Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32'—, polletno din 16'—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2I-1S Cen« lnseratom: Cela stran din 2000—, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, 'fr strani din 250—, '/n strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'— »r. KoroScc o oslvarifvl narodnMi samouprav Demokracija (ljudovlada) in samouprava sta dva pojma, ki sta tesno združena drug z drugim. Ni ljudovlade brez učinkovite samouprave, ni pa tudi resnične samouprave brez demokratičnega vlad-stva. Vlada dr. Stojadinoviča ima v svojem programu postopno udejstvitev demokratične ideje v ureditvi in upravi naše države. Da ta osnovna točka njenega programa ni obsojena na to, da ostane samo na papirju kot prazna obljuba, marveč da bo kmalu postala »meso in kri«, to je, da bo dobila življenjsko obliko, dokazuje namen in sklep naše vlade, da začne z ostvarjanjem narodnih samouprav. V to svrho si je oskrbela ter tudi dobila v finančnem zakonu potrebno zakonsko pooblastilo, s katerim se ministrski svet po oblašča, da zaradi uvedbe narodnih samouprav, zaradi dekoncentracije (prenosa iz ministrstev na banovine) in decentralizacije državne uprave ter zaradi njene sprostitve in izenačenja, lahko z uredbami, ki imajo zakonodajno moč, postopoma prenese del poslov in pristojnost državne uprave na bane. Uvajanje v življenje širokih samouprav se bo — tako je rekel minister dr. Korošec 24. marca v senatu — izvršilo pri nas iz razumljivih razlogov postopoma v oddelkih in presledkih, če upoštevamo, da je naša mlada država sestavljena iz pokrajin, v katerih dosedaj ni bilo nobenih samoupravnih ustanov. Že samo to zadnje dejstvo nam nalaga, da se razvoj samouprav vrši po naprej premišljenem programu, kar izključuje istočasno tudi možnost, da bi se tako važno vprašanje rešilo naenkrat. V samoupravnem življenju je najvažnejše vprašanje vprašanje delokroga in financ. Z zakonom o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja in z zakonom o banskih upravah, kakor tudi z dotičnimi dopolnili in spremembami, posebno v finančnih zakonih, je predvideno prilično število samoupravnih pristojnosti ter so te odredbe dale zadovoljive rezultate. Zato bi bilo potrebno in dobro, v pogledu banovinske pristojnosti nadaljevati ta sistem prenešenih poslov; isto velja tudi glede državne upravne dekoncentracije. Ker ta preureditev služi državni konsolidaciji, jo je potrebno izvršiti v po- g dobo natanko pregledal, je pa opazil, da Siiaina zmaga JRZ V nedeljo, 27. marca, so bile v Sloveniji v 49 občinah občinske volitve. Nasprotniki so nastopih združeno in največ pod slepilom »gospodarskih« list Priprava in agitacija za volitve je bila povsem svobodna. Kljub najbolj živahnemu prizadevanju nasprotnikov od moža do moža, šir- Hudo so se opekli... Francoski ministrski predsednik Leon Blum, zunanji minister Paul Boncour in vojni minister Daladier so dali vojaškemu poveljstvu v imenu vlade nalog, naj pripravi dve diviziji francoske vojske, ki bosta nemudoma vkorakali v Katalonijo na pomoč španski rdeči vladi, kateri grozi v najkrajšem času popolen poraz. Za ta francoski sklep je zvedela v zadnjem trenutku angleška vlada. Iz Londona so takoj sporočili Blumu, da bi imelo tako poseganje Francije v špansko državljansko vojno ne-dogledne posledice. V tem primeru bi od- Nemškufarji niso Nemci Nemškutar ni ne tič ne miš, je nenaravni nestvor, je moralno manjvredno bitje. Rojen kot Slovenec, bi rad bil Nemec, kar pa je po naravi nemogoče. Kot narodni odpadnik greši zoper kri in pokolenje, zoper naravo in s tem zoper božjo voljo. Odpadniki niso nobena pridobitev za tisti narod, v katerega silijo. Vrhovni voditelj nemškega narodnega socializma odklanja raznarodovanje in narodno odpadništvo Hud potres V nedeljo, 27. marca, ob četrt na eno popoldne je čutila potres Slovenija, po Hrvaškem pa je napravil potres precej škode. Hrvatsko Podravino, Medjimurje, Prek-murje in Zagreb je udaril tako hud potresni sunek kakor že od hudega potresa leta 1880 ne. Škoda, katero so utrpeli nekateri kraji na Hrvaškem, gre v milijone. Potresno središče je bilo v Beligori pri Koprivnici, kjer so razne stavbe zelo prizadete. V Kopriv- ilgifaciia proli Stalinu Ob lanski obletnici Puškinove smrti je »Narkompros« izdal na stotisoče zvezkov za šole s podobo Puškinovo. Kdor je po- po-Sa- spešenem zakonodajnem postopku s delitvijo pooblastil kraljevski vladi, mouprava in demokracija sta nedeljiva zaveznika, nedeljivi sestri; zato je jasno, da gre smer naše vlade k demokraciji. se je čitalo v njegovih kodrastih laseh: »Doloj Stalin, da zdravstvuet fašizem!« (Dol s Stalinom, živio fašizem!) Tudi podoba kneza Olega s spremstvom je služila za agitacijo. Na mečih kneza Olega in jenju najneverjetnejših laži o naših kandidatih in blatenju po časopisju je odnesla JRZ zmago v 41 občinah. Združena opozicija je dobila le osem občin. Natančnejši izid nedeljskih volitev objavljamo na drugi strani. klonila Anglija vsako odgovornost in vsako pomoč, ako bi zagazila Francija radi pomoči rdeči Španiji v težave. Angleži so šli celo tako daleč, da bi bili Francozom odpovedali zvezo, ako bi pomagali na tako očiten način španskim rdečkarjem, ki so na umiku pred odločilno zmagovito Fran-covo ofenzivo. Angleškega odkritega in odločnega svarila so se ustrašili francoski levičarski politiki in Blumova odredba za vojno pripravljenost dveh divizij je bila preklicana. Ravnokar beleženo je hud poraz za trhlo francosko levičarsko vlada kot oslabitev lastne narodne biti. Zato je bila izdana na Koroškem ta-le odredba, ki velja za vse Nenemce: »Kljukaste križe in znake narodno-soci-alistične stranke smejo nositi samo člani nemškega naroda. Kdor pripada drugemu plemenu in nosi kljukasti križ, lahko doživi neprijetnosti.« Ta odredba poganja nemškutarje nazaj v vrste rodnih jim bratov, ki so zvesti svoji narodnosti. niči cenijo škodo na dva milijona din. Močno poškodovana je koprivniška frančiškanska cerkev in samostan. V Kapeli na Hrvaškem se je porušil cerkveni zvonik. Potresni sunek v Sloveniji ni bil posebno hud. V Ljubljani se je močno zamajal nebotičnik in so ljudje, ki so bili v kavarni, nebotičnik naglo zapustili. V Križevcih pri Ljutomeru je zanihal zvonik in zazvonili so zvonovi sami. — Potresna nesreča ni zahtevala človeških žrtev. spremstva so bih napisi. Na enem meču je stalo »Dol«, na drugem »oj«, na tretjem debelo pisano »SSSR«, torej: »Dol s so-vjeti!« To so pravih v Vinkovcih italijanski izseljenci, ki so se vračali v Italijo. Tudi to so pravili, da ruski narod čita besede »SSSR« (uradni skrajšani naziv Rusije) tako: Smrt Stalina Spaset (rešil Rusijo. Iztd občinskih volitev 27. marca boinikov), opozicija (Vezjak Franc) 28 glasov (0 odbornikov). Slovenska Bistrica: Volilnih upravičencev 1364, volilo 1144, JRZ (dr. Schaubach Boštjan) 578 glasov (25 odbornikov), opozicija (dr. Pučnik) 566 glasov (5 odbornikov). Črešnjevec: Volilnih upravičencev 422, volilo 328, JRZ (Pušnik Simon) 117 glasov (2 odbornika), Tozicija (Kodolič Viktor) 211 glasov (16 odbornikov). Sp. Potekava: Volilnih upravičencev 607, volilo 284, JRZ (Kotnik Matija) 284 glasov (18 odbornikov). Okraj Maribor levi breg Sv. Lenart v Slov. goricah: Volilnih upr. 647, volilo 346, JRZ (dr. Stupica Marjan) 346 glasov (24 odbornikov). Sv. Rupert v Slov. goricah: Volilnih upr. 742, volilo 541, JRZ (Korošec Franc) 355 glasov (16 odbornikov), opozicija (Zelenik Josip) 206 glasov (2 odbornika). Sv. Trojica v Slov. goricah: Volilnih UDr. 576, volilo 469, JRZ I (Klemenčič Valentin) 261 glasov (15 odbornikov), JRZ II (Vračič Matija) 208 glasov (3 odborniki). Korena: Vložepa je bila samo lista JRZ z nosilcem Jožefom Kajnik. Okraj Ptuj Kog: Volilnih upravičencev 406, volilo 232, JRZ (Orešnik Peter) 232 glasov (18 odbornikov). Ormož: Volilnih upravičencev 808, volilo 561, JRZ (Hanželič Franc) 471 glasov (23 odbornikov), opozicija (Kuharic Lu-dovik) 90 glasov (1 odbornik). Središče: Volilnih upravičencev 746, volilo 624, JRZ (kompromisna lista z nosilcem Kovačičem Andrejem) 301 glasov (3 odborniki), opozicija (Kolarič Anton) 323 glasov (15 odbornikov). Svetinje: Volilnih upravičencev 503, volilo 381, JRZ (Pučko Miloš) 208 glasov (15 odbornikov), opozicija (Boksa Alojzij) 173 glasov (3 odborniki). Okraj Slovenj Gradec Slovenj Gradec: Volilnih upravičencev 1090, volilo 551, JRZ (dr. Picej Josip) 470 glasov (23 odbornikov), opozicija (Fišer Alojz) 81 glasov (1 odbornik). Šmartno pri Slovenjem Gradcu: Volilnih upravičencev 820, volilo 556, JRZ I (Hri-bernik Franc) 256 glasov (3 odborniki), JRZ II (Kresnik Martin) 300 glasov (15 odbornikov). Šoštanj: Volilnih upravičencev 1122, volilo 834, JRZ (Novak Anton) 626 glasov (22 odbornikov), opozicija (Vrabič Ferdo) 208 glasov (2 odbornika). Št. Ilj pri Velenju: Volilnih upravičencev 194, volilo 82, JRZ (Dren Matevž) 82 glasov (18 odbornikov). SLOVENSKA KRAJINA Okraj Murska Sobota Bodonci: Volilnih upravičencev 791, volilo 451, JRZ I (Hodošček Ludovik) 385 glasov, (18 odbornikov), JRZ II (Lulik L.) 56 glasov (0 odbornikov). Cankova: Volilnih upravičencev 534, volilo 288, JRZ (Hogler Viktor) 288 glasov (18 odbornikov). Gornji Petrovci: Volilnih upravičencev 1069, volilo 657, JRZ (Bohar Adam) 657 glasov (24 odbornikov). Grad: Volilnih upravičencev 1329, volilo 405, JRZ (Bačič Franc) 405 glasov (24 odbornikov) . Kupšinci: Volilnih upravičencev 418, volilo 231, JRZ (Titan Janez) 231 glasov (18 odbornikov). Kuzma: Volilnih upravičencev 862, volilo 229, JRZ (Fartek Janez) 229 glasov (24 odbornikov). Martjanci: Volilnih upravičencev 1137, volilo 948, JRZ I (Vezir Geza) 488 glasov (20 odbornikov), JRZ II (Kuhar Štefan) 460 giasov (4 odborniki). Pečarovci: Volilnih upravičencev 964, volilo 501, JRZ I (Zeljko Jožef) 136 glasov (2 odbornika), JRZ II (Banli Štefan) 365 glasov (16 odbornikov). Šalovci: Volilnih upravičencev 1144, volilo 728, JRZ I (Silo Blaž) 334 glasov (4 odborniki), JRZ II (Žičko Janez) 394 glasov (20 odbornikov). Pertoča: Volilnih upraviečncev 1163, volilo 401, JRZ (Kolmanko Josip) 401 glas (24 odbornikov). Puconci: Volilnih upravičencev 744, volilo 437, samo opozicijska lista (Kuhar Š.) 437 glasov (18 odbornikov). Selo v Prekmurju: Volilnih upravičencev 1149, volilo 695, JRZ I (Kocet Jožef) 212 glasov (1 odbornik), JRZ H (Varga Koloman) 483 glasov (23 odbornikov). Okraj Lendava Genterovci: Volilnih upravičencev 544, volilo 430, JRZ I (Hersenji Franc) 3 glasovi (0 odbornikov), JRZ II (Mlinaric Miha) 216 glasov (15 odbornikov), opozicija (Jašar Janez) 211 glasov (3 odborniki). * NA KRANJSKEM Dragatuš v okraju Črnomelj: JRZ 193 glasov (16 odbornikov), opozicija 125 glasov (2 odbornika). Šmartno' pri Litiji: samo JRZ 395 glasov (18 odbornikov). Želimlje v okraju Ljubljana: JRZ 125 glasov (3 odborniki), opozicija 165 glasov (15 odbornikov). Stari trg v okraju Logatec: JRZ 492 glasov (5 odbornikov), opozicija 519 glasov (25 odbornikov). Iz raznih držav NA ŠTAJERSKEM Okra j Brežice Brežice. Volilnih upravičencev 918, volilo 762; JRZ (Deržič Karel) 364 glasov (tri odbornike), opozicija (Volčanšek Ivan) 398 glasov (21 odbornikov). Okraj Celje Kalobje: Volilnih upravičencev 359, volilo 241; JRZ I (Erjavec Jakob) 191 glasov (17 odbornikov), JRZ II (Jurkovic Karel 50 glasov (1 odbornik). Slivnica pri Celju: Volilnih upravičencev 635, volilo 235; JRZ (Jagodic Josip) 235 glasov (18 odbornikov). Sv. Jurij pri Celju: Volilnih upravičencev 1221, volilo 753; JRZ (Gologranc St.) 753 glasov (24 odbornikov). Žalec: Volilnih upravičencev 662, volilo 402; JRZ (kompromisna lista z nosilcem Bizoviškom Ivanom) 402 glasova (18 odbornikov. Okraj Dravograd Mežica.: Volilnih upravičencev 571, volilo 346; JRZ (Pratnekar Maks) 77 glasov (1 odbornik), opozicija (Lampreht Rob.) 269 glasov (17 odbornikov). Remšenik: Volilnih upravičencev 500, vohlo 185; JRZ (Jeršič Ivan) 185 glasov (18 odbornikov). Črna: Volilnih upravičencev 1188, vohlo 780, JRZ (Turk Ivan) 430 glasov (20 odbornikov), opozicija (Knez Franc) 350 glasov (4 odborniki). Kapla: Volilnih upravičencev 430, volilo 344, JRZ I. (Koprivnik Peter) 145 glasov (2 odbornika), JRZ II (Hartman Miha) 199 glasov (16 odbornikov). Okraj Gornjigrad: Gornjigrad: Volilnih upravičencev 403, volilo 201, JRZ (Mermah Franc) 201 glas <18 odbornikov). Nova Štifta: Volilnih upravičencev 242, volilo 106, JRZ (Vršnik Ivan) 106 glasov (18 odbornikov). Okraj Laško Laško: Volilnih upravičencev 1329, volilo 986, JRZ I (Hrastnik Karel) 621 glasov (21 odbornikov), JRZ II (Gerkman Franc) 365 glasov (3 odborniki). Okraj Ljutomer Razkrižje: Volilnih upravičencev 656, volilo 466, JRZ (Hajnovič Ignac) 335 glasov (17 odbornikov), opozicija (Skramljec S.) 131 glasov (1 odbornik). Štrigova: Volilnih upravičencev 1033, vohlo 728, JRZ (Trstenjak Anton) 259 glasov (3 odborniki), opozicija (Kovač T.) 469 glasov (21 odbornikov). Veržej: Volilnih upravičencev 317, volilo 192, JRZ (Galunder Franc) 192 glasov (18 odbornikov). Okraj Maribor desni breg Laporje: Volilnih upravičencev 492, volilo 317, JRZ (Hostej Jernej) 242 glasov (17 odbornikov), opozicija (Černejšek Jo-I») 75 glasov (1 odbornik). Poljčane: Volilnih upraviečncev 934, vo-Bo 461, JRZ (Detiček Anton) 433 (24 od- V NAŠI DRŽAVI Senat sprejel proračun. Senat je končal 26. marca razprave o državnem proračunu, ki je bil sprejet s finančnim zakonom vred s 53 proti 16 glasovom. Senat je od-goden za nedoločen čas. Italiajnski minister obiskal Beograd. Italijanski minister za narodno kulturo Dino Alfieri se je pripeljal 26. marca v Beograd, kjer je bil že na kolodvoru slovesno sprejet. Alfieri je obiskal ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Sto-jadinoviča. Važna obiska nemških državnikov. Ge- neralfeldmaršal Goring bo obiskal po plebiscitu v Nemčiji in Avstriji 15. aprila Jugoslavijo, kjer bo prebil svoj dopust. Istočasno bodo pričela med našo državo in Nemčijo pogajanja glede nadaljnjega izvoza našega lesa v Nemčijo. Proti koncu aprila ali v začetku maja bo posetil Beograd nemški zunanji minister Ribbentrop. Ob tej priložnosti se bodo vršili važni razgovori med dr. Stojadinovičem in Ribben-tropom z ozirom na novo stališče Nemčije po priključitvi Avstrije. Iz Beograda bo odpotoval Ribbentrop v Budimpešto, Bukarešto, Sofijo, Atene in v Ankaro. Obletnica pogodbe med našo državo in Italijo. Dne 25. marca je poteklo eno leto, kar je bila podpisana pogodba med Jugoslavijo in Italijo. Ob priliki obletnice sta izmenjala naš zunanji minister dr. Stoja-dinovič in italijanski zunanji minister grof Ciano prisrčni brzojavni častitki. * V DRUGIH DRŽAVAH K razvoju dogodkov v Avstriji. V Avstriji je v polnem razmahu agitacija za ljudsko glasovanje, ki bo 10. aprila o priključitvi k Nemčiji. Propagando bo vodil sam ministrski predsednik in generalfeld-maršal Goring, ki je že v Avstriji. Gorin-gu bodo sledili še drugi nemški odločilni politiki in agitatorji. Kancler Hitler je začel razpihovati volilno navdušenje z govorom, katerega je imel ob ogromni udeležbi in viharnem navdušenju v Konigsbergu dne 25. marca. Avstrija se počasi izenačuje v upravi, v pogledu vojske in policije, v vodstvu gospodarstva in strankarskopoli-tičnega življenja z nemškim življenjem. Po odloku vlade morajo od 28. marca dalje vse državne ustanove računati samo v nemških markah. To velja za pošte, davčne urade in občine. Na Koroškem se slovenski manjšini ni zgodilo ničesar in so bile vesti o preganjanju koroških Slovencev neresnične. Čehoslovaška narodna manjšina na Dunaju, ki šteje skoraj pol milijona ljudi, gradiščanski Hrvati in slovenska narodna manjšina so se odločili, da bodo pri plebiscitu glasovali za Veliko Nemčijo. Dne 26. marca je izšel odlok, ki odreja vojaško obveznost po nemških zakonih tudi za področje Avstrije. Odlok določa, da se morajo javiti k naboru vsi 20 letni mladeniči brez razlike narodnosti in vere. Judje bodo prav tako morali zadostiti svoji vojaški dolžnosti, vendar pa ne bodo -smeli nositi orožja, marveč bodo dodeljeni raznim pomožnim oddelkom. Bivši predsednik Avstrije Miklas je že na svobodi. Ostal bo v prostem stanovanju, kjer je bival dosedaj, in dovoljena mu je pokojnina 10.000 šilingov na leto. Kancler dr. Schuschnigg je še zastražen v gradu Belvedere. V svojem govoru na Dunaju 26. marca je napovedal maršal Goring, da bo obtožila nemška vlada Schuschnigga in se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Znatno ojačenje sudetskih Nemcev. Koj po priključitvi Avstrije Nemčiji so se za-Ičele združevati vse nemške stranke na Češkem in prestopati v stranko sudetskih Nemcev pod vodstvom Henleina, ki šteje 45 poslancev in je za češkimi agrarci (dr. Hodža) s 46 poslanci najmočnejša stranka v čehoslovaškem parlamentu. Razne nemške stranke na Češkem so bile zastopane v vladi dr. Hodže. Dne 23. marca je sklenila zveza nemških posestnikov, ki je skozi leta podpirala vlado z ministrom dr. Spino, da se združi s Henleänowo stranko sudetskih. Nemcev. Minister dr. Spina je izstopil iz vlade. Nemška obrtna stranka se je razšla in se je spojila s sudetskimi Nemci. Nemški krščanski soeialci, katere predstavlja v Hodževi vladi dr. Mayer-Harting, so se že posvetovali glede izstopa iz vlade in o priključitvi k Henleinu. Ker so pa že zapustili 24. marca dr. Hodžo še nemški krščanski socialci, so mu ostali še samo nemški socialni demokratje, ki pa predstavljajo le neznaten del nemškega prebivalstva na Č eškem. Pri morebitnih novih volitvah na Čehoslovaškem bodo združeni češki Nemci najmočnejša stranka v republiki. Kaj zahtevajo sudetski Nemci? V Hen-leinovi stranki združeni sudetski Nemci zahtevajo od čehoslovaške vlade: Popolno enakopravnost. Samoupravo na podlagi zakonskega načrta, katerega bo predložila sudetska stranka parlamentu. Ozemlje, na katerem prebivajo sudetski Nemci, mora dobiti posebno zaščito. Vlada mora popraviti sudetskim Nemcem od leta 1918 naprej storjene krivice. Za sudetskimi Nemci Slovaki. Avtono-mistično gibanje sudetskih Nemcev je vplivalo tudi na Slovake pod vodstvom Hlinke, ki vodijo že od prevrata strogo avtonomistično politiko. Slovaška avtono-mistična stranka je zborovala 24. marca v Bratislavi in sprejela resolucijo, ki pravi, da bo stranka najodločneje nadaljevala borbo za popolno avtonomijo Slovaške. Pogajanja med Italijo in Anglijo. Zadnji dogodki v osrednji Evropi so zelo pospešili potek pogajanj med Italijo in Anglijo. Sporazum med obema državama bo dosežen v aprilu in ga bo podpisal v Londonu italijanski zunanji minister grof Ciano. Blumova francoska vlada se začasno potegnila iz krize. Francoski senat ni sprejel zakonskega načrta poslanske zbornice o izrednih finančnih pooblastilih vladi glede narodne obrambe. Blum se je rešil vladne krize na ta način, da je sedaj zahteval od poslanske zbornice sprejem finančnega zakonskega načrta v tej obliki, „Tončka, zakaj ne pazite bolj pri pranju, glejte, kako s© raztrga perilo!" „„Gospa, stara sem postala ob delu .. ker kupujete slabo milo .. Terpentinovo milo Zlatorog je komaj dražje, toda koSiko izdatnejše je! Njegova gosta bela pena pere prizanesljivo in perilo traja na leta. Leoo duhti, mehko voljno je .. čisto he"lo " " TERPENTINOVO MILO kakor je bil zanj senat. Leon Blum je parlamentu natanko razložil, kaj ga je prisililo, da je popustil in rešil vlado. Poljska in Litva. Kakor smo že poročali, je bil skrajno zaostren spor med Poljsko in Litvo poravnan na miren način, ker jc Litva brezpogojno sprejela vse zahteve Poljske. Obe državi sta po pobotanju odprli meje in Poljska skuša najnovejše prijateljstvo z Litvo izkoristiti v svoj dobrobit. Poljaki bi radi spojili Litvo, Le-tonsko, Estonsko, Finsko in Romunijo v nevtralno zvezo, ki bi onemogočala morebiten obračun med Nemčijo in sovjetsko Rusijo na tleh Poljske. Fflewlce iz španske tfriavlfinsife volne Obupen položaj v španskih rdečih mestih Že 22. marca so prodrle iz rdeče Španije v svet vesti, da vlada po mestih: Madrid, Barcelona in Valenciia čisto obupen položaj radi lakote in sploh pomanjkanja življenjskih potrebščin. Kruha navaden človek niti za denar ne more dobiti. Do življenjskih potrebščin se je mogoče dokopati pod roko in za neverjetno visoke cene. Kilogram mesa stane 40—50 din, tudi cene ostalim živilom so narasle strahotno. Policija in milica še gonita prebivalstvo s silo na ulice, da bi naj prisiljeno zahtevalo nadaljevanje vojne. Da je bil položaj zgoraj omenjenega dne nad vse resen, je jasen dokaz še to, da so odpeljali angleški pamiki vse Angleže iz Barcelone, ker je bila to zadnja možnost za rešitev. Uspešno nadaljevanje nacionalistične ofenzive Nacionalistične prednje straže so zavzele po hudem boju 21. marca izredno važne postojanke vzhodno od vasi Valdealgolfe ob cesti, ki^/odi od Alcaniza v Dancez. Rdeče črte so prebite. Nacionalisti so zaplenili 300 strojnic in rdeči so zgubili 2000 mož. Pot v Katalonijo je bila s to zmago odprta. Odločilni proboj za vkorakanje Francovih čet v Katalonijo sta izvojevali italijanski fašistični diviziji. Drugi hi zadnji del nacionalistične ofenzive Francova vojska je pričela 22. marca z drugim delom ofenzive, katere cilj je, doseči na južnem koncu obalo, na severnem pa začeti z osvajanjem Katalonije. Na južnem bojišču so po zavzetju Caspeja nacionalisti začeli utrjevati zavzeto ozemlje ter začeli že prodirati na severnem koncu aragon&ke fronte med Saragoso in Hues-co, kjer pritiskajo proti katalonski meji. S tem hočejo spraviti južno in severno bojišče v ravno črto ter potem naskočiti Katalonijo z zahoda in z juga. Srednji oddelki generala Franca so že na katalonski meii. PoM co-iaj potekajo na 240 km dolgi fronti, na kateri imajo nacionalisi okrog 200.000 vojakov. Pred končno odločitvijo Angleži so povsem prepričani, da se bliža španska državljanska vojna koncu in da je usoda Madrida, Barcelone in Valen-cije že zapečatena. Mednarodne rdeče brigade niso več uporabne niti za obrambo, kaj šele za kak napad! Rdeče oblasti se ravnajo čisto po zgledu Stalina in streljajo neusmiljeno vse one, ki širijo malodušnost in nezadovoljnost. Francove čete pri svoji zadnji zmagoviti ofenzivi niso nikjer naletele na resen odpor rdečih. S tem, da je uspela nacionalistom zasedba glavne ceste Saragosa-Leri-dai-Barcelona na dolžino 70 km, je prekinjena zveza med Madridom in Barcelono. Tudi železniška proga med obema mestoma je pod ognjem Francovih topov. Špansko državljansko vojno je odločila zmaga nacionalistov pri Teruelu, ki je odprla zmagovalcem vrata v Katalonijo. * So¥l€l§Hl porazi Sovjeti se radi hvalijo s svojo rdečo armado. Vsako leto jo predstavljajo tujim diplomatom ob obletnici revolucije na rdečem trgu v Moskvi. Potem pa pišejo, kako zavestno nastopa in kako je dobro opremljena. Tudi s svojim letalstvom se bahajo. Že radi verjamemo, da je pri paradah vse to prav lepo videti, v dejanju pa je marsikaj drugače. Sovjeti so pošiljali v Španijo svoje vojaštvo, letalce, tanke in municijo. A sovjetski poveljniki niso pokazali prav nobenih izrednih zmožnosti niti pri armadi na suhem niti v zraku. Povsod so doživeli splošen poraz. Španski poveljnik Franco je sovjete nad krilil. Še slabše se godi sovjetom na Kitajskem. Tudi tja pošiljajo svoje strokovno izobražene častnike, letalce, letala in različno municijo ter orožje. In kakšen je njihov uspeh? Kitajci bežijo pred Japonci. In sovjetske aeroplane streljajo Japonci tako kot pri nas spreten lovec spomladi vrane, ko mu na mladi setvi delajo škodo. Torej zopet poraz, hud poraz vse vojaške sovjetske vede. Kakor vse to kaže, se sovjetske vojaške sile nikakor ne morejo meriti s silami prvovrstnih vojaških držav sedanjega časa. To mnenje sovjeti menda tudi sami priznavajo. V reki Amur je več manjših otokov, katere so inWi do lani zasedene sovjetski vojaki. Toda Japonci so prišli, so tiste otoke zavzeli in jih tudi v svoji oblasti obdržali pred očmi vse ruske armade na Daljnem vzhodu. In sovjeti Japoncev niso napadli. Napadli jih niso, ker dobro vedo, da se v vojaškem oziru ne morejo meriti z Japonci. Torej zopet poraz! Japonci so se polastili otokov brez boja. In še en poraz so doživeli komunisti prav v zadnjem času, in to v sporu Litva-Poljeka. Tudi Litva je uvidela, da se na rusko armado in njeno pomoč ni zana-iati, zato se je lepo pametno udala pritisku Poljske in bo v najkrajšem času uredila s poljsko sosedo vsa pereča vprašanja, ki so visela v zraku od konca svetov-oe vojne. Rusija ni bila v stanu, da bi dala mali Litvi moralno oporo za kak drugačen nastop proti Polisk'. Najhujši poraz je pa rdeči armadi zadal Stalin sam, ko je dal najzmožnejše poveljnike postreliti, druge je vrgel v ječo ali jih je pa poslal v izgnanstvo. Tako je vojaštvo izgubilo zaupanje v svoje poveljnike. Sovjetska rdeča armada je torej morda zelo lepa na paradah, na bojnem polju pa se vsaj do zdaj še ni izkazala. Po katoliškem svetu Nove cerkve v okolici Pariza. Pariški nadškof kardinal Verdier je imel v svojem načrtu, ki ga ima rešiti kot duhovni poglavar vernikov pariške nadškofije, tudi gradnjo večjega števila cerkva. V predmestju Pariza in po okoliških vaseh ni bilo nič ali pa nezadostno število božjih hiš. Da bi se odpomoglo temu velikemu nedo-statku, ki prav za prav onemogočuje vsako dušno-pastirsko delo med delavci v predmestjih in v okolici, se je s prostovoljnimi darovi Bogu zvestih katoličanov zgradilo večje število kapelic, kapel in cerkva. Skoro ne mine nedelja, da ne bi kardinal Verdier blagoslovil kakšno cerkev v predmestjih ali v okolici. Nedavno je blagoslovil dve cerkvi v krajih Grand-Montrouge in Clamart. Povsod je bil navdušeno sprejet od vernikov, pa tudi od predstavnikov krajevnih oblasti. Pri sprejemu je na poslednjem kraju domači župnik poudarjal: »Naša draga Francija ne bo našla socialnega miru brez božjega če-ščenja in brez dolžnosti pravice in ljubezni; to pa so stvari, ki se uče v tej cerkvi.« Mučeniki nove dobe. V Franciji je tekla poslednjikrat mučeniška kri za časa strahovlade pariške komune. Takrat — 24. in 26. maja 1871 — je bilo več jezuitskih patrov mučenih na strahovit način in naposled usmrčenih. Storjene so že potrebne predpriprave, da bi se ti junaki vere proglasili za blažene. Boljševiki in svoboda. Boljše viki se kaj radi sklicujejo na »ustavo«, ki baje za-jamčuje veroizpovedim svobodo akcije. Kako pa ta »svoboda« izgleda v stvarnosti, dokazuje dejstvo, da je ruska tajna državna policija zaplenila denar, ki so ga delavci nabrali za zgradbo cerkve. V Sibiriji je namreč zadnji čas nastalo novo industrijsko mesto Magnitogorsk. Tamoš-nji delavci so med seboj nabrali 150.000 rubljev za zgradbo cerkve. Tajna policija pa je ta denar zaplenila. Komisarijat (ministrstvo) notranjih zadev je to zapleni-tev potrdil in odredil, da se ne sme v novih industrijskih krajih zgraditi nobena cerkev, ker bi cerkve »ogražale čisto komunističen značaj teh krajev«. Komunistično »svobodoljubje« gre celo tako daleč, da je oblast odredila aretacijo nabirateljev, ki bodo stavljeni pred sodišče. Takšna je roka, M jo komunizem »ponuja« kristjanom. * Spored birmovanja. (Nadaljevanje.) V deka-niji Videm: V nedeljo, 8. maja pri Sv. Rupertu na Vidmu; v ponedeljek, 9. maja, pri Sv. Lovrencu v Brežicah; v torek, 10. maja, pri Sv. Mariji v Dobovi; v sredo, 11. maja, pri Sv. Lovrencu na Bizeljskem; v četrtek, 12. maja, pri Sv. Mihaelu v Pišecah; v petek, 13. maja, pri Sv. Martinu v Sromljah; v soboto, 14. maja, pri Sv. Duhu v Artičah; v nedeljo, 15. maja, pri Lurški M. B. v Rajhenburgu; v ponedeljek, dne 16. maja, pri Sv. Nikolaju v Sevnici. — V deka-niji Rogatec: v torek, 7. junija, pri Sv. Mihaelu v Zetalah; v sredo, 8. junija, pri Sv, Jerneju v Rogatcu; v četrtek, 9. junija, pri Sv. Križu na Slatini; v soboto, 11. junija, pri Sv. Mariji v Kostrivnici; v nedeljo, 12. junija, pri Sv. Petru na Medvedjem selu. (Konec sledi.) Novice Nesreče Zgubil listnico s 1300 din. Ivan Pinterič, trgovec v Leskovcu v Halozah, se je vozil z motorjem po mariborskih ulicah in je zgubil listnico s 1300 din. Osebni avto zgorel. V Dravogradu je eksplodiral bencinski tank osebnega avto- 3iobila, ki je bil last slovenjgraškega in-ustrijalca Ivana Kollnerja. Avtomobil je povsem zgorel. Šofer in dva spremljevalca so se še pravočasno rešili. Huda nesreča posestnika. Kramberger Friderik, posestnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, je podiral v svojem gozdu drevesa. Pri tem delu so yrhove drevesa oklenili s kavljem, na katerem je bila pritrjena vrv. Radi natezanja za vrv se je kavelj izruval in je udaril Krambergerja s tako silo po glavi, da mu je prebil lobanjo. Nesreča. Pred nekaj dnevi je padel s kolesa 16 letni Roškar Franc, ključavničarski vajenec pri g. Josipu Hrgu v Podgorcih pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji, tako nesrečno, da si je izpahnil desno ramo ter 'dobil poškodbe po obrazu. Zdravi se v ormoški bolnišnici. Nesreča na železniški postaji. Na postaji Brežice je zdrobil tovorni vlak desno nogo pod kolenom 19 letnemu Karlu Kra-ševcc iz Doljega Gradišča pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Ponesrečenega so odpeljali koj v bolnišnico v mesto Brežice, kjer so mu morah takoj odrezati desno nogo pod kolenom. Padel pod voz. Z zlomljeno levo nogo so spravili v celjsko bolnišnico 48 letnega dninarja Karla Kovača iz Pečovnika. Omenjeni je padel pod kolo voza, ki ga je hudo poškodovalo. šolar povzročil nehote smrt tovariša. Na Kamnitniku pri Škof ji Loki so pekli šolarji krompir. En krompir je vzel iz žrja-vice Rudolf Florjančič, sin tesarja iz Bin-klja in učenec petega razreda ljudske šole, ter je stekel navzdol po bregu. Za be-žečim je vrgel neki 13 letnik iz Binklja kamen in ta je zadel Florjančiča z vso silo v glavo. Od kamna zadeti ni doma nič povedal, kaj se mu je zgodilo. Tretji dan so poklicali zdravnika, ki je odredil prevoz v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima od kamna zadeti prebito lobanjo. Nastopilo je vnetje možganske mrene in fant je umrl. Sreča v nesreči. Nad divjega petelina sta se odpravila na Ljubnik pri Škof ji Loki lovski čuvaj Nejče Logonder ter Pavle Guzelj. Med potjo na Ljubnik se jima je še pridružil Franc Volčič. Na severnem obronku Ljubnika se je Logondru odluščila skala in se je z njo vred prekotalil 150 metrov v globino. Tovariša sta bila prepričana, da je obležal Logonder mrtev ali vsaj najhuje poškodovan. Logonder je pa odletel preko peči, obležal v robidovju in so ga oteli lažje poškodovanega. Bazni požari. Neznanec je podtaknil ogenj pri posestniku Rozmanu, p. d. Savru v Mlačevem na Dolenjskem. Ogenj se je razširil z vso naglico na bližnjo kaščo in na kozolec. Gasilci in domači so rešili vozove, vse drugo je zgorelo in med drugim slamoreznica in čistilnik za žito. — V Bohinjski Bistrici na Gorenjskem je zgorel 23. marca zgornji del gospodarskega poslopja Jožeta Ur-banca. Zgorela je vsa krma in vozovi živino so rešili. — V vasi Stanežiče nad Št Vidom pri Ljubljani je povzročil ogenj 23. marca Ivanu Za-letelu 150.000 din škode, ker mu je uničil hišo in gospodarsko poslopje. — Pri Jurcu v Trebnjem na Kranjskem je vpepelil ogenj gospodarsko poslopje. Gasilcem gre zahvala, da so ogenj udušili in preprečili večjo nesrečo. — V Tezenski ulici na Pobrežju pri Mariboru je zgorelo po-sestnici Elizabeti Schaffer gospodarsko poslopje s pralnico in s kokošjim hlevom. Požar je nastal radi slabega dimnika v pralnici. — V Sp. Gorici pri Račah se je pojavil ogenj v stanovanju železniškega uslužbenca Franca Sagadin. Domači so podtaknjen ogenj s pomočjo sosedov omejili. — V petek, 25. marca, krog polnoči sta zgorela v Pečovju pri Teharju v celjski okolici Francu Krulcu gospodarsko poslopje in kozolec, škoda znaša 80.000 din. Gasilci niso mogli z mo-torko do pogorišča radi preslabe ceste. — Na Marijin praznik zvečer je vpepelil ogenj domačijo posestnici Tilki Kosec iz Križa pri Komendi na Gorenjskem. Gasilci so preprečili, da ni preskočil ogenj na sosedna poslopja. Požarna škoda je le delno krita z zavarovalnino. Bazne novice 150 let stara vinska trta posekana. Mariborski grad se je ponašal na Trgu svobode s staro vinsko trto, ki je bila napeljana v široke brajde po grajski steni in je po mnenju strokovnjakov stara kakih 150 let. Grad je kupila svojčas od rajnega trgovca Berdajsa mestna občina in ga sedaj preurejajo za muzej. Grad tudi na zunaj presnavljajo in so postavili krog in krog leseno ogrodje. Staro vinsko trto bi bili morali po načrtu sneti z zida začasno, jo lepo položiti po tleh in po končanem popravilu bi bila zopet romala na svoje prvotno mesto. Neuki delavci pa so na največje presenečenje strokovnega vodstva trto enostavno posekali in je morala žalibog tudi ona deliti usodo obče umrljivosti na tem ljubem svetu. Krava — izborna plavalka. Kmet je prignal na zadnji mariborski sejem od Sv. Antona v Slov. goricah kravo, katere ni prodal. Podal se je po sejmu na okrepčilo v krčmo pri sejmišču, kravo pa je privezal. Naenkrat se je žival odvezala ter zbez-ljala proti brodu preko Drave. Vse je hitelo za begunko, ki je pa skočila v Dravo, jo srečno preplavala in se je na drugi strani ulegla vsled utrujenosti. Priskočiti so morali na pomoč gasilci iz Pobrežja in Maribora, da so spravili kravo po triurnem naporu z vrvmi in škripci na cesto, kjer jo je prevzel lastnik. Avto za pet dinarjev dobite v nedeljo na veliki dobrodelni tomboli Pomladka društva Rdečega križa, ki se bo vršila v nedeljo, 3. aprila, ob dveh popoldne v Mariboru. — Poleg avtomobila je še mnogo drugih dobitkov, kakor: mo- torno kolo, prekrasna spalnica, klavirska harmonika, kuhinjska oprava, žensko in moško koto, foto-aparat, jedilni servis, bala najfinejšega platna, špecerija za štiri osebe za mesec dni, kompletna kuhinjska posoda, prvovrstna velika semiA koža, odeje, itd. itd. ter še mnogo stotin prekrasnih dobitkov. Tablica samo 5 din! Ker je čisti dobiček namenjen zgradbi doma PRK na Jadranu, v katerem se bo krepila siromašna in bo-lehna deca vse bivše mariborske oblasti, prireditev toplo priporočamo! Ljudem v opozorilo. Po deželi se klatita dva fanta. Eden je star 14 let; oblečen v rjave pum-parce in temnomoder suknjič. Nevarna sta tujemu imetju. Drugi fant ima pohabljeno roko. Sta zelo zvita, zato naj s^, kjer se zasačita, radi preprečenja pobega močno zastražita in od dasta najbližji orožniški postaji. ZAKš vabi vse tovariše in kmečko zavedne ljudi na veliko stanovsko zborovanje, ki bo 3. aprila ob pol desetih v Gambrinovi dvorani v Mariboru. Dnevni red je zelo pester ter obsega vsa pereča vprašanja kmečkega stanu. Kdor želi, da bi se položaj kmečkega stanu izboljšal, naj pride! Svatje za zgradbo novega bogoslovja. Na gostiji Cebular-Kovačič v Kostrivnici so zložili vrli svatje za novo bogoslovnico v Mariboru 180 din. — Na gostiji Zupanič-Vilčnik je zbral g. Alojzij Pihlar v Grajeni pri Ptuju 170 din. — Blagim Zlata vrtnica Sloviti češki gojitelj cvetlic Jan Böhm iz Blatne je z novo vrtnico, ki jo je imenoval zlata čehoslovaška vrtnica, prejel na mednarodnem natečaju vftnic v Franciji zlato kolajno. Odločil se je sedaj, da bo tej novi vrtnici dal ime ministrskega predsednika dr. Hodže. Samega sebe je okradel Da bi kdo okradel samega sebe, je slišati zelo čudno, pa se je le zgodilo v Milanu v Italiji. Mlad mož iz okolice Modene se je pred časom preselil s svojo ženo v Milan. Tam je žarel težak gospodarski položaj. Ko se je Gio-vanni, kakor se imenuje mladi mož, vozil s cestno železnico, je opa- Januš Goleč: 12 Ponarejevalci Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe Po Jurijevem povratu iz Amerike se je razlegel in razpotegnil med poljanci glas, da je tudi ta mladi Potočnik podkovan v izdelovanju onega, kateremu pravijo, da je vladar sveta. Jurij je bil hitro v prijateljskem poznanju z nekim fotografom iz Konjic. Dokopal se je do lastnega fotografičnega aparata ter vseh ponarejevalnih potrebščin. Po preskrbi in opremi lastne ponarejeval-nice ni ostal doma, ni sledil bratovi poti v kraje ob hrvaški meji, najdemo ga pri prav revnem viničarju v Svečini ob naši današnji severni meji. Dasi je bil mladi Potočnik v Ameriki, je bil vendarle še toliko neizkušen, da se je lotil potvarjanja 50 kronskih bankovcev v tako prometu in obisku tujcev izpostavljenem kraju, kakor je okolica Sve-čine, na katero je v predvojnih časih kar prežala nemškutarija s svojimi ponemčevalnimi organizacijami. Po zgledu brata Jožeta tudi Jurij ni sam predajal prometu potvorb. Pomagali so mu pri tem naj- bolj nevarnem opravilu čisto nesposobni ljudje z Dravskega polja. Povrh so bili izdelani petdesetaki prenaglo ter površno. Vsak količkaj glede denarnega prometa izurjen človek je moral prepoznati potvorbe koj na prvi pogled. Hvalili so Jurijev ponarejeni denar samo ubogi viničarji in razni poljanski meše-tarji, katerim je zaupal spravljanje med ljudi po okolici Maribora. Komaj so zakrožili falzifikati po raznih trgovinah v mariborskem okolišu, je že sedel na od žandarjev nastavljene limanice glavni razpeče-valec Pauko iz Gorice pri Pragerskem. Omenjenega so zaprli. Jasno je bilo, da bo v preiskavi izdal ime ter bivališče mojstra. K sreči je bil Jurij koj po prvi aretaciji obveščen po svojem bratu, kaj mu grozi v najkrajšem času od strani oblasti, ki je s polno paro na delu. Razni doživljaji na begu Jurij je zbral z največjo naglico svoja šila ter kopita. Zginil je od svečinskega viničarja v noči. Pričelo je zanj dolgovezno skrivanje pred orožniki in policijskimi agenti, ki so mu bili za petami, četudi se je čutil še tako skritega ter na varnem- Jurij nikakor ni smel iz Svečine nazaj na Dravsko polje. Tamkaj je vrglo in razpreglo orožništvo pridite: 463 po manufakturno blago, sukno, žensko volneno, svilo za obleke, najboljše in trpežne svilene robce, odeje in vse potrebščine za posteljnino v najcenejšo trgovino in v e 1 e z a l.o g o Mkna m\M DOBOVliNIN, CELJE GOSPOSKA ULICA it 15 čudovita velika zaloga. 27 m dolgi trgovski lokal, 5 »kladišč, lastna tovarna odej in p • rila. Letino prepričanje e ■«¡ugodnejšem nehupu Je naj-=T Eol|SI Gohoz vsahomnrt evatom, ki ob veselem dnevu niso pozabili na mariborsko bogoslovje: iskreni Bog plačaj! Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, Je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. Vodja sa-natorija specialist za kirurgijo Dr. Cernlč. 964 Obžalovanja vredni slučaji Tudi drugi morilec priznal dejanje. Našim čitateljem je še v živem spominu strašen dvojni umor, kateri se je zgodil v gozdu pri Sv. Bolfenku nad Mariborom. S sekiro sta bila. ubita in izropana mlada smučarja Stanko Dolničar in Milka Gorup oba iz Maribora. Radi zverinsko izvršenega krvavega dejanja so bili predani v preiskovalni zapor mariborskega okrožnega sodišča: Bevardi ter Šajtegel in delavec Blaž Sega iz Radvanja. Šajtegel je zločin priznal kmalu po aretaciji, Bevardi pa je tajil krivdo do 26. marca. Šele ta dan je izpovedal preiskovalnemu sodniku, da je izvršil dvojni umor s Šajteglom, in sicer radi tega, da bi si prilastila denar. Ni pa še hotel povedati, kam je skril Bolničarju oropani denar. Bevardi je tudi potrdil, da je Šega nedolžen in ga bo sodišče skoraj gotovo izpustilo, kakor hitro bodo pojasnjene še vse podrobnosti zločina. Braen beg iz jetnišnice. Ob priliki pred-poldanskega sprehoda po dvorišču jetnišnice mariborskega okrožnega sodišča je Mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm pobegnil preko nekaj metrov visokega zida na ulico in zginil neznano kam 21 letni Milan Rapajič. Begunec je iz Preloga pri Otočcu in ga zasleduje zagrebška policija radi številnih vlomov. V Mariboru se je pojavil pred kratkim in so ga zaprli, ker je kradel obleko. Zasledovanja drznega in mladega zločinca se je lotila policija in orožništvo. Ljudska govorica razkrila zločin. V Ja-renini so pokopali 17. marca viničarja Jožefa Lesarja, ki naj bi bil umrl radi vnetja pljuč in zastrupljenja z alkoholom. Ljudje so začeli koj govoriti, da je bil Lešar ubit. Orožniki so začeli zasledovati ljudski glas in so zaprli posestnika Vajngerla in njegovega sina iz Gradiške pri Pesnici. Areti-ranca sta priznala, da sta napadla Lesarja s koli in sta ga pretepla. Lešar je ubežal napadalcema, obležal je nezavesten pred svojim domom in je umrl, ne da bi se bil zavedel. Žalosten primer. Dne 26. marca so orožniki od Sv. Barbare v Halozah aretirali Fr. Kelc, pos. sina iz Gradišč, ki je v silo-branu pobil z motiko poljanca iz Stojne, ko so se vračali iz Gradišč od kopi pri posestniku Solina Antonu. Kelenc Ivan iz Stojne je brez vsakega povoda udaril z motičnim držajem po glavi Mustra Antona, ki se je takoj zrušil brez zavesti, na kar je mahnil po glavi Kelc Franca, ki je bil urnejši in se ga je ubranil z motiko. Radi udarca je napadalec v bolnišnici v Ptuju 25. marca umrl. Prvonapadeni in od Kelenca do nezavesti pobiti domačin Muster bo počasi okreval; med tem se pa mora mladi fant v zaporu pokoriti po krivdi surovega napadalca iz druge fare, ker bi bil sam mrtev, če ne bi udarca prestregel. Po desetih letih popravljena krivica. Mariji Majdetovi iz Poljan pri Mirni peči je bilo pred desetimi leti ukradenih na sejmu 9000 din, katere je dobila za vole. Maj-detova je dolžila tatvine mešetarja, kateri je posredoval prodajo volov. Sedaj, po preteku desetih let, je pravi krivec izpovedal resnico, iz katere je razvidno, da je bil mešetar čisto nedolžen. Majdetova je prodala vole svojemu sosedu, ki ji je izmaknil na spreten način ves izkupiček in je imel vole zastonj. Sosed je te dni obolel in vest ga je pekla. Dal je poklicati sosedo, vrnil ji je devet jurjev in dodal ukradeni vsoti še 2000 din obresti. Gosposki goljuf se klati po mariborski okolici in goljufa ljudi kar na veliko. Izdaja se za zavarovalnega inšpektorja, kontrolorja, revizorja itd. ter zahteva od kmetskih zavarovancev zavarovalne listine. Napravi se zelo učenega ter na koncu zahteva za kontrolo posebno pristojbino 50 in še več dinarjev. Drugod zopet zahteva, da mu plačajo zavarovalnino, ki je v »zaostanku«. Dela se, kakor da je od oblasti postavljen ter skoro povsod pravi, da mora zavarovanja spremeniti in vzame zavarovalne listine s seboj. Opozarjamo naše ljudi, da tega goljufa, če se kje pojavi, takoj izročijo orožnikom. Ce se kje pojavi, zadržite ga in pošljite naglega sla takoj po orožnike ali sosede, da ga morete izročiti roki pravice. Ogoljufal je posestnika Knehtla pri Sv. Petru, neko posestnico v Zrkovcah, prišel je k posestniku Močniku v Zg. Radvanju, k nekemu posestniku v Počehovi in najbrž k še mnogim drugim. Tem goljufijam se mora napraviti konec. G g. župane prosimo, da dajo pri cerkvah oznaniti, da naj ljudje tega človeka, če se pojavi, primejo in vsaj ugotovijo, kdo je. Mož je velike, močne postave, star je približno 30 do 35 let, dobro rejen in ima zelo drzen nastop. Brata streljala in ranila drug drugega. V bolnišnico v Ljubljano so oddali 26. marca 30 letnega Antona Cerarja in 29 letnega Ivana Cererja, oba mizarja iz Volčjega potoka pri Radomljah. Brata sta se sprla V neki gostilni in sta streljala iz samokresov drug na drugega. Ivan je dobil kroglo v levo nogo, Anton pa v pljučno kost. Izpred sodišča ___ Obsojen, ker so ga zasačili pri vlomu. V Mariboru je skušal 3. februarja vlomiti v Sattlerjevo krojaško delavnico v Tatten- najbolj goste mreže. Moral je med Nemce, kjer ni bilo znano civilnemu prebivalstvu, zakaj pritiska za njim oblast. Od Svečine je preklepal peš vse Srednje tsr Gornje Štajersko. Udinjal se je pri kmetih za poljskega delavca. Prislužil si je vsaj toliko, da se je preživel in bil oblečen. Skrbno je skrival svojo prtljago pred radovedneži. Gospodarjem niti črhnil ni, zakaj ne stopi v stalno službo kot hlapec, dasi je dobro vešč vsakega dela na polju in pri živini. Iz Gornje Štajerske ga je zaneslo na Koroško. Spomnil se je, da je na Koroškem v vasi Dob pri nekem Winklerju omožena domačinka iz njegove rojstne župnije. Znanko je hitro našel. Sprejela ga je s pristno slovensko ter kmečko gostoljubnostjo in mu dovolila, da lahko ostane pri njej, kakor dolgo ee mu bo zljubilo. Winklerjevi je potožil in zaupal, zakaj je moral z doma, kaj da zna in da nosi vse priprave za naglo obogatenje kar s seboj. Jurij je moral pri Winklerjevih s ponarejenimi petdesetaki dokazati, da se razume v resnici na to, kar oblast tako strogo prepoveduje in kaznuje. Ko «o se enkrat prepričali Korošci, da ni Potočnik navaden stepuh in da hrani celo v mezmcU" največjo spretnost, je postal deležen še večje gostoljubnosti in naravnost oboževanja. Koroški priprosti človek je bil tedaj za las tak kakor štajerski poljanec. Ker so bili Korošci bolj revne pare, bi bil vsak rad kar cel šop potvorb, da bi si krepko podprl svoje razmajano gospodarstvo. Po Koroškem so se pojavile iste potvorbe pet-desetkronskih bankovcev, kakor so jih bili ugotovili pred nedavnim po okolici Maribora. Oblast je sklepala pravilno, da je bil v obeh primerih na delu taisti nerodni ponarejevalec. Preteklo je precej časa, preden je bilo izvohano izhodišče potvorb — koroška vas Dob. Nad omenjeno naselje so poslali kar celo četo orožnikov ter policijskih agentov, da bi poiskali ter izpraznili ponarejevalnico. Juriju bi bila predla koj ob pričetku orožniškega pogona slaba, ¿a mu ni priskočil v zadnjih trenutkih na pomoč srečen slučaj- V vasi se je mudila ciganska družina z medvedom ravno ob času, ko so posvarili Dobčani Jurija, da se bliža številna žandarska patrulja, ki ni namenjena nobenemu drugemu kakor njemu. V očigled nevarnosti ga je nrešinila misel, d? bi se skril med cigane in bi se prelevil v medvedarja, saj je bil čisto pc cigansko črnopolten. (Dalje prihodnjič) zil poleg sebe dobro oblečenega gospoda, ki mu je iz odprtega žepa v suknji zijala debela listnica. Giovanni je podlegel veliki izkušnjavi, postal je tat V listnici je bilo denarja in vrednostnih papirjev za 130 tisoč lir. Nekoliko ur pozneje je baš okradeni gospod obiskal tatu, predstavil se mu je za notarja in začel jadiko-vati, kaj se mu je hudega zgodilo: izginila mu je listnica s 130.000 lirami. Prav to vsoto bi moral izročiti Giovanni-ju kot dediščino po nekem sorodniku. Giovanni je po teh besedah po-bledel. Cez nekoliko časa je pa vendarle zbral toliko poguma, da je priznal resnico. In tako se je ta neverjetna zgodba srečno končala za tatu ln okradenca. bachovi ulici 37 letni sejmar Edvard Oto-repec. Pri vlomu je bil zasačen in aretiran. Otorepeca so obsodili v Mariboru zadnje dni na 14 mesecev robije. Bridko maščevana ljudska lahkovernost, Anton Kokot, 48 letni delavec iz Zavrča pod Ptujem, je bil že večkrat kaznovan radi ponarejevalske strasti. Komaj je bil dne 5. januarja 1936 izpuščen iz mariborske kaznilnice, se je začel zopet ukvarjati z na črti za potvarjanje bankovcev in da bi na ta način prevaril več lahkovernih kmečkih ljudi in izvabil iz njih pravi in težko pri-štedeni denar. Kot zvest pomagač se mu je pridružil 39 letni posestnik Alojzij Turšak s Polenšaka. Z upanjem na dobro posrečene potvorbe sta izvabila od raznih kmetov in kmetic 18.500 din gotovine. Kokot je osnoval celo ponarejevalsko družbo, ki je dajala odgovor pred malim senatom v Mariboru 22. marca. Obtoženih je bilo 14 oseb. Obsodba se glasi: Kokot Anton dve leti robije; Turšak Alojzij 18 mesecev robije; Miško Matija tri mesece strogega zapora; Puklavec Franc tri mesece strogega zapora; Vrhovčak Jakob štiri mesece strogega zapora; Vrhovčak Ivan tri mesece strogega zapora; Pihlar Avguštin štiri mesece strogega zapora; Štampar Jakob tri mesece strogega zapora; Pevec Franc tri mesece strogega zapora; Kuhar Štefan dva meseca zapora. Oproščeni so bih: Kuhar Marija, Kuhar Marica, Kuhar Ivan in Žgeč Franc. V Slovensha Krafina Sobota. V nedeljo opoldne je čutila vsa Slovenska Krajina potres. Prav občutni so bili sunki v Soboti in Lendavi Porušilo se je precej dimnikov, s streh je padala opeka in nekatere hiše kažejo razpoke. Hujše nego v Slovenski Krajini bo občutili potres v sosedni Strigovi in po vsem Medjimurju. Murska Sobota. Kakor nam je sporočeno, se začne napovedani šoferski tečaj v ponedeljek, 4. aprila. Predavanja se bodo začela ob 8 zjutraj v dvorani restavracije »Slan« (pri Bacu) in bodo trajala do 12 s polurnim odmorom. Kdor se za tečaj zanima in še ni vpisan, naj se pred osmo uro osebno javi pri vodstvu. Na tečaju bo predaval naS odličen strokovnjak ing. Debelak. Tečaj sam Je po izbranosti programa prvi te vrste v naših krajih in ▼ banovini Toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo za avtomobilisti-ko, da se tečaja udeleže! Sv. Anton na Pohorju. Lep pogreb smo imeli na Marijin praznik. Nismo sicer pokopali kake odlične osebnosti, marveč le priprosto služabnico-varuško, vendar smo vsi čutili, da je šla Marjeta Verber, p. d. Kuternikova Grčta kot zvesta služabnica k Bogu po plačilo. Dočakala je 77 let. Pri kmetu Kuterniku je služila 26 let ter bila pri hiši desna roka gospodinji, otrokom pa druga mati. Odlikovala se je po svoji vernosti, poštenosti, zvestobi in marljivosti. Kako malo je dandanes takih poslov! Zato pa so ji Kuternikovi tudi s tako potrpežljivostjo stregli v njeni dolgi bolezni. Bog jim bo plačnik, rajna Greta pa bo še tudi po smrti ostala neviden angel s svojo priprošnjo pri Bogu vsej dobri Kuternikovi družini. Naj počiva v miru! Fram. V Morju je 20. marca umrla Antonija Pristavnik, roj. Kodrič. Priprosta kmečka žena, ki Je dopolnila skoraj 82 let, ni bila le skrbna gospodinja, temveč predvsem globoko verna in plemenita slovenska mati, ki je v prvem zakonu dala in vzgojila našemu ljudstvu uglednega in izven mej naše domovine priznanega gospodarskega strokovnjaka, g. ravnatelja Josipa PrioJ. Poleg obeh hčera ji Je bil ta v največje veselje. Po prerani smrti prvega moža je z Alojzijem, drugim možem, živela nad 40 let v srečnem zakonu. Skrb za dam in ljubezen do cerkve, kjer je našla največ tolažbe, sta glavni potezi njenega zglednega življenja; sama je veliko trpela, zato je tudi vedno imela sočutno srce za bližnjega in vsakega siromaka. Dobri Bog1 »Ji vse povrni, žalujoči rodbini pa naše ' sožalje! Sv. Barbara v Slov. goricah. Dne 14. marca je po osemmesečni bolezni umrla blaga mati in skrbna žena Alojzija Polančič. Rojena je bila pri Sv. Juriju v Slov. goricah -ter se je pred dvema letoma preselila k svojemu sinu in sinahi k Sv. Barbari, kjer je tudi, sprevidena s tolažili sv. vere, odšla po plačilo k svojemu Stvarniku, žalujoči rodbini naše sožalje — dobri materi pa večni mir in pokoj! Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Po kratki in hudi bolezni je pretekli teden umrl v Cvetkovcih Rakuša Franc, star komaj šele 23 let. Pred enim mesecem je bil še vesel, čil in zdrav, a zdaj počiva v hladnem grobu. V četrtek, 3. marca, je moral v ormoško bolnišnico, kjer je prestal operacijo slepiča. Zatem je dobil še neko drugo bolezen, kateri je podlegel. Rajni je bil priden, tih ter mirert fant, kakršnih najdemo danes ma- PRI KAŠLJU !il!lllUlfflaB8Elllll!!ti!!!!II!ll!!!f!ll!l!!lllll!l!lHn IN HRIPAVOSTI okusno sredstvo proti kašlju. — Dobiva se v vseh lekarnah. — Velika steklenica 40 din — mala steklenica 25 din. Odobr. Min. soc. pol. i nar. zdi. S. Br. 26853/21. X. 1937 lo. Kot član tamburašev Prosvetnega društva je z veseljem ter redno prihajal k vajam. Letos, ko je bil v bolnišnici, je dobil poziv za vojake. A Bog ga je poklical med nebeške vojščake. Njegov pogreb je bil na Marijin praznik ob številni udeležbi ljudstva. Pevci so mu zapeli na pokopališču »Vigred se povrne«. — Dragi Franc, počivaj v miru, očetu in sestram pa naše sožalje! Zveza fantovskih odsekov — mariborsko okrožje —- je priredila v nedeljo, 27. marca, v Mariboru zborovanje zastopnikov teh odsekov iz Maribora in širše okolice. Zbralo se je toliko fantov, da so napolnili dvorano Zadružne gospodarske banke. Na sporedu so bile deklamacije, pevske točke in govor predsednika Prosvetne zveze g. dr. Hohnjeca o predmetu: Slovenska narodnost. Ljudski oder v .Mariboru pripravlja za velikonočne praznike Meškov »Pasijon« ali »Trpljenje Gospodovo«. To bo vsekakor izreden dogodek za Maribor. Prva uprizoritev je predvidena na veliki četrtek zvečer, nadalje bodo uprizoritve na veliko noč, velikonočni ponedeljek in na beložarna nesreča. V Radizelu v župniji Slivnica pri Mariboru je povzročil ogenj v lepo opremljeni vinogradni hiši zdravnika, dr. Ba-čarja 150.000 din škode. Zavarovalnina je le delna. Obračun med kopači. V Stojnem selu pri Rogatcu so se zgrabili kopači. V pretepu je udarU delavec Ivan žerak 17 letnega Cirila Lampreta z motiko po glavi. Hudo poškodovanega so oddali v bolnišnico v Ptuj. Društvene vesti Studenice pri Poljčanah. Na praznik Marijinega oznanjenja nas je novi fantovski odsek razveselil s prvim nastopom. Fantje so priredili telovadno akademijo in Finžgarjevo igrico »Za kruhom«. Prireditev se je morala vsled pomanjkanja prostorov skrčiti, ker imamo premajhno dvorano. Zaprositi smo hoteli za šolske prostore, kateri so nam bili obljubljeni od višjega mesta, a nam je g. učitelj, ki ima baje veliko besedo v naši šoli, blagohotno odklonil prostor, ker je nekaj kulis še baje njegova last. Najbolj verjetno pa tudi zato ne, ker je g. učitelj nekoč z veliko vnemo vodil in igral v šoli z »Zvezo kmečkih fantov in deklet«, ki pa se najbrž tudi po njegovem mnenju ne da istovetiti z našim fantovskim odsekom. Vsled tega pa naši fantje ne bodo izgubili poguma in bodo drugič zelo verjetno brez g. učitelja dobili šolske prostore. Dol pri Hrastniku. Prosvetno društvo vprlzori na tiho nedeljo, 3. aprila, ob treh popoldne v dvorani društvenega doma Meškov »Pasijon«. Naši rajni Pacinje pri Ptuju. Dne 18. marca so zvonovi v Domovi pri Ptuju oznanili žalostno vest, da je previden s sv. zakramenti umrl 58 letni posest- nik Janez Petrovič iz Pacinja. Pokojni J« bil večletni župan bivše občine Domove, predsednik šolskega odbora in predsednik nadzorstva; gasilske čete. Bil je globokoveren krščanski mož, skrben gospodar, večletni naročnik »Slov. gospodarja« in drugih katoliških listov. Njegov veličasten pogreb je pokazal, kako je bil pri vseli priljubljen in vobče spoštovan. Nagrobne besed« pokojniku v slovo so spregovorili g. kaplan p. Jo-zafat, župan in poveljnik gasilske čete. Cerkveni pevski zbor mu je zapel »Vigred se povrne«, nakar sta gasilski četi Pacinje in Domova rajnemu izkazali zadnjo čast. Na koncu mu je dor-novska gasilska godba zaigrala zadnji »Zbogom«. Rajni je bil tudi velik prijatelj in oče ubogih. — Na sedmini se je nabralo 105 din za novo mariborsko bogoslovje. Bog bodi rajnemu milostljiv sodnik in dober plačnik — ženi, otrokom in sorodnikom pa naše sožalje! Ponikva ob juž. žel. V nedeljo, 27. marca, smo pokopali priljubljeno in ugledno kmečko mater in gospodinjo Agato S i b a 1 iz Slatine. Umri* je vsled raka po večletnem bolehanju. Zapustil* je osem mladoletnih otrok. Vsa župnija odkrito sočustvuje z blagim možem-vdovcem in z nedolžnimi otroki. Bog jih tolaži, rajni materi pa daj večni mir! Dopisi Sv. Lenart v Slov. goricah. V nedeljo, 3. aprila, bo po rani sv. maši predaval o zadružništvu ▼ Narodnem domu g. ravnatelj Zadružne zveze Gabrovšek. Velika Nedelja pri Ormožu. Ob prekomasacijl občin je pridobila velikonedeljska občina štiri vasi in s tem tudi dva ondotna odbornika. V stvar se je seveda zopet zagnal dopisnik »Domovine« in nekdanji najbolj vneti JNSarski agitator z besedami: »Napredujemo pri Veliki Nedelji če ne drugod, pa pri odbornikih, ker smo pridobili dva neimenovana in neizvoljena.« Spričo tega ugotavljamo: Ni nam toliko za odborniSka mesta, kakor si domišljate, pač pa nam je za pravico in poštenost ▼ občini. Zato vsem nasprotnikom svetujemo, da nas pustite pri mir«, da ne boste doživeli kaj neprijetnega. Razkrižj©. V nedeljo, 27. marca, je zmagal» JRZ z nosilcem šajnovičem tako, da so nasprotniki z velik» borbo komaj dobili enega odbor* nika. Poljčane. Občina javlja: Kdor želi geometrm radi spremembe kultur in delitev, naj izpolni ki predloži predpisano prijavo na občini cd 1. d* 15. aprila. Preizkušnja tehtnic in meril za javni promet bo 4. in 5. aprila v trgovini Finžgar. Radi nevarnosti gozdnih požarov v suSi in sploh r poletnem času se ne sme kuriti v gozdu in ne ▼ bližini gozda. Krivci bodo odgovorni za vso nastalo škodo in bodo strogo kaznovani Vsak, kdor zapazi ogenj, ga je dolžan pogasiti in javiti civilni ali vojaški oblasti Čas za prijavljanje psov je od 1. do 15. aprila. — Preteklo nedeljo smo preživeli r znamenju volitev. Volilni boj ni bfl hud, le zidovi in podobne izpostavljene nepremičnine so bile žrtve boja in bodo tudi le-te obdržale za dalj časa napise, kateri se drugje 1» bodo imenovali Slovenska misel Je zmagala ■ 433 glasovi — proti 28. Sv. Bolfenb na Kogn. Dne 25. marca je to-kajšnja Marijina družba proslavila materinski dan. — Dne 27. marca smo bili tudi pri nas tak* srečni, da smo imeli občinske volitve, čeprav * se naši nasprotniki trudili na žive in mrtve, d* bi »črne« izpodrinili od županovanja, se jim lt ni posrečilo. Nazadnje eo Jo pa le oni popihali ■ svojo listo. Dol pri Hrastniku. V nedeljo, 3. aprila, bo p« prvi sv. maSi krajevni občni zbor JRZ v dvorani društvenega doma. Govoril bo zastopnik bane- vinskega tajništva JRZ iz Maribora. Valili i.odalkl H iovsSfcsHii mhmu Kmečka trgovina živina Cena goveje živine bo tudi v letošnjem letu predvsem odvisna od izvoza. V tem pogledu je pričakovati, da bo izvoz v nekdanjo Avstrijo nekoliko nazadoval, in sicer zaradi drugih deviznih predpisov, s katerimi bo trgovanje otežkočeno. Pač pa bo verjetno živahnejši izvoz v Italijo. Tja je izvažala veliko živine Avstrija, ki je potem krila potrebe svojega notranjega trga z nakupi v naši državi. V bodoče pa bodo živino iz hivših avstrijskih dežel smeli prodajati samo v Nemčijo. Opaža se že živahnejše zanimanje italijanskih uvoznikov za našo živino, kar se je videlo ob priliki zadnjega sejma na Reki. Poleg .tega pa se bo najbrž znižal izvoz živine v Italijo iz Mažarske, ker bo Nemčija, ki je postala sedaj neposredni mažarski sosed, zvišala kontingent za uvoz mažarske živine. Vse to vzbuja pri naših živinorejcih upanje, da se živinske cene ne bodo tudi letos znižale, morda bodo celo nekoliko nategnile. Zaenkrat so bile dosežene na zadnjih sejmih sledeče cene: Maribor. Debeli voli 4.50—5.25 din, poldebeli 4—4.50, plemenski 4.75—5.50, biki za klanje 3.50 do 4.25, klavne krave debele 4—4.50, plemenske 4—5, krave za klobasarje 2—2.25, molzne 3.50 do 4.50 din, mlada živina 4.30—5.25, teleta 5 do 7 din. Ptuj. Voh 4.50—5.50 din, krave 2—4 din, biki 4—4.70 din, junci 4—4.80 din, telice 4—5.50 din teleta 6 din. 5—8 din, zelje 1—4, kislo zelje 5 din, kisla repa 2 din, karfljola (1 kg) 8—10, hren 7—8, glavnata solata (lkg) 14, 1 kg endivije 10, inozemski grah v stročju 14 din. Jabolka 4—8, suhe slive 10—14, celi orehi 7—8, luščeni 22—24 din. Na trgu je bilo šest vreč pšenice 1.75—2 din, sedem rži 1.75—2, devet ječmena 1.50—1.75, 11 koruze 1.25—1.50, osem ovsa 1—1.25, sedem prosa 1.50 do 1.75, šest ajde 1—1.25, pet prosenega pSena 3—4 din, štiri ajdovega pšena 4—5, deset fižola 1.50—2.50 din. Mleko 1.50—2 din, smetana 10, sirovo maslo 30—32, jajca 0.40—0.60 din. Prinesli so 302 kokoši 18—25 din, 436 piščancev 35—65, 13 puranov 35—60, osem rac 18—20, deset kozti-čev 40—60, 18 domačih zajcev 10—20 din. Denar Na denarnem trgu je prinesla veliko zmedo priključitev Avstrije Nemčiji. Avstrijska valuta — šiling —, ki Je bila dosedaj zaradi dobre podlage zelo čvrsta, se je naenkrat zamajala. Nemčija bo šiling polagoma nadomestila z marko ter je že določila kurz 1 marka je 1.50 šilinga. V inozemstvu pa se je vrednost šilinga zelo omajala. Zmeda je še večja, ker Nemčija ne dovoljuj« uvažati v Avstrijo šilingov v papirju, temveč samo v srebru in Se te v omejeni količini. Srebrni šilingi imajo zaradi tega visok kurz, papirnate pa banke kupujejo jedva po 6 din. Ostale valute Izkazujejo sedaj sledeči kurz: ameriški dolar 47.25 din, kanadski dolar 46.75 din, francoski frank 1.50 din, italijanska lira 2.02 din, Češka krona 1.52 din, švicarski frank 10.90 din. Razgovori i našimi naročniki Črnomelj. Voli 5—6, 4—4.75 din, junci 5—6, 4—4.70 din, krave 3.25, 3.50, 4.50 din, teleta 5.25 do 5.75, 6—6.50 din. Kranj. Voli 6, 5.50 in 5.25 din, telice 6, 5.50 in 6 din, krave 5.25, 4.50 in 3.50 din, teleta 7.50 In 6.50 din. Radovljica. Voli 5—5.75 din, krave 4—4.50 din, telice 4.50—5 din, teleta 7—7.50 din. Podčetrtek. Voli 5 in 4 din, telice 5 in 4 din, krave 4 in 3 din. Zdole pri Brežicah. Voli 4.50—5.50 din, krave 3.50—4.50 din, junci 3.50—4 din. Mengeš. Voli 5.25, 4.75 in 4 din, krave plemenske po 3000 do 3500 din, ostale po 2000 do 2800 din komad. v Svinje Cena svinjam raste. Porast cen je posledica velikega povpraševanja po svinjah za rejo. Pričakuje se namreč, da bomo lahko prihodnjo jesen izvažali veliko več pitanih svinj in slanine v Nemčijo kakor smo izvažali doslej. Zaradi tega se previdni izvozniki pitanih svinj že sedaj zalagajo z rejnim blagom, dokler ga dobe še po primerni ceni. Cena pitanim svinjam je v Sre-mu in na Hrvaškem nenavadno poskočila. Tudi Blanina se je občutno podražila. Pri nas raste predvsem cena mladih prašičkov, pa tudi svinj za rejo. Na mariborskem sejmu so se prodajali mladi prašički 5—6 tednov stari po 85—105 din, 7—9 tednov 110—120 din, 3—4 mesece 145—190 din, 5—7 mesecev 240—380 din, 8—10 mesecev 410 do 480 din, eno leto stari 710—810 din, 1 kg žive teže se je prodajal po 6.50—7.75 din, 1 kg mrtve teže pa po 8.50—11.25 din. Kupčija pa je bila zelo slaba, ker so prodajalci držali precej visoke cene, dočim se kupci zaenkrat še niso mogli odločiti, da bi po tej ceni kupovali. — Na ptujskem ■ejmu so prodajali lanetje pršutarje 6.75—7.50 din, debele svinje 8—8.50 din, plemenske 6.25 do 6.50 din, mladi pujski 70—130 din. — V Kranju ao bile cene špeharjem 10.25 din, pršutarjem 7 do 8.50 din, pujski 7—8 tednov stari 170—200 din komad. — V Črnomlju je bila cena prašičkov 8—10 tednov starih 380—440 din komad. — V Kamniku so prodajali 7 tednov stare prašičke 180—200 din, 3—4 mesece 300—350 din, plemenske svinje 800—1000 din komad. Mariborski trg Na mariborski trg 26. marca so pripeljali 50 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je balo po 12—14 din, slanina 13—15 din. Kmetje bo pripeljali en voz sena 55, dva otave 50 in en voz tfame 30, 56 voz krompirja 1—1.50 (italijanski 1 kg 6 din) ter 35 vreč čebule 3—4 din. Česen Vprašanja in odgovori Odsvetovan nakup hiše — stroški notarske pogodbe. T. A. Lastnica hiže Vam ponuja hišo v nakup, ker ima nevšečnosti z najemniki. So^ed Vam nakup odsvetuje, češ, da boste radi tega imeli »smolo na sodišču«. — Ne uvidimo utemeljenega vzroka, ki bi govoril proti nakupu hiše. Neprijetnim najemnikom lahko v zakonitem roku odpoveste najemno pogodbo; s prodajalko pa sklenite pogodbo, v kateri si zavarujete njeno jamstvo, da ni kaj davščin v zaostanku, da bo eventuelna neprevzeta bremena zbrisata pred plačilom kupnine in podobno. Pri sodišču kupoprodajne pogodbe ne morete skleniti, marveč sodišče le overovi podpis prodajalke. Pogodbo bi sicer lahko sami napisali doma, ker zadošča, da je točno določen predmet (vložna številka in kat. občina) in kupnina ter dovoljenje prodajalke, da se lastninska pravica od nje prepiše na Vas. Seve je zanesljiveje, da pogodbo sestavi pravnik. Notarska tarifa za pogodbo samo bi znašala pri vrednosti 57.000 din 470 din (brez taks). Prošnjo za dovoljenje prenosa od strani zemljiškoprometne komisije lahko napravite sami, odnosno jo daste na zapisnik pri sodišču na uradni dan. Enako lahko sami predlagate pri zemljiškoknjižnem uradu, da se lastnina prepiše na Vas. — Opozarjamo Vas, da morate prenosno takso plačati najkasneje v 14 dneh po sklenitvi pogodbe. Podčastniške šole. M. širec. Zanimajo Vas, kake podčastniške šole imamo in kaki so pogoji za sprejem v posamezne. — Podčastniških šol je več, in sicer za pehoto, konjenico, topništvo, inženjerijo, mornarico, nadalje obstoja pri vojno-tehničnem zavodu obrtna šola ter mašinska šola mornarice. Baš sedaj je razpisan natečaj za sprejem gojencev v pehotno podčastniško šolo v Beogradu, in sicer je treba napraviti prošnje do 20. aprila na poveljnika pristojnega vojnega okrožja. Priložiti je treba domovnico, krstni list (gojenec mora biti najmanj 18 let star in ne več ko 21 let), dokazilo o dovršeni osnovni šoli, nravstveno spričevalo, dovoljenje staršev, oziroma varuha, da sme prosilec stopiti v šolo, in samski list. — Razpisi za sprejem v druge šole se objavljajo v Službenem vojnem listu, pa tudi v dnevnem časopisju, ter so na vpogled na okrajnih glavarstvih ter pri večjih občinah. Sprejem podkovskega mojstra v vojaško delavnico. A. Straser. Vprašate, pod katerimi pogoji bi bil Vaš sin, ki je izučen kovač in absol vent civilne podkovske šole, sprejet kot podkov-ski mojster v vojaško delavnico. — Vložite prošnjo na poveljstvo vojnega okrožja, zaenkrat brez dokumentov, in navedite vse potrebne podatke. Ne zdi se nam pa verjetno, da bi Vašega sina spreejli, ker že dalj časa vojaški zavodi ne sprejemajo rokodelcev in obrtnikov iz vrst civilnega prebivalstva, ko imajo na razpolago dovolj ab-solviranih gojencev iz svojih lastnih zadevnih šol. Spor o svojstvu dolžnika v času zadolžitve ter njegovem gmotnem položaju. F. Bricman pri Sv. P. V letih 1927 do 1930 ste izposojevali dolžniku razne zneske, od teh 13.000 din v času, ko je dolžnik oddal svojo kmetijo v najem. Občina pa je Izstavila dolžniku potrdilo, da je zaščiten kmet in da je bil kmet tudi ob času, ko. so posamezni dolgovi nastali. — Predlagajte pri sodišču, naj preizkusi resničnost potrdila ter ga razveljavi, ako dolžnik ni dal kmetije v najem le zaradi bolezni ali drugih neuklonljivih zadržkov. Zoper sklep okrajnega sodišča imate pravico pritožbe še na okrožno sodišče. — Kar se tiče vprašanja, ali je dolžnik v boljšem gmotnem položaju nego Vi, smatramo z ozirom na podatke, ki ste nam jih poslali, da mora sodišče izreči, da je dolžnik v boljšem gmotnem položaju. Ako okrajno sodišče ne bi Vašemu predlogu ugodilo, se morete pritožiti na okrožno sodišče. Kakor vidite, bi morali v varstvo svojih pravic storiti dva različna, točno določena predloga ter bi moralo sodišče odločati o vsakem posebej. Poglejte na sodišču, odnosno vprašajte g. sodnika, ali vsebuje Vaš »priziv«, ki ga omenjate, oba navedena predloga; ako ne, napravite dopolnjujočo vlogo. Pravice nezakonskih mater in otrok. I. Rihta-rič v Z. Na vsebino pravic ne vpliva, ali je nezakonski oče samski ali oženjen. Nezakonski otrok ima pravico terjati od očeta prehrano» vzgojo in oskrbo, in sicer primerno premoženju očeta. V kolikor nezakonski oče ni v stanu skrbeti za otroka, pade obveza na nezakonsko mater in po tej na starše nezakonske matere. — Nezakonska mati ima pravico terjati stroške poroda ter stroške njene oskrbe za prvih šest tednov po porodu; ako so radi poroda bili potrebni še nadaljnji izdatki, mora nezakonski oče tudi slednje povrniti. Terjatve nezakonske matere zastarajo s pretekom treh let po porodu. Oče in pravica do hasliov otrokove dedščine. Isti. Ob smrti matere je otrok podedoval njeno posestvo, očetu pa so bili prisojeni haski posestva do njegove smrti. Vprašate, ali je to pravično in zakaj ni očetovo hasnovanje omejeno le do polnoletnosti otroka. — Točnega odgovora Vam ne moremo dati, ker je Vaša informacija pomanjkljiva. Ne vemo, ali ni pokojna mati morda sama poslednjevoljno odredila navedeni način dedovanja. Otrokov nujni delež znaša le tri osminke cele zapuščine, zakoniti dedni delež pa tri četrtine. Vsekakor je moral otroka zastopati pri zapuščinski razpravi, odnosno dogovoru ko-lizijski skrbnik in je moralo sodišče dogovor odobriti, katero odobritev bi bilo gotovo odklonilo, ako bi bila v škodo nedoletnega dediča. Plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. P. J. v U. Navedene stroške bi moral praviloma trpeti vsak obtoženec, ki je obsojen na kazen. Izterjajo pa se samo v toliko, v kolikor ne bi bila s tem po izprevidnosti sodišča ogrožena prehrana obtoženca ali ne bi bil obtoženec zadržan, izpolniti dolžnosti, da povrne škodo oškodovancu ali vzdrževati svojo rodbino ali sorodnike, ki jih je zavezan vzdrževati. Sodišče je gotovo že v sodbi izreklo, ali so stroški izterljivi ali ne, eventuelno, da so le pri enem izterljivi, žal se ne ozira na to, da ima obsojenec še šest otrok, ki še niso dobili dote, odnosno bi jo radi dobili. Tudi »nujnih deležev« ne morete vknjižiti, ko oče še živi. Zastavnopravno morete učinkovito zavarovati le take svoje zahtevke, ki so obstojali pred obsodbo; kake even-tuelne poznejše dogovore pa bi finančna proku-ratura lahko spodbijala, v kolikor bi se s tem prikrajšalo državo pri izterjavi gori navedenih stroškov. — Obsojenca sedaj postaviti pod ku-ratelo ne bi nič pomagalo, neglede na to, da niso podani za to potrebni razlogi. — ženi obsojenca ni treba iz svojega premoženja ničesar plačati za obsojenca. — Stroške kazenskega postopanja morata plačati oba obsojenca nerazdelno, stroške izvršitve kazni pa vsak zase. — Zavarovalnica je opravičena zahtevati povračilo škode, ki jo je utrpela vsled kaznivega dejanja, seve le od krivcev, ne pa tudi od žene ali matere krivca. Zavarovanje poljedelskih strojev pri OUZD. B. F. v š. Imate mlatilnioo na gepl ter bi morali od leta 1931 plačevati letno 10 din zavarovalnega prispevka Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. Leta 1933 je padel Vaši hčerki pri delu omet v oko, vsled česar je morala sedemkrat k zdravniku, niste pa takrat zadeve prijavili pri OUZD, ker za leti 1932 in 1933 niste še plačali zavarovalnih prispevkov ter ste vsled tega smatrali, da nimate pravice zahtevati zdravniške oskrbe, odnosno povrnitev zdravniških stroškov od navedenega urada. Leta 1934 pa je OUZD zahteval od Vas plačilo zaostalih prispevkov in ko ste v pobot uveljavljali zdravniške stroške, ki ste jih imeli leta 1932, Vam je OUZD odgovoril, da je Vaš zahtevek zastaral, ker ga niste uveljavili v teku enega leta. Vprašate, ali ne velja enaka pravica za vse in ali ni tudi zahtevek OUZD na plačilo starih prispevkov, ki ga uveljavlja sedaj ponovno zoper Vas in druge posestnike celo do leta 1931 nazaj, že zastaral. — Po predpisih Zakona o zavarovanju delavcev res zastara pravica zavarovanca do podpor, ako se je ne uveljavi v enem letu od dospelosti. Na drugi strani pa zastarajo terjatve OUZD šele v petih letih od dne, ko se je (Vam) vročil plačilni nalog. Ako se pa plačilni nalog ni vročil v treh letih od konca tistega leta, ko je terjatev dospela, tedaj je terjatev zastarala že v tem času. Opozarjamo Vas, da je banovina prevzela plačevanje prispevkov za mlatilnice počenši s 1. januarjem 1937. Hasnovanje prodane, a še ne prepisane zemlje. P. Rajh pri V. N. Več posestnikov je odkupilo graščinsko zemljo, na kateri so imeli skupno pašno pravico. Komisija za agrarne operacije je izvršila razdelbo navedene zemlje med posamezne kupce-posestnike. Eden izmed teh ste Vi, ki ste svoj delež že prodali naprej, še preden se je lastnina v zemljiški knjigi prepisala na Vas. Kupoprodajno pogodbo ste napravili doma, kupec ima plačati polovico kupnine takoj, drugo polovico pa, »ko se zadeva uredi«; kdaj ima kupec prevzeti plačilo davkov in hasnovanje kupljene zemlje, se ni določilo. Nastal je spor, kaj pomeni »ureditev zadeve«, kdaj je kupec dolžan plačati ostanek kupnine, kdaj plačati davke in pričeti s hasnovanjem kupljene zemlje, kdaj morate izročiti kupcu listino, sposobno za prenos lastnine. — Ker je ustno sklenjena kupoprodajna pogodba že obvezna, sme kupec vsak čas zahtevati od Vas pismeno pogodbo, v kateri dovoljujete prepis lastnine na njegovo ime in svoj podpis date overoviti. Ni važno, ali ste sami že vpisani v zemljiški knjigi kot lastnik prodanega zemljišča; glavno je, da posedujete listine, temeljem katerih ste upravičeni zahtevati vknjižbo lastninske pravice na svoje ime, ter te listine izročite kupcu. Kupec bo potem temeljem teh listin in pa z Vami sklenjene kupoprodajne pogodbe zamogel doseči prepis lastninske pravice neposredno na svoje ime. — Pravično je, da plača kupec ostanek kupnine takrat, ko je lastnina že nanj prepisana, ali ima vsaj v rokah vse listine, temeljem katerih je upravičen takoj predlagati, odnosno doseči prepis lastnine nanj. — Kar se tiče hasnovanja, bi naj zemljišče hasnoval tisti, ki ga je, odnosno v kolikor ga je že plačal in ki nosi tudi javne dajatve (davščine). Ako je kupec plačal polovico kupnine, si pač hasnovanje delita, ali pa — ako se plačane polovice ne smatra le kot nadavka in deljeno hasnovanje ni primerno — pišite kupcu v dobro obresti že plačane kupnine ali vrednost polovice haskov. Vpoštevanje gozdov po zadnji izpremembi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. L L. P. Vprašate, katere gozde ima v mislih navedena uredba, in ali smatra ta uredba za gozd, odnosno orno zemljo tudi posekan gozd, kjer raste šele štiri leta star mladi les, ki ne donaša nika-kih koristi. — Zal citirana izprememba uredbe ne dela nikake razlike med starim in mladim lesom, odnosno posekanim gozdom. Banski svet je sicer predlagal resolucijo, naj se uredba v toliko spremeni, da se bodo kot orna zemlja vpošte-vali samo tisti gozdovi, ki imajo tolikšen katastrski donos, kakor ga ima orna zemlja. Za sedaj pa velja sledeče: Ako imate z gozdom vred preko 50 ha za obdelovanje sposobne zemlje, Vam ne pritiče znižanje po členu 24 uredbe, o kate> rem pravite, da bi ga radi dosegli, marveč morate odplačati svoj dolg takole: skupna vsota dolga, izračunana po členu i (o katerem smo že ponovno pisali), toda brez vsakršne znižbe, se razdeli na skupno število hektarov za obdelovanje sposobne (orne, tudi gozdov) zemlje in morate odplačati tisti del dolga, ki odpade na 50 ha, če znaša dolg na 1 ha več kot 3000 din, v 15 letih, če pa znaša dolg na lha 500 do 3000 din, v 10 letih, s i'A% obrestmi od 26. septembra 1936, v enakih letnih obrokih, katerih prvi je dospel dne 15. novembra 1936; za dolg, ki odpade na preostali del posestva (čez 50 ha), pa ne veljajo ti predpisi. Sezonski delavci. F. Smole v B. Vašo prošnjo za raznovrstne podatke, tisoče se sezonskih delavcev, smo poslali v rešitev g. Kerecu Jožefu, šefu borze dela v Murski Soboti, ki je glavni organizator sezonskih delavcev. Našim malčkom Matjažek Junaškega Slovenca povest v slikah 12 prevrnil grajske zidove. Zajokal je v nemoči. Ni pa videl dveh temnih senc, ki sta se mu kradoma bližali... Matjažek je zajokal. Močno se je prestrašil. Prav nič ju ni motilo, da je bil njun jetnik slaboten deček. Veeslo sta se kroho-tala in ga zvezala z vrvjo. Potem sta odvezala še konja, nakar so krenili proti gradu. »Haha!« se je režal brkati birič, »na lep način sva zaslužila tri cekine! Prebito bo še moče v mojem želodcu!« — »K-k-kaj p-pa konj, a?« je rekel drugi in si pomel roke. Matjažek pa je jokal. Surovo sta ga suvala, zdaj-zdaj ga je kateri oplazil z vrvjo. (Dalje prihodnjič) ___■__ USEKAL SE JE... Oiv-čiv-čiv-čiv! Nam tudi malo daj! Konj se je razjezil: »Hej, mrhe!< Vrabci so veseli koruzo zobali... Nočne ptice so prhutale med vejami in ropale tuja gnezda. Razločno je čul plašno prhutanje in jok napadenih ptic. Srce se mu je krčilo. Napenjal si je možgane in koval načrt, kako dobiti očeta, če ga ni med mrtvimi... Oh, gotovo ga ni...! Nič pametnega ni iztuhtal. Preslab je, da bi Bila sta dva biriča, grajska hlapca, ki sta z gradu opazila ogenj. Oborožila sta se in se podala v gozd, misleč, da se tamkaj skrivajo še ostanki razbite kmečke vojske. Grof je namreč razpisal nagrado — tri cekine za živo glavo. Tiho sta se plazila od drevesa do drevesa. Ob ugodnem trenutku pa sta planila in ga prijela. ljudje božji, ali ste kaj videli mojega petelina? DOSEDAJ SO IZŠLE SLEDEČE KNJIŽICE »SLOV. GOSPODARJA«: 1. Zemljiška knjiga s * 5 » * 5 din 2. Kako si sam izračunam davek 4 din 3. Zaščita kmetov v Jugoslaviji (Razprodano) 4. Predpisi o cestah in prometu na njih s s . . s . ; s s 14 din 5. Zakon o volitvah naodnih poslancev » 4 . j , ... s 8 din 6. O bolnišnicah in bolniških pri- stojbinah . , 5 din 7. Koliko sme odvetnik računati 5 din 8. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov s . * ...... . 5 din 9. Uredba o kmetijskih zbornicah 5 din 10. Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah notarjev . . 5 din 11. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov z vsemi spremembami, dopolnitvami in avtentičnimi tolmačenji do 1. febr. 1938 . 12 din Naročniki »Slovenskega gospodarja dobijo knjižice za jolovično ceno. MALA OZNANILA SLUŽBE: Dekla za vsa kmečka dela se sprejme. Elšnik Josip, Sv. Peter pri Mariboru. 566 Din 2500 rabite, da si ustvarite eksistenco. Lahko delo doma. Dopise: Andrej Oset, Maribor, Orožnova 6. 549 Takoj rabim čevljarskega pomočnika za stalno delo. Knez Martin, Raz bor, Slovenj Gradec. 573 Ofer, dve do tri delovne moči, se sprejme na posestvo v bližini Maribora. Posch, Maribor, Koroška cesta 20. 585 POSESTVA: Pora)r! Enostanovanjska zidana hiša z velikim ■»rtom in studencem se proda za 28.000 din. Hipoteka 6000 din. Raz vanje 128, pošta Hoče, 15 minut od postaje Tezno. 594 Prodam malo posestvo v industrijskem kraju blizu cerkve in železnice. Ruše 85. 586 RAZNO: Kmetije, mline, gostilne, hiše prodaja in kupuje Posredovalnica, Maribor, Aleksandrova c. 33. 587 Prodam železni plug »Sack« in malega psa. Livada, Celje, Mariborska 38. 590 COULOVA KNJIGARNA V MARIBORU priporoča gg. duhovnikom za postni in velikonočni čas naslednja dela: Lippert Peter: Unseres leidenden Herrn Reden und Schweigen vor den Menschen, vez. 46 din. Riedel: Die sieben Worte Jesu am Kreuz, vez. 27 din. Willam: Das Leben Jesu im Lande und Volke Israel, vez. 90 din. Willam: Das Leben Marias, der Mutter Jesu, vez. 77 din. Francois Mauriac: Leben Jesu, broširano 39 din. Benedikt Baur O. S. B.: Werde Licht! Liturgische Betrachtungen an den Sonn-und Wochentagen des Kirchenjahres. Trije deli. Drugi del: Osterfestkreis, vezano 53 din. Rieger Julius: Zeichen der Zeit, neue Sonntagspredigten von Advent bis Pfingsten, broš. 34 din. Toth: Die Leiden Christi, vez. 71 din. Böckle: Predigten für die Fasten und Osterzeit, broš. 20 din. Berghoff: Christus, unser Leben und Vorbild; Zyklus und Fastenpredigten für unsere Zeit, broš. 37 din. Schnell: Christus, Knechte und Jünger, zwei Zyklen Fastenpredigten mit je einer Karfreitags- und einer Osterpredigt, broš. 32 din. P. Lukas Menz O. S. B.: Der leidende Heiland, sieben Fastenpredigten, broširano 17 din. Storr: Erlösimg, 6 Fastenpredigten und eine Karfreitagspredigt, broš. 23 din. Ressel: In den Fusstapfen des leidenden Heilandes, Fastenvorträge, broš. 15 din. Najlepša pisanka je nova obleka! Novi vzorci, bogata izbira, najboljše blago in nizke cene so samo v Tušakovi trgovini pri Sv. Antonu! Preden kaj kupite, oglejte sri. našo zalogo in zadovoljni boste. Menjalnica za najboljšo moko'in olje, špecerija, železnina in gradbeni materija! vedno na zalogi. 592 Psica-volčjak, s pasjo znamko »Sv. Jurij«, sliši na »Flora«, se je zatekla. Kdor zna za isto, naj javi proti nagradi opekarni v Lukavcih. 593 Vidiš, zakaj pa ne ubogaš? Saj sem ti rekla, da kupiš najmočnejše obleke, moške, ženske in otroške, ter vse drugo blago najceneje v Ma-nufakturi Grajske starinarne, Maribor, Vetrinj-ska 10. Vedno boš zadovoljna! 588 Sadna drevesca, cepljeno trsje in ciprese po znižanih cenah naročite pri Stojanu in Jagru, Dramlje. 589 »Pri starinarju«, Maribor, Koroška 6, Zidanšek: velika prodaja tovairniških ostankov svile, de-lena, cajga, oksforda, druka, volne, srajc, obleke za deklice od 11 din, obleke za dečke od 75, hlač, predpasnikov, pletenih jopic, ženskih srajc, cvirncajga, rjavega, plavega in belega platna. Mali odpadki brezplačno. 591 Vam pomaga, da zopet dosežete ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev rastlin. Ne bodite sovražnik semi sebi! Obolenje pri IZMENJAVI In BOLEČINI pri MESEČNEM PERILU (menstruaciji) Vam olajša Hersan čaj. Ovira Vas DEBELOST? Ce želite biti VITKI, morate uporabljati Hersan čaj. Zakaj trpite bolečine pri REVMATIZ-MTJ in KOSTOBOLJU, če to ni potrebno, kajti Hersan čaj Vam olajša bolečine. Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH. Ali resnično ne veste, da je Hersan čaj pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in OBISTI dobro sredstvo? Hersan čaj se dobiva SAMO V ORIGINALNEM ZAVITKU v vsaki lekarni! __P. S. br. 19834/33 Sadna drevesa, pritik in visokodebel- na. Cepljeno vinsko u_. „enjake, nizke vrtnice in ribis dobavlja v prvovrstni kakovosti, po nizki ceni Drevesnica I. Gradišnik, Smarje-ta, pošta Celje. 1716 BBBi Za birmanske obleke najdete veliko izbiro svile v vsaki barvi od 14 din, modrega kamgarna od 38 din naprej pri manufakturni in konfekcijski veletrgovini 579 AKITON MACUN v Mariboru, Gosposka ulica 8-10. V oddelku ostankov je svila v vsaki barvi že po 13 din, dokler traja zaloga. BHBBBSiaSHflBHHflBSBBBSBISEl Veliko izbiro pomladanskega blaga za ženske in moške obleke kupite najceneje pri M. Gajšek Maribor, Glavni trg, pod Veliko kavarno. □ □ ¥ lastni mn paSoCi na oglu nasproti pošte, prej Inlnošla- a Gosposke-Slovenshe ulice. 27 fersha hranilnica. g Sprejema vloge na knjižice in iekoči račun proti najugodnejšemu obratovanju. Najbolj Ej varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovma s celim svojim 3 premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. '=] Habakuk 12 JReimmichlova povest podomačena. — Z dovoljenjem založbe *Ne, ničesar ne! Nič ti ne hi hasnilo, le bolelo bi te. Preden pa se oženiš, ti bom vse povedala.« Habakuk se je nasloni na mizo, glavo si je zakopal v dlani in se je stresel od razburjenja. Tedaj ga je jela Cenca bodriti: »Nikar si tega tako k srcu ne jemlji! Kar se je zgodilo, se je pač moralo tako zgoditi in je bilo tudi tako najbolje za tvoje starše. Le dobro so ti hoteli ... Zdaj pa moraš pozabiti nanje in se samo nas držati. Jaz, Marička in Luka smo ti najbližji na svetu in z Maričko boš lahko kdaj še srečen. Premisli si vse to, kar sem ti danes rekla, in čez kak dan ali teden mi daj glas, da bom vedela, kako si se odločil!« Habakuk je bil slabe volje. Ko je opoldne zopet mahal nazaj proti Št. Petru, mu je bila glava polna težkih misli. Svoj sklep pa je že storil. Da bi vse življenje z vozom cincal od Podkraja do Tržiča in nazaj, nak, tega pa ne, najsi bi desetkrat toliko zaslužil! In Maričke vzeti tudi ne mara, za nič ne! vm. Ob nedeljah in praznikih je Habakuk po večer-nicah rad šel na bližnji Hom, prijazen grič kake pol ure hoda od Št. Petra. Na kraju jase se je usedel na perelo klop, odkoder je bil lep pogled po dolini in okolišnih hribih. Tu sem si je vzel kako knjigo in bral ali pa se vdajal lepemu razgledu. Na Veliko Gospojnico je bil popoldne spet tu zgoraj. Ah danes mu ni bilo mar lepe pokrajine, čeprav se je vsa v soncu sijala. Nekaj časa je listal po knjigi, ki si jo je prinesel s seboj, pa jo je kmalu položil na klop zraven sebe in je zaprl oči ter zasanjal vase. Iznenada je začul rahle korake in, ko se je ozrl, je zagledal poštarico. Oblečena je bila v svetlomodro letno obleko, na glavi je imela širok slamnik, ki ji je senčil cvetoče obličje. Skoraj prestrašil se je je in vendar ga je nekaj prijetno pogrelo. Skočil je :n jo pozdravil: »Bog vas živi, gospodična! — Kod pa ste si vi semle zašli?« »Pač po tisti stezi kakor ti, hihihi,« se je za-smejala; »ali si smem malo oddahniti?« Ne da bi čakala na odgovor, se je usedla na klop, Habakuk pa je zraven nje obstal. »Ali ste dalje kam namenjeni?« je vprašal, da bi se rešil iz zadrege. »Ne, samo do semle. Rada bi bila kdaj na samem s teboj govorila.« Fant se je zagledal v ljubko dekle. Ta pa je koj nadaljevala: »Habakuk, zdaj pa mi po pravici in po resnici povej, zakaj mi hočeš tisto veliko denarja kar tako podariti! Povej mi, zakaj; drugače tega ne sprejmem.-j »Gospodična, jaz o kakem denarju ne vem ničesar,« je odmahnil. »Ne, ne, tako se danes ne bova zmenila. Danes se morava do kraja pomeniti... Prosim te, naj, da ti v majhnih obrokih vrnem, kar sem ti dolžna. — Vrniti moram. Drugače ne maram.« Habakuk je mrko strmel v tla in je potem žalostno dejal: »Gospodična, če po sili hočete, ne morem kaj. Ali s tem mi jemljete veliko veselje.« »Kako neki? Zakaj neki?« »Glejte, nikogar nimam na svetu, ki bi mi... Veste, če potem komu, ki mi... ki mi je ...,« zatikalo se mu je, potem pa je naglo končal: »če hočem komu kaj ljubega storiti pa ta to zavrže, tedaj — tedaj me mora to boleti.« »Kaj, kaj si rekel, Habakuk? Jaz... jaz... Ali je res?« je vzkliknilo dekle in planilo pokonci, »Da ste mi ljubši ko kdorkoli, to ste vendar že morali spoznati,« je dejal vdano in povesil glavo. Tedajd — preden še je prav vedel, kako — je stopilo detde k njemu, se mu vrglo okoli vratu in ga poljubilo na lice. Po sili se ji je izvfl in stal pred njo ves rdeč. »Gospodi&a, to ni prav, to je greh,« jo je pokaral. »Saj vendar ne more biti greh, če te imam rada,« je zaihtela, »ti me moraš tudi rad imeti m saj me imaš rad, kajne? Reci mi da!« »Bog ve, da je res ... Toda to je nesreča zame,« je zasopeL »Zakaj nesreča? Saj bova srečna, tako srečna!« »Žal da ne ... Ljubezen, ki je kar tako, je greh in zaradi nje bova oba nesrečna.« »Saj se bova oženila. Ti zaslužiš prav lepo, moja plača pa bo tudi vedno večja.« »Dolgo ne bom več imel službe tu pri Št. Petru. In če bi jo tudi imel — vas, ki ste mestna in gospodična iz častite družine, bi moralo biti sram, če bi vzeli mene, ki sem pismonoša in Habakuk Nišer.« »Tiho, lepo te prosim! Meni si najljubši človek na vsem božjem svetu. Ko bi imela med tisoči moškimi izbirati, ko bi bili najboljši in najimenitnejši, nobenega bi ne marala. Le tebe bom vzela. Če pa me ti ne maraš, bom ostala do smrti sama.« Fanta je zopet do mozga spreletelo. Malo je pomislil in potem dejal: »Gospodična, ali me počakate? Tri, štiri leta?« »Deset le, če hočeš,« se je rotilo dekle. »Le rad me moraš imeti.« Tedaj je spregovoril toplo in prisrčno ter dejal: »Milka, vedno te bom imel rad. Moja ljubezen bo trajala do konca in nič mi je ne bo vzelo. To ti obljubljam: nikdar ne bom vzel katere druge kakor le tebe. Če tebe ne, potem nobene ne.« »Habakuk, Habakuk, ljubi!« se je gospodična razvnela. »Zdaj si me vendar začel tikati in z imenom si me zaklical. Zdaj si moj, jaz pa tvoja.« Zopet ga je hotela poljubiti, on pa se je rahlo branil in meml: »Milka, pametna bodi! Pridna bodi! ... Marsikaj se morava še pogovoriti. Če dava srcu prvo besedo, bo glava kmalu šla spat.« »Kako misliš?« »Poslušaj! Pustil bom službo pri Št. Petru in bom šel, čim bo le mogoče, na učiteljišče. V štirih, najpozneje v petih letih bom tako daleč, da bom lahko zaprosil za kako učiteljsko mesto. Tedaj, Milka, tedaj pride čas, ko boš ti moja in jaz tvoj.« Veselo mu je gledala v lepe, svetle oči. Ali zaskrbelo jo je in je rekla: »Moj Bog, študiran je je draga reč! Tvoj denar pa sem ti jaz vzela. Zdaj moraš pustiti, da ti svoj dolg počasi zvračujem.« »Milka, stori mi to in ne zini nikdar več kaj o tem! Nikdar več ne! Tvoja dolžnost je, da podpiraš svojo mater, ne pa mene.« »Če pa boš v stiski?« »Ne bo hudega. Za začetek imam denarja dovolj, pozneje si bom pa že pomagal. Morda mi kaka sreča nanese cel šop denarja od kjekod — Bog si ga vej!« »Habakuk, ti si mi toliko dobrega storil, jaz pa ti nimam ničesar dati.« »Ti si mi več dala kakor jaz tebi. Kaj boljšega bi si želeti ne bil mogel, kakor si ti, Milka.« »Torej me imaš rad, zelo rad? To mi moraš zmeraj in spet in spet povedati.« Fant se je zresnil, čez nekoliko časa pa je dejal: »Milka, to, da se imava rada, je gotovo in, da si bova zvesta, je tudi gotovo. Zdaj pa ne črhniva ne besede več o tem, dokler se ne bova zvezala pred Bogom in pred ljudmi!« »Habakuk! Zdaj se morava vendar večkrat sniti — tako na samem kakor danes. O čem drugem pa naj se ob takih prilikah meniva kakor o tem, kako se imava rada in kako bova srečna?« »Skrivaj shajati se pač ne smeva.« (Dalje sledi) MALA OZNANILA SLUŽBE Razpisuje m služba or- ganista in cerkovnika. Prednost lina samski, ki rad pomaga pri g» spodarskem delu, aS poročeni, ki je obrtnik. župni jurad Ma>-kole pri Poljčanah. 580 Ofer z dvema osebam« se sprejme. Maiibor, Košaki 40._578 Ofer z dvemi delovnimi močmi se sprejme. M» ribor, Košaki 11. 57« Sprejme se viničar ofer z dvema ali tremi delovnimi močmi. Naslov v upravi lista. _577 Sprejmem majerja. Ja-renina št. 39. 57« Hlapca srednjih let, n»-oženjen, s spričevali, pošten delavec, h kravam in za kmečko dalo, sprejme Plohi, Ptuj, Muršičeva ulica 4. 582 Delavske družine (ofer) z najmanj štirimi delovnimi močmi, brea malih otrok, se sprejmejo za stalno. Oskrb-ništvo Rogoza pri Ho-čah. 540 RAZNO: Pozor! Mostna tehtnic« v prav dobrem stanja se takoj proda. Joaip Kirbis, Vetrinjska 3. __588 Kupim rabljene, doto« ohranjene cevi za voda na turbino, 18 metrar, notranji premer 13 dfl 20 cm. Brezovnik M* tija, posestnik, Poljane, pošta Rečica ob Savinji_581 Cepljeno trs je ln koi» njake prodaja Turia, Modraže, pošta Stn-denice pri Poljčanali _581 Prebivalci Gornje Svet« Kungote in okolle% obiščite trgovino Ivsa Klanjšek pri Gornji Sv. KungotJ! Dobffl boste po zelo niril ceni vsakovrstno bb»> go za obleke, svet« specerijsko blago, naj* boljšo banatsko moki ter zanesljiva poljska in vrtna semena. 54> Zahvala. Podpisana M Iskreno zahvaljuj««* »Karitas« za poSteM izplačilo posmrtnin tac našega domačega stopnika g. Maček A» tona toplo pripor«« čava. Sv. Peter pri M» riboru. Krajnc Mulja, Cafuta Jurij. 674 ■■■■■HHi OGLASI v „Slov. gospodarju* imajo najboljši uspehi BLUZE b vzorčastega delena DAMSKE obleke iz modno karirane tkanine DAMSKA KRILA iz iportno vzor-čaate tkanine DAMSK1 KOSTUMI iz športne tkanine DAMSK£ OBLEKE iz po modre tkanine. Različni kroji DAMSKI PLAŠČI iz Ia toI nenc tkanine CENIKIN VZORC Ljudska posojUnicavCelju ¡lili!1 M ^¡¡Mi''1!1 l^il^lMillSlliBllSil^M!:!: ¡!M;'I: M!!i',!h:iiiliHi:!!-'!l'!!!:!|!|| registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hU nad 4000 članov-posestnlkov z vsem svojim premoženjem Prodam umetni mlin z arondiranim posestvom v Sloveniji radi odsotnosti. Naslov v upravi lista. 584 RAZNO: ■Pišite Se danes po cenik koles, delov ter šivalnih strojev! Šket, Vransko, podružnica Polzela. 459 Kauče, naslonjače, otomane in vse tapetniške izdelke izdeluje solidno »Obnova« F. Novak, Maribor, Jurčičeva ulica 6. 331 Semenski krompir naprodaj. Cu&ko, Partinje, Sv. Jurij v Slov. goricah. 560 Pozor, kmetje! Priporočam vam mnogo vrst dobre in poceni moke. Zamenjam in zmeljem vsakovrstno zrnje, fimigoc Jakob, najemnik, Gamzerjev mlin, Sv. Jurij ob Pesnici. 570 6000 riparia portalis divjaka rozg, za na suho cepiti, so na razpolago. Franc Jauk, pošta Ja-renina. 564 Cepljen trs najboljše vrste prodaja Fuks Franc, trsničar, Janežovski vrh 6, Sv. Urban pri Ptuju. 391 Fižol: cipro, adler, koks, prebran, vsako količino nudi ugodno Kmetijsko društvo, Rečica ob Savinji. 473 Za Veliko noč — obleke, perilo, nogavice, svilene rute, čevlje in vse, kar rabite, dobite najugodneje ln zato kupujte vse potrebščine le v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer 5n fitri-gova. Nakup jajc, mašla, zabele in vseh poljskih pridelkov. 537 Vinsko trsje, korenjake, sadno drevje, sadne divjake, amerikanske ključe in trsne cepiče vam nudimo v rodovitnih sortah in dobri kakovosti. Damo tudi na obroke, pri večjih naročilih popust, zato naročite le pri zanesljivi in priznani trsniei in drevesnici Čeh, Sv. Bol-fank v Slovenskih goricah. 379 Kolesa, bicikle, dirkalne, štrapacne, kromirane, najboljših svetovnih znamk, kakor: Nag, Vic-toria, Gloria, Turnler itd. dobite že od 490 din naprej. Pridite in oglejte si! Ferk Ivo, trgovec, Pesnica pri Mariboru. 518 Vrtnice, nizke, holandske, novejših vrst in barv, deset komadov 60 din. Visoke dveletne komad 15, plezalke vseh barv 6, poljanke 6, elematis 30, vrtne hortenzije 5, mahonije 3, mesečne jagode 50 sadik 20 din ter vsakovrstne cvetlične in zelenjadne sadike in semena razpošilja vrtnarstvo Ivan Jetnec, Maribor, Prešernova ulica. . 528 Jelenova sadna drevesca so vzgojena v mrzlem podnebju. Naročite cenik! A. Jelen, Št.Hj pri Velenju. 116 Mostna esenca, Izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. 368 Novodošli klobuki H angleškega materiala, doma izdelani! Dobite jih po brezkonkurenčnih cenah samo pri Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5. Popravila od 10 do 20 dinarjev. 467 Cepljene trte na običajnih podlagah iz vrst trs-nega izbora nudi I. Trsnlčarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik! 179 Sadno drevje, vzgojeno v ilovnati zemlji, zelo lepo, nudi: Sadjarstvo bratov Dolinšek, nasadi Št. Ilj pri Velenju. 293 MOSTIN mostna esenca za izdelovanje zdrave in jako dobre domače pijače. Steklenica za 150 litrov 20 din. Razpošiljamo tudi po pošti. Drogerija Kane, Maribor. 493 Spomlad! Leto! — Ostanki iz mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, noben kos izpod 2 m, in sicer: Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m prima oxfordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvila za bluze in obleke v izbrani lepi sestavi. Paket serija H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine prosto samo 180 din. Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega suk-na za moško obleko, damski kostum, oziroma plašč, in sicer: Z/l—130.—, Z/2—160,— in Z/3—250.— din zadnji dober kamgarn, isti v modri in črni barvi 275.— din. Cela podloga za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100.— in 120.—. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Trgovcem popust! Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »Iiosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. 432 Za pomladansko zdravljenje pijte Za rek rute! Vse potrebščine dobite ter kupujte le v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova. 536 Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po 20 dinarjev. Drogerija I. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19. 548 ZDRAVILNI C A3 Reg. 2007/32. MALA OZNANILA POSESTVA: Posestvo se takoj proda. Vosek 31, Sv. Marjeta ob Pesnici. 561 Prodam dvostanovajsko hišo s trgovskim loka-lom v Ptuju. Naslov v upravi lista. 565 Mala hišica in 3000 kv. metrov zemlje, 16.000 din, se proda. Kordik Karel, Pekre. 567 Lepo tristanovanjsko hišo prodam. Kolarič Ivan, mizarsko podjetje, Maribor, Tezno, Ptujska št. 187. 571 Priporočamo trgovino Franjo Klanjšek v Mariboru, Glavni trg 21, kjer dobite najcenejše vse vrste manufaktur-nega blaga er gotovih oblek. Istotam so na zalogi zanesljiva poljska in vrtna semena, raznovrstno špecerijsko blago ter prvovrstna banatska moka. 544 Vsakovrstno zlato in srebro kupujem po najvišji ceni. K. Ackermann, Ptuj. 328 Prodam za vsako ceno raznovrstno blago ter tovarniške ostanke. — Martin Gruber, Maribor, Koroška 10. 529 Kreppapir en gros za trgovce najugodneje v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila Maribor in Ptuj. Priporočamo Vam naša odlična poljska in vrfna semena lllllllllllllllllllllllllllllllll! Derdols Maribor Ljubljana prej Uri) anič 527 Klobuke najnovejše fasone, moške a din 42'-, 45'-i.t.d. otroške od din 24'- naprej. Obleke moške in otroške, perilo, kravate, nogavice i.t.d. kupite najugod-419 neje pri ]AKOB LAH Maribor, Glavni trg 2 Za Veliko noč in foirmo kupiš najceneje vsakovrstno blago za moške, ženske in otroške obleke, raznovrstno perilo, krasne svilene robce (najnovejše vzorce!), klobuke, gotove moške in otroške obleke itd. pri tvrdki Kari Jančič Maribor, Aleksandrova cesta 11 Priznano velika izbira! Solidna in točna postrežba! 466 NOGAVICE otroške od 2.50 din, ženske od 5.50 din, moške od 3 din, dalje otroške sandale od 16 din dalje ter vse vrste pletenin iz lastne delavnice priporočam. Velika izbira čipk, vrvic, najceneje T>ri »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24. 568 vzajemna zavarovalnica v ljubljani ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. Brizgalne za vinograde zlOletnim jamstvom povsem ročno delo z uporabo samo prvovrstnega ma-terijala, kupite po najnižjih cenah pri Lovrenc Tomažič Maribor, Sodna ul. 24 Ugodna prilika! Češke Giorgete po 24 din dobite pri Trpinu, Maribor, Vetrinjsba ulica 15. 563 ZA BIRMO! Eotrcam in birmankam priporočam mojo najlepšo svilo od 10 din naprej. Trgovski Dom, Maribor, Aleksandrova cesta 25. 569 Spoštovana gospodinja! Spoštovani gospodar! SREČKO PIIILAR, trgovina z manufak-turnim blagom, Maribor, Gosposka ulica 5 Vas vabi, da sd pred nakupom kakršnekoli obleke brezobvezno ogledate našo zalogo. Mi Vam bomo postregli z lepim, trpežnim in cenenim blagom. TOVARNIŠKI OSTANKI dolgi komadi, brez napak, pripravni za obleke, predpasnike in perilo, so zopet v zalogi Da omogočimo ugoden nakup tudi oddaljenim kupcem, razpošiljamo iste po pošti v sledečih zavitkih: Zavitek št. 1: 16 m močnega kretona za otroške obleke, lepega in močnega druka za predpasnike, trpežnega cefirja za perilo in pralnega delena za ženske obleke. — Zavitek š£ 2.: 4 m posebno močnega pravobarvnega pralnega blaga za žensko obleko in 9—10 m močnega kretona, trpežnega cefirja za perilo in pralnega delena za ženske obleke. — Zavitek št. 3.: 4 m finega volnenega blaga za žensko obleko v najnovejšem vzorcu in lepi modni barvi ter 2 m pralne svile za bluzo in en par svilenih aU dva para navadnih ženskih nogavic. — Zavitek St. 4»: ena moška srajca, ene moške spodnje hlače, ena lepa kravata, dva para trpežnih moških nogavic, dva para ženskih svilenih nogavic, dva para ženskih navadnih nogavic, šest zelo trpežnih žepnih robcev in en naglavni robec. — Zavitek št. 5.: 3.10 m športnega štofa za moško obleko ali ženald kostim in eno lepo kravato ali en par svilenih nogavic. — Vsak navedeni zavitek lahko dobita za izredno nizko ceno 130 din, po poštnem povzetju, poštnine prosto. Pri naročilu več zavitkov naenkrat Vam nudimo še 5% popusta. — VIKTOR MAVRIC, manufaktura, Maribor, Kralja Petra trg 4. 477 Nalivna peresa od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. i 1 1 air s; Icl lOKl t( 11 |> najbolje in najvarneje pri Spodn(ešta(erskl ljudski posojilnici Gosposka ulica 23 f Flilillli^ili Ulico 10. oktobra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: TIskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru