Leto III., štev. 255 V LJubljani, petek dne 27. oktobra 1922 Poštnina pavSa^r***. Posamezna 5tev. slan« 1 Oln izhaja ot» 4 sjutraf. Stane mesečno 10*— Din ca inozemstvo 20— „ Oglasi po tarifo. Uredništvo: UGklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova al. št 54. Telet it 36, Podružnice: Maribor. Barvarska ulicf št L TeL št 22. Celje, Aleksandr. Račun pri pošto, čokov zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 26. oktobra. Kakor pričajo posledice, bil je naj-aalekosežnejši dogodek za gospodarsko življenje v naši državi kronski svet,' ki se je držal meseca avgusta v Ljubljani. Sklepi tega sestanka so prinesli preobrat: brezobziren boj države proti draginji. Do tega časa se je država omejevala na čisto policijske mere za pobijanje draginje. Vse to ni izdalo. Vse je sicer tožilo nad draginjo, toda bilo jih je, ki so imeli tiho radost, ko je ras tla. Vesel je bil izvoznik, ko je padala valuta, ker je toliko lažje prodal, vesel uvoznik, ker je izravnaval sproti cene poprej uvoženega blaga navzgor po najnovejšem padu naše valute, vesel kmet, ker je še več papirja lahko spravil v svojo skrinjo. V tem veselju ni država našla moči, da zlomi «baissi-ste*. Pri tem so ji kamenje metali vsi mnogoštevilni notranji in zunanji sovražniki od federalistov do avtonomi-sždv, od komunistov do odstavljenih grofov. Veleagrarna politika je na ljubljanskem kronskem svetu zadobila odločilni udarec. Končno je prodrla naša trditev, da je dobiček izvoznika in se-Ijaka' ob' visokih cenah le navidezen in da vse, kar on pridobi^ ob umiranju valute, mora kasneje iz istega vzroka tudi izgubiti Kaj pomaga poljedelcu, da je dosegel pretirano ceno, če pa bo jutri zadet z draginjo industrijskih pridelkov in še posebno onih. ki se uvažajo. Nova politika je prinesla že nedvomne uspehe. Ako se bo mogla nadaljevati v dosedanjem pravcu, bodo ti uspehi kmalu občutni do poslednje malenkosti in celo naše življenje se bo polagoma vračalo normalnim razmeram. Ta preobrat ne gre brez potresov in težav. Vlada je to predvidevala in se je' radi velike odgovornosti napram trgovini odločila t a p o t javnosti. Sklenila je, da svojih ukrepov ne prikriva. da se more vsakdo pravočasno ravnati. Ko so nastopile znane intervencije finančnega ministra na borzi, ko se je opustila uvozna carina za žito in mast, ko se je visoko vzdignila izvozna carina, ie vlada vse to storila pred očmi cele javnosti, opozarjajoč interesente, kaj pride. Minister za socijalno politiko Žerjav, ki vodi pro-tidraginjski boj, je po časopisih, s Slanki in razgovori, s komunikeji in inspiriranimi uvodniki vsako akcijo napovedal, da pravočasno odvrne kvarne posledice. Sklicevale so se ankete in pomočnik finančnega ministra Plavšič je vsakemu, ki ga je hotel slišati, povedal, kam hoče privesti dinar. Ko je dinar zrastel vsled tuje špekidacije preko napovedane mere, je vlada zopet povedala, da to z ozirom na ogromne interese izvozne^ trgovine ni v njeni intenciji in dinar se že uravnava po teh izjavah na stabilno stanje, ki ima trajati še preko meseca novembra. A kaj hočemo! Čim je vlada svarila in opominjala, je vesoljni defetistieni svet zagnal krik, češ, kdo ti pa verjame. Kontermina je krepko delovala. Pesimizem in /abavljaštvo sta obvladovala javno mnenje. Vsa opozicija se je norčevala. In tako je prišlo, da je avtonomističnim hudobijam, ki noč in dan samo tuhtajo, kako bi državo ponižale, nasedel marsikateri trgovec in podjetnik. Kunil je, a so cene padle. Po naših poročilih so' te izgube enormne. V vsej državi so velešpekulanti med žrtvami. Mnogi med njimi «o na robu pronada. irusd pa si pomagajo kakor znajo. To so gotovo neprijetni pojavi, ki jih nihče ni želel. In če tudi zadenejo naši stranki nasprotne elemente, mi obžalujemo, da so svarila vlade bila prezrta. A odgovornost za te izgube moramo energično odkloniti. Seveda se ri krogi branijo, kar morejo. Vlado treba vreči, to je prvi cilj. Potem že kako pojde. tako upajo. Vladi nasprotovati in nagajati, kar se da, to je parola. Zato je izvozniačrska stampo, podprla zagrebški kongres in kar je bilo nesoglasij in neprilik. to so z navdušenjem umetno poveličevali tepeni špekulanti. Izvoznicarii prašičev in masti so žrtvovali stotisočt. da omajejo dr. Žerjava in od »Trgovinskega Glasnika* dol do »Slovenskega Naroda* je bilo vse v ognju. Da pri tem ne manjka »Jadranska banka*, to sj -ahko mislimo. Njena vloga bo v kratkem še drusače pojasnjena. Ni nobenega dvoma, da je ona povsod zraven, kjer se slabi državo, da ona podpira vse vrste separatizma, da krepko razdira in podira, ne štedeč poslednje ostanke svojih kopnečih re-'erv. Zanimivo je v vsej tej bitki držanje trgovskega stanu. Nekateri bi trgovcem na vsak način radi vcepili orepri- Razpust angleškega parlamenta London, 26. oktobra. (Izv.) Kralj je danes podpisal dekret, s katerim se raz-pušča parlament. London, 26. oktobra. (Izv.) V svojem včerajšnjem govoru na zborovanju nacionalnih liberalcev je Llovd George obrazložil smernice, ki bodo morale v bodočnosti voditi politiko stranke. Izjavil je med drugim, da mora stranka v prvi vTSti gledati, da ostane politika Anglije naklonjena mirovnim stremljenjem, vendar pa ta politika ne sme biti bojazljiva, ampak energična, zakaj samo od nje je odvisna gospodarska in moralna politična vzpostavitev sveta Treba bo zahtevati tudi. da vlada zmerno ukrepa v mednarodnih zadevah ter bo treba sploh skrbeti za ono politiko, ld je najboljša. To je ona politika, ki bo predstavljala nadaljevanje dosedanje politike. Glede delavske stranke je izja-vil Lloyd George, da je napovedala li-beralni stranki brezobziren boj. Sprejmemo to vojno napoved, je rekel bivši ministrski predsednik, vodili bomo bolj, toda tako, da bodo imeli od tega koristi interesi naroda in države. Vlada ne sme imeti v zdolnji zbornici nobene stranke premočne. Vlada Anglije ne sme biti nikakor orientirana. V vsej Angliji se vrši živahen volilni boj. Med kandidati vlada precejšnja zmeda, tako da so v nekaterih krajih sestavili 4 kandidatske liste, in sicer delavsko, Bonar Lavvovo, Lloj-d Geor-gejevo in Eskijevo. Pravi vzrok tejraz-kosanosti pa je najbrže ta, da se bo skušalo glasove zmernih čimbolj zdrobiti, ker je poleg tega mnogo zmernih tako naperjenih proti Llovd Georgeju, da o kakem sporazumu ne more biti govora Danes popoldne je izdal Bonar Law volilni manifest, ki ga je govoril pred dnevi v izvrševalnem odboru svoje stranke. Ogreva se za negativno politiko in rabi zanimivo frazo: »Ljudje ne vedo, kje so; tako se godi tudi meni!* Fašisti udarijo na Rim KRITIČNA SITUACIJA V ITALIJI. Rim, 26. oktobra, (Tzv.) Vojni minister Soleri je pozval generala Del Buona, enega izmed treh glav fašistovske milice, naj takoj odpotuje k vojski. Razmerje med viado in fašisti, je znatno poostreno. Sirijo se vesti, da namerava^ jo fašisti z oboroženo silo udariti na Rim, ter pregnati vlado. Fašistovski voditelji izjavljajo, da ne dopustijo zase- danja parlamenta Rim, 26. oktobra. (Izv.) Listi poročajo da trajajo pogajanja Gioiittija s fašisti, ki hočejo baje 4 portfelje', dalje. »Tribuna* pozdravlja, da je Mussolini v svojem govoru končno opustil republikanske tendence in se tako približal libe-ralom. Konflikt med Hornu-nifo in Madžarsko Bukarešta, 26. oktobra. (Izv.) Zunanji minister Duca je izjavil v zunanjem parlamentarnem odboru, da bo Rumunlja protestirala pri madžarski vladi radi govora poslanca Szilagyia, ki ga je imel v madžarskem parlamentu ob priliki kronanja rumunskega kralja Vlada je mnenja, da tako sovražni nastopi ne bodo zboljšali položaja med obema državama. Tudi beograjska vlada in praška vlada se bosta pridružili demarši, čas še ni določen. Poslanec Szilagyi je dolžil Rumu-nijo nelojalnega ravnanja z narodnostnimi manjšinami in izjavil, da bo Madžarska skušala na vsak način, če treba tudi z orožjem, zopet osvojiti Sedmograško. Obračun v Atenah Atene, 26. oktobra. (Izv.) Včeraj se je pred preiskovalno komisijo začela obravnava zoper one generale in politike, ki so obtoženi, da so povzročili narodno katastrofo. Prvi se ie branil general Du-smanis, toda za jutri se pričakuje obrambni govor Gunarisa. Aretiran je tudi glavni urednik lista Katimerine, ki je favoriziral evakuacijo Male Azije. Princ Andrej je bil na otoku Krfu aretiran in bo jutri prepeljan v Atene. POVABILO NA ORIENTSKO KONFERENCO. Pariz, 26. oktobra, (Izv.) »Havas* poroča, da sta angleška in francoska vlada izdelali besedilo povabila raznim državam za udeležbo na orlentski mirov ni konferenci. Italija se s predlogi strinja in bo danes odposlala tudi svoja navodila. Sovjetska in bolgarska vlada bosta prejele vabila na konferenco o morskih ožinah. Kakor se čuje, bo ostalo kot mesto konference Lansanne. Francija se tozadevno še ni odločila. Bukarešta, 26. oktobra. (Izv.) Rumun-ska vlada namerava zahtevati na bližnji mirovni konferenci vzpostavitev nevtralnega koridorja med Bolgarijo in Tur- čijo. Kritično stanie v Trakiji London, 26. oktobra. (Izv.) Po vesteh iz Carigrada so Turki o priliki izprazne-vanja Trakije požgali vasi in mesta ter pomorili mnogo Bolgarov. V Ljule Bur-gasu so v grške uniforme oblečeni ban-diti umorili tri ženske. »Daily Telegraph* poroča, da se je v vzhodni Trakiji pojavil resen pokret, ki stremi za avtonomijo Trakije. BELA KUN V ŠVICI? Curih, 26. oktobra. (Izv.) Švicarske oblasti so izdale svojim policijskim uradom naročilo, naj se poišče in aretira bivši predsednik madžarske sovjetske republike Bela Kun, ki se pod imenom Albert Adler skriva v Švici. ANGLIJA VABI AMERIKO NA ORI-JENTSKO KONFERENCO. Pariz, 26. oktobra (Izv.) Angleški zunanji minister lord Curzon je sprejel včeraj amerikanskega poslanika v Londonu in mu izročil v imenu svoje vlade noto, v kateri se predlaga Zedinje-nim državam, naj ne pošljejo na bližnjo orientsko konferenco samo opazovalca, ampak oficielnega zastopnika, ker se mirovna pogodba ki se je sestavila s sodelovanjem Amerike, ne more izpre-meniti brez njenega dovoljenja VPRAŠANJE AVSTRIJSKIH SEKVESTROV. Dunaj, 2e>. oktobra. (Izv.) Na današnji seji narodnega sveta je bilo stavljeno vladi vprašanje sekvestracij posestev avstrijskih državljanov v Jugoslaviji. Interpelacija zahteva, da naj vlada poskrbi, da jugoslovanska vlada drži svoje obveznosti, katere Izhajajo zanjo iz saintger-mainske mirovne pogodbe. ZAGREBŠKI MORILEC SCHROTH ARETIRAN NA DUNAJU. Dunaj, 26. oktobra. (Izv.) Varnostnemu uradu se je posrečilo zasačiti in aretirati dunajskega krojaškega pomočnika Schrotha, ki je v Zagrebu umoril svoja dva tovariša, jih oropal in utekel. Pri zaslišanju je vse priznal. Klerikalci in Nemci v na Češkem NOVI BURNI PRIZORI V PARLAMENTU. — MINISTER STRIBRNT ODKLANJA RAZGOVORE Z OPOZICIJO. KI GA OSEBNO NAPADA. čanje, da je boj zoper draginjo boj proti njim. Kdor ima malo soli, že na prvi hip vidi, da ima država pač druge skrbi kakor škodovati prevažnemu trgovskemu stanu. Nasprotno, ona ga je svarila, naj bo previden. Sicer pa, kdo pa je v tej draginji še mogel trgovati? Ali je naš solidni trgovec s svojimi prihranki sploh še mogel tekmovati? Ne, ne, veletrgovina je bolj in bolj lezla v roke par ljudi, ki so imeli zraven sebe kaso kake banke ali posojilnice, in posegli po njenih milijonih. da kupijo robo za svoj račun. Ko pa je naš mali trgovec zaprosil za kredit, se mu je reklo, da denarja ni. Trgovina je postala privileg nekaterih. In to so oni, ki zdaj kriče. In za njimi kriči in piše vse ono. kar je od njih plačano. Ce je kdo v protidraginjski vojski nevarno obstrelien. ie kriv sam. Ni oa vmes — vsaj ne v znatni meri — gros naše poštene trgovine. Ta trgovina si iz srca želi nazaj normalnih razmer. Sedaj potisnjena nazaj bo potem zopet stopila izdatno na plan. Zato pa je na slabih nogah, če nam prete najnovejši zavezniki narodnih so-cialcev, z agitacijo trgovcev. Tistih par ljudi, ki mislijo, da je vse gospodarsko življenje njih monopol, naj se le jezi m razburja. Mogočna večina naših trgovcev ostaja zvesta našim načelom in z nami vred si želi prav iskreno, da bi cene se čim preje stabilizirale in bi se zopet vrnila ona mirna doba, ko trgovca nobeden ni gledal od strani kakor nekakega oderuha, ampak je v bratski slogi z drugimi stanovi deloval za nar .. in kulturne ideale Tako trgovino — in to le ogromma večina na deželi pa tudi v mestu — bomo vedno podpirali te }o branili krivičnih napadov. Praga, 26. oktobra. (Izv.) Danes se je nadaljevala debata o vladlni izjavi. Poslanec dr. Lodgeman je v imenu nemških nacijonalistov in nemških nacijonalnih socijalistov napadel novi kabinet, da je ostal pri »starem sistemu tlačenja nemškega naroda*. Stališče zastopnikov nemškega naroda je vsied tega jasno in ne bazira na parlamentarni podlagi. Parlament posluje tako, kakor vladi ugaja, (Predsednik Tomašek poživlja govornika k redu.) Ce vojno posojilo in predvojne rente ne bodo izplačane in če ne bodo nemška posestva vrnjena iastnikom, potem je izročen nemški narod na Češkem poginu. Državna uprava, da smotreno žene nemške delavce v pogin. Neizogibno je, da se bodo tlačeni dvignili in da bo tudi inozemstvo vendar sprevidelo, da pariški mirovni pogoji ne drže. (Predsednik zopet pozove govornika k redu.) V teku debate je nato povzel še enkrat besedo zunanji minister dr. Beneš, ter je v polemiki proti slovaškemu poslancu Hlinki pojasnil, da ga je Hlinka približno pred enim letom naprosil, da naj prepusti Javorino Poljski. Hiinka je v odgovoru trdil, da izjava dr. Beneša ni resnična in ga pozival, naj ga toži. Med velikim hrupom ie izjavil: »Ubranili smo se Madžarov In obranili se bomo tudi Cehov!« Ljuto je napadel ministra železnic ki da je pogazil svečane obljub« vlad«, ka ie izjavil dvema poslancema Hllnkove stranke, ki sta hotela pri njem v neki stvari intervenirati, da opozicije ne sprejema. V zbornici je nastal silen hrup, komunisti, Slovaki in Velenemci so Hlinki živahno pritrjevali. Hlinka je le s težavo končal svoj govor. Nato se je javil k besedi železniški «!• nister Stribrnv, ki je izjavil, da Sta bila omenjena poslanca res pri njem. Radi osebnih napadov slovaške ljudske (klerikalne) stranke pa je sklenil, da odpove vse družabne razgovore s temi poslanci. Sledil je velikanski ropot, tako da na« daljnih izvajani ministrovih ni bilo raz«, umetl. Ropot je naraščal in naslednji govornik je moral svoj govor narekovati stenografu v uho. Le polagoma se J«i zbornica pomirila Katastrofalen položaj v Avstriji Dnnaj, 26. oktobra. (Izv.) V vseh bankah se kaže od dne do dne hujša stagnacija Zavodi so prisiljeni odpustiti del svojega uslužbenstva. Danes zjutraj je v neki tukajšnji velebanki skočila uradnica iz strahu, da izgubi službo, iz drugega nadstropja na cesto in obležala mrtva. Tujci se selijo iz mesta; mnog« trgovine so zaprte. Hoteli se praznijo« Vsled spremenjenega položaja pada upanje, da bo Avstrija dobila od Zveza narodov ii zasiguraao mednarodno do« sojile Posojilo za vojne nabave Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Vlada je izročila finančnemu odboru zakonski predlog glede posojila 100 milijonov frankov, katerega dobimo od Francije za vojne nabave. Finančni odbor se bo takoj po svojem konstituiranju bavil s tem predlogom. POLITIČNA SITUACIJA BEOGRADA. Beograd, 26. oktobra (Izv.) Jutri dopoldne se vrnejo ▼ Beograd kralj in vlada Politični položaj je neizpremenjen Zatrjuje se, da hoče Pašič izbegniti formalno krizo. Začetkom novembra bodo pričela med radikalci in demokrati pogajanja za kratek delovni program, po izvršitvi katerega naj bi Be zbornica razpustila ter razpisale volitve. Na podlagi dogovora naj se sedanji kabinet rekonstruira ter vodi volitve. Kumansvfka proslava Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Sinoči je priredila kumanovska občina v hotelu Bristol banket, katerega se je udeležilo 300 oseb: člani vlade s Pašičem na čelu general Panta Gruič, veliko število častnikov, patriarh Dimitrije, češkoslovaško vojno odposlanstvo, poslanci, delegacije raznih pokrajin in mest itd. Ob 20. uri je došel na večerjo kralj s princem Arzenom in generalom Hadžičem. Predsednik kumanovske občine mu je tekom večerje nazdravil, kralj pa se je toplo zahvalil za zdravico. Danes dopoldne je imela vlada v veliki dvorani občinske hiše v Kumanovem sejo, na kateri se je sklenilo postaviti na Ku-manovskem bojišču spomenik padlim junakom. Dalje se je sklenilo, da se poviša že dovoljen kredit 100 tisoč Din za propagando in popularizacijo kumanovske bitke na 300 tisoč Din. Kralj in kraljica sta se danes iz Skoplja vrnila v Beograd, ob 5. uri popoldne je odšel vlak s poslanei, ob 6. uri pa oni z vlado. ODHOD ZASTOPNIKOV VLADE IN PARLAMENTA V PRAGO. Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Davi ob pol 8. so se odpeljali iz beograjskega kolodvora predsednik skupščine ta člani vlade, 65 poslancev in 5 novinarjev k proslavi 4 letnice osvobojenja Češkoslovaške v Prago. poslanci so zastopani vsi parlamentarni klubi, vlado zastopajo ministri Kumanudi, Miladinovid, Omerovič in Pucelj. Izmed novinarjev sta dva iz Beograda, dva iz Zagreba eden pa iz Ljubljane (glavni urednik Virant). INVALIDSKI KONGRES. Beograd, 26. oktobra, (I«.) Dne 28. oktobra se vrši tukaj invaldski kongres, katerega se udeleže invalidi i« vse država. Borza Zagreb, devize: Dunaj 0.(1818 —« 0.0868, Berlin 1.30 — 1.60, Budimpešta 2.35 — 2-65, Bukarešt 43 — 44.50, MIlan 248 — 252, London 272.50 — 277.50, Newyork 61 — 62, Pariz 432.5 — 437A Praga 201 — 204, Švica 1125 — 113S, Varšava 0.70, valate: dolar 59.50 — 60.50 avstr. krone 0.0825 — 0.0875, češke krone 198.50 — 201.50, levi 37.50, funti 267.S — 272.5, franki 427.50 — 432.50, drahme 160, napoleoni 240, marke 1-50, leii 42 — 43.50, švic. franki 1100 — 1110, lire 244 — 246. Beograd, devize: Berlin 1.39, Budimpešta 2a4, Bukarešt 41, Milan 252, London 272.50, Newyork 61, Praga 201, Sofija 42, Švica 1130, Dunaj 0.083. Curih, devize: Berlin 0.125, Newyork 451, London 24.49, Pariz 38.10, Milan 21.70, Praga 17.65, Budimpešta 0.205, Zagreb 2.225, Bukarešta 3.87, Sofija 3.80, Varšava 0.045, Dunaj 0.0073, avstr. krone žig. 0.0078. Berlin, devize: Italija 17.057 - 17.143, London 19.750.50 — 19.849.50, Newyork 444.885 — 447.150, Pariz 30.625 — 30.777 Švica 80.548 — 80.952, Dunaj 578 — 582, Praga 13.989 — 14.061, Budimpešta 175 — 177, Sofija 2977 — 2983. • Zagreb. (Produktna borza) Cen« « kronah za 100 kg. Pšenica 1360 — 1380, koruza 1190 — 1220, oves 1000 — 1020, pisan fižol 1300, be! fižol 1350, pšenična moka št. 0 1900 — 2200, pšenična moka št. 2 1800 — 2100, pšenična moka št 6 1700 — 2000, otrobi 650 — 680. Novi Sad, (Žitna borza, 26. oktobra) Pšenica bačka 330 — 332.50 Din. Ječmen 240 Din, Oves 226 Din, Koruza 170 — 176 Din, Fižol 300 Din. Pšenična moka št 0 475 Din, pšenična moka 2 450 Din, pšenična moka 6 385 Din. ZA NAŠE OBMEJNE HRANILNICE. Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Vsled večkratne intervencije demokratskih in SKS poslancev je obljubil finančni mini« ster znatno pomoč za one naše obmejne hranilnice, ki imajo naložen svoj denar pri Verbandu v Gradcu In katerega bodo sedaj zastopniki Narodne banke zamenjali po sedanjem kurzu, ker bi sicer ta zadruga propadla. Takih hranilnic Je V, državi 27. NOVI DROBIŽ. feograd, 26. oktobra (Izv.) Vlada Je pooblastila finančnega ministra, da sme kovati novce, in sicer novce po 25 para skupno za 12 milijonov dinarjev, dali« za 18 milijonov dinarjev novcev po 5 do 10 para. Minister bo sam odločil, koliko nov. cev po 5 in koliko po 10 para naj da kovatL Novci po 25 para se bodo kova!! iz bakronlka (75 odst. bakra ta 25 odst niklja), novci po 5 in 10 para pa bodo iz garae. Seja višjega šolskega sveta Ljnbljana, 26. oktobra. Uvodoma je predsednik višjega šolskega sveta, g. Bevk obsodil poročevanje o zadnji seli višjega šolskega sveta, ker so se po nekaterih listih (Slovenec - Stra ža - Slov. Narod in Učit. tovariš) javno objavile zadeve, ki bi morale ostati taj-ae. Nato je poročal o tekočih poslih izmed katerih so najvažnejši: Preklic odlokov, s katerimi so se vsled prepičlih postavk v proračunu ukinile zasilne šole, in se je bilo prepovedalo okrajnim šolskim svetom nastavljanje letošnjih učiteljskih maturantov. Vse zasilne šole torej ostanejo in so do malega vsi letošnji maturanti že nameščeni. Katehetske nagrade in nagrade profesorjem za pouk neobveznih predmetov se izplačajo, čim dobi ministrstvo naknadni kredit. Ureditev šolstva ob severni meji lepo napreduje in je upanje, da se dobijo denarna sredstva za nagrade učiteljstvu v teh krajih. — V Libeliče pride zakonski nar Močnik. Ravnatelj Vajda je bil imenovan za inšpektorja v ministrstvu prosvete, kar bo za razvoj našega srednjega šolstva velike važnosti. — Sprevodniki bodo pazili na vedenje potujočih dijakov. — Izdala se je prepoved o pušenju tobaka in obiskovanju gostilen in kavarn po dijakih. Predsednik je na to odgovarjal na interpelaciji kanonika Nadraha glede nekaterih premeščeni na Štajerskem in glede šole za slepe v Kočevju. Na predlog višjega šolskega nadzorni-sa Poljanca bodo imeli učitelji, ki imajo usposobljenostni izpit iz petja in telovadbe prednost pri nameščeniih. Zato bodo oni učitelji, ki po letu 1912 niso napravili usposobljenostnega izpita iz teh predmetov, morali iz petja in telovadbe delati usposobljenostni izpit naknadno, iko bodo hoteli tekmovati s tovariši, ki ze imajo ta izpit. Sprejel se je tudi predlog istega referenta glede izpremembe učnega načrta za prirodopisni pouk na srednji šoli ter glede oddaje službe za telovadnega učitelja na realni gimnaziji v Ptuju. Na novo se razpiše služba za 1. strokovno skupino in za petje ter glasbo na I. deški meščanski šoli v Ljubliani. Učni uspehi na srednjih šolah. Višji šolski nadzornik Wester je poročal o učnih uspehih na srednjih šolah v II. polletju leta 1921/22. Uspehi so v splošnem veliko boljši kakor so bili v I. tečaju. Nad eno tretiino nezadostnih uspehov to je 40.3 odst. izkazuje le še realna gimnazija v Murski Soboti, ki je vendar v primeru s I. polletjem, ko je Imela 67 odst. nezadostnih uspehov lepo "'predovala. Po učnih uspehih zavzemajo: I. mesto gimnazija v škofovih zavodih v St. Vidu, ki ima samo 5.6 odst. nezadostnih uspehov, drugo mesto državna gimnazija v Kranju z 11.3 odst. nezadostnih uspehov, tretje realna gimnazija v Kočevju z 11.9 odst., četrto mesto gimnazija v Ptuju z 12.7 cdst., peto dekliška realna gimnazija in licej v Ljubljani z 12.8 odst., šesto mesto mariborska gimnazija s 13.4 odst., sedmo Ljubljana I. gimnazija s 14.9 odst., osmo mariborska realka s 15.8 odst., deveto realna gimnazija v Ljubljani s 17.8 odst., deseto realna gimnazija v Novem mestu z 20.5 odst., enajsto realka v Ljubljani z 20.9 odst. nezadostnih uspehov, dvanajsto III. realna gimnazija z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Ljubljani z 21 odst., trinajsto mesto Celje, realna gimnazija z 22 odst. Na vseh teh zavodih so uspehi povoljni, ker ni nikjer cela tretjina nezadostnih uspehov. Vzroki slabih uspehov so: Pomanjkanje knjig in tekstov. Slaba obleka in obutev. Dom se premalo briga za napredek, 75 odst. starišev nič ne povprašuje po uspehih. Ena šestina dijakov stanuje izven Ljubljane. Nezadostna predhodna izobrazba. Odprava šolnine, dasi je nevarnost, da se uradnikom, kojih otroci ne uspevajo v šoli, odvzame draginjska doklada za otroke. Nezdravo javno ro-varenje in brezplodno zabavljanje. Prevelika obremenitev dijakov prvega raz- reda, kjer se uče treh jezikov. Družba izpodbija avtoriteto države In ugled profesorjev. Prepogosto Izostajanje iz šole ob podpori starišev. Vpliv javnosti na mladino. Nezadostno znanje slovnice ob vstopu v šolo. Pomanjkanje nadarjenosti. Slabo nadzorstvo dijakov in nezadostna stanovanja. Vožnja po železnicL Visoke cene učnih in leposlovnih knjig. Dijaške gospodinje imajo premalo inteligence in poguma za strogo nadzorstvo dijakov. V splošnem so, kakor kažejo uspehi v Murski Soboti, dijaki s kmetov pridnejši kakor dijaki iz mesta. Denar je vse, vzgoja malo, posebno pri premožnejših slojih... Statistika naših srednjih šol. Vseh srednješolcev je v Sloveniji 5354, med njimi 950 učenk. Vseh razredov in oddelkov je 154. Na vseh gimnazijah je: prvošolcev 1053, drugošolcev 866, tretjcšolcev 691, četrtošolcev 552, petošolcev 338, šesto-šolcev 279, sedmošolcev 218, osmošolcev 205. Skupaj 4202. Na realkah je: prvošolcev 284, drugošolcev 228, tretješolcev 181, četrtošolcev 182, petošolcev 119, še-stošolcev 85 in sedmošolcev 73. Skupaj 1152 med njimi 31 deklic. Razmerje med gimnazijci in realci je 100 : 31. Na 100 gimnazijcev dečkov pride 12.4 odst. deklic. Dovoljeno ie sprejemati v mestih v srednje šolske zavode 10% in do 20% deklic na kmetih. Na realkah je razmerje dečkov in deklic 100 : 4.7%. ških in 145 ženskih, v II. letniku 70 moških in 142 ženskih, v III. letniku je 72 moških in 132 ženskih, v IV. letniku je 79 moških in 188 ženskih. Skupaj 305 moških in 607 žensk Torej 100 : 200, na enega gojenca prideta dve gojenki. Na predlog istega poročevalca sta se izključila 1 učenec I. a razreda realne gimnazije v Novem mestu in en učenec tretjega razreda realne gimnazije s slov. in nemškim učnim jezikom v Ljubljani ter se je ugodilo prošnji za zopetni sprejem enega lokalno izključenega dijaka V. a razreda gimnazije v Ljubljani in enega učenca I. a razreda realne gimnazije v Mariboru, ena prošnja pa se ie zavrnila, ker ni bila vredna zadostnega uvaževanja. Naše ljudske šole. Višji šolski nadzornik Oangl je poročal, da ima v novem šolskem letu 36 učiteljic in 7 učiteljev bolezenski dopust. Ker je tudi pri višjem šolskem nadzorniku g. Oabrščku letošnje leto že 42 bolezenskih dopustov, se bodo predložili vsi spisi nad mesec dni dovoljenih dopustov zdravstvenemu odseku, ki bo odločil, katere učne moči se bodo pozvale k nadpregledu pred komisijo treh zdravnikov. Plačati bodo morali sami tozadevne stroške, ako se jim bo dopust ukinil. Upanje je, da se več učiteljskih moči javi zdravim, v bodoče pa bodo tudi okrajni zdravniki pri dovoljevanju dopustov morali strožje postopati. Na to so se odobrile pridelitve, ki iih je nadzornik Oangl izvedel razven enega slučaja. Tudi so se vzela poročila o raznih drugih tekočih poslih z odobravanjem na znanje. Isti šolski nadzornik je na to izčrpno poroča! o svoji inšpekciji 14 šol v Prekmurju. Ugotovil je, da »prišleki* — nedomačini v Prekmurju težko izhajajo, v splošnem pa da so se razmere na šolskem polju v Prekmurju izdatno izboljšale, osobito v krajih, kjer se preveč ne tolče po učiteljih na shodih in v novinah. Prisostvoval je tudi I. okrajni učiteljski konferenci v Dolnji Lendavi, ki ie izpadla zelo povoljno osobito vsled izbornih referatov okrajnega šolskega nadzornika in referatov Ferdinanda Spiagerja in Julija Kanklerja. Na njegov predlog se izreče priznanje nadz. Jurku in prek. učiteljstvu, ki vse žrtvuje svojemu poklicu. Vseh šol je v njegovem območju 306 na kmetih, 308 v mestih, kjer deluje 564 učiteljev in 771 učiteljic. Skupaj 1545. Vse mladine je 80.507 v začetku in 70.511 ob koncu šolskega leta. Natančnejšo statistiko iz poročila tega nadzornika prinesemo prihodnjič. Na to so bili imenovani Andrej Birsa in Frančiška Zorčeva v Št. Vid pri Stični (zadnji se izroči dekret za drugo šolsko leto), Franc Kogoj za kateheta v Št. Vid nad Ljubljano, katehetska služba na mešč. šolt v Prulah se takoj razpiše. Gustav Lukež se imenuje za nadučitelja v Črnomelj, Avgust Tschinkel je premeščen v Suhor, na šoli v Planini se uvede slovenski učni Jezik s šolskim letom 1922/23. Imenovanja. Imenovani so: za učiteljico v Trbov-Ijah-Vode lika Meško, za nadučiteljico v Ljutomeru Marija Kocuan, za nadučite-lie na Stari cesti Fran Gabrielčič, v Vuč-ji vasi Franc Cvetko, v Vitanju Franc Goleš, pri Sv. Ožbaltu ob Dravi Andrej Visočnik, v Trbonjah Martin Krajnčič, pri Sv. Andražu v Slov goricah Anton Predan, v Št. Janžu pri Dravogradu Ignacij Kaffon, na Polzeli Sottler Martin, za učiteljice pa na Kapli Marija Kadnek. roj. Vučnik, pri Sv. Ožboltu ob Dravi Marija Dugar, v Majšpergu Amalija Ar-mela-širok. v Slovenjgradcu Josip Šer-bec, v Slov. Bistrici Franc Martine in Anton Metlika, na Plešivca Josip Cuček, v Šoštanju Martin Vreček, za nadučiteija na celjski okoliški šoli Fran Voglar. pretil t odstavitvij"o, si je stvar — premislil ter je ostal rajše poverjenik. Članek, na katerega se sklicuje dr. R. v svoji včerajšnji izjavi, je napisal mesec pozneje. Načelstvo JDS je v svoji seji, dne 28. aprila 1919. obžalovalo njegov nastop, ki ga ie dr. Tavčar označil kot »pogreško. katera naj se popravi* Sklenjena je bila drugi dan izjava, ki je omogočila dr. Rav-niharju nekak »časten umik* ... To je torej na kratko zgodovina »državniškega čina*, na katerega bi bil lahko dr. Ravnihar vso j kot mož ponosen, če bi bil cetal dosleden in potegnil — konsekvence. -f- Klerikalno - komunistični osreče-valci Ljubljane so včeraj objavili v svojem oficijelnem glasilu »Slovencu*" manifest »Ljubljanskemu delavnemu ljudstvu*, v katerem naznanjajo, da so osnovali enoten blok. ki naj porazi »zvezo kapitalistov*. Manifest je anonimen. Morda je to znak, da ie ostalo v ljubljanskih blokaših goslovanov stopilo v boj proti plemenskim separatizmom in pripomoglo raz- čiščenju nacijonalne ideologije, ki so jo zmešali reakcijonarii predstavniki vseh partikularizmov v naši narodni politiki.* ,oiiousinJ~y vendarle nekaj sramežljivosti Komu- V Reko pri Laškem se pndeh Roza,^. ^^^ ti Mečevalci na- vajajo v svojem manifestu, je namreč taka zbirka najsijajnejših obljub, da kar čuješ, kako so avguri, ki so to sestavljali, si med seboj nomežikovali: »Za tebe, ljubljansko tele. ki nam verjameš!* Da so se ženirali podpisati svoj apel na nezrelost, je razumljivo. Od slovenske države do vodovoda na Barju je v tem »komunalnem* programu vse. kar bi si mogla poželeti fantazija. Ljubljana postane z blagoslovom Prevzvišenega pravi soeijalr.i, gospodarski, pa tudi financijalni raj. Kajti tudi ta čudež je v komunalnem programu klerikalno - boljševiškega bloka, da se bodo vsi ogromni prevrati v ljubljanski komunalni politiki izvršili s pomočjo — znižanja davkov. Novi odreševalci hočejo namreč odpraviti indirektne davke. Očividno =o se klerikalni kapitalisti s škofom in katoliškimi bankami na čelu obvezili, da bodo pokrivali milijonske deficite. To bi končno ne bilo napačno. Za danes zvečer sklicujejo blokaši »manife-stacijski shod*, na katerem hoče »o proglasiti »listo delavnem ljudstva*. Sinoči so se vršila še zadnja pogaja Seliškar, k sv. Lenartu Janja Šegula, na Vinsko goro Eiiza Ternovic. Samostojni predlogi. G. višii šolski nadzornik Gabršček poroča o načrtu kmetijskouadalievalnih in gospodinjskonadaljevatnih šol, ki se z malimi izpremeinbami sprejme tako kot so ga sestavili veščaki. G. Nadrah predlaga, da naj se zopet dovoli, da smejo učiteljske knjižnice naročati .Slov. Učitelj*. Njegov predlog ie propade!. Ravnatelj Jelene predlaga, da naj ss vsled prevelikega naraščanja ženskih učiteljic prosi ministrstvo, da ukine vsa zasebna učiteljišča. G. Nadrah meni, da bo to izzvalo kulturni boj. Te debate se še udeleže gg. Wester, Poljanec ln Ribnikar, nakar je bil predlog g. Jelenca sprejet. Koncem seje je poročal še za upravno-gospodarskega poročevalca g. Velikorja o predlogih za upokojitev ter o razširitvi raznih šol, nakar je bila seja ob tričetrt na 21. zaključena. ene le + V ogromni zadreg? se sedaj zago varjajo zajednifarii v «Slov. Narodu* proti ugotovitvi, da so zavrgli načelo narodnega jedinstva ter usvojili separatistično teorijo o treh narodih. Brez sape žonglira »Slovenski Narod* s pojmi »narod* in »pleme*, da se ti kar temno dela pred očmi in še avtentična interpretacija avtorja manifesta g. Z. F. v »Jugoslaviji* mu ne vzame korajže. Mesto da bi prosto rekel: Mi ne priznavamo posebnega slovenskega, hrvatskega, srbskega naroda, temveč stojimo na stališču integralnega narodnega jedinstva, se glasilo starejšega dela zajedničarjev izmika za besedo «njedinjenja». Gospodje nja, katerih so se udeležili gg. dr. Jelene, ravnatelj Kralj in dr. Leraež (sami proletarci) in kjer so bile podpisane medsebojne obveze. Komunisti so dali klerikalcem prosto roko v vseh vprašanjih, ki se tičejo klerikalnega pro-graina. Nositelj »delavne liste* bo dr. Peric, ki tvori s svojimi 12 pristaši nekak rapek zveličavnega bloka. Govori se, da bodo blokaši izdajali svoj posebni dnevnik, ki se bo tiskal — v tiskarni Jadranske banke . . . + Dober in umesten odgovor. Zagrebška »RijeČ* piše: »Na demagoški in brezprincipijeini volilni proglar so se zašpekulirali in se'sedaj skuša-1 ljubljanskih »kongresistov* v kate- jo sramežljivo skriti za zastor. Pa se jim ne bo posrečilo. -f- Vedno moramo popravljati razne zavite izjave g. Ravniharja. Včeraj skuša v »Slov. Narodu* ovreči kon-statacijo dria. Kukovca. da so morali demokrati braniti pred dr jem. Ravni-harjem celo suverenost države, ko se je kot poverjenik postavil na stališče, da se ne smo judicirati v imenu kralja. G. Ravnihar sedaj pravi, da je le branil suverenost države proti — samovolji upravnih organov. On da je zahteval zakon mesto naredbe. Še danes čuti zadoščenje, da se je kot organ ministra pravde skušal puntati proti odredbam svojega šefa. Konflikt državne uprave s poverjenikom Rav-niharjem je bil v marcu mesecu 1919. Nikdo ne bo oporekal, da smo takrat imeli v Jugoslaviji kralja, predstavite-lja suverenosti države. Znano je tudi, da je naš parlament bil takrat v svojih prvih početkih in še ni vršil nikake zakonodajne oblasti. Sklepi ministrskega sveta so morali v tisti napol revolucionarni dobi nadomeščati formalne zakone, kakor so jih preje nadomeščali sklepi raznih narodnih vlad. Če rem se govon o »vseh treh narodih naše jugoslovanske nacije* in v katerem zahtevajo ne revizije, temveč »primerne korekture* vidovdanske ustave v cilju »uzakonjenja nedeljivosti Slovenije*, ter nastopajo proti »političnemu komadanju katerega si bodi od treh narodov* — smo se ozrli v naši včerajšnji številki posebno in sa mo zato, ker je ta škandalozni proglas podpisal tudi predsednik jugoslo vanskega sokolskega saveza dr. Ravnihar. Naglasili smo. da jugoslovansko sokolstvo ne pczr.a treh narodov jugoslovanske nacije (kar je v ostalem tudi velika neumnost), temveč da bi ravno sokolstvo moralo brezkompro misno in z apostolsko čistostjo projia-girati misel jugoslovanskega narodnega jedinstva. Nato se jezi današnji »Obzor* in neresnično trdi. da sujo napadli dr. Ravniharja zato. ker kandidira proti demokratom. Naj le kandidira. ali na pod^S' programa, ki je združljiv s sokolsko idejo. Ako nočemo. da se nam sokolstvo prevrže v prazne parade, brez duše in slovanske poštenosti, monmo najostrejše obsodi ti nastop dr. Ravniharja na podla p se je hotel držati g. Ravnihar »zako-1 takega »kongresističnega* programa, na* potem bi bil moral pravzaprav Ko bi bilo v našem sokolstvu prave vztrajati na tem. da se sodbe progla- »kot*, »vednosti ^ d^a s ovan^ gaj0 »• " — cnemkah.) N» •sriitnj* M odgovarja I«, ako la »praU«|a »rtloloa« anamka n odgovor. - Gospodična, začetnica slov. stenografije strojepisja, knjigovodstva, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi vstopiti v službo v Ptuja ali v Mariboru. Na slov v podružnici »Jutra* v Mariboru. 3679 Državni uradnik išče pisarniškega dela za na dom. Ponudbe pod »Zaslužek* na upravo »Jutra*. 3687 Absolvent slov. trgovske šole želi mesta pri kakem denarnem zavodu ali industrijskem podjetju. Vešč popo norna slovenščine in nemščine ter deloma la-ščine in srbohrvaščine. Ponndbe pod »Takoj* na upravo »Jutra*. 3697 Sorsko travo nudi vsako množino Sever & Komp., Ljubljana. \Yolfova ulica št. 12. 3t>71 Zimski damskl plašč, nov, moderni, se proda. Naslov y upravi »Jutra*. 3675 Na stanovanje ln hrano se sprejmeta dva gospoda. Naslov v opravi »Jntra*. 3691 Vlsokoiol.o išče instrukcije v Ljubljani. Predvsem želi sprejeti nižje-šolca. Sprejme tudi mesto domačega učitelja ter je pripravljen dajati osnovane na-ke in podlago za nadaljne študi;e. Naslov pove uprava »Jutra*. 3695 Velika poselska soba se da v najem samici ali vdovi brez otrok, ki bi hotela opravljati majhna domača dela. Naslov : «J. M.», Wol-fova ul. 4 IL 3694 Trgovina antlkvitet Mirko Žager, Daga nlica 13, Zagreb, kupuje in prodaja vse vrste m starinskih stvari. «671 Proda se hlfia v ljubljanski okolici, 20 minut od glavne pošte. Stanovanje z dvema sobama in pritiklinami takoj na razpolago. Ponndbe na upravništvo »Jutra* pod Šifro cVisoko-pritlična*. 3677 Poučuje so angleško, francosko in laSko. Spod. Šiška, Nova ulica 228, 1. nadgtropje. 3689 70.000 S 3686 posodim proti dobrim obre-stim in vknjižbi na prvem mestu, eveDtnelno vstopim kot družabnik v solidno podjetje. Ponudbe pod »Varnost* na upravo »Jutra*. Hladsnl«, 3648 30 let star, se želi seznaniti z gospodično ali vdovo, ki bi imela nekaj premoženja, v svrho ženitve. Pismene ponudbe s sliko na upravoištve »Jntra* pod »Št 1480*. Badi pomanjkanja znanja želi znaoja v svrbo skorajšoj« ženitve značajen, dobro rita-iran samec, prijetne, postavne zunanjosti, uradnik » stalni službi, v prijaznem kraja, > 21- do 30letno, simpatična značajno, zdravo, gospodinj-štreno gospieo z imetkom. Le resne in odgovarjajoč« ponudbe s podatki, po mož' nosti s sliko, pod »Sreče kovač* na upravo »Jutra* d« 31. oktobra. Tajnost častna zadeva. 3682 Priporoča se Ivan Magdič krojač 3692 Ljubljana, Gledališka ulica šl 2. Zimska sezija! Velike množine zimskega blaga ravnokar došle. 84/IV 8. S E. Sfea&erne Bilfiijipe išče velika tvornica špirita. Kompe-tenti morajo biti vešči vsem poslom te stroke. Ponudbe z navedbo zahtevane plače in reference na upravo „Jutra" pod štev. 3680 c«go 4000 K nagrade dobi, ki preskrbi mirni stranki s tremi družinskimi člani stanovanje, obstoječe iz 2 do 3 sob s kubinjo, pritiklinami in, če mogoče, s kopalnico, tudi v novi zgradbi — Cenjene ponudbe je poslati upravi „Jutra" pod „Mirna stranka1'. Turške srečke po 400 zlatih frankov, najboljši, pod mednarodnim jamstvom in mednarodno kontrolo stoječi papirji, igrajo do leta 1974. z vedno večjo gotovostjo, vsako leto šest ŽTebanj z glavnimi dobitki po 400.000 in 200.000 frankov t zlatu in mnogo drugih dobitkov, vsaka srečka zadene, proda samo radi slabe plače državni ursdnik. Pisma pod „Ugodno". poštnoležeče, Ljubljaua. 3690 Suhe gobe in tano kupuje 3670 Sever S Horap., Ljubljana Woltova ulica 12. Odgovorni urednik Fr. BrozovlC. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d, d, y. Liublianl. Pletene jopice! rokavice, nogavice po naj nižjih, cenah w pri A. Sinkovic nasl. K. SOSS « ° Llubllana. Mestni trq 19. Ma eslute lili, Ljiji (Trgovska banka) Podpisani zavod naznanja, da bo z ozirom na sedanje denarne razmere obrestoval začenši s 1. novembrom t. I. stare in nove vloge na knjižice s 5% čistih. Vloge na tekočem računu obrestuje najugodneje, posebno pa vezane vloge proti eno-, tri- in šestmesečni odpovedi. Slovenska eskomptna banka (Trgovska banka)