PRILOGA 12 - 1975 Poročilo O DELU KOMISIJE ZA UGOTAV- LJANJE IZVORA PREMOŽENJA ZA CAS OD 18, 4.1975 DO KONCA SEPTEMBRA 1975 Komisija za ugotavljanje izvora premože-nja je bila imenovana 27. marca 1972. Svoje prvo poročilo je predložila skupščini 18. 12. 1973, drugo pa 18. 4. 1974, današnje poročilo je tretje v času obstoja oziroma delovanja ko-misije. Sedanja komisija je bila imenovana na seji delegatske skupščine 17. 6. 1974 in ima 5 čla-nov in 5 namestnikov. Vsi člani komisije in namestniki so druž-benopolitično aktivni in moralno neoporečni. V času delovanja sedanje komisije se je od-selil en član, en član pa ni prihajal na seje, pa smo dali pobudo za zamenjavo. Doslej smo nadomestili samo odseljenega člana, drugo mesto pa še ni zasedeno. Do začetka dela sedanje komisije je bilo 45 sej v nekaj več kot dveh letih. Sedanja ko-misija je imela v času deiovanja, to je od 5. 7. 1974 24 sej ali povprečno dve na mesec. Komisije za ugotavljanje izvora premože-nja so bile ustanovljene po pismu tov. Tita, oziroma po 3. konferenci ZKS, na kateri je ZK zahtevala, da je treba z odločno akcijo vseh subjektivnih sil v naši družbi odpraviti ali vsaj zmanjšati neopravičene socialne raz-like. 3. konferenca pomeni tudi mejnik v oce-ni vzrokov in posledic socialnih razlik in os-nova za bolj organizirano družbeno aktivnost. Komisije kritiono obravnavajo pojave prido-bivanja dohodka in ustvarjanja dohodka mi-mo dela, pojave okoriščanja na račun družbe-ne skupnosti, delovne skupnosti iin sočloveka. Jasna ocena družbene nevarnosti in odločna stališča o preprečevanju in odpravi teh poja-vov naj bi pomembno prispevala k ustvarja-nju razpoloženja med delovnimi ljudmi in ob-čani. Potrebna je tudi večja kritičnost do teh pojavov ter izostrovanje meril, kaj je in kaj ni v skladu s socialističnimi družbenimi nor-mami in odločna zahteva po učinkovitejšem družbenem ukrepanju. Naloga komisije je to-rej, da po prijavah, ki jih pošljejo komisiii delovni ljudje, občani, delovne organizacije ali krajevne skupnosti, družbene in druge or-gandzaeije, ugotavlja izvor sredstev, s kateri-mi razpolaga posameznik sam ali skupaj s čla-ni svoje družine in način ter obseg trošenja. Ge komisija ugotovi, da je občan potrošil za preživljanje svoje družine, za nakup zemlje in drugih vrednosti, za gradnjo hiše, počitniške hišice ipd. več denarja kot izkazujejo njegovi dohodki, predlaga uvedbo postopka, po kate-rem mora občan plačati 95 % davek na višino neugotovljivo pridobljenih denarnih sredstev, ker obstaja upravičen sum, da se je tako ali drugače okoristil na račun družbe. Pri obrtni-kih gre navadno za prenizko davčno napoved in s tem nizko obremenitev plačevanja davka. Pri teh ali drugih občanih gre tudi za različ-ne druge naoine nezakonitega in nemoralnega pridobivanja imovine. Pobude, ki jih v največ pramerih pošilja-jo komdsdji delovni ljudje in občani (v glav-nem gre za anonimne prijave), so pogosto sla-bo argumentirane, včasih tudi prenapete, zato porabi komisija preveč časa, da ugotovi pra-vo stanje, ki pogosto ne omogoča uvedbe po- stopka za ugotavljanje izvora premoženja. Vse premalo je pobud občanov, ki bi nakazovale Ugotovljene resnične vire nemoralnega prido-bivanja imovine. Vse šišenske krajevne skup-nosti so dale v več kot treh letih obstoja te komisije komaj eno samo pobudo, delovne or-ganizaciie, komisije za družbeni nadzor in družbenopolitične organizacije pa niti ene sa-me prijave. Največ prijav dajo poleg občanov davčna uprava, UJV ali pa nam prepustijo primere druge občine z ozirom na kraj stano-vanja prijavljenega občana. Sfeupno je dobila komisija od svojega prvega imenovanja marca 1972 do danes 65 pobud, od tega v 1975. letu 12. V vsem času delovanja komisije je bilo iz-danih 13 sklepov za uvedbo postopka ugotav-Ijanja izvora premoženja, v času delovanja naše komisije pa nismo izdali še nobenega sklepa. Največ prijavljenih primerov obdela namreč komisija v predhodnem postopku, kar pomeni, da po zaslišanju občana, po poizved-bah in cenitvah ugotovi, če se prikazani do-hodki pokrivajo in ni razloga oziroma pogo-jev, da bi izdali sklep, po katerem bi moral občan plačati dajatve na ugotovljene večje iz-datke od družbeno »-normalno« pridobljenih dohodkov. Prav v tem predhodnem postopku ima ko-misija z ozirom na doslej vrsto nerešenih predpisov izredno težko in zamudino delo. Ob-čan ima možnost, da z raznimi dokazili o na-jemanju posojil pri soro&nikih, znancih, ki najčešče živijo kje v inozemstvu, dokazuje, da ima pokrite vse izdatke z dostikrat očigledno sumljivimi dohodki oziroma denarnimi viri. Postopek je namreč pomanjkljiv prav v tem, da daje možnost, da lahko še tudi pri tretjem ali četrtem zaslišanju stranka predloži nove dokaze o najetih privatr^^h posojilih in dari-lih. Sodišče priznava namreč vse, na najraz-ličnejših listioih napisane in podpisane izjave ljudi, katerih kraj stanovanja komisija pogo-Sto niti ne more ugotoviti. Posebno vlogo igra-jo pri tem še advokati, ki jih občani najame-jo ,in ti postavljajo komdsiio ob vsakem zasli-šanju z novimi dokazili, o katerih prej ni bilo govora, v položaj, da primer obravnava-nega občana zaključi brez sklepa, da obstaja sum, da je občan vendar dosegel svojo imo-vino na za družbo nezakonit ali nemoralen način. Vendar se komisiji le v redkih prime-rih posreči, da bi to lahko diokazala in ko gre sklep o tem, da je občan dolžan družbi po-vrnitj denar zaradi neplačanih dajatev ali na drug način nezakonito pridobljenega premo-ženja, lahko računa, da bo občanu na II. stop-nji uspelo predložiti nova dokazila, ki bodo upoštevana. Prav tako povzročajo težave cenitve vred-nosti premoženja. Le-te so drage in zelo dol-gotrajne, tudi pp več kot eno leto. Rezultati cenitve pa so največkrat slabi, ker se cenilci ne spuščajo v resničnost navedb lastnega de-la stranke in olanov družine. Komisija pa tu-di težko ugotovi, koliko je kdo lahko opravil z lastnim delom. Ce bi merili uspešnost ko-misdje za ugotavljanje izvora premoženja po tem, koliko sklepov je izdala in koliko sred-stev so morali občani vrniti družbi, bi morali ugotoviti neuspešnost dela komisiia. Doslei sta bili izdani namreč samo 2 odločbi, po ka-terih je bilo odmerjeno okrog 270.000 din. Od-ločbi še nista pravnomooni. Na 25. in 28. seji CK ZKS, ko je Izvršni komite predsedstva ob-ravnaval delo komisije, je bilo sprajeto na-slednje politično stališče: — uspešnosti dela komisij ni moč meriti po številu obdelanih primerov, niti po finanč-nem efektu; — družbena vrednost in uspešnost, zlasti pa opravičenost obstoja in delovanja komisij je v tem, da ugotavlja družbene pomanjkljivosti, DNEVNl RED SEJ SKUPŠČINSKIH ZBOROV V MESECU OKTOBRU Na 12. skupnem zasedanju z ločenim glaso-vanjem vseh zborov Skupščine občfne Ljubljana-Šiška, ki bo 29. oktobra, bo predlagan naslednji dnevni red: 1. Poročilo koordinacijskega odbora za spremlja-nje stabilizacijskih ukrepov o izvrševanju skle-pov, sprejetfh na 10. skupnem zasedanju vseh zborov 21. 7. 1975 2. Poročilo komisije za ugotavljanje izvora pre-moženja 3. Osnutek samoupravnega sporazuma o načinu združevanja in uporabe sredstev za financira-nje planov in programov razvoja krajevnih skupnosti v občini Ljubljana-Šiška 4. Predlog odločbe o spremembi odločbe o usta-novitvi postaje milice Ljubljana-Šiška 5. Pristop k družbenemu dogovoru o izgradnji mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lastnini 6. Predlog statutarnega sklepa o imenovanju dveh podpredsednikov izvršnega sveta 7. Volitve in imenovanja Na ločenem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki bosta zasedala 30. oktobra 1975 bo predlagan naslednji dnevni red: 1. Predlog odloka o prispevku za uporabo mest-nega zemljfšča na območju občine Ljubljana-Šiška, ki leži izven ureditvenega območja me-sta Ljubljane 2. Predlog o potrditvi letnih načrtov gospodarje-nja z lovišči v letu 1975/76 3. Predlog sklepa o spremembi notranje razpo-reditve proračuna občine Ljubljana-Šiška za leto 1975 4. Predlog sklepa o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Ljubljana-Šiška za sanacijo ce-ste Gameljne—Črnuče na odseku, ki ga je po-škodovala poplava 5. Delegatska vprašanja Zbor krajevnih skupnosli pa bo imel poleg navedenih še naslednje točke: 6. Predlog sklepa o ustanovitvi komlsije zbora krajevnih skupnosti za spremljanje dejavnosti delegacij krajevnih skupnosti in razvoja samo-uprave v krajevnih skupnostih 7. Volitve in Imenovanja Gradivo, kl ni bilo objavljeno v Javni tribuni, prejmejo delegati z vabilom na sejo zbora oziro-ma skupnega zasedanja. VSEBINA PRILOGE 12 Poročilo komisije za ugotavljanje izvora pre-moženja. Osnutek samoupravnega sporazuma o načrtu združevanja in uporabe sredstev za financiranje planov in programov razvoja krajevnih skupnosii v občini Ljubljana-Šiška. Predlog odloka o prispevku za uporabo mest-nega zemljišča na območju občine Ljubljana-šN ška, ki leži izven ureditvenega območja mesta Ljubljane. Predlog o potrditvi letnih načrtov gospodarje-nja z loviščl v letu 1975/76. Sprejeti sklepi občinskih zborov na septembr-skih sejah. Vrtci in delegatska vprašanja. ocenjuje razne predpise m pomanjkljivo delo davčnih, inšpekcijskih in drugih služb, kar vse omogoča neopravičeno bogatenje nekate-rih občanov, ki znajo izkoristiti vsako mož-nost, da se dokopljejo do večjega bogastva; — komisija ugotavlja in obvešča družbe-nopolitične organe, katera so tista ravnanja, ki jih je treba oceniti kot družbeno nemoral-na in škodljiva in nakazovati možnost, da se taka ravnanja občanov onemogočijo. O tem mora komisija pogosteje obveščati skupščino in družbenopolitične organizacije. Za pomanjkljivost oziroma slabšo uspeš-nost dela naše komisije — tako pa ugotavlja-jo tudi komisije v drugih slovenskih, pa tudi jugoslovanskih občinah — je treba šteti na-slednje pomanjkljivosti. dajemo pa tudi nekaj konkretnih predlogov: 1. Pri ugotavljanju izvora premoženja bi morali komisijam dajati pobude tudi ali zlasti še krajevne skupnosti, TOZD in njeni organi družbenega nadzora, ko ugotove, da poseduje njihov občan ali delavec svojim osebnim do-bodkom in drugim možnim virom pridobiva-nje imovine, neobičajno visok standard, da troši in nabavlja več kot je to »normalno« z ozirom na druge občane podobnega poklica, izobrazbe in delovnega mesta. 2. Doslej je komisija obravnavala v največ primerih občane obrtnike. Za njih prihaja naj-več pobud, da je treba ugotoviti, na kak na-čin so prišli do nesorazmerno velikega bogast-va (večdružinske, razkošno grajene in oprem-Ijene hiše, vikendi v raznih krajih Slovenije in Jugoslavije, več avtomobilov ipd.). Gotovo pa je poleg obrtnikov še precej drugih konjunk tnrnih poklicev, ki imajo dokajšnje možnosti naglega pridobivanja ne vedno opravičenih materialnih virov. V dosedanjem delu lahko opazimo, da nekatere delovne organizacije da-jejo članom družin svojih delavcev možnost, da prek kooperantskega odnosa v kratketn času pridobijo veliko premoženje, pa če tudi plačajo družbi predpisane dajatve. Imamo konkretno dva, tri primere, ko smo povpra-šali delovno organizacijo ali ao taki koope-rantski odnosi s člani družin njihovih, naj-češče, vodilnih delavcev družbeno in komer-cialno opravičljivi. Imamo primer, ko je 22-letni sin, mizar, na tak način v nekaj letih dosegel s svojo obrtno dejavnostjo premože-nje, ki ga drugi državljani tudi z dokaj viso-kimi OD ne bodo mogli doseči vse življenje. Kje so v takih primerih organi notranjega družbenega nadzora? Vendar ta primer ni osamljen. Obravnavali smo primer, ko si je vodilni delavec z »ostanki« materiala in z na-kupom »škarta« in »nekurantnega blaga« v svojem podjetju, zgradil celo hišo hotelske-ga tipa s sodobnimi kopalnicami v turističnem kraju. Vendar z ozirom na visoke dohodke, glede na položaj, z dobro dokumentiranimi a dvomljivimi privatnimi krediti ni mogoče tti-di z ozirom na ovadbe o delavcih, ki so delali pri njem v sicer za podjetje »mrtvi« sezoni, oceniti vrednost tako pridobljene imovine. 3. Poseben vidik neopravičenega bogatenja je tudi liberalistična politika nekaterih občin do npr. avtoprevoznikov, plastičarjev in bul-dožeristov. Pogosto so tovorni avtomobili s prikolicami prijavljeni na različne članc dru-žine in celo na tuje osebe, buldožerjev pa sploh ni treba registrirati, tako da včasih nji-hovo število pristojnim niti ni poznano. Ven-dar je evidentno, da so prav to očigledni in zelo nagli viri bogatenja. 4. Obrtniki lahko večkrat menjavajo sicer že registrirane knjige z najrazličnejšimi izgo-vori in zahtevajo ponovne cenitve, ko se jim zdi to primerno. Posebno pomembna je knji-ga osnovnih sredstev. Na gradbiščih ni raz-vidno, kateri privatni obrtniki izvajajo tam določena dela, da bi inšpekcijske službe lah-ko preverjale število in način zaposlovanja Ijudi. Ugotavljamo tako prekoračitve zaposlo-vanja delovne sile kot prekoračitve predmela poslovanja. 5. Komisija ugotavlja, da imajo obrtniki s tem, ko vstopijo v POZD dobro možnost še večjega bogatenja, saj jim družba že povsem amortizirana osnovna sredstva ponovno oce-ni, kar omogoča naglo bogatitev povsem na račun družbe. PRIMER: cenitev osnovnih sredstev leta 1968 dodatna ocenitev leta 1972 za amortizacijski odpis od leta 1970 do 1974, ko so bila osnovna sredstva po izjavi inšpektorja amortizirana leta 1975 vstop v POZD s ponovno ocenitvijo teh odpisanih — amortiziranih osnovnih sredstev v vrednosti din 240.410 217.000 687.789 2,825.250 6. V nadaljnjih postopkih ugotavljanja iz-vora premoženja je treba odpraviti možnosl, da občan, dokler ga je volja, dokazuje nove kredite, posojila in darila, da bi izravnal do-hodke z izdatki. Kljub temu, da stranka na prvem zaslišanju izjavi, da ni drugih virov, ko pa koinisija predloži tabelo ugotovljenih dohodkov in izdatkov, zahteva stranka sama ali njen advokat odložitev postopka dokler ne prinese stranka novih dokazil. Menitno, da bo novi zakon, ki se pripravlja, odpravil to po-manjkljivost, ki je eden glavnib vzrokov za-vlačevanja in neuspešnega razreševanja pri-merov. 7. Komisija ob raziskovanju virov, s kate-rimi si grade občani hiše, ugotavlja tudi, ko-mu le-ti prepuščajo, potem ko se izselijo, družbena stanovanja. Tutli možnost, da tako stanovanje prepustijo svojitn socodnikom ali celo samo znancem in tujim osebam z doka-zili, da so bili njihovi podnajemniki ali sosta-novalci, pomeni za mnoge, dodaten vir prido-bivanja sredstev, družbi pa onemogoča pošte-no razreševanje stanovanjskih problemov v korist najpotrebncjših občanov. Nadzor in spremljanje teh pojavov jc tudi pri nas pre-šibek. V tem pogledu beleži naša komisija vendar uspešno zaključen primer, ko je z do-govarjanji dosegla, da je lastnik nove hiše prepustil družbeno stanovanje stanovanjski komisiji občine, čeprav so bili podani prav vsi pogoji, da ga prepusti enemu svojih otrok, saj je zgradil samo dvodružinsko hišo. S tem sta-novanjetn smo rešili dva pereča problema vzgojiteljic, kar pomeni tudi pomoč v razre-ševanju kadrovske problematike. 8. Nujno je uvesti enotno republiško evi-denco o nepremičninah občanov, saj ob po-manjkanju tega instrumenta ni mogoče ugo-toviti, s kakšnim premoženjem kdo razpola-ga, zlasti če imajo občani premoženje v raz-ličnili občinah. To je treba urediti po republi-kah, kot ima urejeno UJV za motorna vozila. 9. Ob obvezni prijavi OBVESTILO O PRE-MO2ENJSKEM STANJU v juliju 1973, ki so jo bili dolžni dati vsi občani zaposleni na vo-dilnih in vodstvenih mestih, te svoje dolžnosti vsi niao opravili. Vendar, ker je bilo nejasno glede sankcij in je rok, ko je bila komisija v stanju, da začne ugotavljati, kdo je prijave oddal, že zastarel in tako tudi ni bila mogoča uspešna družbcna intervencija. Komisija je v prejšnjem in v tetn sestavu pregledala 1525 prijav in izločila v poseben pregled in even-tualno postopek okoli 200 primerov, kjer gre za posedovanje dokaj velike imovine, zlasli še pri ljudeh, ki še nimajo dolgega delovnega staža. Tako smo pred kratkim ugotovili, da razpolaga 25-letni občan s 5-letnim delovnim stažem od tega 2 Ieti na delovnem mestu di-rektorja TOZD, premoženje v vrednosti ca. 35 milijonov in si je zgradil hišo. Družbeno velja oceniti, ali bi kazalo taka obvezna obvestila o premoženjskem stanju ponoviti, saj se je sestav vodilnih in vodstve-nih delavcev v dveb letih dokaj spremenil. Konkretnih imen obravnavanih primerov ne navajamo iz dveh razlogov: prvič, ker doslej še noben sklep ni pravno-močen in drugič — ker komisija ne želi ni-komur neopravičeno jemati ugleda. čeprav moramo dejanja neupraviopnega prilaščanja družbene imovine oceniti kot moralno-politič-no nesprejemljiva, pa nas sprejete pravne nor-me zavezujejo, da ravnamo v skladu z njimi. Tudi naša zavest glede družbene samoza-ščite, ki obsega tudi borbo proti vsem družbi škodljivim pojavom, se mora utrditi. Vsi mo- ramo skrbeti za to, da ohranjamo družbeno imovino, da ne dovoljujemo nikomur, da se kakorkoli okorišča z njo ali si jo celo prilašča! Pri tem se moramo pogosteje posluževati zna-nja in usposobljenosti organov uprave javne varnosti. Se posebej pa je treba bolj uspešno izpolnjevatd določbe sprejetega družbenega do-govora o družbeni samozaščiti ter aktivno vključiti v delo komisije za ugotavljanje izvo-ra premoženja delavsko kontrolo v delovnih organizacijah in družbenih dejavnostih. Družbenopolitične organizacije, delovni ljudje in občani morajo oceniti in odločiti, ali je po dobrih treh letih družbena klima z ozi-rom na različne možnosti pridobivanja in tro-šenja premoženja še taka, da zahteva družbe-no intervencijo oziroma potrjuje potrebnost obstoja in dela komisij za ugotavljanje izvora premoženja. Taka družbena potreba verjetno še obstaja, zato t>o treba storiti vse, da bodo lahko komisije uspešneje delale. Nujna je se-veda tudi kadrovsko primerna zasedba ko-misij z ozirom na kompliciranost postopka. Komisija izredno težko dela, če v njej ni pravnika, ekonomista ali upravno-pravnega uslužbenca pa tudi gradbenega strokovnjaka. Kakšne moralno-politične kvalitete se od čla-nov komisije zahtevajo, je z ozirom na druž-beno odgovornost tega dela povsem razum-ljivo. V zadnjem času se kaže vedno več resnih prizadevanj za odpravo pomanjkljivosti, ki so oteževale delo komisije oziroma povzročale nje-no manjšo uspešnost. Tako se pripravlja Za-kon o raziskovanju virov, ki presegajo z de->-lom ali na drug način pridobljene dohodke, ki bo gotovo odpravil vrsto pomanjkljivosti, saj smo doslej delali le na osnovi nekaj členov iz dopolnjenega zakona o davkih. Vendar bodo komisije lahko delale uspešneje le, če bodo imele polno podporo in sodelovanje občanov in delovnih ljudi združenih v krajevnih skup-nostih in delovnih organizacijah, če bodo da-jali komisijam dovolj preverjene podatke in zlasti, če bodo pripravljeni pomagati pri raz-iskovanju včasih zelo zapletenih primerov, ko hočejo nekateri občani na vsak način prikriti nepošteno pridobljeno imovino. Osnutek Na podlagi določil 72., 74. in 144. člena Ustave SR Slovenije, 127., 128. in 129. člena statuta občdne Ljubljana-Siška ter 1. člena družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in uresniče-vanje skuipnih potreb ta interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti name-nijo delavci v temeljnih organizacijah zdru-ženega dela, samoupravnih organizacijah ia drugih delovnih skujmostih SKLENEJO: — delovni ljudje temeljnih in drugih orga-nizaoij združenega dela ter ostalih delovnih skupnosti, — del&vni ljudje, ki delajo v obrtni in v podobni dejavnosti z delovndmi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavoi, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva in — krajevne skupnosti z območja občlne Ljubljana-Šiška samoupravm sporazum o načinu združevanja in uporabe sredstev za financiranje planov in programov razvoja kra-jevnih skupnosti v občini Ljubljana-Šiška. 1. člen Delovni ljudje v temeljnih in drugih orga-nizacijah združenega dela ter skupnostih in drugi udeleženci sporazuma v občini Ljub-ljana-Siška (v nadaljnjem besedilu — delovni ljudje) se sporazumejo, da bodo prispevali del dohodka za finandranie planov in programov razvoja krajevnih skupnosti, kjer prebivajo njihovi delavd. 2. čten Podpisniki sporazuma smo sporazumni, da znaša prdspevek za financiranje programov krajevnih skupnostl za leto 1976 300 din na zaposlenega delavca iz dohodka, ugotovljene-ga po zakljuenem računu za leto 1975, iz skla-da skupne porabe, ali iz neto OD. Plarii in programi razvoja krajevnih skup-nosta v občini Ljubljana-Siška, ki so sprejeti v krajevni skupnosti in usklajeni s progra-mom občine, se bodo realizirali v višini zbra-nah sredstev. 3. člen Delovni ljudje — podpisniki sporazuma smo sporazumni, da bomo odvajali sredstva po tem sporazumu na posebne zbirne žiro ra-čune občine, glede na število zaposlenih po kadrovski evidenci na dan 31. 12. preteklega leta in posamezne občine, najkasneje do 31. aprila za tekoče leto. Tako bomo delovni ljudje — podpisniki sporazuma na območju občine Ljubljana-Siška nakazovali sredstva zbrana po tem spo-razumu: .— za delavce, ki stanujejo na območju ob-čine na posebni zbirnd račun »za krajevne skupnosti« občine Ljubljana-Šiška; — za ostale delavce pa na posebne zbirne žiro račune tiste občine, kjer delavci stanu-jejo. Stevilka posebnega zbirnega žiro računa za Cnandranje programov krajevnih skupnosti v občini Ljubljana-Šiška se objavi v uradnem listu SR Slovenije. 4. člen Delovni ljudje, ki delamo v obrti in podob-nih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na kate-rih ima kdo lastninsko pravico skupaj z de-lavci, s katerimi združujemo svoje delo in de-lovna sredstva se zavezujemo, da bomo pri-spevali za financiranje planov in programov krajevnih skupnosti za vsakega zaposlenega enak delež kot delavd TOZD. K sprejemu in podpisu tega sporazuma bo-mo pristopili prek zastopstev svojih skupno-sti ali kot neposredni podpdsniki v okviru po-sameznih krajevnih skupnosti. Delovna ljudje, ki delajo v kmetijskih de-iavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, so oproščeni po tem sporazumu do-ločenega prdspevka za financiranje programov krajevndh skupnosti in se z njimi o njihovi participacdji za financiranje oziroma reševanje skupnah potreb dogovarjajo posamezne kra-jevne skupnosti na svojem območju same. 5. člen Poleg sredstev zbranih za finandranje pro-gramov krajevnih skupnosti po določilih 3. člena tega sporazuma se lahko TOZD in KS, na območju katere je sedež TOZD še dodatno dogovarjajo 6 združevanju sredstev in skup-nem reševanju tistih vprašanj, ki so neposred-nega pomena tako za delavce TOZD, kakor tu-di za delovne ljudi in občane v krajevni skup-nosti, 6. člen Skupščina občine Ljubljana-Siška iz sred-stev proračuna krije osnovne funkdonalne iz-datke krajevne skupnostd in tiste izdatke, ki so potrebni za delovanje delegatskega siste-ma posamezne krajevne skupnosti. 7. člen Delovnd ljudje in občani v krajevnih skup-nostih se obvezujemo, da bomo sredstva, zbra-na s tem sporazumom, na podlagi planov in programov dela in razvoja namenili: — za investidjska dela, — za vzdrževanje krajevnih cest, poti in zetaiic oziroma za reševanje raznih komunal-nih vprašanj krajevnega pomena, — za vzdrževanje objektov splošnega druž-benega pomena, — za scfinanciranje dejavnosti ljudske ob-rambe in družbene samozaščite, — za zagotavljanje pogojev za delovanje družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev na območju krajevne skupnosti in — za solidarnostne potrebe financiranja manj razvitih krajevnih skupnosti v občini. 8. člen Delovni ljudje in občani v krajevnih skup-nostih se obvezujemo, da bomo izdelali in sprejeli srednjeročne razvojne programe in na osnovi teh vsakoletne razvoje načrtov naj-kasneje do 1. 12. za prihodnje leto ter jih prek skupščine občine Ljubliana-Siška po-sredovali temeljnim organizadjam združene-ga dela kot programe, za katere se bodo zbra-na sredstva namensko uporabljala. 9. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma po-oblaščamo zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana-Siška, da se dogovorita o uskladitvd planov in programov dela v enotni program, ki bo nato posredovan vam podpisnikom sporazuma v sprejem. 10. člen Podpisniki sporazumno soglašamo. da se za spremljanje namenske uporabe in priori-tete koriščenja sredstev ustanovi posebni od-bor podpdsnikov, ki ga sestavljajo: — pet delegatov iz zbora krajevnih skup-nosti, — pet delegatov iz zbora združenega dela, — po en delegat, ki ga delegirajo OK SZDL in OSZS. 11. člen Podpisniki sporazumno soglašamo, da od-bor podpisnikov v skladu s določbami tega sporazuma opravlja naslednje naloge; — na podlagi sprejetih programov in pla-nčv KS pripravlja predlog iz enotnega plana delitve zbranih sredstev tu eventualne spre-membe programov; — določa osnove in merila za razdelitev in upcrabo sredstev zbranih na podlagi tega sporazuma za solidarnostne potrebe financira-nja manj razvitih krajevnih skupnosti glede na opravičenost in pomembnost programa del, soudeležbe in pripravljenost samih krajanov za partidpadjo k realizaciji posameznih na-log; — skrbi za skladnost sporazuma z družbe-nim dogovorom; — spremlja in skrbi, da se razdeljena sred-stva uporabljajo skladno s tem sporazumom, dajejo predloge podpisnikov za urejanje spor-nih vprašanj dn eventualno sproži postopek pred sodiščem združenega dela in drugimi or-gani, ki so pristojni za ugotavljanje kršitev sporazuma; — obvešča javnost o realizaciji sporazuma in opravlja druge naloge, ki mu jih zaupajo podpisniki. 12. člen Krajevne skupnosti so dolžne praviloma dvakrat oziroma najkasneje do 1. 12. prek odbora podpisnikov predložiti ostalim podpis-nikom informacijo o realizaciji predvidenega programa in koriščenju ter namenski upora-bi sredstev zbranih na podlagi tega spora-zuma. 13. člen Podpisniki sporazuma sprejemamo ta spo-razum za srednjeročno obdcbje (petletno), ki pa se lahko na zahtevo 20 % podpdsnikov ali predlog odbora podpisnikov spremeni tudi prej. Podpisniki sporazuma smo sporazumni, da lahko postopek za spremembo višine pri-spevka za finandranje planov in programov razvoja KS prične odbor podpisnikov v skla-du s smernicami resolucije o družbeno-eko-nomskem razvoju v SR Sloveniji. 14. člen Podpisniki sporazuma pooblaščamo OK SZDL in OSZS Ljubljana-Siška, da se kot podpisnika regijskega družbenega dogovora prizadevata: — za organizadjo razprave z občani in de-lovnimi ljudmi v KS in TOZD z namenorn se-znaniti jih z vsebino dn namenom tega spora-zuma; — za spremljanje palitdke izvajanja tega sporazuma, ter po potrebi prevzameta politič-ne ukrepe v primerih, ko posamezni pod-pisniki ne bi izpolnjevali svojih obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma ali če politika izvajanja tega sporazuma ne bi bila v skladu z določbami sporazuma ter v skladu z ustav-nimi določbami ali v nasprotju z načeli samo-upravljanja, solidarnosti in dobrega gospodar-jenja. 15. člen Ta sporazum je veljaven z dnem, ko poda-jo pdsmeno izjavo pooblaščeni podpisniki (or-gani) dveh tretjin delovnih ljudi 'zaposlenih na območju občine Ljubljana-Siška. Podpisniki: OBRAZLOZITEV Na osnovi določil regijskega družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev, kl jib za zadovoljevanje in uresničevanje skup-nih potreb in interesov delovnih ljudi in ob-čanov v krajevnih skupnostih namenijo delav-ci v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih je IS skupščine občine Ljubljana-Siška, po skle-pu septembrske seje pripravil osnutek samo-upravnega sporazuma o načinu združevanja in uporabe sredstev za financiranje planov in programov razvoja krajevnih skupnosti v ob-čini Ljubljana-Šiška, ki ga je pred objavo ob-ravnaval in z njim soglašal tudi ožji politični aktiv. Takega tudi posredujemo vsem delovnina Ijudem in občanom v KS in delovnim ljudem v TOZD v naši občini, v javno razpravo, z željo, da nam delegacije, družbenopolitične oiganizacije, kakor tudi posamezni delovni Ijudje in občani dajo svoje pripombe in pred-loge, da bi labko tako pripravili enoten ozi-roma skupen predlog vseh delovnih Ijudi in občanov v naši občini za razpravo in sprejem. Fri tem naj poudarimo, da se s tem spo-razumom samo sporazumevamo o načinu zdru-ževanja in uporabe tistih sredstev, ki jih de-lovni ljudje temcljnih in drugih organizacij ter krajevnih skupnostih ter zasebni proizva-jalci prispevajo za financiranje planov in pro-gramov razvoja KS. Poleg teh sredstev pa združujejo delovni ljudje in občani za zado-voljevanje skupnih potreb in interesov v KS še sredstva, ki jih v te namene namenijo skupščina občine za redno poslovanje KS, sa-moupravne interesne skupnosti na podlagi v občini usklajenih planov in programom dela, s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov, itd. Kot je razvidno iz osnutka sporazuma se je predlagatelj odločil za financiranje planov in programov razvoja KS kot osnovo za de-litev zbranih sredstev in ne število prebival-cev, oziroma aktivnih prebivalcev, po posa-meznih KS (o teh sploh ne razpolagamo s po-datki, razen v manjši krajevni skupnosti), ki za to financiranje prispevajo sredstva. Nasta-ja pa vprašanje metod in tebnik, kako la sredstva zbirati, da bodo pri tem zagotovlje-na ustavna načela in kar se da v največji meri smotrnost porabe sredstev glede na po-membnost velikega števila še nerešenih pro-blemov po posameznih krajevnib skupnostill. V želji, da o pripravi tega samoupravnega sporazuma, izredno pomembnega za delovanje in nadaljnji razvoj celovite krajevne samo-uprave, sodelujejo vsi delovni Ijudje in ob-čani in delovni ljudje naše občine, izvršni svet ta osnutek tudi daje v javno razpravo in na-proša vse, da pri tem sodelujejo in nam do-stavijo svoje pripombe, predloge in dopolnila. O zbranih pripombah in predlogih bo skupščina občine Ljubljana-Šiška razpravlja-la predvidoma ZT. in 28. 10. 1975, zato napro-iamo vse navedene, da svoje prispevke posre-dujejo IS najkasneje do 15. 10. 1975. Izvršni svet Predlog Na podlagi 1. in 11. člena zakona o pri-spevku za uporabo mestnega zemljišča (Urad-ni list SRS, št. 7/72), 8. člena zakona o pre-krških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 155. Člena statuta občine Ljubljana-šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je skupščina občine Ljubljana-Siška na seji zbora združenega dela dne ... in na seji zbora krajevnih skupnosti dne ... sprejela odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na cbmočju občine Ljubljana-Šiška, ki leži izven uredatvenega območja mesta Ljubljane SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen Za uporabo mestnega zemljišča se na ob-močju občine Ljubljana-Siška, ki leži izven ureditvenega območja mesta Ljubljane, pla-čuje prispevek za uporabo mestnega zemlji-šča (v nadaljnjem besedilu: prispevek). 2. člen Za mestno zemljišče po tem odloku se šte-je zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, kj leži v mejah območja, obseženega z urba-nističnim načrtom ali zazidalnim načrtom in je komunalno opremljeno. Za mestno zemljišče se šteje poleg zem-ljišč iz prvega odstavka tega člena tudi na-cionalizirani ožji gradbenj okoliš v Tacnu. Za komunalno opremljeno zemljišče v smjslu prvega in drugega odstavka tega čle-na se šteje zemljišče, na katerem so zgraje-ne dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje jn na katerem je urejena preskrba s pdtno vodo ter električno energijo. 3. člen Glede na lego zemljišča, prometno poveza-nost s centrom, opremljenost s komunalnimi napravami, stopnjo racionalne uporabe zem-ljišča, rekreacijske možnosti, preskrbovalne centre in glede na centre družbene službe in javnih funkcij se zemljišče, kije navedeno v 2. členu tega odloka deloma uvršča v II. cono v smislu odloka o prispevku za uporabo mest-nega zemljišča na ureditvenem območju me-sta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 3/75 in to naselja Medvode (center), Preska in Svetje, vsa ostala naselja z navedenega zemljišča pa v III. cono v smislu istega odloka. Opds mej con je sestavni del tega odloka. 4. člen Prispevka za uporabo mestnega zemljišča ni mogoče predpisati za zemljišče iz 2. člena tega odloka: — ki se uporablja v vojaške namene ali na katerem so zaklonišča, prostori za pouk in bi-vanje partizanskih enot in enot civilne za-ščite in prostori, v katerih se hranijo in ču-vajo vojaška oprema in druga sredstva obo-rožitve, katere določi občinska skupščina in jih zgradijo ali nabavijo delovne in druge or-ganizacije, da bi izvršile zadeve in naloge v zvezi s pripravami za narodno obrambo, do-ločenimi v zakonu o narodni obrambi, če jih ne uporabljajo pretežno v poslovne namene; — na katerem so stavbe tujih držav, lcj jih uporabljajo tuja diplomatska ali konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo oseb-je, ob vzajemnosti; — na katerem so stavbe, ki jih uporablja-jo mednarodne in meddržavne organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v med-narodnem sporazumu drugače določeno; — na katerem so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeti iz nacionalizacije; — ki se uporabljajo za socialne, zdravstve-ne, vzgojno-izobraževalne, kulturne, telesno-kulturne in raziskovalne namene; — na katerem so komunalni objekti in na-prave, javne ceste in železniške tirne napra-ve in z njimd neposredno funkcionalno pove-zane obratovalne naprave; — ki je določeno z odobrenim urbanistič-nim dokumentom za perspektivni razvoj de-lovne organizacije (rezervat), če ga delovna organizacija ne uporablja pri izvrševanju svo-je dejavnosti; — ki ga pooblaščena organizacija za ure-janje in oddajanje mestnega zemljišča pri-pravlja in opremlja za oddajo; — ki je namenjeno po urbanističnem na-črtu ali zazidalnem načrtu za kmetijsko pro-izvodnjo; — ki je del eksploatacijskega območja za mineralne surovine. Oprostitev prispevka za uporabo mestnega zemljišča po prejšnjem odstavku ne velja za mestno zemljišče, ki se oddaja v najem. ZAVEZANCI PRISPEVKA 5. člen Prispevek mora plačevati tisti, ki ima na zemljišču ali stavbi pravico uporabe, oziroma, kd je lastnik zemljišča ali stavbe, oziroma de-la stavbe. Imetnik stanovanjske pravice mora plače-vati zavezancu prispevka iz 1. odstavka tega člena v povračilo ustrezni del prispevka, ki ga je določil občinski upravni organ za komunal-ne zadeve z odločbo. Imetnik stanovanjske pravice, ki misli, da mu zavezanec ni pravilno odmeril prispevka, lahko zahteva od občinskega upravnega or-gana za komunalne zadeve, naj izda odločbo o tem, kolikšen prispevek je dolžan plačati. 6. člen Prispevek od zazidanega mestnega zem-ljišča se določi od kvadratnega metra uporab-ne tlorisne površine stanovanjskih in poslov-nih prostorov. Prispevek od nezazidanega mestnega zem-ljišča se določi od kvadratnega metra neza-zidanega stavbnega zemljišča, ki je po spre-jetem urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje. V času gradnje plačujejo sprispevek lastnik ali uporabnik zemljišča. Pri vseh stanovanjskih in poslovnih pro-storih se upošteva površina, ki je osnova za določanje stanarine oziroma najemnine. DOLOCITEV PRISPEVKA 7. člen Občinski upravni organ, pristojen za ko-munalne zadeve, mora z odločbo določiti me-sečni znesek prispevka, v obrazložitvi določbe pa navesti elemente, na podlagi katerih ga je odmeril. 8. člen Zavezanci plačevanja prispevka so dolžni prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu osnove za odmero prispevka od stano-vanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter zemljišč. Rok za prijavo osnov za odmero prispev-ka je mesec dni po uveljavitvj tega odloka. Prijave ni treba vložiti zavezancem, ki so po dosedanjih predpisih plačevali prispevek po odločbi pristojnega občinskega upravnega or-gana, kolikor niso nastale površinske spre-membe. Vse nove obveznosti in spremembe pri os-novah za izračun prispevka so zavezanci dolž-ni sproti javljati pristojnemu občinskemu upravnemu organu, najkasneje pa v 30 dneh po nastali obveznosti ali spremembi. 9. člen Občinski upravni organ, pristojen za ko-munalne zadeve, lahko zavezance in imetni-ke stanovanjske pravice, ki prejemajo na pod-lagi odločbe pristojnega organa družbeno ma-terialno pomoč, na njihovo vlogo oprosti pla-čevanja prispevka. Izvršni svet na podlagi predloga upravne-ga organa, pristojnega za komunalne zadeve, lahko tudi v drugih primerih oprosti zavezan-ce ali imetnike stanovanjske pravice plačeva-nja prispevka, če ugotovi, da bi plačevanje prispevka ogrožalo preživljanje zavezanca ali imetnika stanovanjske pravice in njegove dru-žine. Upravni organ izda tako odločbo, ozdroma sestavi predlog iz drugega odstavka tega čle-na, ko dobi mnenje krajevne skupnosti, na območju katere zavezanec živi. Plačila prispevka za uporabo mestnega zemljišča so oproščeni imetniki stanovanjske pravdce, katerih stanovanja so v kletnih in podstrešnih prostorih, če pristojni organ ugo-tovi, da ta stanovanja niso primerna za bi-vanje. Ce je imetnik stanovanjske pravice opro-ščen plačevanja prispevka po prejšnjem od-stavku, je oproščen za ustrezne stanovanjske prostore tudi zavezanec. Zavezanec pa ne more biti oproščen plačila prispevka, če ni oproščen plačila tega pri-spevka imetnik stanovanjske pravice. Vsakokratna odločba o tem velja za tekoče koledarsko leto. 10. člen Višina prispevka znaša za kvadratni meter mesečno din: Cona II III — za stanovanjske prostore, garaže za osebne avtomobile, last posameznega občana, in objekti družbenega standarda od tlorisne površine 0,35 0,175 — za poslovne prostore in druge zgrajene prostore, ki se upo-rabljajo za gospodarske in druge dejavnosti, od Uorisne povrsme za nezazidano stavbno zemljišče 0,525 0,525 0,175 0,08 11. člen Prispevek je namenski in se uporablja za financiranje obnove, rekonstrukcije in novo-gradnje objektov in naprav kolektdvne komu-nalne potrošnje, in sicer za: — mestne ulice in ceste; — trge, hodnike, kolesarske steze, pešpoti, dovozne poti, javne parkirne prostore, avto-busna postajališča in druge površine name-njene za promet; — zelene površine po zakonu o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v na-seljih (Uradni list SRS, št 37/73); — rekreacijske površine in otroška igrišča; — omrežje javne razsvetljave; — cestno kanalizacijo (za odvod meteornih voda). 12. člen Prispevek se sme uporabljati samo na pri-spevnem območju občine Ljubljana-Šiška, ki je izven ureditvenega območia mesta Ljub-ljane, in sicer na podlagi letnih planov kra-jevnih skupnosti in občinske skupščine. Programe, ki zajemajo sredstva krajevnih skupnosti in občine, sprejemajo krajevne skupnosti in skupščina občine v okviru svojih pristojnosti po prejšnji obravnavi delovnih ljudi in občanov. 13. člen Zbiranje sredstev prispevka se opravlja prek posebnega računa občine. O uporabi sredstev prispevka se izdela vsa-ko leto zaključnj račun s poročilom, ki ga sprejme občinska skupščina. KAZENSKE DOLOCBE 14. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec pri-spevka, ki a) v določenem roku ne prijavi osnov za odmero prispevka (8. člen); b) prijavi nepravilne osnove za odmero prispevka (8. člen). Z denarno kaznijo 2.000 din se kaznuje tu-dj odgovorna oseba pravne osebe, ki stori pre-kršek iz prvega odstavka tega člena. 15. člen Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 8. člena tega odloka. KONCNE DOLOČBE 16. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o razširitvi veljavnosti odloka Mestnega sveta Ljubljana o prispevku za uporabo mest-nega zemljišča na območju mesta Ljubljane na območje, kj ga zajema urbanistični načrt Medvod, in na nacionalizirani ožji gradbeni okoliš naselja Tacen (Glasnik, št. 29/68). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. ja-nuarja 1976 dalje. OPIS MEJ CON IZ 3. CLENA ODLOKA O PRISPEVKU ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠCA NA OBMOCJU LJUBLJANA-SlSKA, KI LEŽI IZVEN UREDITVENEGA OBMOCJA MESTA II. CONA V drugo cono spada območje Preska na ju-gozahod do gozdne meje, na zahod do zahod-ne meje parc. št. 440, kjer meja prečka cesto Preska—Goričane in se obrne na severozahod do jugozahodnega vogala parc. št. 837/14, po njeni zahodnd meji do Save, po njej na vzhod do železniškega mostu, po progi na severoza-hod ca. 150 m, po ježi na sever do severnega daljnovoda, ki poteka severno od Svetja, ter se po njem obrne na vzhod, prečka cesto Ljub-ljana—Kranj, poteka do Zbiljskega jezera, na-to po Savi navzdol še ca. 700 m južno od so-točja, kjer se obrne na jugozahod, ter gre ju-govzhodno od naselja Preska do gozdne meje in po njej na severozahod. III. CONA V tretjo cono spada celotno ureditveno ob-močje Medvod, ki ni zajeto v II. coni, to je ves predel Medvod, ki sega na jugozahodu do gozdnemeje Preska, Vaš, Goričan in Rakov-nika vključno s posameznimi zajedami, dalje sega na zahod do tovarne Color, kjer meja prečka cesto Medvode—Sora in se obrne proti severozahodu, kjer se po ca. 300 m obrne proti severovzhodu JtJ prečka Soro in dalje železni-ško progo ca. 120 m severozahodneje od cerkve sv. Petra in Pavla. Nad cerkvijo se meja obr-ne proti severu in prečka daljnovod, ki pote-ka med Senieo in seniškdm poljem, ter se po prečkanju obrne na severozahod ter gre meja dalje ob daljnovodu do meje občine Ljublja-na-Siška in Skofja Loka in po njej na sever in vzhod do ceste Medvode—Kranj, ter po njej na jugovzhod, kjer se ca. 150 m pred severno črpalko obrne na vzhod, prečka Zbiljsko je-zero, se po prečkanju obrne na jugozahod do daljnovoda, ki poteka med Verjem in gozdom, in ob njem severozahodno nad Verjem in Zg. Pirničami do nove pirniške šole, kjer se obr-ne na vzhod in po gozdni meji do ceste Smled-nik—Tacen, ter po njej na jug. 200 m južno od odcepa v Zg. Pirniče se obrne na zahod, gre severno od Vikrč do kolena Save, po njej in mejj ureditvenega območja mesta Ljublja-ne severno ob Motelu Medno do ceste Med-vode—Golo brdo, se tu obrne in gre po njej na jug do vasi Seničica, kjer se obrne na za-hod do gozdnega roba na jugu Medvod in po njem proti severozahodu. V III. cono spada tudi območje bivšega ožjega gradbenega okoliša naselja Tacen, kjer poteka meja od izhodiščne parcele št. 386/4 proti severu po parc. št. 385, 384/1, 382/2 in 382/1, dalje proti vzhodu po parc. št. 383/1, 384/7 in 384/4 ter dalje proti jugu po parc. št. 385 ob vzhodni posestni mejj parc. št. 385 in zajema mejne parcele na južni strani parc. št. 386/2, 386/3, 386/6 in 386/5 k. o. Tacen. Obrazložitev: Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se je pobiral od 1.1. 1968 do 1. 1. 1975 na ure-ditvenem območju mesta Ljubljane na podlagi odloka, ki je bil objavljen v Glasniku, št. 39/67, sprojcl pa ga je mestni svet Ljubljane dne 20. 12. 1967. Razumljivo je, da je postajal ta prispevek glede na porast cen z leti vedno manjši vir za financiranje objektov in naprav kolektivne komunalne potrošnje (to je objek-tov, ki so navedeni v 11. členu predlaganega odloka). Glede na to je po poprejšnji razpravi na skupščinah vseh ljubljanskih občin skup-ščina mesta Ljubljane sprejela nov odlok o znatno višjem prispevku dne 30. 1. 1975 (Ur. list SRS, št. 3/75). Ta odlok se uporablja od I. 1. 1975. Za mestna zemljišča na območju občine Ljubljana-Siška, ki leže izven ureditvenega območja mesta Ljubljane, se še vedno pobira enak prispevek za uporabo mestnega zemlji-šča, kot se je začel pobirati dne 1. 1. 1969 po odloku o razširitvi veljavnosti odloka Mestne-ga sveta Ljubljane o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju mesta I.jub-Ijane na območje, ki ga zajema urbanistični načrt Medvod in na nacionalizirani ožji grad-beni okoliš naselja Tacen (Glasnik, št. 29/68). Za ta prispevek velja isto, kar je povedano v prvem odstavku te obrazložitve o prispevku, ki se je pobiral do začetka tega leta na ure-ditvenem obmocju mesla Ljubljane. Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad je dne 10. 6. 1975 sprejela odlok, po katerem se od 1. 7. 1975 dalje za mestno zemljišče na ob-niočju te občine, ki ga ne zajema v prvem od-stavku te obrazložitve navedeni odlok skup-ščine mesta Ljubljane, pobira prispevek, ki je cnak prispcvku za III. cono po cit. mestnem odloku. Po zgledu tega odloka je bil pripravljen predlagani odlok, s katerim naj bi bili z eno-letno zamudo občani z območij, ki jih zajema urbanistični načrt Medvod, to je občani iz na-selij Goričane, Ladja, Rakovnik, Seničica (del), Sp. Pirniče, Vaše, Verje, Vikrče (del) in Zg. Pirniče kot tudi občani iz nacionaliziranega ožjega gradbenega okoliša v Tacnu izenačeni z občani iz zadnjc, to je iz III. cone ureditve-nega območja mesta Ljubljane, občani iz Med-vod (center), Preske in Svetja pa z občani iz II. cone istega ureditvenega območja. Sprejem predlaganega odloka je nujen gle- de na potrebe in zahteve po komunalnih in-vesticijah v naseljih, navedenih v prejšnjem odstavku. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Ši-ška je predlog oilloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Ljub-Jjana-Šiška, ki Ieži izven ureditvenega območ-ja mesta Ljubljane, obravnaval na svoji 75. seji dne 29. 9. 1975 ter ga predlagal skupščini občine v obravnavo in sprejem. OBVESTILO Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana-Ši-ška sta imenovala tajnika zbora združene-ga dela oziroma tajnika zbora krajevnih skupnosti. S tem imenovanjem pričakujemo večjo in bolj neposredno povezavo med delegati, delegacijami in konferencami delegacij s tajnikom zborov oziroma sekretariatom skupščine. Dolžnost tajnika zbora je nam-reč mimo drugih nalog, ki so navedene v opisu delovnih dolžnosti tajnikov zborov, tudi sodelovanje s predsedniki konferenc delegacij, vodji delegacij in skupin ter de-legati pri pripravi in obravnavi gradiva za seje zborov ter strokovna in tehnična po-moč delegatom in delegacijam pri izdelavi in oblikovanju predlogov, sklepov in pri-pomb za posamezni zbor oziroma skup-ščiro. Delegacijam in delegatom zbora zdru-ženega dela in zbora krajevnih skupnosti priporočamo, da v bodoče pri svojem delu bolj koristijo pomoč tajnikov zborov. Tajnika zbora združenega dela in tajni-ka zbora krajevnih skupnosti lahko pokli-cete po telefonu št. 55-021, interno 221 ali direktno na telefonsko št. 53-051 oziroma se osebno oglasite v sobi št. 215, ki je v drugem nadstropju občinske stavbe na Tr-gu prekomorskih brigad št. 1. Predlog ZA POTRDITEV LETNIH NAČRTOV GOSPODARJENJA Z LOVIŠČI V LETU 1975/76 Po določilih temeljnega zakona o lovstvu (Uradni list SFRJ, št. 16-340/65) spada tudi divjad med družbeno lastnino. Pravico njene uporabe so si lahko pridobile lovske organiza-cije, ki se bavijo s športruim lovom, kakor tudi gospodarske organizacije. Vse organizacije, ki gospodarijo z lovišči, so morale do leta 1968 sprejeti petletne lovsko-gospodarske načrte, ka so bili podlaga za gospodarjenje z lovišči. Na območju občine Ljubljana-Šiška uprav-ljajo z lovišči štiri lovske družine, torej orga-nizacije, ki se bavijo s športnim lovom. Poleg tega pa imata manjši del lovišča v občini še dve lovski družini iz občine Ljubljana—Vič-Rudnik. Lovske družine iz občine Ljubljana-Siška so naslednje: — Lovska družina Medvode; ta upravlja s 4.480 ha lovišča, od tega .4.180 ha lovne povr-šine; — Lovska družina Ljubljana-Sentvid, ki upravlja s 3.680 ha lovišča, od tega 3.080 ha lovne površine; — Lovska družina Smarna gora, ki uprav-lja s 3.780 ha lovišča, od tega 3.500 ha lovne površine; — Lovska družina Vodice, ki upravlja z 2.710 ha lovišča, od tega 2.610 ha lovne povr-šine. Navedene lovske družine upravljajo s 15.550 ha lovišč, od tega 13.370 ha lovne povr-šine, katere pa je vedno manj. Na osnovi temeljnega in republiškega za-kona o lovstvu so dolžne lovske družine go-spodariti po lovsko gospodarskih načrtih, ki jih potrdi pristojna občinska skupščina. Po smernicah za izdelavo lovsko-gospodarskih na-črtov in zakonskih doloeil morajo vsebovati srednjeročni programi najboljši način gospo-darskih in tehničnih rešitev gospodarjenja z lovišči. Skupščina občine Ljubljana-Siška je na se-ji občinskega zbora in zbora delovne skupno-sti dne 24. 10. 1968 potrdila za vse lovske dru-žine iz območja občine petletni lovsko-gospo-darski načrt za obdobje lovsko-gospodarskega leta 1968/69 do 1972/73. Takrat so se omenjene lovske družine s posebno pogodbo zavezale, da bodo gospodarile z loviščd kot dober gospodar po lovsko-gospodarskem načrtu, ki je bil raz-deljen na letne načrte. V lovsko-gospodarskem letu 1972/73 je 30. 4. 1973 potekel potrjeni petletni lovsko-gospo-darski načrt vsem navedenim lovskim druži-nam v občini, zato bi morale lovske organiza-cije sprejeti načrte za novo obdobje in jih predložiti občinski skupščini v potrditev. Ker pa je v pripravi novi zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju z lo-višči, ki bo določil čvrstejšo obliko upravlja-nja lovišč, zlasti pa bo določil obliko in vse-bino lovsko-gospodarskega načrta, predlaga republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano, da do uveljavitve novega zakona in izvršilnih predpisov sprejmejo orga-nizacije, ki gospodarijo z lovišči le eholetne lovsko-gospodarske načrte. Lovsko-gospodarske načrte LD iz območja občine Ljubljana-Siška so obravnavale Lov-ska zveza Ljubliana, vse LD na občnih zbo-rih in samoupravna interesna skupnost za go-zdarstvo gozdno-gospodarskega območja Ljub-ljana in k omenjenim lovsko-gospodarskim načrtom za lovsko let-o 1975/76 niso imele pri-pomb, Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Siška je obravnaval predlog za potrditev let-nih načrtov gospodarjenja z lovišči in predlog odstrela za lovsko leto 1975/76 in predlaga ob-činski skupščini, da ga potrdd. PREDLOG ODSTRELA ZA LOVSKO LETO 1975/1976 Lovska družina Medvode Ljubljana-Sentvid Smarna gora Vodice lal a >g a° 3L a.3 5 & 111 lil 111 JUI al' ns ,2'e <" T3 >« iS all .L¦2 o ,2'e L 111 medved 1— i_____ _____ jelenjad 1 — 1 — ¦¦• ^_2 — 2 1 — 1 srnjad 70 65 84 44 44 46 44 32 44 50 58 40 gams 8 5 8 __ __i _ i l _ i muflon 4 3 6 — — — 1 1 5 — — — zajec 70 67 70 80 63 80 25 12 25 15 13 20 veliki peteLin 1 — - 1 _-___-_ _ _ _ _ ruševec 1 — — — — — — — — — — — divji prašič 4 ¦ — • 6 2 — - 3 — - — — — — 1 jereb 13 3 15 15 5 15 10 — 10 5 1 5 fazan in fazanka 160 99 160 300 247 250 200 171 210 200 225 200 jerebica 20 20 20 80 41 60 10 9 10 5 — 5 raca mlakarica 30 — 50 — — 30 — - — 50 — — 30 kljunač 15 5 15 15 8 20 — — 30 10 2 10 golobi in grlice 100 31 100 220 120 200 — - — 30 90 80 110 Sprejeti sklepi OBČINSKIH ZBOROV NA SEPTEMBRSKIH SEJAH Vsi trije zbori občinske skupščine so na 11. skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem 18. septembra 1975 po razpravi sprejeli: 1. Osnutek temeljev za dogovor o družbe-nem načrtu Jugoslavije za obdobje 1976—80 in predlog temeljev skupne politike dolgoročne-ga razvoja Jugoslavije do 1985, z naslednjimi ugotovifvami in stališči: 1. Da se dokument o srednjeročnem razvo-ju Jugoslavije močneje opre na republiške programe razvoja, ki so bili v tem času pri-pravljeni. V naslednji fazi pa je potrebno opraviti uskladitev ocen in ciljev teh progra-mov. 2. Ker osnovni nosilci (TOZD, OZD, KS, SIS in drugi samoupravni nosilci) samouprav-nega družbenega planiranja v sedanjem ob-dobju še niso opravili svoje ustavno oprede-ljene funkcije bo le-ta morala biti prisotna prek samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja pri kononem obliko-vanju jugoslovanskega družbenega plana za obdobje 1976—1980. 3. V srednjeročnem programu morajo biti vgrajeni sklepi, ki zagotavljajo večjo družbe-no in gospodarsko stabilnost. Ti ukrepi mora-jo temeljiti na realnih možnostih. V okviru teh pa opredeljene konkretne naloge. 4. Pri določitvi prioritetnih nalog (energi-ja, surovina, hrana), je v njihovem okviru potrebno opredeliti ekonomsko prednost suro-vin, prioriteto posameznih dejavnosti v kme-tijstvu, in vrstni red posameznih virov ener-gije. 5. Glede razvoja nerazvitih podfočij sma-tramo, da se mora združeno delo s samouprav-nimi sporazumi in družbenimi dogovori ob-vezati in angažirati pri realizaciji skupne po-litike razvoja manj razvitih. Temu načelu se mora prilagoditi tudi sklad za razvoj manj razvitih področij. 6. Menimo, da bi bilo potrebno vprašanja investicijskega vlaganja v prihodnjem obdob-ju realneje opredeljevati, predvsem v odnosu najemanja tujih kreditov. 7. Bolj jasno je treba opredeliti vključeva-nje sredstev iz varčevanja občanov v razšir-jeno reprodukcijo in temu prilagoditi hranilno kreditno službo. 8. Zavzemamo se, da bo srednjeročni (do-kument) plan resnično osnovni instrument za združevanje dela in sredstev ter usklajevanja materialnih interesov v naslednjem obdobju. 2. OSNUTEK DOGOVORA O DRU2BENEM PLANU SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1976— 80 — z naslednjimi ugotovitvami in stališči: — Razvojne možnosti in usmeritve, ki so jih izrazile temeljne in druge organizacije združenega dela, niso v Aneksu k osnutku do-govora v celoti ustrezno zajete. Tako na pri-mer v »Pregledu važnejših investicij« (taber la 17) predlagatelj osnutka našteva investici-je s predračunsko vrednostjo od 15 milijonov din naprej, medtem ko ugotavljamo, da v tej tabeli niso zajete med važnejše investicije ra-zen dveh primerov, investicije OZD iz Siške, čeprav le-te po svojih programih predvideva-jo višja investicijska vlaganja. Med temi sa-mo ena TOZD planira 900 milijonov investi-cij, katere se delno že izvajajo, pa ni v tej ta-beli omenjena. V gradivu ni pojasnjena metoda in krite-riji za izbiro »Važnejše investicije«, če izvza-memo načelna stališča v prioritetah dejav-nosti. — Predvideni porast družbenega proizvo-da celotnega gospodarstva po povprečni letni stopnji 7,4 je prece.j optimisličen. Menimo, da je na tako visoko stopnjo rasti vplival na eni strani porast, ki so ga planirale TOZD (13,5 %), lci je v minimalnih kazalcih bil prikazan pri nekaterih nominalno, namesto po cenah de-cember 74 in na drugj strani zaradi pretira-nih investicijskih prizadevanj, ki nimajo kritja v kvalitetnih sredstvih (denarni in ma-terialni viri), kot tudi v drugih dejavnikih, ki so povezani na tako proizvodnjo (kvalifikacij-ska struktura, surovinska osnova, energetika in podobno). — Predvideni porast zaposlenosti 2,4 do 2,5 % povprečno letno nasproti 4,4 % porastu v letih 71 do 75, ter s porastom produktivno-sti od 4,5—5 % je zelo optimističen. Pri tem poudarjamo predvsem to, da še nimamo učin-kovitih sistemskih rešitev za stimulativnejše nagrajevanje po delu, še zlasti za večje uve-Ijavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja, do-mače inventivnosti, skratka dejavnikov, ki bi lahko v sorazmerno kratkem času bistveno prispevali k povečanju produktivnosti dela. Pri zaposlovanju se zavzemamo, da se pla-niranje novih delovnih mest pogojuje tudi s planiranjem stroškov, ki nastajajo s preselit-vijo delavcev, ki bremene ostale oblike pora-be — stanovanjsko in komunalno izgradnjo, ter vlaganja v superstrukturo, vendar se mo-ra prd tem izpeljati selektivna politika, ker lahko zavrnemo tiste nosilce razvoja, ki bi bistveno prispevalj k povečanju družbenega proizvoda. Pri tem mislimo zlasti na tiste de-javnosti, ki omogočajo povečanje izvoza ali pri katerih smo bistveno odvisni od uvoza za-radi neizkoriščenih vseh domačih možnosti, še zlasti invemtivno inovacijskih potencialov. — Predvidevanja na področju menjave s tujino, kot osrednja naloga za stabilizacijo, so zavzela premalo prostora v osnutku; še zlasti ni prepričljivih dokazov o možnosti realizaci-je navedenih nalog oziroma možnosti za do-sego ciljev. Na primer v tabeli 16 je predvi-deno, da se bo izvoz piva v srednjeročnem ob-dobju povečal za 12-krat. — Da je potrebno postavka 2—2—4—2, ki obravnava strojegradnjo bolj temeljiteje ob-delati. — Na področju infrastrukture se zavzema-mo za hitrejšo odpravo neusklajenosti med po-sameznimi njenimi oblikami. Pri tem je upoštevati ustreznejšo izrabo železniških zmogljivosti, na področju energe-tike pa se zavzemamo za tak dogovor, da bo večino zakasnitev v izgradnji objektov za pro-izvodnjo električne energije šlo v breme ne-posrednih uporabnikov visokonapetostnega odjema. Družbene dejavnosti Ugotavljamo, da je osnutek družbenega plana republike sestavek ambicij in želja iz vseh področij družbenega življenja, ki ni med seboj usklajen dn tako ne zagotavlja, da bomo v bodočem 5-letnem obdobju ustvarili več kot porabili. Zaposlovanje kadrov v družbene službe je treba s srednjeročnim programom opredeliti tako, da bo imela avtomatizacija in racionali-zacija v teh dejavnostih prednost pred pove-čanjem delovnih mest. V skladu s tem je tre-ba zagotoviti, da se kadri, ki končujejo sred-nje, višje in visoke šole zaposlujejo predvsem v neposredni proizvodnji. Predvideno gibanje nadaljnje gospodarske rasti v srednjeročnem obdobju mora biti čvr-sta osnova za nadaljnje izobraževanje kadrov vseh profilov. Pod temj ppgoji bo tudi na področju vzgoje in izobraževanja kadrov za-živel sistem planiranja kadrov in sistem go-spodarnega trošenja sredstev za izobraževanje. Zdravstveno varstvo Glede na izredno velika finančna sredstva, ki bi jih zahtevala uresničitev potreb za za-dovoljevanje tako bolnišničnih zmogljivosti kakor tudi osnovne zdravstvene mreže, naj srednjeročni razvoj zdravstva zagotovi poleg osrednjega zdravstvenega centra v Ljubljani razvoj bolnišničnih zmogljivosti v posameznih regijah, kakor tudi osnovne zdravstvene mre-že. S tem bo zagotovljen enakomeren razvoj celotne zdravstvene dejavnosti in vsem ob-čanom kar se da enakovredne zdravstvene usluge. Socialno skrbstvo Osnutek družbenega plana republike sicer podrobneje nakazuje nadaljnji razvoj social-nega skrbstva, predvsem v smeri porabe sred-stev za investicije republiškega pomena. Pred-vsem pa podrobneje obravnava socialno ku-rativo. Da bo socialno skrbstvo tudi v repu-bliškem programu razvoja kompleksneje ob-delano, to je: da zajame v večji merl usmer- janje socialnega varstva tudi na področju pre-ventivne dejavnostd, predvsem v večjo social-no varnost delovnega človeka. Kultura Na podroeju nadaljnjega razvoja kulture mora srednjeročni program razvoja, zagotoviti nekoliko hitrejši razvoj kulturno manj raz-vitih področij in zmernejšl razvoj že tradi-cionalnih republiških kulturnih centrov. Merilo za nadaljnjo porabo finančnih sred-stev za razvoj kulture v srednjeročnem obdob-ju naj bo seštevek usklajenih programov ob-činskih SIS in sredstev, ki so prisotna za usklajeno rast kulture v slovenskem prostoru. Telesna kultura Na področju srednjeročnega razvoja teles-ne kulture so nakazani osnovni cilji, ki za-gotavljajo predvsem množičen razvoj te de-javnosti, ki naj služi za večje delovne sposob-nosti delavca, obrambne sposobnosti vsakega občana in zdrav razvoj človeka. Tako usmer-jenost v srednjeročnem razvoju telesne kultu-re podpira tudi občinska skupščina. Stanovanjski standard V osnutku srednjeročnega razvoja republi-ke je preoptimistično postavljana trditev po izgraditvi 72 tisoč stanovanj. Zavzemamo se za toLikšno rast stanovanjske izgradnje, v ka-teri bomo sposobni zgraditi že sedaj manjka-joče spremljajoče objekte družbenega standar-da in zagotoviti sredstva za obnovo in mo-dernizacijo starejših stanovanjskih naselij. Skladno z izgradnjo in obnovo stanovanj pa je treba programirati tudi sredstva za komu-nalno ureditev novih in starih naselij. — Skupščina občine poudarja, da so pri-pombe in mnenja, ki jih je posredovala Skup-ščini SRS na 19. seji Žbora občin ob »Razpra-vi uresničevanja resolucije o družbeno-eko-nomski politiki in razvoju SRS« sestavni del stališč in mnenj k osnutku dogovora o druž-benem planu SR Slovenije za obdobje 1976— 1980. 3. Odlok o potrdilvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana-Šiška za leto 1971 4. Družbeni dogovor o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in uresniče-vanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti nameni-jo delavci v temeljnih organizacijah združe-nega dela, samoupravnih organizacijah in.dru-gih delovnih skupnostih. 5. Republiški predlog stališč, priporočil in sklepov o nadaljnjem samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti v SR Slovcniji (Poročeva-lec št. 16) z dodatnimi predlogi, in sicer: — v II. poglavju v šesti alineji v predlogu stališč, priporočil in sklepov naj se točneje opredeli povezava y izvoljene organe samo-upravljanja v krajevni skupnosti tistih te-meljnih organizacij združenega dela, katerih delavci živijo v določeni krajevni skupnosti. V večjih krajevnih skupnostih in večjih TOZD, ki imajo številnejšo migracijo delov-nih ljudi je težko izvesti dosledno delegatsko zastopanje in ne bi dosegli zaželenega učinka med deiovnimi ljudmi TOZD in KS, kjer ti prebivajo. — V II. poglavju predloga stališč, pripo-ročil in sklepov se za deveto alinejo doda de-seta alineja, ki naj glasi: »V statutih temeljnih in drugih organiza-cij ter skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti je jasno opredeliti \dogo in medse-bojne odnose sodelovanja s krajevnimi skup-nostmi. — Uveljaviti načelo, da je treba takoj ob prenosu kakršnihkoli obveznosti ali nalog kra-jevnim skupnostim obvezno doloeiti sredstva ali zanesljive vire sredstev, iz katerih se bodo krili stroški izvajanja sprejetih nalog. Nadaljnji sklep glede razvoja samouprave v krajevnih skupnostih je bil: Skupščini SR Slovenije podajamo zahtevo za izdajo zakona o krajevnih skupnostih, v katerem naj bi bila pravno urejena temeljna vprašanja o vlogi, delokrogu in pristojnosti KS itd., tako kot so z zakoni urejene samo-upravne interesne skupnosti. Ga Sklep o soglasju k predlaganitn pove-čanitn oskrbninam v VVZ za 33 °/o na oskrb-nine, ki so bile potrjene v letu 1974, in sicer od 1. 5. do 1. 9. 1975, tako, da je nova oskrb-nina (nova stroškovna cena) od 1. 5. 1975 do 1. 9. 1975 v posameznih VVZ naslednja: VVZ ANDERSEN din — za dojenčke 1.570,00 — za predšolske 1.030,00 VVZ R. DRAGARJEVE — za dojenčke 1.361,00 — za predšolske 1.010,00 VVZ M. KOMANOVE — za dojenčke 1.383,00 — za predšolske 1.062,00 VVZ LITOSTROJ — za dojenčke — — za predšolske 993,25 VVZ MEDVODE — za dojenčke — — za predšolske 930,00 VVZ M. MAJCEN — za dojenčke 1.362,00 — za predšolske 1.020,00 VVZ NAJDIHOJCA — za dojenčke 1.470,00 — za predšolske 1.011,40 6b — Od 1. 9. 1975 dalje se morajo oskrb-nine v VVZ zmanjšati za 3 %> tako, da se po-večajo oskrbnine v VVZ za 30 °/o na oskrbni-ne, ki so bile potrjene v letu 1974 in so ve-ljale do 1. 5. 1975. Pripomba: Delovni ljudje v VVZ so na podlagi temeljite proučitve svojega poslova-nja ugotovdli, da bodo v okviru stabilizacij-skih programov zmanjšali materialne stroške za 3 °/o in tako ob izvajanju stabilizacijskih ukrepov in štednje pripomogli, da se cene oskrbnin od 1. 9. 1975 povečajo le za 20 %. 7a — Sklep o odpravi sklepa Skupščine ob-čine Ljubljana-Siška, ki je bil sprejet na 8. skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitič-nega zbora z ločenim glasovanjem z dne 28. 5. 1975, s katerim je potrdila statut kmetijske skupnosti občine Ljubljana-Šiška s popravki po magnetofonskem zapisu. Gornji sklep je bil odpravljen zato, ker kmetijsko-zemljiška skupnost do takrat še ni sprejela predlagane popravke v svojem sta-tutu. 7b — Sklep o potrditvi statuta kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana-Siška z naslednjimi spremembami in popravki: — v 1. členu se besede »obdelovalcev kme-tijskih zemljišč, v kateri obdelovalci« zame-njajo z besedami »kmetijskih in gozdno go-spodarskih organizacij združenega dela, kra-jevnih skupnosti in Skupščine občine Ljublja-na-Siška (v nadaljnjem besedilu »ustanovite-Iji«) Spremenjeni del člena se glasi: ... je samoupravna skupnost kmetijskih in gozdnogospodarskih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in Skupščine obči-ne Ljufoljana-Siška (v nadalinjem besedilu »ustanovitelji«), ki v skladu z zakonom, dru-gimi predpisi, družbenim dogoTorom ter... — v 2. členu se beseda »obdelovalcev« za-menja z besedo »ustanoviteljev«; — v 9. členu se besede »obdelovalci kmetij-skdh zemljišč« zamenja z besedo »ustanovite-lji«; — v 1. odstavku 13. člena se beseda »obde-lovalcev« zamenja za besedo »ustanoviteljev« tako, da se spremenjeni del 1. odstavka glasi: ... uresničevala neposredna udeležba usta-noviteljev pri vodenju kmetijske zemljiške politike v občini, lahko ti izvolijo izmed se-be... — v 48. členu se beseda »imenuje« zame-nja z besedo »izvolijo«. c) Ta sklep stopi v veljavo takoj. 8. Sklep, da se iz sredstev rezerve prora-čuna občine Ljubljana-Siška dodeli Skupščini občine Kragujevac 150.000 din brez obveznosti vračanja. Navedena sredstva se dodelijo namensko za odpravo posledic po-plave v Kragujevcu, ki je prizadela to mesto in njegovo okolico v avgustu letos. 9. Sklcp o ustanovitvi komisije za pregled samoupravnih aktov delovnih organizacij. 10. Sklep, da se v komisijo za pregled sa-moupravnih aktov delovnih organizacij ime-nu jejo: GORUP Aleksandro — kot predsednik; za člane pa: BO2NAR Srečka, HORJAK Franca, KACIC Metoda, KOCEVAR Vladimirja, LU-TOVAC Vukašina, MINATTI Nušo, OKRŠ-LAR Ančko, PAVLIC Iva, PAVLOVIC Jaka, ELIKAN Janeza, SIMONITI Simona, SVET Nado, TOMA2IC Alfreda, VAUPOTIC Alek-sandra. 11. Sklcp o us.lanovitvi in izvolitvi komi-sije za reševanje pritožb zavarovancev starost-nega zavarovanja kmetov. V komisijo za reševanje pritožb zavarovan-cev starostnega zavarovanja kmetov so bili iz-voljeni: ARHAR Viktor — kot predsednik; za čla-na: HOCEVAR Tine, PLEŠEC Vinko. Kmetijska zemljiška skupnost je v skladu z zgoraj citiranim sklepom imenovala v to ko-misijo 2 člana, in sicer: JANHAR Franca in BRODNIK Vilka. 13. Sklep o ustanovitvi in izvolitvi komisi-je za ugotavljanje plačilne zmogljivosti zava-rovancev starostnega zavarovanja kmetov. V komisijo so bili izvoljeni: LUKE2IČ Janko — kot predsednik; za čla- na: VEBER Andrej in CERAR Angelca. Kmetijska zemljiška skupnost je v skladu z zgoraj citiranim sklepom imenovala v to ko-misijo 2 člana, in sicer: KOLOSA Ludvika in KREK Jožeta. 13. Sklep, da se za ravnatelja osnovne šole »Franca Marna« Vodiee imenuje tov. SIVEC Ivan, predmetni učitelj tehnične vzgoje in fi-zike. II. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnostd sta imela v mesecu septembru tudi ločeni seji. Zbor združenega dela je imel 11. sejo 23. septembra 1975, zbor krajevnih skup-nosti pa 12. sejo 18. septembra 1975. Oba zbora sta na svojih sejah po razpravi sprejela: 1. Sklep o soglasju k programskim osno-vam za VVZ Medvode s tem, da sta se odlo-čila za prvo predlagano varianto, s katero se v programske osnove vključi kuhinja s kapa-citeto 250 kosil in zagotovi zemljišča s površi-no 3000 m2. 3. Sklep o soglasju h korigiranim program-skim osnovam za VVZ Koseze. 3. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obveznera odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na ureditvenem območju KS Med-vode. Z navedeno spremembo in dopolnitvijo od-loka, ki je bil objavljen v 19. št. Uradnega li-sta SRS z dne 11. 7. 1975, je dana uporabni-kom smetnjakov možnost, da jih brezplačno prenesejo na pooblaščeno podjetje, ki jih je dolžno vzdrževati, oziroma dotrajane smetaja-ke zamenjati, Pooblaščeno podjetje pa mora razen tega 2-krat letno po poprejšnjem jav-nem. obvestilu odvažati kosovni material. 4. Sklep o imenovanju tajnika zbora. Za tajnika zbora združenega dela je bil imenovan tov. Vasja Kreft, za tajnika zbora krajevne skupnosti pa tov. Stane Rokavec. Vprašanja delegatov in delegacij ter odgo-vori so objavljeni v posebni rubriki Javne tri-bune. Zbor združenega dela je razpravljal še o gospodarskih gibanjih v I. polletju 1975 v ob-čini Ljubljana-Siška ter iz poročila in razpra-ve o gospodarskih gibanjih ugotovil, da: — stroški poslovanja rastejo hitereje kot celotni dohodek in družbeni bruto proizvod, — tudi zakonske in pogodbene obveznosti naraščajo hitreje kot narašča celotni dohodek, — kot posledica takih porastov pa zaostaja dohodek za razdelitev, — v odnosu na isto obdobje lanskega leta so se izgube povečale, — akumulacija (amortizacija in ostanek dohodka) zaostaja v porastu celotnega dohod-ka, — zaloge materiala, nedovršene proizvod-nje, gotovih izdelkov in trgovskega blaga ne-normalno naraščajo, — tudi terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev so znatno previsoke, — porast zalog, terjatev do kupcev ter ob-veznosti do dobaviteljev zmanjšuiejo likvidno sposobnost delovnih organizacij in nevarno ogrožajo socialno varnost njihovih delavcev, — nadaljuje se ekstenzivnost v zaposlova-nju, ki raste nad stopnjo rasti zaposlovanja, _§prejeto z resalucijo o gospodarskem in druž-benem razvoju v letu 1975, — čeprav izvoz v odnosu na lani narašča, je v realizaciji letošnjega plana v močnem za-ostanku, — uvoz surovin je tako po svojem obsegu kot po usmerjenosti na zahod neugoden. Na podlagi navedenih ugotovitev pa je zbor zadolžil: 1. Temeljne in ostale organizacije združe-nega dela: — da povečajo in izboljšajo regionalno usmerjenost izvoza, — da s preusmeritvijo na domače surovine in na uvoz surovin iz vzhodnoevropskih držav zmanjšajo uvoz surovin iz zahoda, — da vežejo uvoz surovin z izvozom last-nih izdelkov in izdelkov drugih TOZD. — da v okviru akcijskih in stabilizacijskih programov s posebnim poudarkom spremljajo varčevanje s surovinami in repromaterialom in racionalnejšo porabo sredstev za režijo, — da z najostrejšimi ukrepi preprečujejo nadaljnoi porast vseh vrst zalog, zmanjšajo ro-ke izterjave do kupcev in roke poravnave ob-veznosti do dobaviteljev, — da sredstva akumulacije, zlasti primeren delež ostanka dohodka namenljo poslovnemu skladu za povečanje obratnih sredstev, sred-stva amortizacije pa uporabijo v najbolj smo-trna vlaganja, v modernizacijo tehnologije v cilju doseganja večje produktivnosti, — da pri zaposlovanju zasledujejo večje ekonomske učinke in akumulaoijo, ki bo omo-gočala tudi vlaganje v superstrukturo (šolstvo, varstvo, družbeni standard), — da TOZD na svojem področju nadaljnjo rast osebnih dohodkov uskladijo s satnouprav-nimi sporazumi, — da TOZD, kj so zakljuoile prvo polletje z izgubo, izdelajo posebne analize, iz katerih bo mogoče ugotoviti povzročitelje negativnega rezultata, IS pa mora s temi TOZD proučiti problematiko in prispevati svoj delež k napo-rom za saniranje teh problemov. 2. IS občine in izvršilne odbore samouprav-nih interesnih skupnosti: — da analizirajo splošno in skupno pora-bo ter programe nadaljnjega razvoja teh de-javnosti prilagodijo tako, da splošna in skup-na poraba v nobenem primeru ne bo dodatno bremendla sredstev gospodarstva. 3. Fristojne organe, — da natančneje spremljajo dogovorjena gibanja, — da vsa odstopanja od začrtane poti od-loono sankcionirajo, — da v bodoče imensko navedejo vse or-ganizacije združenega dela, ki poslujejo z iz-gubo. Te ugotovitve in sklepi so poleg stališč, pri-poročil in sklepov, ki jih je sprejela občinska skupščina na skupnem zasedanju 21. julija 1975 o&nove delovnega in stabilizacijskega pro-grama vseh družbeno-političnih in gospodar-skih organizacij in se morajo dosledao izpol-njevati. Vrtci in delegatska vprašanja VVZ odgovarjajo Ob razpravah o novih stroškovnih cenah v vzgojno-varstvenih zavodih na območju obči-ne Ljubljana-Šiška so bila dana nekatera de-legatska vprašanja, na katera želimo odgovo-riti. 1. VPRAŠANJE: Zakaj predlagajo VVZ in uveljavljajo predloge novih stroškovnih cen za nazaj, to je s 1. 5. 1975 in ne z veljavnostjo v septembru, ko je cenam dano soglasje usta-novitelja? ODGOVOR: Vse od leta 1972, to je z uved-bo diferenciranega plačevanja oskrbnin, zavo-di praviloma v mesecu aprilu oblikujejo izra-čune dejanskih stroškovnih cen na osnovi rea-lizacije zaključnega računa za preteklo poslov-no leto, finančnega plana za tekoče leto ter realizacije poslovanja v razdobju januar—ma-rec tekočega leta. Zavodi v istem mesecu tudi razporejajo starše v odgovarjajoče kategorije diferenciranega plačevanja oskrbnin na osnovi posredovanih potrdil o njihovih OD za pre-teklo leto. Torej se mesec april pojavlja kot indikator bodočega finančnega poslovanja za-voda. , Zavodi so v letošnjem letu prav v tem ča-sovnem obdobju pričakovali poenotenje meto-dologije izračuna stroškovne cene v mestnem merilu in pa razširitev prvotne lestvice dife-renciranega plačevanja oskrbnin. Kljub opo-zorilom zavodov in kljub izraziti ter neopra-vičeni individualizaciji pri upoštevanju posa-meznih konstruktivnih elementov stroškovne cene v ljubljanskih zavodih, pa še vedno niso postavljene neke konstante v procesu obliko-vanja teh cen, medtem ko je bila korekcija lestvice diferenciranega plačevanja vendarle realizirana. Tako smo zavodi materialno po-sredovali predloge stroškovnih cen SIS za otroško varstvo in SIS za vzgojo in izobraže-vanje, IS skupščine in skupščini občine Ljub-ljana-Šiška v mesecu maju. Torej lahko go-vorimo o enomesečnem zaostanku. Posredovani predlogi so bili obravnavani na vseh omenjenih forumih od junija pa vse do 18. septembra, to je do zasedanja skupšči-ne občine Ljubljana-Siška. Omenimo naj še dejstvo, da je bilo to tudi obdobje uveljavlja-nja novih ustavnih določil ter čas, ko neka-tere pristajnosti interesnih skupnosti niso bile popolnoma opredeljene, kar je tudi pogojevalo nekoliko pasivnejši odnos na relaciji: zavodi — družbene samoupravne institucije. Zavodi, ki smo se srečali s problemom na-daljnjega rentabilnega poslovanja, smo našli rešitev tega vprašanja v obračunavanju oskrb-nin po predlogih novih stroškovnih cen, in si-cer s 1. 5. 1975, s čemer je bil tudi izražen samoupravni sklep svetov posameznih zavo-dov. Z. VPRAŠANJE: Zakaj zavodi starsem od-klonjenih otrok pošiljajo odgovore brez obraz-ložitve? ODGOVOR: Zavodi imajo v statutu v sklo-pu lastnih samoupravnih organov formirano Komisijo za sprejem otrok v VVZ, sestavljajo pa jo poleg članov delovne skupnosti tudi čla-ni zdravstvene in patronažne službe, socialni delavci in predstavniki KS, kjer zavod deluje. Komisija opravlja svoje delo po pravilniku o kriterijih za sprejem otrok, za katerega pa je 29. 5. 1972 izdal soglasje Svet za kulturo, pro-svetno in telesno kulturo pri Skupščini občine Ljubliana-Šiška. Kriteriji omogočajo prednost pri sprejemu v zavod otrokojn samohranilk ter otrokom zdravstveno, socialno in moralno ogroženih družin. O delu komisije se vodi za-pisnik, ki je javen. Starši pa dobe o sklepu komisije — sprejem, odklonitev, prioriteta — pismeno obvestilo. Zaradi izredno velikega števila vlog, zlasti v nekaterih zavodih — ne posredujemo star-šem obširnih obrazložitev, upoštevajoč tudi dejstvo, da je zapisnik komisije javno izobe-šen. Ker je vpis otrok praviloma dvakrat letno, tudi komisija najmanj 2-krat letno zaseda. Ob sprejemu otrok, komisija sestavi tudi prioritet-no listo za kasnejši sprejem, to je med šolskim. letom, ob morebitnem izpadu otrok v posa-meznih starostnih kategorijah. 3. VPRAŠANJE: Zakaj zavodi ne odgovar-jajo na pritožbe staršev odklonjenih otrok? ODGOVOR: Pismene pritožbe obravnava na I. stopnji komisija za sprejem otrok v po-sameznem zavodu in sicer na svoji redni seji. Na drugi stopnji pa obravnava pritožbe svet zavoda, prav tako na redni seji. O kakršnikoli rešitvi pritožbe morajo zavodi praviloma pis-meno odgovoriti prizadetim staršem. Pri tem nastajajo časovne diference odgovarjanj star-šem v posameznih zavodih, ki so pogojene z upravičenostjo sklica prvega ali drugega orga-na. 4. VPRASANJE: Kako bodo zavodi uspeli realizirati stabilizacijski program? ODGOVOR: Vzgojno-varstveni zavodi, kot dejavniki posebnega družbenega pomena z enakovrednimi možnostmi vključevanja v ce-lotni družbeno-ekonomski sistem naše sociali-stične samoupravne ureditve, se prav tako enakopravno in zavestno vključujemo v skup-ne družbene stabilizacijske napore in sicer s 3 % zmanjšanjem participacije staršev pri pla-čevanju mesečne oškrbnine od 1. 9. 1975 dalje. Stabilizacijski ukrep v obliki znižanja real-nih stroškovnih cen bomo zavodi skušali rea-lizirati s še racionalnejšim gospodarjenjem, ki pa nikakor ne sme biti v škodo otrok oziroma ne sme krniti naše osnovne dejavnosti. Stabilizacijsko prizadevanje naj bi se od-ražalo predvsem v naslednjih oblikah: — poostrena delovna disciplina in odnos do družbenega inventarja; — omejitev materialnih stroškov in nakupa materiala za delo z otroki; — racionalizacija obstoječih kapacitet v za-vodu; — realiziranje minimalnih obveznosti sin-dikalne liste in v skladu js tem formiranje sklada skupne porabe; — koncentracija otrok in kadra ob sobotah le v centralnih enotah ter dosiednješa kom-penzacija nadurnega dela in prostih sobot v zavodu. Z zmanjšanjem kvantitativnih elementov poslovanja se moramo tako zavodi, kakor tudi drugi družbeni faktorji zavedati, da se s tem vključujemo v počasnejšo rast kvalitete naše dejavnosti. Prizadevali pa si bomo za uravno-vešenje obeh komponent v skladu z resolucijo ekonomske politike SRS in politike gospodar-skega razvaja občine Ljubljana-Šiška. Odgovore so pripravili VVZ v Siški BELE2KE