majhnim številom gleda cev, ki so jih zanimali skoki.
Marija Radosavljevič
v daljino, pa tudi v štafeti 4x200 m je bil dosežen boljši čas od prejšnjega slovenskega rekorda za mladince. Na tekmovanju so bili zastopani tudi v Železničarja vključeni učenci v gospodarstvu, ki so se nedavno prvič poizkusili v atletiki.
Najboljše rezultate v posameznih disciplinah so dosegli:
200 m zapreke: Zupančič (KL) 26 sekund, Kopitar (Ki) 26.2, Puc (Žel. Lj.) 27.3; 100 m (14 tekmovalcev); Furlan 11.6, Soba (oba 2elezničar) 11.7, Čelik (KI) 11.7; 200 m Zupančič (KI) 24, Furlan (Z.) 24.1. Kopše (KI) 24.3; 1000 m (16 tekmovalcev!); Okršlar 2:41.u, Špacapan (oba 2.) 2:41.7, Gojšek (KI) 2:43.3, Strniša (O) isti čas, gluhonemi Kogovšek je dosegel čas 2:53.6; 3000 metrov:	Mlinarič (K!) 9:05.0, In-
kret (Z) 9:23.0, Bručan (K.) 9:33.2; 4x200 m: 2elezničar — mladinci D (Okršlar, Puc, Borštnar, Soba) 1:35-5 (nov mladinski slovenski rekord). Kladivar 1:39.5. 2elezničar C 1:46.4; daljina: So-ba 6.43 (nov mladinski slovenski rekord), Borštnar 6.40, Vovk (vsi Železničar) 5.82; višina: Zgalin: (O) 175, Kovač (KI) 165, Marinšek (Z.) 155; krogla: Vovk (2)	11.52. Petrovič
(Sv.) 10.71, Rojc (KI) 10.70; kopje: Rojc (KI) 52.64, Kopitar (KI) 52.45, Lenart (Sv.) 47.28.
Nov državni rekord Radosavijevičeve
Stockholm, 3. avgusta. Na mednarodnem atletskem mitingu v Stockholmu je jugoslovanska tekmovalka Marija Radosavljevič vrgla kroglo 13.85 m in s tem izboljšala državni rekord,' ki ga je imela sama z rezultatom 13.64. Na istem tekmovanju je Nada Kotlu-škova vrgla kopje 40.30 m.
tujejo, so turni ali športni.
Za prvo etapo od Bleda do Sarajeva, kamor so morali tekmovalci privoziti danes do 18: ure, se je razviia borba že na cesti do Ljubljane, nato pa se je še bolj stopnjevala do Zagreba in dosegla višek na zahtevnih cestah proti Sarajevu. Upoštevati je treba tudi, da so imeli vozači precej težko nalogo zaradi tega. ker so dei proge po Sloveniji vozili ponoči in so se lahko orientirali samo po specialnih markacijah. Kljub temu je blejski del tekmovalcev vozil dobro, saj sta prva tekmovalca Fritz Mmai tz (Zahodna Nemčija) in Gert Sei der t (Saar) prispeia semkaj že ob 9.15. uri.
S presledkom nekaj manj kakor 3 ur, in sicer ob 11.45 je dospel na cilj naš tekmovaiec Vukovič, nekaj minut za njim pa sta se prijavila ocenjevalni komisiji Ernest Müller (Zahodna Nemčija) in jugoslovanski vozač V.adirmr ja-kušič. Do predpisanega roka. to je do 18. ure, je prevozilo prvo etapo od Bleda do Sarajeva 16 vozačev.
Z enakimi pogoji za ocenjevanje, vendar s- težjimi tehničnimi zahtevami glede na stanje cest, je v Skopi ju startalo 7 udeležencev. od katerih pa sta v določenem času dospela na cilj samo 2.
Tekmovalci bodo nocoj prenočili v Sarajevu, jutri pa sxupaj nadaljevali rally v še važnejšem delu proge za ocenjevalno vožnjo od Sarajeva mimo Konjica, Mostara, Metkovića. Slanega in Dubrovnika do Kotora. V torek je na sporedu še hitrostna dirka na Lovčen.
Motorne dirke v Zagrebu
Na dirkališču Miramare so bile v nedeljo mednarodne dirke motociklistov. ki so se jih po.eg Jugoslovanov udeležili tudi tekmovalci rz Graza m Dunaja. V kategoriji motorjev 120 ccm je zmagal Snjarič iz Crikvenice, v skupini motorjev do 250 ccm Rsgvart iz Zagreba, v skupini motorjev 350 ccm Halupa z Dunaja in v skupini motorjev do 500 ccm Regvart. V tekmovanju s krikolicami do 500 ccm je bil prvi Kralj iz Zagreba, v skupini do 1000 ccm pa Ribič iz Ljubljane.
V okviru motornih dirk je bil medmestni dvoboj Zagreb—Graz, v katerem so zmagali Zagrebčani v razmerju 14:9.
Velike konjske dirke v Kranju
Klub za konjski šport Borec lz Kranja je v okviru prireditev gospodarske razstave organiziral velike konjske dirke na tamkajšnjem hipodromu. Udeležili so se jih vsi najboljši kasači in galoperji. Nad
6000 gledalcev je z zanimanjem spremljalo 12 točk obsegajoči spored tekmovanja.
V heat dirki je kobila »Abolka« pokazala odlično kondicijo in je premočno zmagala v obeh vožnjah.
OLIMPIJSKE IGRE
starih Grkov
(Konec)
Hipijski agoni so obstajali iz dirk z vozovi in s konji. Uporabljali so bojne vozove na dve kolesi, s kakršnimi so se v starih časih vozili v boj knezi in vojskovodje. Za vojno rabo so bili te vozove že davno opustili, tem večjo vlogo pa so igrali v športu. Večinoma so bili v voz vpreženi po štirje konji, v poznejši dobi tudi le po dva. Oba zunanja konja četverovprege sta bila v zvezi z vozom le z eno zaprežno vrvjo, z enim vajetom. Onadva nista vlekla, uravnavala sta le korak notranjih dveh konj ob ojesu. Pri dirkanju je bilo predvsem važno doseči notranjo stran dirkališča in obvoziti v ostrem loku cilj, to je steber v ovinku konec hipodroma. Nesreče so bile pri tem pogostne, posebno še, ker je bilo dovoljeno izriniti tekmeca iz proge in ga na vse možne načine ovirati in motiti.
Pri jahalnih tekmah so poznali Grki le dirkanje brez zaprek, kot so tudi v vojni uporabljali konjenico le na ravnem ozemlju. Zato so bili konji za skoke le malo uvežbani. Tedaj tudi niso poznali ne stremena ne sedla; zadovoljili so se z odejo.
Četudi niso poznali ne tota-lizatorja in ne stav, je vladalo za konjske tekme prav posebno zanimanje in navdušenje. Predstavljale so višek športnih prireditev.
Vežbanje olimpijskih tekmovalcev
Za olimpijske tekmovalce je trajal trening deset mesecev. Gimnasti, vaditelji, večinoma sa mi nekdanji olimpijci, so kaj strogo vzdrževali disciplino in vsakdanje vežbe. Poglavitni in neizbežni deli grškega treninga so bili masaža, oljenje
in prašenje. Te posle so opravljali posebni nameščenci, nazvani aleipti. Po borbi v palestri, borilni dvorani s peščenimi tlemi, so tekmovalcem odstranili debeli sloj masti in peska s srepasto strgačo, imenovano ksistron. Potem so šli v kopalnico, kjer so se bodisi tuširali ali pa so se umili v koritu. Tudi sončenje, parne kopeli in suho drgnjenje so v času vež-banj spadali k negi telesa. Veliko važnost so polagali na te-trade, štiridnevne zaporedne vežbe. Prvi dan so atleta pripravili. drugi dan so ga močno utrudili, tretji dan se je odpočil in četrti dan je bil srednje zaposlen. Zadnji mesec so morali olimpijci preživeti pod nadzorstvom helanodikov v Elisu, glavnem mestu države, na katere ozemlju je ležala Olimpija. Bodočim olimpijcem v tem času ni bilo do smeha:	disciplina
železna, kazni drakonske. Tudi vaditelju samemu je grozilo ši-banje, če se je pri zadnji tridesetdnevni vežbi uprl helanodi-kom. Treba je bilo izpolnjevati celo vrsto prehrambenih pradfPišorv. Tako j« bilo uživanje
sladkarij v pripravljalnem času prepovedano, vino pa dovoljeno le v zmernih mejah. Domnevajo, da je bil v starejši dobi sir glavno hranilo tekmovalcev. V 5. stoletju pred našim štetjem pa jim je nasprotno bilo predpisano bogato uživanje mesa.
Zenski šport
Zenski šport so gojila le dor-ska plemena. V Sparti je veljala lahka atletika kot neobhodna sestavina vzgoje odličnih mladih deklet. V ostalih državah so imeli za to malo razumevanja. Celo tako izraziti prijatelj Spar-tancev kot Ksenofon, atenski zgodovinar in politik, je bil mnenja, da so telesne vaje za ženske odveč; ukvarjale naj bi se rajši s stepanjem preprog, gnetenjem testa in pranjem perila.
Propad Olimpije
Ko je Teodozij razpustil olimpijske igre, se je pričel tudi razpad kraja tekmovanj. Dve leti po ukinjenju iger so v Olimpijo vdrli Alarihovi Goti in trideset let pozneje je dal Teodozij II. v pretirani krščan-
ski vnemi porušiti svetišče Al-tide. V 6. stoletju po našem štetju so ob preseljevanju narodov nordijska oborožena plemena vdrla v Olimpijo in nadaljevala z uničevanjem. Potresi in poplave Kladeja so Olimpijsko dolino končno pokrili z več metrov visokimi naplavinami in zemeljskimi skladi.
Skoraj poldrug tisoč let je minilo, preden se je znova pojavilo zanimanje za staro Olimpijo. Starinoslovci so odkrili razvaline Zevsovega templja s prekrasnimi reliefnimi okraski in več drugih zanimivih zgradb ter umetniških del. Odkop o-stankov svetišča je dal prvi povod za preporod olimpijskih iger. Bilo je to pred 55 leti. Francoski športnik in umetnostni zgodovinar Pierre de Coubertin, čigar srce počiva pod zlomljenim dvorskim stebrom sredi razpadle Olimpije, je bil glavni pobudnik in obnovitelj olimpijske misli, ki je v letošnjem poletju petnajstič zbrala mladino vsega sveta k plemeniti prijateljski borbi.
V. P,
V	galopskih dirkah so jezdeci pokazali primerno tehniko jahanja in vzdržljivost svojih konj. Izkazali so se zlasti pripadniki JLA in Ljudske milice, ki so razen enega zasedli vsa najboljša mesta.
V	preskakovanju zaprek so bili najboljši tekmovalci iz Ljubljane, ki se jim pozna dolga šola jahanja. V najzanimivejši dirki programa — v dvovprežni vožnji — je nastopilo kar 6 parov, kar je redek primer na naših dirkah. V posameznih točkah so najboljši dosegli tele uspehe:
Enovprežna vožnja za dveletne kasače — 1400 m: »Astra« (vozač Gerdak) s časom 2:46,0; kilometrski čas 1:58.0; prva heat vožnja za 4 do 12-letne kasače — 1600 m: »Abojka« (vozač Tkačev« z 2:36,7; kilometrski 6as 1:35.5; enovprežna vožnja za 3 do 12-letne kasače — 2200 m: »Slavika« (vozač Habjan) 3:54,5; kilometrski čas 1:46,5; druga heat vožnja: »Abojka« (vozač Tkačev) 2:36,0; kilometrski čas 1:35; ravna galopska dirka za 3 do 10-letne polnokrvne konje — 2200 m: »Afrodita« (jahač vodnik LM Bezeljak) 1:46.0; kilometrski čas 1:15,5; ravna galopska dirka za 3 do 10-letne polnokrvne konje 1800 m:	»Mara« (jahač Gorjanc)
2:31,7; kilometrski čas 1:24,5; ravna galopska dirka za kmečke ko-nje — 1600 m: »Mukica« (jahač Zan) 2:26.0; kilometrski čas 1:31,0; tekmovanje v preskakovantu zaprek kategorije »P«:	»Mukiea«
(vodnik LM Bezeljak) 1:14,5 (brez izgub,jene točke); tolažilna handicap vožnja za 3 do 12-letne konje — 2200 m: »Santa« (vozač B. Pušenjak) 3:50,0; kilometrski čas 1:41,0; propagandno preskakovanje zaprek parnih konj — brez ocene; enovprežna vožnja za kmečke konje — 2000 m; »Jani« (vozač Prosen) 5:18.5: dvovprežna vožnja za 3 do 12-letne kasače — 2600 m; »Finejša—Santa« (vozač Slavič st.) 4:15.3