TRST, sobota 27. oktobra 1956 Leto XII. . Št. 243 (3481) %°KA DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 1'HEDNISTVO: *• 27-338 - St- *- "• - TELEFON 93-*«» IN 94-63« — Poštni predal 559 — OPRAVA: OL. SV FRANČIŠKA it 30 - Tel mai i ori asi- -jo ir **“* V HrtoTTioloS ,225° MU ^ 3WB ~ OCLASI: °“ 8-12'30 ‘n «» 15-1*. - Telefon 37-338 - CENE OGLASOV: L vsak n«' ™(atunZ 8B&— * 1 . Bnantno-upravnl 120, osmrtnic« 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, stritartev* Četrti dahi aemikov ha madžarskem .. beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. ... -----Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 • izdaia ZaložniStvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst » „-----.------------- . ; . . IDRAŠKOVIČ 0 DOGODKIH Nova Namneva vlada nai začne pogaiama na Madžarskem in Poljskem j* umik sovjetskih čet in za povišanje mezd o ultimatu za položitev orožja, ki je potekel sinoči ob 22., so se posamezne skupine še upirale Zahteve pisateljev: prenehanje sovražnosti, umik sovjetskih čet v njihove haze, popolna amnestija in ustanovitev tovarniških delavskih svetov - Dosedanji rezultat borb: na stotine mrtvih in na tisoče ranjenih - «Szapad I\Jep»: Upor je tudi izraz nezadovoljstva delavskega razreda ?° Jkvil 2S' — Opolnoči je budimpeštanski Sli oroži« Ž klJub POiudeniamnestiji za tiste, ki bi polo-* «Pirain 2 l ure’ se v Budimpešti nekatere skupine °®‘jitve u,. adl° J* tudl ■favil' da P°do jutri veljale iste So|dne do in°r danes’ *• J- Policijska ura velja od 15. po- Ob do 10. zjutraj’. l^iMPESTA. 26. *l>oročii ^udimpeštanski radio Publil- ’ d® je predsednik re-»dlou ls*van Doby podpisal )jil( amnestiji, ki bo ve- *le]ej a Vsakogar, ki je bil Polnil Pri uporu in ki bo Čanes Orozie pred 22. uro •»džalSS? komite Stranke izd«x * • delavcev pa je Jo 22 p°ziv upornikom, naj tistio' re. Položijo orožje. Isto-i» k.jila centralni komite, - od° začeli b^a“liu začeli s Sovjetsko Pont-, "bajanja za takojšnji kove s°vjetskih čet v nji- !«, 8a\iaviia centralni komi-‘x Maa- um'k sovjetskih čet k nari0iar?ke «edina podlaga !e »led c 6 Pr>jateljske odno-'ižarsk V^e1sko zvez0 in »mTSSP0. Pravi zatem, da čr- doči odnosi med obe-'elu n,aV-ama temeljili na na-vanja ”easebojnega nevmeša-Pogjj ar dodaja, da se bodo i° tr. )a, začela takoj ko se 0Elas ^ boP' ttPor . Pravi nato, da je tPrtvik pr:Vzr°čil na stotine •Nikon 'n tisoče ranjenih. %dža’ dodaja proglas, ni Poznala take tra- *c Ptojlj^^lbi komite, pravi stihov., na koncu, zahteva u-?« ir„ ev nove vlade narod-** *n P°stavlia s'ede- Nagy naj bo ime-J- 7,»a Predsednika vlade. >tsk0 Cetek pogajanj s So- Cilj zvezo, katerih prvi f!( i 2. bo umik sovjetskih ,3. zj?adžarske,';a ozemlja. *»ti 2.Cetek pogajanj s sindi-®Ud' ?v'sanie mezd. S‘h,P,estanski _ radio je Nnik Udi javil, da je pred-'f!acij0 j e Nagy sprejel de-Nloin delavcev, ki mu je 'h 4 dokument, v kate-Jkv, vaVCl postavljajo 21 za-:sEy .akor javlja radio, je dn°roiil’ da bo najpo-iefta lutri zjutraj sestav-iv)6tsuVa vlada in da bodo C*« N ■ Di °ete zapustile ma-" 1957 0Zem'je do 1. januar- S je baje zahteva- IVW^Vno razpravo proti ^ °brambnemu minila ^ jo «delavske svete ne glede na to K-aterim strankam pripadajo člani teh svetov». Po dveh dneh je danes zopet izšlo glasilo madžarske KP «Szabad Nep», ki v svojem uvodniku piše med drugim: «že tri dni tece kri v deželi. Morali bi govoriti o voditeljih, katerih neodgovorno in zločinsko delovanje je povzročilo ta upor. Morali b’ govoriti o neuspehu našega go-spodarstva, o nesposobnosti in neodgovornosti, ki sta vladali toliko let v vodstvu naše države. O tem bomo govorili prihodnje dni. Toda danes moramo poudariti dejstvo, da sedanji upor ni samo delo protirevolucionarnih elementov, pač pa tudi izraz zagrenjenosti m nezadovoljstva delavskega razreda.» List poziva na mir in dodaja: «Ne gre sedaj 7,a to, da bi dajali obljube,ki naj pomirijo duhove, pač pa da se madžarskemu ljudstvu zagotovi življenje, ki naj bo vredno tega imena.» List piše dalje: «Še moramo pisati o določeni kliki naše partije, ki nas je odtujila od ljudstva. Imenovanje Im-ra Nagyja za ministrskega predsednika, odstavitev Ge-roeja in včerajšnje izjave Im-ra Nagyja ter Janoša Kadar-ja, so pokazale, da smo na pravilni poti. Sedaj je potrebno vzpostaviti red, da se zagotovi oskrba z živili in da se omogoči umik sovjetskih čet iz Budimpešte.)) Položaj nejasen Budimpeštanski. radio je danes ves dan v presledkih pozival tiste, ki se še upirajo, naj položijo orožje. Ob 4.15 zjutraj je radio sporočil, da je vlada odredila splošen napad proti upornikom. Prav tako je vlada odredila, naj se zaprejo vse tovarne in javni uradi. Ob 5.40 pa je radio javil, da_ se splošni napad vladnih čet ugodno razvija. Vsakih pet minut pa je radio pozival prebivalstvo, naj bo mirno. Ob 19 uri je radio opozoril, da je od 15. ure dalje v veljavi policijska ura in da so vse osebe, ki krožijo po ulicah prestolnice v nevarnosti, ker bodo streljali na vsakogar. Pozvali so tudi vse vratarje, naj zaprejo čežna vrata in prepovedo vsakomur vstop. Radio Miskolc pa je nocoj sporočil, da je veliko število zapornikov v bližnjem zaporu Szuhakallo v pokrajini Bor-sod izkoristilo splošno zmedo in zbežalo. Prebivalstvo je bilo opozorjeno, naj jim ne nudi pomoči. Se prej je budimpeštanski čo razvoja položaja prebivalstvu v prestolnici dovoljeno iti danes na ulice med 10. in 15. uro in notranje ministrstvo je v zvezi s tem dalo_ ukaz ravnateljem in nameščencem trgovin z živili, naj ob 10. pridejo na delo, da bo mogoča redna oskrba prebivalstva. Ob 20. uri je radio javil, da so v mestu Szolnok sto kilometrov vzhodno od Budimpešte posamezne oborožene skupine povzročile nerede in razvile prevratno delovanje. Pa se vzpostavi red, so v mestu ustanovili svete delavcev in vojakov. Za predsednika teh svetov je bil imenovan podpolkovnik Ronai. Enote delavskih ili vojaških svetov razorožujejo oborožene upornike s pomočjo delavcev. Pozneje je radio izjavil, da se je v štirih okrajih ob bregu Donave vdalo veliko število upornikov. Četam je radio dal ukaz, naj pustijo, do, mov vsakogar, ki se vda pred 22. uro. Po tej uri bo sleherni odpor zadušen z vso odločnostjo. Radio je tudi pozival, naj se ne strelja na tekom ultimata upornikom je radio javil, da se je 20 kamionov polnih upornikov vdalo oblastem v Budimpešti. V poznejšem opozorilu je napovedovalec izjavil: «Tisti, ki bodo položili orožje pred 22. uro, bodo s tem dokazali, da so se boril za uresničenje svojih pravičnih zahtev. Zato bodo takoi izpuščeni na svobodo. Tisti pa, ki se bodo še dalje borili go preteku roka, ne bode de.ežni nobenega usmiljenje, ker bodo dokazali, da so prijeli za orožje proti oblasti delavskega razreda, ki temelji na zavezništvu delavcev in kmetov«. Ob 21.50 je radio javil, da se je vdalo nadaljnje večje število upornikov, ki so jih takoj izpustili na podlagi dekreta o amnestiji. Avstrijska tiskovna agencija je zanikala vest, da je 200 madžarskih ranjencev prekorači.o avstrijsko mejo in prineslo s seboj 70 mrtvih. A-gencija pojasnjuje, da so v avtoambulanti ki je prišla v Niekelsdorf, bili trije . zdravniki, ki so izjavili, da pripa-drjo skupini upornikov in so prosili pomoč za svoje ranjence Trije zdravniki so izjavili, da je ranjenih 200 mož njihove skupine in 70 jih je bilo ubitih med spopadi ki so bili danes v bližini Magyaro-vara. Izjavili so tudi da nujno potrebujejo pomoč, zlasti pa sanitetni material, živi.'a in krvno plazmo. Agencija pri. pominja, da je avstrijski minister za obrambo sporočil da je «močna skupina upornikov nccoj zasedla obmejno področje med Mag.varovarom in He-gveshalom in se zdi. da pričakuje napad sovjetskih čet«. Agencija dedaja, da je minister izjavil, da je «okoli 22 ranjenih na madžarskem o-zemlju med Hegyeshalom in Magvarovarom. Posebna delegacija je zaprosila avstrijske obmejne oblasti zdravniško pomoč za ranjence; pomoč je bila medtem poslana«. Minister je tudi izjavi.1, da so zaradi nastalega položaja pcslali lahko kompanijo pehote na obmejno področje. Poleg tega sta v pripravljenosti ena kompanija bataljona dunajske garde in ena Komentar Jugopressa- Ne more biti govora o vračanju nazaj (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 26. — Na današnji tiskovni konferenci so se novinarji zanimali za tri aktualna vprašanja: za mnenje pristojnih jugoslovanskih krogov o dogodkih na Poljskem in na Madžarskem ter za položaj, ki je nastal v Severni Afriki zaradi aretacije voditeljev alžirskega osvobodilnega gibanja. ((Osmi plenum CK Poljske združene delavske stranke, na katerem je, kakor je znano, bilo izvoljeno novo vodstvo pod vodstvom Vladislava Gomulke. je sprejel vrsto daljnosežnih sklepov o nadaljnji demokratizaciji življenja v eržavi,« je poudaril Branko Draškovič. «S tem so u-stvarjeni pogoji in možnosti za nov močan polet za razvoj socializma na Poljskem.« Dodal je, da je posebnega pomena dejstvo, da so zadnji dogodki na Poljskem potrdili visoko zavest poljskega delavskega razreda in enotnost delovnega ljudstva.« V zvezi z dogodki na Ma- kompanija motorizirane peho-1 džarskem je Branko Draško- te in prav tako šola za pe- I vič ugotovil: hoto v Emsu * »Izjave in govori predsed- Tunizija se bo odločno uprla napadu francoske irojske Novi spopadi med tunizijskimi in francoskimi četami - Popolna solidarnost z alžirskim ljudstvom • Si Bekkai sestavlja novo maroško vlado - Mulaj Hasan obtožuje Molleta, da ni držal besede PARIZ, 26. — Državni tajnik za muroš-ke in tunizijske zadeve Aiain Savary je odstopil, a Mollet ni ostavke sprejel in je Savaryja zaprosil, naj počaka do seje ministrskega sveta, ki bo v srede. radio sporočil, da je bilo spri- ambulante. 24 minut pred po- PARIZ, 26. — Položaj v Severni Afriki je še vedno zelo napet zaradi stalnih francoskih izzivanj. Na alžirsko-tu-nizijski meji je prišlo do novih spopadov med tunizijskimi in francoskimi četami. To je priznalo tudi francosko vojaško poveljstvo v kratkem poročilu, v katerem govori o nedoločenem številu ranjenih. Tunizijska vlada se je odločno uprla premiku francoskih čet iz Alžira. Ustavodajna skupščina se z resolucijo, s katero izreka popolno solidarnost tunizijskega ljudstva z alžirskim ljudstvom v nje- .. za ~'“°u, revizijo dogovo-e>k: Unan)o trgovino in v )aVo ter odpravo na-G]a . S°sPodarskih načrtih. ,°v htadžarskih sindika-i'8 su?yzava» objavlja da-b s Program zahtev. »javljajo madžarski J: Eijou"1 urnetniki: tal, Za državno varnost, "Osti ’ i. Prenehajo sovraz- V2’ Od V-hjih P°klic sovjetskih enot ». t> °"Ze Ca . “Oftfs- šanje mezd in jr • socialnega skrb- Va0r i 41-j'i »J,®, sporočil budimpe-vctV, c10: je delegacija 'M 4,*y je sprejel Im- Jtji.^t 'ja a iz okraja Bor-?Sjj*stti Ua velikem indu-Sit ^tvl »'dročju ob meji s Jv. mo p tajnik KP za po-kV‘ 'tl i rS°d Rudolf Foel-ii* ,govoril po radiu b'1 žl1 n«i»ZJ*vU: «Nagy je Ni hov, zahteve. Sesta-^lju.a'i j0 Mlado danes po-SU has/1 ziutra) i" bo Na thokr Zah,eve v svoj (1(N nai am- Nagy nas je i ^iij. se Vrnemo na 55V. ..... sporočilo .-v, J z - ‘’agyja ru- mNi -s® v katerehl it,. ko je bilo zaradi tuje intervencije prelite toliko kr- vi imata parlament in vla-1 številki posvetila madžarskin da pravico in dolžnost povedati svoje mišljenje«. Martino je potem poudaril, da varšav. sk' pakt nikakor ne more opravičiti intervencije sovjetskih čet, pa tudi predsednik madžarske v ade ne bi smel zahtevati sovjetske pomoči, ker to ni predvideno v madžarski ustavi. Izjavil je tudi, da italijansko ljudstvo soglasno obsoja kolonialni sistem do dveh narodov, ki sta prispevala toliko plemenitosti k civilizaciji Zahoda. Na koncu je izrazil solidarnost z madžarskim in poljskim ljuastvom ter soža-je za vse tiste, ki so se «tako velikodušno žrtvovali na oltarju svobode in neodvisnosti« Na koncu Martinovega govora so se tudi socialistični pcslanci dvignili v počastitev žrtev madžarskih dogodkov, medtem ko so komunisti sedeli. Ko so poslanci, ki so vlo-ž'l; interpelacijo, odgovarjali ministru Martinu, se je še bolj opazil jarek med obema strankama .evice. Giuliano Pajetta je izjavil, da odgovor ministra Martina ne more zadovoljiti komunistične skupine in se čudil besedam, ki jih je minister ra-b:l nasproti vladi, s katero ima Italija diplomatske odnose. Nato je dejal, da so dogodke v Budimpešti »povzročil tisti, ki so hoteli preprečiti pohod madžarskega ljudstva po poti napredka in poprave neizogibnih napak.« Povsem drugače pa je govoril Lombardi, ki je izrekel strogo sodbo na račun madžarskih vcdite.jev ter izjavil odkrito solidarnost z madžarskimi delavci, «ki se ne bore za povratek režima Hortyja a-li polkovnikov, temveč zato, da odprejo pot socializma k svobodi in demokraciji.« Potem je Lombardi obsočil intervencijo sovjetskih čet, pri kateri ni važno, ali je imela juridično legalnost ali ne, temveč je važno, da je bila to tuja intervencija, ki lahko med drugim tudi .ahko zapelje na stranska pota razvoj socializma na Madžarskem. Brez demokracije in brez svobode ni socializma. Socializem pa ni samo v podržavljenju produkcijskih sredstev, temveč tudi in predvsem v demokratizaciji državnih organov. «Avanti» in »Unita« bosta svoja uvodnika v jutrišnji dogodkom. Čeprav bo tudi v teh dveh uvodnikih opazna različnost stališč obeh strank, se vendar lahko reče, da že oba lista zaostajata za vrednotenjem, ki ga daje dogodkom sam madžareki tisk A. P. Romunska delegacija na Brionih BEOGRAD, 26. — Delegacija romunske vlade in delavske partije je danes po obisku v ladjedelnici «Tretji maj« na Reki, prispela na Brione, kjer sta delegacijo pozdravila E. Kardelj in Koča Popovič. Jutri se bodo na Brionih nadaljevali romunsko-jugoslovanski razgovori, ki so se pričeli v Beogradu. BEOGRAD, 26. — Na podlagi sporazuma o posebnih dobavah se bo sredi novembra sestala v Rimu mešana jugo-slovansko-italijanska komisija, ki bo proučila težave, ki ovirajo dobavo industrijske opreme in materiala za rekonstrukcijo, ki ga ima Jugoslavija dobiti na podlagi sporazuma v vrednosti 60 milijonov dolarjev. govi slavni borbi, odločno »upira napadu francoske vojske, ki krši tunizijsko suverenost in ozemlje«. Danes popoldne so tunizijski civilisti in vojaki postavili na cesti blizu Tunisa barikade iz kamenja in ustavili francosko kolono vozil. Prišla so francoska ojačenja in sledil je spopad. Na tunizijski strahi izjavljajo, da je bilo osem ranjenih, in sicer dva francoska vojaka in šest tunizijskih civilistov. Francoski opolnomočeni minister Gil-let in polkovnik Bernachit sta imela s tem v zvezi razgovor z Burgibo. V ustavodajni skupščini je Burgiba, ko je govoril o splošni politiki, izjavil; «Tunizij-sko-maroška pogodba bo sklenjena za 20 let na konferenci, ki bo v Maroku.« Skupščina je sklenitev pogodbe odobrila. V Maroku, kjer je vlada odstopila, je tudi veliko razburjenje, in tudi danes so »e nadaljevale represalije proti francoskemu prebivalstvu, čeprav v manjši smeri. Danes so bili ubiti drugi trije Francozi. Povsod pa se nadaljuje zažiganje francoskih posestev. Maroški sultan je dal nalogo Si Befckaiu, naj sestavi novo vlado in ta je izjavil, da upa, da bo predložil seznam novih ministrov že nocoj. Maroški prestolonaslednik Mulaj Hasan je neki francoski tiskovni agenciji' izjavil, da «nasprotno s tem, kar zatrjuje Mollet, ni sultan dobil nobenega svečanega opozorila francoske vlade glede njegovih stikov z alžirsko osvobodilno fronto« Dodal je, da ga je predsednik francoske vlade osebno povabil, naj spremlja v Pariz voditelje alžirske osvobodilne fronte, s katerimi bi se želel razgovarjati. Mollet ga je baje obvestil, da je že imel. stike z voditelji te fronte. V Alžiru pa so se začeli množiti napadi in sabotažna dejanja na vsem ozemlju. Francoske oblasti nadaljujejo zasliševanje aretiranih voditeljev in proučevanj« zaplenjenih dokumentov. Kairski radio pa je objavil sledeče sporočilo: »Voditelji alžirskega upora so iineli v nekem kraju v Alžiru izreden kongres zaradi aretacije petih voditeljev osvobodilne fronte in so sprejeli sledeče sklepe: 1, Aretacija petih voditeljev ne bo vplivala na potek vojaških operacij in tudi ne na politične zahteve. 2. Kongres je sklenil nadaljevati borbo do skrajnosti do končne častne zmage. 3. Naši cilji ostanejo nespremenjeni: neodvisnost Alžira, izpustitev vseh zaprtih, pogajanja med Francijo in začasno alžirsko vlado, preden se sklene konec sovražnosti. 4. Kongres izroča arabskim in svobodoljubnim državam skrb. da bdijo nad življenjem in varnostjo aretiranih voditeljev. Alžirska stvar ni samo arabska zadeva, pač pa zadeva sveta in človeštva.« Mednarodna zveza arabskih sindikatov je tudi sklenila razglasiti splošno 24-urno protestno stavko v vsem arabskem sčetu za nedeljo zaradi »piratske ugrabitve« petih alžirskih voditeljev. V New Yorku pa je francoski predstavnik danes formalno za hteval, naj Varnostni svet proučuje na svojem prihod njem zasedanju vprašanje «vojaške pomoči, ki jo egiptovska vlada nudi upornikom v Alžiru«. Glavni odbor PSDI zaseda danes RIM. 26. -- Jutri se bo sestal glavni odbor PSDI, danes pa so se zbrali člani vodstva, da pripravijo jutrišnje zasedanje. Vodstvo je najpre odobrilo resolucijo, ki pozdravlja poljske in madžarske delavce «katerih herojsaa borba za socialistično demokracijo. svobodo in nacionalno neodvisnost pomeni začetek spiošnega upora vseh narodov, ki jih tlači totalitarizem«. Resolucija nato izraža tudi gorčenje italijanskih delavcev zaradi intervencije tuje vojske proti volji za osvoboditev madžarskega ljudstva. Potem je govori. Matteo Matteotti, ki .ie nakazal smernice poročila, ki ga bo imel jutri v začeh ku zasedanja glavnega odbora, ki bo razpravljal o vprašanju socialistične enotnosti. Mattel tti bo predložil tudi imena kandidatov za predstavnike PSDI v paritetni komisiji za socialistično združitev. Za Matteottijem je govoril Saragat, ki je po sestanku v razgovoru z novinarji povedal. da je ponovno poudaril stališče, po katerem mora priti do soeia istične enotnosti na taki osnovi, aa bo deležna zaupanja dežele. Cim bolj se postavlja problem v okviru alternative, je dejal Saragat. toliko bolj je naša dolžnost, da postavimo pred delavski razred in pred državo socialistično in demokratično alter- k . ■ ■ ■ nativo. Ni pa hotel govoriti o tem, o čemer se je razgo-varja. včeraj z Nennijem; de-jai je, da je bil to zaupen razgovor. Vendar se je dalo razumeti, da je prikazal Nen-niju nujnost, da se postavi socialistična alternativa na jasno podlago Zdi se, da je pa Nenni Saragatu odgovoril, da b; bilo prav, če bi se nekoliko prenehala razbrzdana an-tikomunisticna gonja »Giusti-zie« ter odgovornih voditeljev PSDI. Za Saragatcm je govoril Tre-ves, pripadnik desnice v PSDI, ki se je celo zavzema.1 za to da bi se o socialistični zdiužitvi niti ne govorilo do sklepov kongresa PSI. V imenu levice je govoril Faravelli, k' je sicer potrdil svoje popolno nasprotovanje komunističnim načelom, toda dejal je. da morajo socialisti razčistiti svoje stališče ne .e do komunistov temveč do KD, ki se vedno hitreje pomika proti integralizmu, kot je to pokazal tudi kongres v Tri-dentu- PSDI mora tudi pojasniti svoje stališče do vlade. ki dokazuje, da se ne drži programa, na podlagi katerega je bila sestavljena. nika vlade Nagyja, prvega tajnika CK Stranke madžarskih delavcev Janoša Radarja, dajejo slike dogodkov, ki so se odigrali v Budimpešti, in osnovne vzroke, ki so povzročili te č ogodke. Iz teh izjav se vidi, da je to, kar ima današnje vodstvo za potrebno ukreniti, na liniji zahtev širokih množic.« Na vprašanje, kako gleda na intervencijo sovjetskih čet na Madžarskem, je Draškovič odgovoril; »Ce bi se pravočasno upoštevali vzroki, ki to privedli do tragičnih dogodkov v Budimpešti, smo prepričani, da čo teh dogodkov ne bi prišlo.« Draškovič je zavrnil vsak nadaljnji komentar v zvezi z intervencijo sovjetskih čet. Zatem je Draškovič izjavil, da je aretacija petih voditeljev alžirskega osvobodilnega gibanja povzročila upravičeno vzneinirjenost v rve^ovni javnosti in da ta postopek lahko samo ovira rešitev al-žireko-francoskih odnosov. Jugopress objavlja Komentar o dogodkih na Poljskem in Madžarskem in pripominja, da ti dogodki prehajajo okvir teh čveh držav. Sedanji dogodki v teh dveh diža-vah potrjujejo, kako močna In pravilna je bila orientacija 20. kongresa KP SZ in kako so brezizgledni vsi odpori proti demokratizaciji socialistične prakse. Program političnih in gospodarskih sprememb, ki jih je sprejel osmi plenum Poljske združene delavske stranke in napovedani ukrepi za demokratizacijo na Madžarskem, so v sklaču s splošnimi zahtevami, ki so prišle posebno do izraza v obeh državah. V teh spremembah vidijo delavske množice obeh držav perspektive pozitivnega razvoja, v prvi vrsti perspektive demokratizacije partijskega, državnega in družbenega življenja, ki je edina mogoča pot za u-spešno socialistično izgradnjo. Nedvomno je, da niti na Madžarskem niti na Poljskem ne more biti govora o vračanju nazaj. Jugoslovanska javnost s posebnim zanimanjem gleda na Osia^.cii, nurz osmega plenu-ma CK poljske partije v smeri demokratizacije. V zvezi s tem se poudarja, da so sklepi, ki so bili sprejeti te dni v Varšavi, ne morejo pojasnjevati kot mehanično kopiranje določenih novih vzorcev od zunaj in kot ustoličenje določene nove teorije in šablon namesto stare, ki je bila zavržena. Ni dvoma, zaključuje Jugopress. da so konstruktivne koncepcije 20. kongresa KP SZ bile splošen okvir, v katerem so na Poljskem prišle do izraza demokratične socialistične sile. Tako se pričakuje, ca bo pozitiven notranji razvoj na Poljskem in tisto, ki se pričakuje na Madžarskem, lahko samo ugodno deloval na krepitev sodelovanja in poglobitev odnosov Spychalski o jamstvu SZ za meje Poljske Odhod Gomulke v Moskvo odložen za dva dni VARŠAVA, 26. V pro-iko ostavko vseh članov iz-glasu poljski vojski poziva no-1 vršnega odbora stranke tega vi načelnik političnega oddel- področja, ker odbor ni podpi- V I u nizi ji in Maroku so bili zadnje dni hudi neredi med protesti zaradi aretacije petih alžirskih voditeljev. Slika kaže avtomobil, ki so ga demonstranti zažgali v Tunisu ka v vojski general Spychal-ski častnike in vojake, naj «o. stanejo zvesti poljsko-sovjet-skemu zavezništvu, ki je jamstvo za ozemeljsko nedotakljivost Poljske in za njene meje na Odri in Nisi«. Varšavski radio je sinoči v svojem komentarju med drugim poudaril- «Zavedati se mi ramo, da ZDA in Velika Britanija podpirata Zahodno Nemčijo. Naše meje na Odri in Nisi je zajamčila in jamči Sovjetska zveza. Razumeti mo. ramo, da je naše zavezništvo s Sovjetsko zvezo jamstvo za naše zahodne meje in tudi če ne moremo pokazati g.o-h< kega prijateljstva do Sovjetske zveze, nas morata zdrava pamet in logična analiza dejstev po našem političnem položaju pripraviti do tega, da se strogo držimo zavezništva s Sovjetsko zvezo. Seveda mora to zavezništvo temeljiti na brezpogojni suverenosti naie države, na neodvisni zunanji in gospodarski politiki. Vse kaže, da je Sovjetska zveza razumela spremembe. ki so nastale v naši deželi in jih je pozitivno ocenila«. Agencija PAP je sinoči tudi sporočila, da se pričakuje, da se bodo sovjetske čete danes vrnile na svoje položaje. Medtem javljajo, da poljska delegacija ki jo bosta vodila Gomulka in Cyrankiewicz, ne bo odpotovala danes v Moskvo. kakor je bilo določeno. Odhod je bil odložen za e-den ali 2 dni. S tem v zvezi izjavljajo, da niso nastale nikake težave s sovjetske strani, pač pa da želi centralni komite Poljske delavke stranke naglo razširiti še v ostale kraje spremembe, kakršne so bile v vodilnih krogih v Varšavi. Današnji poljski listi pišejo o številnih zborovanjih centralnih komitejev KP v večjih mestih. V Krakovu je centralni komite sprejel ostavko prvega tajnika Brodzinskega in prav ta- ral težnje po demokratizaciji. Spopadi v Singapuru SINGAPUR, 26. — Sinoči in danes so se dogodili v Singapuru hudi neredi. Včeraj je bil med neredi 1 mrtev in 17 ranjenih, danes pa 4 mrtvi in 26 ranjenih Med ranjenimi je 13 policijskih agentov in 4 vojaki. Policija je aretirala 37 ljudi. Do neredov je prišlo, ko je policija s silo izgnala iz dveh kitajskih šol 2000 študentov, ki so soli okupirali, ker so britanske kolonijske oblasti pred dnevi aretirale 7 kitajskih študentov pod obtožbo komunističnega delovanja. Študentje -o se spopadli s policijo, ki je nanje streljala, že od sinoči je v veljavi policijska ura. Na pomoč so poklicali tudi policijska ojačanja iz Malaje. Oblasti so odredile, naj bodo v tej koloniji do nadaljnjega zaprte vse kitajske šole, ter so pozvale evropsko prebivalstvo, naj ne hodi na ulice. V Singapuru, ki šteje milijon 200 tisoč prebivalcev, je 80 odstotkov Kitajcev. Britanske čete so zavzele številne strateške točke na otoku, na katerem je Singapur. Nad otokom nizko letajo policijski helikopterji ter bombna letala britanskega letalstva. Po ulicah pa krožijo oklepni avtomobili. Policija je ob nodpori angleških vojaških oddelkov osemkrat streljala proti demonstrantom. Nastopili so tudi helikopterji, ki so metali solzilne bombe po ulicah, kjer je prišlo do spopadov. Medtem je več tisoč delavcev začelo stavko, da podprejo protestno gibanje študentov. Povečalo se je tudi število napadov na evropsko prebivalstvo. Več avtomobilov je bilo zažganih. med socialističnimi državami in na mednarodno sodelovanje sploh. B. B. Na Zahodu hujskajo In »proučujejo* položaj WASHUNGTON, 26. — Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da se ZDA sedaj posvetujejo z določenim številom prijateljskih držav, med katerimi sta Francija in Velika Britanija, o možnosti in umestnosti predložitve položaja na Madžarskem v proučitev Združenim narodom. ' Na vprašanje ali je navzočnost sovjetskih čet na Madžarskem zakonita, je predstavnik odgovoril, da prav to vprašanje sedaj proučujejo. Glede govoric, da ZDA nameravajo protestirati pri sovjetski vladi zaradi dogodkov na Madžarskem, je predstavnik odgovoril, da na to vprašanje ne more odgovoriti. Tudi v Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da je »angleška vlada v stiku s svojimi zavezniki glede položaja na Madžarskem«. Sporočil je tudi, da se je včeraj popoldne zbrala pred poslopjem angleškega poslaništva v Budimpešti množica dva tisoč demonstrantov, ki so nosili madžarske zastave in peli madžarsko himno. Britanski minister Leslie Fry je sprejel delegacijo 50 oseb. Delegati so mu izjavili: 1. Da so se povsem mirne manifestacije spremenile v krvave boje, ker so sile varnostne policije »neupravičeno« streljale proti manifestantom. 2. Da varšavska pogodba določa sovjetsko pomoč samo v primeru zunanjega napada, 3. Da so madžarski dogodki notranja zadeva. Zaradi tega je delegacija zahtevala, naj se zadeva predloži OZN, zato da prenehajo boji. Predstavnik Foreign Officea je tudi izjavil, da je angleški minister v Budimpešti poslal precej protislovno poročilo, ki pravi, da so »sovjetski tanki na trgu parlamenta v Budimpešti streljali na množico, pri čemer je bilo več sto žrtev«. Poročilo zatrjuje tudi, da se madžarska vojska ni udeležila akcije pri zatiranju upora. Dalje je predstavnik izjavil, da je množica kljub nastopu sovjetskih tankov te tanke obkolila m jih razorožila. Omenjeno poročilo, ki so ga čo-bili včeraj opolnoči, javlja tudi, da se «mesto zdi mirno«, toda ogromna množica kroži dezorganizirana po ulicah. Francoski zunanji minister Pineau, čigar vlada vneto zatira Alžirce, je izjavil med drugim: «Sovjetska vlada je napravila veliko politično napako, ko je uporabljala tanke za uničenje madžarskih delavcev. Nevarno bi bilo zatrjevati, da mora Zahod zamenjati Sovjetsko zvezo na Poljskem in Mačžar-skem, ker bi se lahko spravila v nevarnost sedanja demokratizacija« «Gotovo, je previdno pripomnil Pineau, obstajajo v svetu in v komunističnih strankah tendence po neodvisnosti. Toda napaka bi bila, misliti da bi te stranke pie-nehale biti komunistične. Francija noče zavzeti »tališča o tem, kar se dogaja v vzhodnih državah. Vendar pa lahko brez političnih pogojev pomagamo našim prijateljem na tamkajšnjih področjih, da premagajo svoje gospodarske težave in da z zboljšanjem kulturnih odnoeov širimo tam ideje, ki so naše.« Kar se tiče vesti, da so bile zahodne vlade pozvane, naj posredujejo pri OZN proti uporabi sovjetskih čet na Madžarskem, je Pineau izjavil, da je francoska vlada pripravljena stopiti v stik z britansko in ameriško vlado, da se to vprašanje pocrobno prouči. Iz Madrida poročajo, da bo španska Francova vlada protestirala pri OZN zaradi nastopa sovjetskih čet na Madžarskem. Francozi širijo aiarmamne vesti o Jordaniji AMAN, 26. — V Parizu in v Tel Avivu so danes nenadoma razširili vesti, da je bil kralj Husein ubit in da so v Jordanijo vkorakale iraške čete, zato da «nujno intervenirajo, preden se Jordanija v celoti vključi v arabski blok, ki ga vodi Egipt«. To vest je potrdil celo predstavnik francoskega zunanjega ministrstva v Parizu. Kralj Plusein pa je nocoj v Amanu sprejel novinarje in izjavil, da oblasti skušajo ugotoviti, od kod izhajajo vesti o njegovi smrti. Med drugim je izjavil: «Mislim, da te vesti prihajajo iz izraelskih in francoskih virov.« Husein se je danes razgo-varjal s političnimi voditelji o sestavi nove vlade na podlagi izida novih volitev. Predsednik vlade je danes podal ostavko vlade. Egiptovski predstavnik pa je sporočil, da je bil za po-veljnika enotn© egiptovske, jordanske in sirske vojske imenovan egiptovski poveljnik oboroženih sil general Hakim Amer. VREME VČERAJ Naj višja temperatura 18.6, rvaj-nižja 14, ob 17. uri 16, zračni tlak 1011.3 pada. veter 9 km, vlaga 85 odst.. 1,7 mm padavin, nebo pooblačeno. mori e mirno, temperatura morja 18,4. Danes, SOBOTA. 27. oktobra Sabina, moč.. Srebra Sonce vzide ob 6 37 m10z|3 Luna 17,00. Dolžina dneva 10.2J. u vzide ob 24.00 in zatone Jutri. NEDELJA, 2«. oj**« Simon in Juda, ap.. Mila S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA OBČINSKI SVET SPREJEL SKLEP o izplačilu doklade uslužbencem ACEGAT Josipa Cuka ni več Obširna razprava o razmerah v podjetju /Milili AT - Začasno zavrnjen predlog n pooblastilih občinskemu odboru - Številne interpelacije svetovalcev Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je odbornik Gridelli, ki odgovarja za ACEGAT, predložil sklep o izpla Čilu dok.ade za menzo usluž bencem ACEGAT. Odbornik Gridelli je dejal, da je odbor sprejel predlog upravne komisije ACEGAT, da se izplača uslužbencem 2080 lir mesečne doklade za menzo in 10.000 lir enkratnega izplačila (una tar,tlim) vsem us.už bencem na račun zaostankov. Za izplačilo te doklade bo ACEGAT plačala 93 milijon >v lir, kar bo še bolj povečale primanjkljaj tega podjetja. Odbornik je pripomnil, da bodo nove stroške krili z zmanjšanjem stroškov drugih postavk al: pa s povišanjem nekaterih tarif. Sicer pa bodo o tem vprašanju bc-j obširno govorili v okviru proračuna podjetja ACEGAT za leto 1957. Del stroškov, ki jih bodo imeli za izplačilo letošnje doklade in za enkratno izpl‘ačilo 10.000 lir vsakemu uslužbencu, bodo krili z višjimi dohod, ki, ki jih je imelo podjetje _e-tos, del pa bodo vključili v stroške za prihodnje leto. Sklep, ki je bil soglasno sprejet, je izzval obširno razpravo predstavnikov vseh skupin v občinskem svetu. Komunistični svetovalec Muslin je poudaril, da mora občinski svet priznati uslužbencem A-CEGAT njihovo potrpežljivost pri razgovorih z upravno ko-m’sijo, ker b; jim mora.i izplačati doklado že pred nekaj meseci. Hkrati pa je povedal, da us’užbenci niso zahtevali vsega, kar jim je pripadalo in da so se zadovoljili z manjšo doklado, kot jo predpisuje vsedržavna pogodba za uslužbence občinskih ustanov. Svetovalec Morelli (MSI) pa je vprašal, če je res, da namerava prefektura imenovati komisarja pri podjetju ACEGAT. Republikanski svetovalec Geppi je vprašal odbor, kje bodo vzeli 92 milijonov lir. Dejal je, da obstajata samo dve možnosti da krije stroške občina ali pa da povišajo tarife. Svetovalec profesor Lonza CPSDI) je opozoril na nevarnost, da se da krivda za mo-ribitno povišanje tarif uslužr bencem, češ da zahtevajo previsoke prejemke. Dejal je, da se to ne sme zgoditi in da imajo uslužbenci pravico do vseh prejemkov, ki jim jih zagotavljajo vsedržavne in krajevne pogodbe.Glede visokega primanjkljaja, ki ga beleži podjetje ACEGAT, pa je prof. Lonza poudaril, da je ta primanjkljaj nastal predvsem zaradi obnove voznega parka in drugih industrijskih naprav podjetja, da je upravna komisija do sedaj dobro delovala in da ni res, da je primanjkljaj nastal zaradi visokih plač uslužbencev. Nato pa je poudaril, da bi komisarska uprava škodovala gospodarstvu podjetja in ugledu občinskega sveta, ki ima oolz-nost, da to podjetje neposredno nadzoruje, Nadalje sta govorila svetovalca Origone (PNM) in dr. Agneletto (SDZ), ki sta izjavila, da bosta glasovala za predloženi sklep. , , . Zadnji je govoril svetovalec Petronio (USI), ki je poudaril, da bosta svetovalca Neodvisne socialistične zveze glasovala za sklep, da se s tem priznajo zahteve uslužbencev podjetja ACEGAT. Nato je opozoril, da mora občinski svet pravilno proučiti vprašanje primanjkljaja podjetja, da ne bo delovno prebivalstvo plačalo vse večje stroske, ki jih ima podjetje zaradi povečanja stroškov za osebje. V odgovoru je odbornik Gridelli ponovil nekatere svoje izjave, ki jih je dal ob pred-ložitvi sklepa in izjavil, da mu ni nič znano, da bi kdo mislil na imenovanje prefek-turnega komisarja v podjetju ACEGAT. Podžupan Dulci pa je predložil v odobritev sklep o pooblastilih odboru, da rešuje razna vprašanja v imenu občinskega sveta. Prof. Dulci je utemeljil ta sklep, čes da je občinski svet preobremenjen z delom in da nima casa razpravljati in reševati vsa manjša vprašanja, ki čakajo mesece in mesece na rešitev. Tega mnenja pa ni bila večina svetovalcev, ki so v razpravi izrazili svoje dvome glede tega pooblastila odboru. Svetovalci leve in desne opozicije so dejali, da ni mogoče dovoliti odboru, da sam odloča o pogodbah do 5 milijonov lir vrednosti, da mu m mogoče prepustiti odločanja o tožbah in prizivih občinske uprave in dejali, da je treba predlog spremeniti. Zato je komunistični svetovalec Pogassi predlagal, naj se sestanejo predstavniki vseh skupin in naj določijo, o katerih vprašanjih lahko odbor odloča sam. ne da bi jih predložil občinskemu svetu v prehodno odobritev. Zupan Bartoli je zaprosil svetovalce, naj predložijo svoje predloge in sporočil. da bodo o tem P*"e“" logu razpravljali na prihodnji seji. S tem je bil odborov predlog začasno zavrnjen. Nato je podžupan prof. Dulci predložil še predlog sklepa o mehanizaciji računovodskega oddelka, ker bodo s tem prihranili na stroških in na osebju. Sklep je bil soglae-no sprejet. V začetku seje so bila postavljena številna vprašanja. Svetovalec Radich (KP) je zahteval, naj odbor posreduje, da ne bodo delavci Živilske industrija iu neki plače- vali zdravniškega pregleda, ki ga coloča zakon o zaposlitvi teh delavcev. Ti delavci morajo plačati za vsak zdrav- niški pregled 480 lir. Sveto-Weisn valka Weisp (KP) je zahtevala popravilo Lonjerske ceste, ki je v obupnem stanju. Nadalje so komunistični svetovalci Burlo, Braun in Cala-bria zahtevali več dnevnih voženj na avtobusni progi, ki pelje v Rovte, popravilo cest na Kolonji, boljše čiščenje cest in ulic na Kolonkovcu, kjer so občinske hiše zasilnih stanovanj, ustanovitev avtobusne ali filobusne proge do teh hiš, ureditev pločnikov, namestitev javnega telefona na tem področju in ureditev dimnikov omenjenih hiš. Svetovalec Calabria je opozoril tudi na vprašanje uslužbencev Rdečega križa, ki grozijo s stavko, če osrecnje ravnateljstvo v Rimu ne bo »prejelo njillivih upravičenih za- htev. Dejal je, da je dolžnost) pogajanjih. ca do delavcev. To pa je šele začetek cele vrste sindikalnih nastopov te stroke, ki bodo sledili prihodnji teden, če delodajalec ne bo spremenil svojega ravnanja do delavcev in njihovih zastopnikov. Tako sta sklenili obe sindikalni organizaciji omenjene stroke na zborovanju delavcev ladjedelnice Sv. Justa, ki je bilo 25. t.m. Delavci v tej ladjedelnici s-o zelo ogorčeni, ker delodajalec hoče uveljaviti policijske metode v odnosih do delavcev. Poleg tega je razburjenje še večje, ker je delodajalec neupravičeno odredil disciplinske ukrepe proti nekaterim delavcem ,ki so v očitnem nasprotju s sedanjimi predpisi. Sindikalni zastopniki so hoteli s pogajanji urediti vi-o zadevo, toda delodajalec trmasto vztraja pri svojem odklonilnem stališču in sploh noče slišati o občinskega odbora, da se zanima za uslužbence RK, ki vršijo tako človečansko službo v korist celotnega prebivalstva. Zupan Bartoli je odgovoril, da se bodo zanimali za zadevo. Svetovalec Agneletto je opozoril občinski odbor na stalno naraščanje prodajnih cen blaga na drobno. Zato je zahteval posredovanje odbora. Bartoli je izjavil, ca bo odbor predložil v javno razpravo občinskemu svetu celotno vprašanje cen in nadzorstva nad cenami v trgovini na drobno. Nato je Bartoli počastil dan druge obletnice prihoda italijanskih čet v Trst. Demokristjanski svetovalec Del Conte pa je opozoril na vedno manjše število zaposlenih delavcev pri Selad. Dejal je, da se je v poslednjih mesecih zaposlenost pri Selad zmanjšala od 1200 na 731 delavcev. Hkrati pa je opozoril občinski odbor, da vladni komisariat namerava še bolj skrčiti to ustanovo, ki zaposluje brezposelne delavce. Del Conte je zahteval posredovanje odbora in poudaril. da bi morali povečati število delavcev pri Selad, saj se število brezposelnih po prihodu italijanske uprave v Trrt ni zmanjšalo. Zaskrbljenost delavcev grafične industrije Predstavniki sindikalnih organizacij tiskarske stroke so razpravljali o težkih razmerah grafične industrije in zaskrbljenosti delavcev te stroke. V Trstu je približno tisoč tiskarskih delavcev, v vseh trgovskih tiskarnah pa primanjkuje naročil in dela. Zaskrbljenost delavcev je upravičena, če pomislimo, da na primer vse javne tržaške u-stsnove in uradi poši.jajo večinoma svoja naročila tiskarnam v drugih mestih in ne v Trstu. Zakaj tako ravnajo, še ni popolnoma jasno, bilo bi pa zelo zanimivo vedeti, kaj je temu vzrok. Sindikalne organizacije pričakujejo, da bodo občinske in vladne oblasti posredovale v tei zadevi preden se bo kriza še bolj poostrila. Stavka v ladjedelnici Sv. Justa Vsi delavci in nameščenci ladjedelnice Sv. Justa danes stavkajo v znak protesta proti grdim metodam čelodajal- V znak solidarnosti boc'o stavkali tudi delavci vseh podjetij, ki delajo v omenjeni ladjedelnici ter uslužbenci ravnateljstva in uprave. PREDAVANJE PODPREDSEDNIKA JUG.-IT. TRGOVINSKE ZBORNICE V sredo smo na domačem pokopališču v Dolini položili k večnemu počitku našega in menda na Tržaškem sploh najstarejšega aktivnega pevca Josipa Cuka, ki je kljub svojim 76 letom še vedno prepeval v našem pevskem zboru eValentin Vodnik». Pogreba se je udeležilo veliko število domačinov, med katerimi so bili tudi zastopniki Slovenske prosvetne zveze iz Trsta. Pred Čukovo hišo je pevski zbor, v katerem je pokojni Josip pel celih 50 let, zapel žalostinko. Krsto je neslo šest pevcev, drugi pa so nosili vence. Od pokojnika, ki je bil zelo priljubljen, se je ob odprtem grobu poslovil domači učitelj Edvin Svab, ki je orisal njegovo trdo življenje in njegove zasluge na prosvetnem področju, Naj mu bo lahka domača slonenska zemljica! ITALIJANSKI GOSPODARSTVENIK O JUGOSLOVANSKEM TRŽIŠČU Obsežne možnosfi za ilafijansko induslrijo, da okrepi fehnično sodelovanje - Opozorilo tržaškim uvoznikom in izvoznikom Sinoči je prof. Dalla Volta, podpredsednik italijansko-ju-goslovanske trgovinske zbornice s sedežem v Milanu, ki je istočasno tudi predsednik oddelka za ziinanjo trgovino milanske trgovinske zbornice. v sejni dvorani tržaške trgo- n Ni- vinske zbornice v Ul. Sa colč 5 predaval o nekaterih-vprašanjih, ki se nanašajo na zunanjo trgovino z Jugoslavijo in jugoslovanskem gospodarskem položaju. Govornika je predstavil številnim prisotnim tržaškim o-peraterjem generalni tajnik tržaške trgovinske zbornice dr. Adobatti. Za predsedniško mizo pa je sedel tudi dr. Spinoti, predstavnik tržaške delegacije, italijansko-jugoslo-vanske trgovinske zborncie. Prof. Dalla Volta je v začetku svojega govora podčrtal pomen ustanovitve italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice, ker je treba v prijateljskem duhu proučiti številna vprašanja, ki zadevajo interese vseh operaterjev in katerih rešitev omogoča vzpostavitev boljših gospodarskih stikov. V ta namen je obiskal Jugoslavijo med zagrebškim Z VČERAJŠNJEGA ZBOROVANJA USLUŽBENCEV SELAD V PONEDELJEK 5. NO DELOVODIJ IN URADNIKOV SELAD Do stavke je prišlo zaradi neuspelih nastopov sindikalnih predstavnikov na ravnateljstvu za javna dela - Število zaposlenih delavcev stalno pada ■ Sinoči je bilo na sečežu Delavske zbornice zborovanje vseh uslužbencev Selad, na katerem so sindikalni predstavniki poročali o vprašanjih te stroke. Spričo neuspelih nastopov pri ravnateljstvu za javna dela in vladnem »ene-ralnem komisariatu s-o na sinočnjem zborovanju sklenili, da bodo v ponedeljek 5. novembra stavkali uradniki in vodje skupin od 7.SO do 13. ure. Sindikalni zastopniki omenjene stroke so namreč že večkrat posredovali pri ravnateljstvu za javna dela in vladnem generalnem komisariatu, da bi uslužbencem, ki predstavljajo ogrodje Selad, priznali kvalifikacijo uslužbencev bivše ZVU. da bi u-redili ekonomsko vprašanje uslužbencev v primeru btlez-ni, da bi povišali prejemke, ki jih je pred časom določila ZVU, da bi zvišali število zaposlenih pri Selad in ca bi jim dali možnost, da nadoknadijo praznike, ki jih nikakor ne plačajo. 2e več časa je tako v mestu kakor na podeželju slišati govorice, da hočejo oblasti polagoma zatreti Selad. Kljub raznim obljubam se namreč število zaposlenih pri Selad stalno krči. V letu 1950-1951 je bilo v okviru Selad zaposlenih 3000 delavcev, te dni pa je pri Selad le 731 ce-lavcev. Na včerajšnjem zborovanju so številni delavci predvsem razpravljali prav o tem vprašanju. Ugotovili so, da postopno zmanjšanje števila zaposlenih, kakor tudi dejstvo, da ne sprejemajo ob koncu šestih mesecev novih brezposelnih, vodi nedvomno k zapori te ustanove. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, ča ho- čejo oblasti pokopati Selad in namesto tega ustanoviti delovna središča, ki jih predvideva zakon Vigorelli, a jih tukajšnje sindikalne organizacije odklanjajo, ker je v njih delovna sila premalo plačana. Prav tako so prisotni poudarili, da je nujno potrebno zvišati število zaposlenih pri Selad in urediti razmere, dokler ne boe'o prenehal^ vzroki, zaradi katerih so pred leti oblasti ustanovile Selad. Dejstvo, da je pri nas še 20 tisoč brezposelnih, jasno dokazuje. da je neobhodno potrebno obdržati pri življenju to ustanovo. To je važno za brezposelne v mestu, ki ne morejo dobiti druge zaposlitve in pri Selad zaslužijo toliko, da se vsaj lahko preživljajo. Prav tako pa je nadaljnji obstoj Selač važen tudi za podeželske občine, Car-Ida Bartole, mizar Albert Rj_ letti in ecsPod,?!jaMa«hesan i" guso. mizar Fausto Mar yjj-jch, gospodinja Gtuseppma jch jn uradnik Giancarlo Stub uradnica Maria n, srMic pomorščak GloYa,nI?-„ MondiO*' in gospodinja Natalia J(J. uradnik Mario F**6®?.noii, irii- spodin.ja Graziella zar Armando c®san',J,lJi mttia- rica Giovanna Benedet . ^ nik Vladimir Starec in nja Bruna Simič. ,,, UMRLI SO: 75-I^t"Lba 68- VViedenihoffer por. Tr”^'.ietni letni Mario Uebegn^. lit Valentino Barraud. ®'1'%9jetni Depare por. Grlan.^l?e;na AiW-Domenro Achille, 74-le ..^a lia Fabian por. Natah. » lia Fabjan por. N«»kJL por. Maria Laura Pa?l'b' .21e sat-Callimici, 87-letni Giuseppe nich. NOČNA SLUŽBA LEKARN V OKTOBRU INAM - Al Cammelio. jnJi pu \x seotembra 4. yj. Trg Sv” Jakoba_ Vieim^t' Montorsino 9 (Rojan). Trg Val m a ur a llJ: ,iVV*Bar' Borzni trg 12: Baraba gl kovliah in Nicoli v Skedniu rwvii«aii iu isivv.. ■ m SVOJ0 Excelsior. 16.00: «Bra-mm ^ ljubezen«, M. Carol, man. „ ciavo». G' Feniee. 15.30: «Cena za Slav Ferzetti. E. Rossi Dra8°Lj()(o- Nazlonale 15.30: «Dnevi vosti*. E. G. Robinson, l. FUodrammaAico. 16.00: ki in modeli«. D. Mahla- Levvic. okfOS Supercinema. 16.00: _ y vi*11' vratu». A. Larionova. slavski. lf' Arcobaleno. 16.00: tovanja«, V. De.r‘‘ Astra Rojan. 16.00: blito Calvo. greSni8*' Capitol. 16.00: »Veliki » A. Gardner. G. Pečk- d fll-Cristallo 16.00: «ViharJi IV. io.uu. " V Hai-vev. e lom«. A. Steel. L. Ha fi. Grattacielo. 16.00: «Streha». Pallotta, G. Listuzzi. g Alabarda. 15.00: i(Carou5 Jones, G Mac Ra|:„,-rii», Arlston. 16.00: «GladiatdrJ Mature, S. Hayward. pič*-Armonia 15.00: «Osnl®"‘ jr. , R. Preston. J. Barrimog Aurora. 15.30: «Serenada». Lanza. J. Fontaine. v p>-GaHbaldi. 16.00: «PoČit%c (jod?, rizu«, E. Constantine. ^panclii Ideale. 16.00: ((Zaklad ^ters. Ville«, R. Calhoun. »■ M-Impero. 15.30: ((Serenad* Lanza. J. Fontaine. A Italia. 16.00: «Dvom v Baxter. S. Forrest. RiiHa»-S. Marco. 16.00: »Plenitev P. Cresso.v, H. RJJJ15'-pacif!Jt Kino ob morju. p M5r črni biseri«, V. May°- polje*- t aan- Moderno. 16.00: «Rižnb it, Marttnelli, M. Aucj^jiJ-pec Savona. 16.00: «N*P«lWi P»f' Far VVestu«, R. Taylbr-ker. Viale. 16.00: »Velika sa'*' Linton, F. Kirn. _. Vittorio Veneto. 15J5 „ wr inono venciu, ^— o ljubezen«, J, Wym*n- so n. .„mh ntf*1' Beivedere. 15.30: ((Jeh11*1 J. Wayne. Marconi »T a.y lic. _ d0 oni. 16.00: «Pra7lC Rotk stva«. J. Mistral. M. ^ I* Massimo. 16.00: »ViharU^« lom«. A. Steel. L. H peki11 Novo cine. 16.00: «TdK> v Toto, M. Frau. f,,rija»' Odeon. 16.00: ((Bela rol- 1 Parker C. Hestorr ^ Radio. 16.00: «Paridova ,k»»' H. Lamarr. R. Venezia. 15.30: «Prevara' Bose, P. Cressoy...,| ^ete0'1' Skedenj. 19.00: »Rdeči T. Curtis. SOBOTA, 27. oktobra 195« TRST POSTAJA Ljudska prosveta PROSV. DRUŠTVO BARKOVLJE Društveni redni občni zl»r bo v nedeljo 4. novembra t. 1. ob 17. uri v društvenih prostorih. Vabimo vse člane in prijatelje društva, predvsem mladino, da se udeležijo tega važnega občnega zbora. — Pevska vaja. Društvena pevska vata bo v torek 30. t. m. ob običajni uri. Glede na nastop pridite vsi in točno! OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. oktobra 1956 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je Cez mejo je hotel Ponoči 24. t. m. so obmejni organi ustavili v vlaku, ki je vozil proti Jugoslaviji, nekega mladeniča, ki se jim je predstavil za 21-letnega jugoslovanskega državljana Covi-ja Russija z Reke, a ni imel papirjev za prehod meje. A-genti niso bili prepričani o njegovi identiteti, a mladenič je, da bi jih prepričal, predložil dovoljenje za začasno bivanje, ki naj bi mu ga izdal 8. januarja letos prefekt pokrajine Moselle v Franciji. V svrho preiskave so mladeniča tpiemili v urade letečega oddelka kvesture, kjer je mladenič se enkrat ponovil prvotno pripovedovanje ter dodal, da je 1950. leta prišel ilegalno v Trst in odšel v Francijo, kjer je za dobo petih let stopil v Tujsko legijo. Po končanem službovanju si je pridobu francosko državljanstvo in s tem tudi dovoljenja za bivanje. Ker pa ze dalj časa ni imel vesti o materi, je končno pojasnil mladenič, je sklen'1 iti. v Jugoslavijo na obisk. Njegove izjave niso prepričale policijske organe, zaradi česar so ga ponovno zasliša.i in tedaj je mladenič končno priznal, di ni nihče drug kot 28-letni italijanski državljan Carisio Romano Strussiat, rojen v Ogleju, a z bivališčem v Fiumicellu. Pred tremi dnevi je zapustil svoj dom in se namenil v Jugoslavijo, kjer si je nameraval poiskati kako delo. Končno je obrazložil, da je pred odhodom z doma ponaredil francosko dovoljenje za bivanje, katerega so mu izdali novembra lani, ko je bil na delu v do-kraiini Moselle. 12.0« S 11.30 Lahka G^^etK.rV kulturne zgodovine e; !>■ 12-95, v> s&stavek: Dalije i«1 -«45 v Za vsakogar nekaj: tu kulture: 12.55 Ju*-- »nL lu kulture: 12.55 J motivi; 13.30 Lepe.fPf n)SWj 13.50 Razne ritmične . 13- - čveta: 14.45 Iz operetn-ega^ i5.45^ Promenadni koncert. tr l LčlUCIUtUUl -------. ju V jeta Oh »r les Trenet ^ jeta u-nairies «* Piaff; 16.00 Utrinkil^j A in tehnike; 16.15 Dbb> KO^i: vi; 16.40 Promenado^ rjV.. orkestra Pacchiorij^ ' v 1 ui neon a jr • «Spanska ura«. . oP^a jv-,,,; 17.55 Igra veliki orke* rh.( Roger; 18.25 19.00 Richard Strahu 19.00 Richard Strku^aJ,. Tilla Eulen&piegla. ta; 19.15 Sestanek s a£&a: *|vi; * 19*30 ~ Pestra gj*?1*'tA 20.05 Havajski,, gagjj. mi; Šport; 20.05 ^ 2J.30 Nastopa Italiji V ac- *>i on t Piri en ^ rias: 21.00 Teden v* ^jgi ^ tični komentar: 21-‘--vaške.,«! kalni kvintet Pbi,e a0 (rp rodne pesmi; 21-J saens' «r.‘ Hdrar.tr 'M 0(1 Sall^ ® jjci roane pesmi, ;„,.Sacl‘ Odlomki; 22.00 žirska suita; pie*. tazija; 22.40 Večerni TRST i< 14.30 Tržaška ko ka; 18,45 Spomini lfti p 19.10 V solinah: G-čf, oo nist Gianni Zafrw: pesnii mo pogrešek; 2l.au kope« s s* Poročila v slove11 ^ 13.30 in 19.00. Poročila v hal j 12.30. 17.45 in D 00- jjoDllj.lS 5.00-6.15 Spored J*. iOOtf 6.15 Jutranja 7.25 j.l Spored iz Ljubija • ^o* i ba za dobro juH-vi SP Koledar; 11.00-12-0 Ronec Ljubljane: l3.«.2*,je oD L.juoijune: ,7-nie u ritem: 14.20 2iv^flvna h o*’*, morju: 14.30 ffaransk^jjlf,) l4.4o Popevke z J iz bN \l' 11.10 ropevKe •• : iz m- 15.00-17.00 SPdfed ‘peVke’ tk. 17.00 Ritmi m soO-19-3 sfrdBjjtf> de izvaja orkest^ ,z it 20.00-23.00 Spored S l. o v E N tJ A 212 ■< V 327,1 m, J#2'*0y.’ Foročila ob • • {j,ob- -ojeJ 00 15.00. 17-00 vKe l.oo Zabavne P^ivaJ ris/ Ivv^rnrMlU 1” r()C1 * a. Len v Everaong in 0tr(K'!dOv'|r 11.15 Dober dan;. flO« J $ Aleškovič: Botra)- ^jb ih, ske pesmi !»-£» j P> skc pesmi 0^^ ,,-ni jP skl Marib. komorm_ ^ Opoldanski kon«^1 ‘Vpl 1.1» i i...,„url RIO Li 10 7. .IH» vvuuiučiiiam h""- . : helčič: ConcerU no godalni orkester. w r £>r. Pesem planin: melodije; 13.15 J« |stj Pd ^ .jfi melodije; 13.13 P- s M let; 13.30 Naši s°* p ste,. l'nj ne ari je: 14.35 2e'e ne arije: 14.33 t P"'pV-Jp slušajte!: 15.40, j7.30JuL^jr Glasbene uganke. 0 pe .j in rklocriu (rl&Sba« in plesna glasba; Jgf, C linnel/i Iv/\ m/>f 111 ^0' Danski komorni zikovnl pogovor*1 večer. 17.30 Film telEVizJkO:; i l .ju rum«. 4 IV jjn. na«; 20.45 Vesti:J* : 20.45 vesi*. , rvult: 22.15 Gastone Krt sn pf Air r»r»d ^ PRIČEVANJE OČIVIDCA Kako je nastal upor Zarod i njegove aktualnosti tn zanimivosti objavljamo v prevodu razgovor, ki ga je imel po-sobni dopisnik «11 Corrie-re di Tiieste» z nekim madžarskim pisateljem, ki l,V‘ v Budimpešti, in ki je bil' priče dramatičnih dogodkov, ki so sc odvija-” pred dnevi v madžarski Prestolnici. 'tofco je izbruhnil upor? Ne-član krožka «Petoe/i», ma-ajski pisatelj, ki je danes f"“el na Dunaj, mi pripoveduje: •Bil je spontan, izbruh, s ■®** je mogel kdo špekulira. '■ ampak spontan. Postavite ?* n® naše mesto, ostanite 30 Pod kremplji diktature in oste razumeli! Najprej Hor-^ Potem Hitler, nato Stalin. 11 kako smo upali in verovali * Stalina! Nato borba proti •“U. hladna vojna. Zaupanje faša, iščemo kam bi se opri-!«ll; vera v bodočnost je hlad- * vojna, izgradnja socializma, "tve žrtve, in dolga leta ne reči tega, ne moreš U , °nega. Nato Stalin umre 'It* nam nekaj novega: dajo *m..Nagyja. nato ga strmo-Javijo, Nagvja, ki je popuia-,B. ker je velik govornik * človek, ki misli človeško, 'trmoglavijo ga, kakor so strmoglavil; Rajka, brez procesa, mPak tudi brez pojasnila. Vtn. eJ° se k trdi roki«. , "Tedaj so začeli govoriti, .s ie bilo vse zgrešeno kar Stalin napravil' od leta 1929 alje, Nato ram pojasnijo, da lV. kajk pošten, in da so i-!.' "Trugi zlobni; nato rehabi-'llrajo Rajka, hkrati pa spre. enijo načela glede poljedel-■ J8’ ki je danes kolektivno, r* individualno, pojutriš-](J.''In kolektivno. Verjemite •’ v nekem določenem tre-"tku se zap,a(je v nerazsodni- Nato od eti Rakoši, am-sk ostanejo njegovi; medtem bredijo Raiku pogreb, raz-8ajo vsem, da je bil pošten. to9. So ga ubili, da so javno ‘Istvo, sodišče, krvnik, vsi uPai komplotirali«. •Oprostite, a tudi človek ima °Ie možgane. Meje verjetnostnega izginjajo, nahajamo v oblasti domišljije. Grde 8stij e- Verjemite mi, levičar ttd V sem vedno bil levičar, 1 ee nisem nikoli misli., J' le bil Stalin oče narodov, ^ bi bila Rajk in Tito agen-vestapa, a1 i podobne stva-f toda po tolikih hladnih . ®h narašča v ljudeh ske-brezup«, rt, "toč obdržati ljudi med *vr~ P** lažen._ . j ba ne verjamejo več ni- Si to vodi do te- klo fesnico. Tako, vidite, ima- 5S . Poslednjo številko «Bolj-je 'k®8, pog.ejte tu, zapisano v C~ ’n mi pokaže članek. ,teh če so vse odobrili, in i0 5* vse zgrešeno? Ali pa ki , spreminjati mnenje, ga izrekli to pomlad?:' tjt^a2umete, čitar sem Plu-sem klasike, čital sQuieua, ne lovim lisic na Murmagni, in čutim potrebo po neki določeni doslednosti mentalnega jezika. Zato sem si želel to spremem. bo vlade, ir. tajništva, in vodilnih organov, ki se je izvršila med včerajšnjim in današnjim dnem. Drugi prav tako kakor jaz. Vsi so čutili, da ni mogoče živeti iz dneva v dan, tako materia.no, kakor duhovno življenje. Vsakdo, tudi najneznatnejši med ljudmi, ne more brez neke določene doslednosti. Politika ukazov in protiukazov v naši deželi nas je privedla vse na rob zrneš-niave«. «Ta neverjeten duševni o-kvir je torej na začetku izbruha prejfnjega torka. Zgodovinsko so Madžari prav tako vnetljiv’, kot Poljaki. Zadošča, da prisostvujete nogometni tekmi na stadionu NEP». «Toda ko so šli na sedež lista «Szabad Nep» in zahtevali objavo zahtev študentov in delavcev v zvezi z zamenjavo predsednika vlade in tajništva po.itbiroja, so bili mirni, potem se je nekaj zataknilo. Piišlo je do spopada. Bila je borba. Končalo se je tako, da je bil sedež lista poškodovan. Neko dekle je izgubilo življenje, ker jo je neki malopridnež zamenjal za urednico lista. Zažgali so ve-_iko knjigarno. Nato je množica podivjala Hoteli so se polastiti radijske postaje. Kot dokaz, da niso bili organizirani, naj vam zadošča to, da so zasedli avditorije, ne oddajnik z oi.-čevalci. Zadoščalo je, da so prekinili stik, in tako obdržali glavno nadzorstvo nad oddajnikom«. «Nato se je borba razširila in prav gotovo so bili na delu tudi provokatorji, ponoreli .judje. plenilci trgovin, toda večinoma so bili utrujeni in razkačeni delavci, študenti, ljudje iz množice, ki jih je zanesel val, ker so jih dogodki poslednjih mesecev o-pravičevali v tem, da niso več verjeli v nobeno oblast«. «Ali je škoda velika?» »Po tem, kar sem videl, precejšnja. Lepi narodni muze’ in knjižnica sta verjetno povsem izgubljena. Po z.u je šlo stoletje skrbnega zbiranja kulturnih del vsega sveta, zaradi nekaj stotin brezupne-žev, ki so jih pognali' v brezup — se je popravil —. Nato trgovine, kakšen sedež stranke kakšno poslopje«., »Koliko mrtvih in ranjenih'? » «Ne bi vedel, a jih je več, kakšna stotina; kakšen trdi več kot 3000, toda zdi se mi zelo pretirano« «Kaj ste videli na poti proti Dunaju?» «Nič posebnega, kakšen cestni blok, toda nič več. Medtem se širi glas, da naj bi sovjetske oborožene si.e poslale oddelek čet v Poprom, na mejo z Avstrijo; toda položaj je še vedno miren«. sKako so se zadržali Rus i?« »Patruljiraj so z ogrskimi voiaki, Ne verjamem, da so se dogajala dejanja večje bru-ta’nosti, razen tam, kjer je bi'a bitka; toda kjer so uporabili tanke, mene ni bilo in nisem videl niti slišal točnih podrobnosti glede tega«. «Kaj mislite, da bo napravi. Nagy?» «Moral bo liberalizirati mnogo. da bi mu nasprotniki odpustili to, da je poklical Ruse na pomoč vladi. Ce mu bo uspelo doseči, da bodo Rusi umaknili svoje čete, bo postal zelo popularen, toda brij kot odhod sovjetskih čet hočejo Madžari končno živeti v državi, kjer se zakoni izdajajo za da.jšo dobo, in kjer se ne spreminja smer z vsakim dnem«. «Kaj menite o primerjavi, ki so jo postavili danes glede «drugega posega ruskih sil na Madžarskem proti svobodoljubnim silam (prvi je bi1 oni v letu 1849)?» ((Govorniške neumnosti. Današnji položaj nima nič skupnega z onim pred sto leti niti je sedanja vlada habsburška vlada n:t: je madžarska država taka, kot je bila leta 1849. Trdno upam, da bodo Ruse odpoklica.i. Toda že prehojena pot v izgradnji moderne in pravične države ne bo prekinjena Kar mora izginiti, je plevel, ki raste ob straneh te poti. Ce hočemo zgraditi moderno državo, moramo dopustiti, da ljudje mislijo, delajo in se izražajo na moderen, ne pa avtomatičen način«. CARLO BELIHAR Od leve proti desni: Viktor Starčič, Mata Miloševič, Marija Crnobori LJubiša Jovanovič, člani Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda, ki bodo nastopili Jutri v Avditoriju s Shasvovo lilozolsko komedijo «Don Juan v peklu« V DOMOVINI NEV/TONA, DARWINA IN DRUGIH VELIKIH ZNANSTVENIKOV... Upravičena zaskrbljenost V. Britanije zaradi nazadovanja v primeri z ZDA in ZSSR Na 1000 prebivalcev imajo v ZDA 18 visokošokev, v ZSSR jih imajo 8, v Veliki Britaniji pa komaj 4 ■ Z vprašanjem se pogosto ukvarja tudi sam parlament, vlada pa je začela vprašanje reševati Kdo bi si bil mogel kdaj misliti, da se bo v domovini Newtona, Maxwella, Darwina, Rutherforda in drugih velikih mož mogel kdaj slišati klic, da je «znanost v Veliki Britaniji še vedno pepelka«. Ta klic je nedavno od tega objavil londonski »Times« v svojem letnem pregledu o vprašanju britanske industrije. Ta pregled nosi značilen naslov: «Nova industrijska re- volucija«. Revolucijo so, kot vemo, omogočila znanstvena ii tehnična raziskovanja Ta tožba «Timesa» se bo zdela čudna, saj vendar vemo, da tako britanska vlada, kakor tudi britanska privatna industrija vlagata precejšnja sredstva za znanost in za njeno uvajanje v prakso. Tesna povezanost vlade, parlamenta in znanstvenih krogov je prav tako del britanske tradicije. Sredstva, ki se v Veliki Britaniji dajejo za razvoj znanstvenega potenciala, iz leta v leto rastejo. V preteklem letu so investicije za znanost dosegle prvenstvo v vsej britanski zgodovini: 300 milijonov funtov-šterlingov za eno samo leto. Velika Britanija ima danes več znanstvenikov, kot jih je imela kdajkoli doslej, saj se računa, da jih je okoli 60.000. In vendar je britanska javnost zaradi sedanjega razvoja znanosti vznemirjena. To nam dokazuje tudi dejstvo, da je v nekaj zadnjih mesecih britanski parlament imel že več debat, na katerih je bilo govora skoraj izključno o vprašanjih v zvezi z razvojem znanstvenih raziskovanj. V teh razpravah je sodeloval celo sam predsednik vlade An- Naraščanje prebivalstva Najtežje vprašanje Indije £ a°slalo poljedelstvo in nezadostno razvite ,,u8e panoge gospodarstva ne morejo sle-'** potrebam naraščajočega prebivalstva 'ito^* ie bogata dežela s.šanje stalnega naraščanja pre-to z prebivalstvom« —I bivalstva, nam delno pove lit ■* i __IL i — Rra->nncoi nnc + 5 Tiru like «6ria *2med označb te ve-*V(H„_r*avei ki je po številu *oje„. Prebivalstva fr, «va °ble druga na svetu. Najvažnejši ffav em sodobne Indije je biti .gotovo ta, kako spreme-"tija 0 dejansko stanje. In-v He«e ,slcozi stoletja živela biSnj asšni gospodarski, teh-'h kulturni stagnaciji ^avn Salte8a kolikor toliko za-t?f’a naPredka, ves ta čas 8s a°’ie pa je število njene-ivalstva neprestano fin »1°. Po dokumentira-socioi a°Pnih ekonomistov in 'ati i°tgov Je Indija pred sto fiilj; e'a okoli sto petdeset <*lj cinov prebivalcev. Od te-danes pa se je prebita dv Tndi je povečalo kar tčanjea!trat >n pol. To nara-f« n, predivalstva vsekakor 'tiaj0 re oavduševati tistih, ki ^ah Usovlja'!a 23 milijonov, prednik - v današnjih gospodar-*a{0 H°jih Indije izredno tež-‘Vije,,2* 'zboljšanje splošne ^ Lke ravni. 0 ‘ežko je za Indijo vpra vprašanje brezposelnosti. Po uradnih podatkih ima Indija danes okrog 5 milijonov brezposelnih, neuradne ocene pa govore o 8 ali celo 10 milijonih brezposelnih. Drugi petletni načrt predvideva, da bo v petih letih dobilo zaposlitev novih 8 milijonov prebivalcev. Toda v istem jasu se bo število prebivalstva povečalo za 10 milijonov, kar pomeni, da drugi petletni načrt ne bo absorbiral vseh brezposelnih, ampak da bo njihovo število ob koncu petletnega načrta še večje kot v začetku. Toda Indija dejansko ni prenaseljena dežela v nekem absolutnem smislu. Po statističnih podatkih samih Združenih narodov je Indija po številu prebivalstva na kvadratni kilometer mnogo za številnimi evropskimi deželami in tudi odstotek naraščanja je manjši kot na primer v Holandiji in Italiji. Poleg tega bi Indija glede na svoje bogastvo mogla prehraniti mnogo večje število prebivalstva. Po pisanju prof. Mamorija bi «ne-izkoriščana prirodna bogastva Indije mogla prehraniti ves svet, če bi se izkoriščala v polni meri«. Dosedanje naraščanje prebivalstva je ob stagniranju poljedelstva ustvarilo razmere, da poljedelska proizvodnja ne zadošča za prehrano prebivalstva in to kljub povečanju v prvem petletnem načrtu. Proračuni kažejo, da se niti poljedelska proizvodnja, niti industrija ne moreta razvijati z isto naglico, s katero se veča prebivalstvo. To vsaj deloma dokazuje še samo vprašanje brezposelnost^ ki nikakor ne more biti rešeno v drugem petletnem načrtu, pa čeprav so ga nekateri indijski gospodarski krogi kritizirali, češ da je «preveč ambiciozen«. Celotno vprašanje pa ni samo v nesorazmerju med številom prebivalstva in gospodarskimi možnostmi, ampak tudi v nesorazmerju med številom tistih, ki proizvajajo in tistih, ki ne proizvajajo. Sedanji gospodarski in socialni pogoji so namreč privedli do tega, da je le 40 odst. prebivalstva sposobnih za proizvajanje in teh 4o odst. prebivalstva mora s svojim delom vzdrževati ostalih 60 odst. ljudi, ki ne proizvajajo. To praktično pomeni, da se v Indiji proizvede manj kot bi se lahko in da se porabi tudi tista sredstva, ki bi se v drugih pogojih mogla porabijo tudi tista sredstva, ki stva. Po mnenju indijskih e-konomistov bi bilo zato potrebno zavreti naraščanje prebivalstva vsaj za dve generaciji, da bi se tako omogočilo gospodarstvu, da nadomesti tisto, kar je bilo izgubljeno v zadnjih sto in več letih, ko je gospodarstvo stagniralo, medtem ko se je prebivalstvo neovirano množilo. K. D. thony Eden. Vzroki za to zaskrbljenost so bili prikazani javnosti v vsej svoji luči, brez vsakega pretiravanja in tudi brez vsakega prikrivanja dejanskega stanja. Navedli bomo dva izvora podatkov, ki nam bodo prav gotovo povsem dovolj utemeljeno pokazala, za kaj gre. poseben odbor znanstvenikov, ki deluje kot posvetovalni organ britanske vlade v zvezi z razvojem znanosti, je v zadnjem poročilu močno poudaril sledeče: «Naša naloga je, da skrbimo za strategijo razvoja znanosti. To je v pravem pomenu besede del splošne politike dežele, ker je bogastvo določene dežele in njena moč danes v veliki meri odvisna od stopnje razvoja njene znanosti in sposobnosti, da se raziskovanja izvajajo in uporabijo v praksi«. Ce temu dodamo uvodnik iz največjega britanskega znanstvenega časopisa ((Nature« — kjer je rečeno; «Brzina znanstvenega in tehničnega razvoja se neprestano veča in konkurenca, ki jo mora naša industrija vzdržati na svetovnem tržišču, je čedalje o-strejša. Nam je neobhodno potrebna vsa pomoč, ki jo more znanost nuditi« — potem bomo jasno videli razloge za zaskrbljenost britanske javnosti zaradi trenutnega stanja v razvoju britanske znanosti. Velikanska pozornost, ki jo glavna tekmeca Velike Britanije in sicer Združene države Severne Amerike in ZSSR posvečata znanstvenemu razvoju, zadaja britanskim vladajočim krogom precejšnjo skrb. Medtem ko Velika Britanija, kot smo že rekli, troši za znanstvena raziskovalna dela okoli 300 milijonov funtov-šterlingov ali okoli eno milijardo dolarjev, porabijo Združene države v ta namen kar šestkrat toliko sredstev. Posamezno ameriško večje podjetje porabi v raziskovalne namene od 3 do 4 krat več sredstev, kot jih porabi podobno britansko podjetje. To pa hkrati pomeni, da bodo mogla ameriška podjetja vreči na trg nove proizvode prej in tudi ceneje kot njihovi britanski tekmeci. Tudi kar se strokovnih kadrov in splošno visoko specializiranih delovnih moči tiče. ne stoji Velika Britanija preveč dobro v odnosu na njene konkurente. V ZSSR odpade na tisoč prebivalcev kar 8 visokošolcev, v ZDA se to število povzpne kar na 18, v Veliki Britaniji pa imajo na 1000 prebivalcev komaj štiri visokošolce. V Veliki Britaniji je vpisanih na tehnične in druge tovrstne fakultete 33 odstotkov visokošolcev v ZSSR jih je dvakrat več in sicer nad 60 odstotkov. Ce pa vzamemo za to primerjavo absolutne številke, je glede tega Velika Britanija sorazmerno še na slabšem. V Veliki Britaniji je pred dvema letoma diplomiralo na vseh njihovih vseučiliščih 4000 inženirjev, v Združenih državah 23.000 v ZSSR pa kar 63.000. Ne glede na večje število .prebivalstva, ki ga štejejo ZDA, oziroma ZSSR je nesorazmerje med omenjenimi številkami vendarle mnogo preveliko, seveda na škodo Velike Britanije. Poleg tega Velika Britanija mnogo zaostaja tudi za svojim razvojnim načrtom. To je prišlo posebno do izraza na temelju podatkov, ki so bili prikazani na neki nedavni diskusiji v parlamentu v zvezi z načrtom ki je bil izdelan leta 1946. Po tem načrtu bi morala Velika Britanija imeti danes 90.000 znanstvenikov. V začetku pa smo navedli sedanjo uradno številko — 60.000. Po načrtu iz leta 1946 bi morala Velika Britanija uporabiti 80 milijonov funtov šterlingov na račun razvoja raziskovalnega potenciala na britanskih vseučiliščih. Dejansko pa je bilo uporabljenih vsega skupaj komaj 50 milijonov. Na zadnjih razpravah v britanskem parlamentu, ko so bila na dnevnem redu gornja vprašanja, je vlada prikazala svoje prve konkretne načrte za nadaljnji razvoj znanstvenih in tehničnih kadrov z visoko kvalifikacijo. Po tem načrtu bodo subvencije za razvoj raziskovalnih del na britanskih vseučiliščih znatno povečane. Samo za gradnjo velikega tehničnega centra na (dmperial College« v Londonu bodo uporabili 15 milijonov funtov šterlingov. Nadaljnjih 15 milijonov funtov šterlingov bodo v prihodnjih dveh letih uporabili za gradnjo 10 visokih šol za šolanje visoko specializiranih inženirjev. To sta le dva primera, ki kažeta, da se je britanska vlada res- no lotila tega vprašanja. Kdor pozna tradicionalno britansko lastnost, da se vedno lotijo reševanja perečih problemov nekoliko pozno, da pa jih kljub temu vedno še ob pravem času rešijo, potem je jasno, da moramo tisto izjavo «Timesa», ki smo jo v začetku navedli, sprejeti bolj kot poziv na resno delo, kot pa izjavo. ki naj prikaže britansko resigniranost ob trenutnem stanju. Tržačan Giorgi Listuzzi in Gabriella Pallotta glavna junaka v De Sicovem filmu kStrehau VOLK SIT in koza cela Stvar, o kateri sem se namenil pisati je resna in za premnoge Slovence zelo važna vendar so podrobnosti take da je gornji, ironični naslov po mojem mnenju upravičen. Tudi v nadaljnjem pisanju, mislim se ne bom mogel izogniti kakemu ironičnemu izpadu. Gre za zopetno pridobitev italijanskega državljanstva s strani tistih oseb, ki so po Senžermensk’ mirovni pogodbi ali pa pozneje zaradi rojstva, pridobile italijansko državljanstvo ter ga naknadno izgubile s tem, da so zaprosile za tuje (večinoma jugoslovansko) državljanstvo in ki so si nato, po koncu druge svetovne vojne, zopet postavile stalno bivališče na tržaškem ozemlju Kakor znano, določa zakon, ■la bivši državljan pridobi zopet italijansko državljanstvo, če se povrne na italijansko ozem.je. tu stalno in nepretrgoma biva dve leti in če v teku nadaljnjih treh mesecev rimska vlada ne izreče — v obliki posebnega, v uradnemu listu objavljenega odloka notranjega ministrstva — svoje prepovedi (inibizio-ne) proti temu. O zopetni pridobitvi odloča, kot nekaka prva stopnja, župan v svoj-stvu matičar'-’ (Uffieiale del-lo stato civile) in v drugi stopnji sodišče na podlagi tožbe. Do -eta 1950 je tržaška občina (matični urad) gladko priznavala tako zopetno pridobitev državljanstva in so se tedaj mnogi primeri ugodno rešili. Nato pa je prišel absoluten zastoj in sledile so dolgotrajne, težke pravde na sodniji. Omenjene pravde so bile zak.jučene leta 1952 in so se končale s tem. da je Apela-cijsko sodišče postavilo tale načela: a) zakon o italijanskem državljanstvu z dne 13. 6. 1912 štev. 555 je v polni veljavi v Trstu; b) bivanje (residenza) v Trstu je glede na predpise zakona o državljanstvu istovetno z bivanjem na italijanskem državnem ozemlju; c) edina zapreka je v tem, da Italija nima nikake upravne oblasti na Tržaškem ozemlju (smo, kakor rečeno, v letu 1952!) ir, zaradi tega italijanska vlada ne more izdajati upravnih odlokov za Trst, kakor bi to bi', gori o-značeni ,odlok O prepovedi (inibizione); in- tudi, če bi vlada v Rimu izdala tak odlok. ne bi imela moči, da izposluje v Trstu izvršitev tega odloka. To poslednje pravno nazi-ranje mene nikoli ni prepn-če'o, a ni tu mesto, da bi o tem razpravljali. Ni torej pre. ostalo drugega, kot da smo se vdali Vse zadeve glede zopetne pridobitve državljanstva so zamrznile in le v posameznih primerih kjer je prizadeta stranka imela dovolj denarnih sredstev na razpolago smo se zatekli na nesporno italijansko ozemlje, v notranjost države, kjer se je SE EMKRHT NKOREflLIZEM V 1TALIJAMSKEM FILMU Zadnji De Sicov se lahko primerja V filmu ni nič .novega", nič .velikega” in vendar je njegova zgodba zgovorna in polna človeške note Razmeroma kasno je prišel k nam nov: De Sicov film ((Streha«, ki so ga Milančani gledali že od 21 septembra dalje. (Film so sicer že vrteli na fi.mskem festivalu v Cannesu spomladi). De Sica je sam pred prvo izvedbo v Milanu poudarjal, da je neoreelizem še živ in da hoče to s svojim novim filmom dokazati. Sploh je bilo opazno, da mu je ta način-fbmskega izražanja slejkoprej močno pri srcu. Da je pa ostal neorealizmu še vedno zvest, se mu je dokaz povsem posrečil, saj je po Zavattini-jevem scenariju ustvaril film. ki ga smemo primerjati s «Tatovi koles)), pa čeprav ga ne smemo staviti s tem filmom na isto višino. De Sica je obdelal preprosto zgodbo Mlad zidar Nata-le in služkinja Luisa se poročita v ka.t skromnih razmerah. Naselita se v že prenapolnjeno h šo njegovih star. šev, kjer ju pa njegov svak težko prenaša. Njen oče, ribič. jih pa sploh ne mara v bližino, ker se je protivil taki poroki brez sredstev. Ko prstane nekoga dne Nata.u svakove sitnosti dovolj, naloži svoje skromno imetje na voziček in odide. Na stavbi-šču mu dovolijo, da za nekaj dni spravi vse skupaj v delav. nh o, kjer potem tudi spi. Mlada žena pa gre k služkinji ki jo je nadomestila v njeni prejšnji službi in z njo deli posteljo. Potem se začne iskanje stanovanja, to se pravi. ne pravega stanovanja, temveč kakršnegakoli prosto- ra kjer bi lahko mlada zakonca živeta sama. Seveda takega prostora ni, kajti pred neko večjo izpraznjeno stavbo stoji po.icaj, ki brani vstop; pred dnevi so namreč hišo izpraznili ker je v njej bivanje nevarno. Drugje je spet soba z razpokanimi zidovi — sledovi bombardiranja — predraga. Pri takem iskanju pa nanese, da Luisa prisostvuje podiranju hišice, k‘ si jo je nekdo začel zvečer postavljati, pa ni uspel, da bi jo do jutra dokončal. Neki zakon namreč pravi: če eksistira streha, potem eksistira tudi hiša. Pregnati iz hiše tistega, ki v njej prebiva pa pomeni nasilje nad domovanjem. (Okrog Rima je nastalo več tisoč hiš, k: so jih podjetni ljudje sezidali v eni sami noči. Ko pridejo zjutraj policaji in vid'jo novo hišo, ki ie zrasla brej vsakega uradnega dovoljenja, sicer lastnika prijavijo oblastem, toda prijave obtičijo v debelih sod. nih mapah. Hiše, ki tako nastanejo, sicer niso mnogo podobne človeškim bivališčem, toda kaj naj se napravi v eni sami noči in brez denarja.) Tudi Natale in Luisa se odločita, da s' na ta način postavita hišico Kljub pomoči tovarišev moža, ki so vsi zidarji, pa stva- le ne gre prav dobro iz rok Prvič jih je celo presenetila policija po ovadbi neaega malopridneža in lotiti se je bilo treba znova na drugem koncu mesta. Sredi noči pride na pomoč tudi svak, ki pod zunanjo o-b‘ 'ko suroveža skriva dobro srce. Se nekaj časa bi bi.o treba, da b' bila hišica popolnoma dokončana, toda bistveno, streho, vendar že ima, ko se pojavit-, policaja. Nekoliko prehitro sta še prišla, kajti tudi skozi streho se še vidi nebo. Toda v hiši že stanuje družinica: Natale in Luisa 7. otrokom, čeprav v naglici sposojenim, ko svojega še nima. Svojega otroka pa pričakuje in zato je še bolj potrebno da imata z možem streho. Stik s policijo je nekoliko težaven, vendar pa se potem vse zadovoljivo uredi Mlada zakonca le srečna ogledujeta hišico, v kateri bosta sedaj stanova.a. To je ena izmed tisočerih zgodb. Sama na sebi je kaj preprosta in vendar je pretresljiva. V njej res ni nikjer nikakega patosa, nobenih pridig ne moraliziranja ne re-zoniranja. Kljub temu pa nam govori o celi vrsti vprašanj na nevsiljiv, skoraj neopazen način tako da med glfdan.iem filma najprej niti ne mislimo na vsa ta vprašanja. Toda kc gledalec zapušča kino, se mu sama postavljajo vprašenja, na katera film opozarja, saj končno ne gre zgolj za dva mlada zakon, ca temveč gre za ce.o kategorijo, za tisoče in tisoče oseb. Mar je hctel De Sica s »srečnim koncem« filma reči, da je na tak način stanovanjski problem za uboga, mlada /akonca, rešen? Gotovo ne. Toda De Sica se je tudi iz- ognil temu. da bi sam dopove, doval, kaj je treba naredit'. Sej to res ni njegova naioga, ko pa je ves problem sam na sebi dovolj zgovoren. Av tor filma se je zadovoljil- s tem, da prikaže, kako lepa je ljubezen tudi pri teh ubogih .judeh, ki ne sanjarijo o ničemer nemogočem, nedovoljenem. Zadovoljni so, če imajo delo. Da pa imajo še streho nad glavo, je vendar najmanj, kar smejo zahtevati. V filmu vidimo ogromno novih palač, ki že stojijo in ki še rastejo. In vendar s- morata mlada zakonca, ki sta delavna in poštena, na prepovedan način postavljati hišico, ki bi komaj zadostovala za kako ži-vinče. Tu res ni treba, da De Sica še nadalje govori Režiser je spet napravi. fi‘m z igralci, ki niso igralci Tako je na pr. Natale, ki je v filmu zidai zares zidar tudi v svojem zasebnem življenju. (Ce bo še naprej hotel ostati pri zidarski žlici in opekah. je drugo vprašanje.) To se sicer večkrat opazi, pa kl;ub temu ni v filmu nikjer nikakih zastojev. Od obeh nrotagonistov pa je treba vsekakor dati prednost Luisi, Ga-brielli Pallotti, medtem ko Tržačan Giorgio Listuzzi kot Nata.e vsekakor zaostaja za njo. S svojim zadnjim filmom De Sica ni pokazal ničesar novega, ni načel novih problemov in ni nakaza! nikakih rešitev T< da kljub temu je ustvaril pusrčen film, poln človeške note. rko potem izvršila in priznali zepetna pridobitev državljanstva gladko v smislu zakona in brez vsake ovire. Ko je pred dvema letoma, 26. oktobra 1954, Italija aopet prevzela popolno upravo nad Tržaškim ozemljem, smo *e takoj povrnili k predmetu: Dvoletno bivanje v Trstu ]« bilo sodm priznano kot učinkovito po zakonu; treba j« bilo torej čakati, iz previdnosti, samo že tri mesece — do 26. januarja 1956 — in potem »mo na konju. Bil je to račur. brez krčmar, ja. Na tržaški občini so zavzeli odkicniino stališče, češ, da položaj t:i še gotov (po jasnih sodbah in po jasnih določilih londonskega Memoranduma!!), da je treba čakati navodil iz Rima in slično. Skratka Kljub popolni italijanski unravi, katere pomanjkanje se je prej podčrtavalo, — nič! Sledila je takoj spom.adi 1955 zopet tožba- Vsak človek — in tak človek lem bil tud' jaz — je mislil, da bo ilo zdaj gladko. Sodišče vendar ne bo požrlo svojega prejšnjega mnenja izrečenega na svečan način v sodbi; popolna italijanska uprava, katero je sodišče prej pogrešalo, je zdaj tu; Ergo!! Zopet račun brez krčmarja. Pr trdi razpravi je sodišče izreklo sodbo, da je tožba preuranjena in za sedaj ne-nopustna, ker je zakon razumeti tako. da ni dovo.j, da potečejo, pod italijansko u-pravo, samo trije meseci, določeni za eventualno prepoved (inibizione) s strani vlade, temveč morajo pod to .pravo poteč, celi dve leti Talnega bivanja in še oni trije meseci, tako da bo zopetna. pridobitev italijanskega državljanstva dozorela šele dne 26. januarja 1957. Torej, da se povrnemo k našemu naslovu; Tržaški občinski volk bo sit, ker mu je uspelo zav eči zadevo do skrajne možnosti; revna *lo-venska koza. ki je sicer pu-stda mnogo dlak, je pa ostala cela, ker v smislu te »od-be lahko računa s tem. da bo od 26. januarja 1957 dalje zanjo vendarle uporabna določitev zakora glede zopetne pridobitve državljanstva. Označena sodba je postala prnvomočna dne 19. oktobra 1956. Lahko bi se bi.a izpodbijala na podlagi učinkovitih in tehtnih pravnih razlogov, katerih navaianje bi nas pa tu zavedlo predaleč. Toda priziv se je opustil namerno iz enostavnega razloga, ker do 26. januarja 1957 spričo okornega pravdnega postopka nikakor ne b: mogli imeti v rokah sodbe druge stopnje, *ako da bi se s prizivom samo izgubljal čas in stvar zavlekla. Praktični nasvet za vse prizadete je torej zdaj naslednji. Takoj naj s priporočenim n-smom sporočijo v Rim (Mi-nistero dellTnterno, Bivisio-ne Cittadinanza), da imajo pogoje za zopetno pridobitev italijanskega državljanstva, .n sicer: a) prvotno italijansko državljanstvo v smislu Senžer-menske mirovne pogodbe odnosno zaradi rojstva (za tiste. ki so rojeni po 15. 7. 1920); b) izgubo italijanskega državljanstva v smislu čl. 8 zakona o državljanstvu s tem. da so pridobili tuje (jugoslovansko) državljanstvo in se preselili v zadevno tujo državo; c) dveletno stalno in nepretrgano bivanje na Trž.aškem ozemlju. Poudarjam. To poročilo m nikaka prošnja za zopetno pridobitev državljanstva, tem. več enostavna izjava, ker zopetna pridobitev nastane avtomatično po zakonu in za to ni potrebna prošnja. — Prepis te izjave naj vsakdo istočasno po;lje v vednost občinskemu Matičnemu uradu (Uffi-c‘o dello Statu Civile del Co-mune). Pripomniti je še dvoje; 1. Stalnega bivanja ni treba dokazovati izključno z vpisom v seznam stalnega prebivalstva občine (s tako zi ano «residenzo»), temveč je že dovolj faktično, fizično bivanje v Trstu 2. Za optante, t. j. za tiste, ki so podali opcijsko izjavo za tuje državljanstvo v roku določenem po Senžermenski mirovni pogodbi (do vštevši 15 iulija 1921) vsa gornja določila ne veljajo; kajti ti optanti sploh niso postali italijanski državljani, temveč so z opcijo prestopili od bivšega avstrijskega državljanstva naravnost na državljanstvo, za katero so optirali. Po 26. januarju 1957 naj nato prizadet' kratkomalo zahtevajo od občine potrdilo o državljanstvu — Moram pripomniti, da so nekateri moji prijatelji juristi še skeptični in se bojijo novih izmikanj. Jaz za svojo osebo sem pa trdno prepričan, da bo zdaj šlo Naš v naslovu počaščeni volk je itak požrl preveč ju-ridičnih porci. katere mu po zakonu nikakor ne bi pripadale. Torej; Upajmo! Dr F. MIKULETIČ y. '1 :r>- ■ ■ 1 ' " -Z WPN- MALA TRGOVINSKA IZMENJAVA V septembru izdali 47 uvoznih in 19 izvoznih dovoljenj Uvozili smo prehrambene predmete, kurivo in gradbeni material, izvozili pa industrijske izdelke Na podlagi videmskega sporazuma o m.ui trgovinski izmenjavi je bilo v septembru izdanih 47 uvoznih, dovoljenj za 82.410.397 lir. Uvozili so žagan les, lignit, kurivo, goveje in svinjsko meso, osoljena čreva, mlečne izdelke, krompir, sveže sadje, seno, kraški kamen gradbeni material, cement in drugo blago V istem mesecu je bilo izdanih tudi 19 izvoznih dovoljenj za 33.639.853 lir s.ede-čega blaga; nadomestni deli za avtomobile, mikromotorji. filtri, pnevmatike, električni in radijski material, bombažno tkivo, dežniki, drogerijski predmeti, pisalni ‘in računski st-oji, predmeti široke potrošnje in drugo- Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa dne 1. oktobra je bilo sledeče: prejeta plačila od 1. januarja skupno s saldom od 31. 12. 1956 — 513-9V&.021 -ir, izvršena plačila od 1. januarja 1956 dalje — 315.359.823 lir; saldo 198.619 198. Sklepi odbora prelekture Pokrajina bo krila del stroškov gonške občine Gre za stroške pri obisku delegacije italijanskih novinarjev in razstave «11 Set-tecento gorizianoa Odbor prefekture je odobril sklep tržiške občine za nakup novih zemlpfč na katerih bodo gradili pos.opja za prebivalce te občine. Nato je odobril doklado pokrajinske u-prave goriški občini, ki je organizirala razstavo «11 Set-tecento Gorlziano« in sprejela v goste udeležence novinarskega kongresa, ki je bil pred časom v Trsiu Odobril je nato spremembo trošarinsiieg.-i davka na plin v občini Moša. Občini Gorici, ki je zahtevala od ministrstva dovoljenje, da lahko še za .eto 1957-1958 določi trošarinrk. davek na kontingente blaga proste cone, je tudi odobril omenjen sklep, nato pa je cdobril še vrsto sklepov občinske uprave v Mariannu in Gradežu. l.ste za namestitev vpisanih 8108 oseb. V primerjavi z julijem se je število povečalo /a 190 enot. V avgustp je e-migracija pctekala takole; tri šivilje so se izselile v Švico, ena družina pa v Venezuelo. V namestitvene liste je bilo v posameznih sektorjih vpisanih: kmetijstvo 120 oseb industrija in prevoz 3963 oseb trgovina in usluga 524 oseb uradniki 3501 oseb Skupno 8108 oseb Predor pod gradom osvetlili s fluorescentnimi lučmi Te dni je občinsko podjetje zjik.jučilo delo v predoru pod gradom, kjer so odstranili stare električne svetilke, pri katerih je bil promet skozi predor zelo ctežkočen in jih nadomestili z novimi fluorescentnimi svetilkami, ki omogočajo varen prehod vsem pešcem, ki se te krajše poti poslužujejo, da od državne meje čimprej piMdejo v središče mesta ali po obratno. USPEL PODUIU (IGRIŠKE KRIMINALNE POLICIJE ..-~r------ Izsledili mladega tatu, ki ie v presledkih odnesel pol mil. lir Ponoči so je večkrat skrivoma priplazil v trgovino, kjer je kradel denar iz blagajne trgovca Naccaria Policija je včeraj aretirala 29-letnega Domenica Rutiglia-na iz Ul. Scala 4 v Gorici zaradi tatvine. Ruligliana je bil namreč zaposlen pri trgovcu Naccariu, ki upravlja trgovino Di Lenardo v Ul. Oberdan 13. Uslužbenec se je ponoči večkrat splazil v trgovino in jemal denar iz blagajne. Čeprav so imeli hudega psa je nepošteno delo opravljal nemoteno, ker ga je pes spoznat in sploh ni zalajal. Z ukraden.m denarjem, katerega vsota znaša okoli pol milijona lir, si je kupil motocikel, fotoaparat in radio; nekaj denarja pa je shranil na pošti. Ugotovili so. da je ta nečeden posel začel že v začetku leta 1955, zadnjo tatvino pa je izvedel predvčerajšnjim ponoči, ko je ukradel 14.000 lil ki jih je dobila policija v njegovem žepu ko so ga aretirali. Policija je obenem zaplenila vse predmete, k’ jih je Rutigliana kupil ukradenim denarjem in jih izročila na razpolago tožil r.tvu; denar pp so vrnili oškodovanemu trgovcu. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesan- v Ul. Carducci 12. telefon 22-68. Danes zvečer bi moralo biti na sedežu ASK »Simon Gregorčič« predavanje dr. Janka .Teža. Zaradi nepredvidenih tehničnih zaprek predavanje odpade. Jugoslov. oblasti niso aretirale Marka Kovačiča Po mestu so se razširile govorice ki jih je objavil tudi de. goriškega tiska, da so jugoslovanske oblasti aretirale goriškega taksista Marka Kovačiča Na podlagi tega je tudi naš Pst objavil vest o tem dogodKU skupno z domnevo, da naj bi pri njem našli tudi veliko vsoto denarja. Marko Kovačič se je zglasil v našem uredništvu ter te vesti najodločneje zanikal. — KINO — CORSO. J7.15: «Osvajalec», J. Wayne, S. Hayword. VERDI. 17.00: »Divje poti«, John Wayne. V1TTORIA. 17.00: «Tosca» Franca Duval in Franco Co-relli. CENTRALE. 17.00: «Gunpoint», F. M. Muray. MODERNO. 17.00: »Prehod se-verozapad«. Zimski urnik javnih lokalov Po odredbi goriške kvestu re velja za javne .okale v Gorici od 1 novembra 1956 do 14. maja 1957 naslednji zimski urnik; Odpiranje: v Gorici in na podeželju se odpirajo vsi lokali zjutraj ob 6. uri. Zapiranje. 1. restavracije, gostilne, kavarne in bari v Gr.rici, Gradežu in Tržiču ob 24 uri; v drugih občinah ob 23- uri. 2 Gostilne druge vrste in krčme v Gorici, Gradežu in Tržiču ob 23. uri; po drugih občinah ob 22. uri. Lokali, kjer prodajajo samo alkoholne pijače se odpirajo ob 10. uri ob delavnikih, tei ob 11. uri ob nedeljah, zapirajo se nb 22. uri. 3. Osmice se zapirajo ob 21. ur. Po podatkih urada za delo \I avgustu vpisanih 8.108 brezposelnih V mesecu septembru se število zaposlenih delavcev v goriški pokrajini bistveno ni spremenilo. Nasprotno pa je v mesecu avgustu dobilo zaposlitev 725 delavcev, od tega 140 v Gorici. Konec avgusta je bilo v NOV VOZNI RED MESTNIH AVTOBUSOV in avtobusov na progah Gorica • Štandrež - Rubija; Gorica - letališče; Gorica - Podgora in Gorica - Oslavje Novi vozni red mestnih av- nice: tobusov na progah Gorica -?*andrež Rubija; Gorica -lt tališče; Gorica - Podgora; Gorica - Os'avje. S 14. oktobrom je stopil v veljavo nov vozni red avtobusov podjetja ATA, ki vzdržujejo avtobusni promet po mestu in okolici. Proga št. 1: južni kolodvor-severni kolodvor. Vozni listek stane ob delavnikih 30 lir, ob praznikih, nedeljah in po 22. ui pa 35 lir, . Ob delavnikih odhod z južnega kolodvora; 4.55 - 5.25 - 6.00 - 6.20 - 6.40 - 6.55 . 7.05 -7.15 - 7.25 - 7.33 (čo 20.10 vsakih 8 minut): 20.10 - 20.20 2035 - 20.50 - 21 05 - 21.30 -21.45 - 22.20 - 23.00. Odhod s severnega kolodvora: 5.03 - 3.40 - 6.15 - 635 - 7.00 - 7.10 - 7.20 - 7.33 (do 20.10 vsakih 8 minut): 20.10 - 20.20 - 20-30 . 20.40 -20.50 - 21.05 - 21.25 - 21.45 - 22.00 - 22-40 - 23.30. Ob nedeljah in praznikih odhod z južnega kolodvora: 4.55 - 5.25 - 6.00 - 6.20 6.40 - 7.00 - 7 15 - 7-30 7.45 - 8.00 - 8.10 - 8.15 8.26 (do 2105 vsakih 8 mi nut); 21-05 - 21.15- - 21.30 21.45 - 22.00 - 22.15 - 22-30 23-00 - 00.10. Odhod s severnega kolodvo ra: 5.03 - 5 40 . 6.15 6.35 7.00 - 7.15 - 7.30 - 7.45 800 - 8.15 - 8.25 - 8.30 (di 21.00 vsakih 8 minut) 21.10 21.20 . 21.30 - 21.45 - 22-00 22-15 . 22.35 - 22-45 - 23.30 00.25. Proga št, 2: južni kolodvor- bolnišnica. Ob delavnikih z južnega kolodvora; 9 00 - 9.50 - 14.00-15.50 - 17-30. Izpred psihiatrične bolnišnice: 9.25 - 10.1Q - 15.15 - 1636 - 17.55. Ob nedeljah in praznikih z južnega koloc vora; 815 -9.00 - 10.55 - 14.00 - 15 50 - 17.30. Izpred psihiatrične bolniš- 8.30 . 955 - 11 15 - 15.15 - 16.35 - 17.55. Proga št. 3: Travnik-Stan- drež-Sovodnj^-Rubije. Ob deiatenikih odhod s Travnika; 6.45* - 7.25 - 8.15 -9.30* - 10.15* - 11.00 - 12.40 - 13 40 - 15.20* . 16 40* - 18.10* - 19.10 - 20.30*. Odhod iz Sovodenj: 7.00 -7.40 - 8 40 - 9.45* - 10.30* - 11.30 - 13.00 - 14.30 - 15.40* - 17.00* - 18.30* . 19.30 - 20.45*. Gre z južnega kolodvora, ob praznikih s Travnika: 8.40* . 10.00* - 13.00* - 14.00 - 15.00 - 16.00* . 17.00 - 18.00* - 19.00 - 20.00* - 21.00. Odhod iz 'Sovodenj; 8-50* -10.20* - ll30* - 14.30 - 15.30-16.30* - 17.30 - 18.30* . 19.30 -20.30* - 21.30. Proga št. 4: Travnik - Ix>č-n.k. Ob dejavnikih* očhcd s Travnika: 7.10 - 7.50 . 8.40 -10 00 - 11.00 - 12.20 - 12.40 - 14.00 - 15.00 - 16.00 - 17.00 -18.(M) - 19.10 - 20.30 - 21 30*. Odhod iz Ločnika; 7.30 -8.05 - 900 - 10.30 - 11-30 - 12.35 . 13.00 - 13.40 - 14.30 - 15.30 - 16.30 - 17 30 - 18.30 - 19.30 - 21.00 - 22.00*. Ob praznikih s Travnika: 9.00* - 10.00* - 12.40* - 14.00- 15.00 _ 16.00 - 17.00 - 18.00 1900 - 20.00 - 20.30 - 21.30 - 22.30 - 23.30. Odhod iz Ločnika: 9.30* -10.20* . 13 15* . 14.30 - 15.30 - 16.30 - 17.30 - 18.30 - 19.30 - 20.30 - 20.45 . 21 45 . 22.45 - 23.45 - 00.15. Proga št 5; Travnik-poko-pališče-letališče. Ob delavnikih odhod s Travnika: 7.35 - 9.00 - 12.30 - 14.00 - 15.00 - 16.00* - 18.00. Odhod s pokopališča; 8.00 - 9.45 - 13.35 - 14.40 . 16.00 -17.00* - 18.15. Ob praznikih odhod s Travnika; 10-00 - 14.00 - 15.00 - 16.00*. Odhod s pokopališča: 11.15 . 14.40 - 16.00 - 17.00*. Proga št. 6: južni kolo- čvor - Stražice - Mont.* Cuc-co - Zelenjadni trg. Ob delavnikih z južnega kolodvora: 5 40* _ 7.00 - 7.45 -8.15* - 8.40 - 9.20 - 10-00 - 10.55 - 12.10* - 12.50 - 1400* - 1445 - 15.50 - 16.40 - 17.30* - 18.20 . 19.10 . 20.00* - 20.40 - 21.25*. Izpred zelenjadnega trga: 6-30-7.20-7.40 -8.05-8.40- 9-00-10.20- 11.20 12 30 - 13.25 - 14.25 - 15.10 - 16 20 - 17.00 - 18.00 - 18.40 - 19.30 - 20.20 - 21.00. Ob praznikih z južnega kolodvora; 7.00 - 8.15 - 9.40 - 10.55 - 12.10 - 13.00 - 14 45 - 15.50 - 16-30 - 18.20 - 19.10 - 20.00 - 20.40 - 21.25. , Izpred zeienjalnega trga: 6 30 . 7.20 - 9.00 - 1020 - 11.20- 12.30 - 13.25 - 1425 - 15.10 - 16.20 - 17.00 - 18.00 . 18.40 - 19.30 - 20.20 - 21.00. Proga št. 7: južni kolodvor-Podgora. Ob delavnikih z južnega kolodvora; 5.20 - 6.20 - 7.00 - 8.00 - 9.00 - 10.00 - 1100 -12.35 - 13.25 - 15.00 - 16.00 - 17 40 - 19.15 - 20.00 . 21 30. Iz Podgore; 7.30 - 8.00 - 8.30 - 9.30 - 1030 - 11-30 - 13.00 - 1410 - 15.30 - 16.30 - 18.10 - 19.40 - 20.30 - 22.10. Ob praznikih z južnega ko- lodvora: 9.00 . 14.00 - 15.00 - 18.20 - 19.10 -2230 - 23.30. Iz Podgore; 13.20 - 14.20 -17.50 - 18.40 - 22.00 - 23.00 . 10.00 16.00 2000 9.35 - 15.30 19.30 00.20. 12.40 17.30 21.30 10.20 16.30 20.30 Proga št. 8: južni kolodvor-Pevma - Oslavje čo Bele rjuhe. Ob delavnikih z južnega kolodvora: 7.00 - 8.00 - 9.30 -12.35 - 14.00 - 17.30 - 20.00. Z Oslavja; 7.30 - 8.30 . 10.00 . 13.15 - 14.50 - 17.50 - 20.20. Ob praznikih z južnega kolodvora: 14.00 - 15.00 - 16-00-17.30 - 18.30'- 20.00 - 21.00. Z Oslavja: 14.30 - 15.30 - 16.40 - 18.00 - 19.10 - 20.30 -21.30. (Urnik označen z zvezdico velja do II. novembra t. 1.). Tarife na daljših progah se zvišajo od 5 do 10 lir. V;:v- '.".v. .-/G'.. s S: fiissKi:; . m ITALIJANKO KOGOMETIO PRVENSTVO KOLO DVEH DERBYJEV V TURINU IN GENOVI Roma v Trstu brez Panettija in Ghiggie, Triestina verjetno ie brez Olivierifa V jutrišnjem sedmem kolu italijanskega nogometnega prvenstva se bodo v A ligi srečale naslednje enajstorice: Bologna - Palermo. Fiorentina -Milan. Liter - Lanerossi, Ju-ventus - Torino, Lazio - Ata-lanta, Padova - Napoli, Samp-doria - Gerioa. Triestina - Roma, Udinese - SpaJ, Osrednja tekma bo vsekakor v Florenci med Fiorenti-no in Milanom. Fiorentina se je po slabem startu začela popravljati in je že tesno za petami vodečima Sampdorii Napoliju. Pa tudi Milan je v vzponu in zato njegova pot v Florenco ni brez utemeljenih upov na vsaj neodločen rezultat, izključena pa niso presenečenja. Po zanimivosti sledita temu srečanju oba derbyja, torinski in Genovski. V prvem se bosta pomerila Juventus in Torino. v drugem pa Sampdoria in Genoa. V obeh primerih bi tradicija govorila v prid neodločenemu rezultatu, toda letos je položaj precej drugačen. Tako Juventus kot Torino sta tik pod vrhom lestvice z enakim številom točk na pa tudi z enako moralo. Juventus je na pr. zadnjo nedeljo zaslužc-no izgubil na lastnem igrišču proti Udinese, medtem ko se je Torino vrnil dvema točkama in neoporečno zmago iz Rima. Psihološki moment je torej na strani Torina, materialni pa na strani Juventusa ker bo tekma pač na njegovem igrišču. Kljub temu pa ima vsaj po našem mnenju Torino s svojo bolj praktično in koristnejšo igro več izgledov na uspeh. Se bolj jasen je položaj v Genovi. Sampdoria je danes ne samo po trenutnem položaju na lestvici, temveč tudi dejansko mnogo močnejše od svojega lokalnega rivala. Tradicija bi zato tudi v tem primeru po vseh logičnih predvidevanjih ne smela obveljati. Torej absolutno prednost Sampdorii, čeprav bo morala igrati z rezervnim vratarjem ker se je Bardelli v Trstu precej poškodoval. Na vsak način pa je na genovskem rezultatu najbolj zainteresiran Napoli, ki ne prikriva svojih stremljenj po prestolu. Njegova naloga jutri sicer ne bo lahka, vendar kljub vsemu lažja kot ona od Genove. Teren v Padovi res ni med najlažjimi, toda Napoli ima dovolj močnega orožja, da bi ga moral izbojevati. V ostalih srečanjih so domače enajstorice favoriti. To velja predvsem za Bologno. Inter, Udinese in Triestino, nekoliko manj pa za Lazio, ki mu ,etos ne gre najbolje. Roma prihaja v 'rrst s psihološko depresijo po lekciji, ki ji jo je dal preteklo nedeljo Torino. Poleg tega ima težave s sestavo moštva. Vra-arja Panettija, kateremu pripisujejo krivdo za poraz, bo po vsej verjetnosti zamenjal Tes.-ari. čeprav ni v najbolj-fizični kondiciji. Iz napada pa bo odpadel Chiggia, katerega bo zamgnjal mladi a zato bolj praktični in manj a-kademski Barbolin. V koliko bodo te spremembe vplivale pozitivno na kolektivno igro Rome je seveda še vprašanje, vsakem primeru pa nasprotnika ne kaže podcenjevati, ker bi spričo nedvomne kvalitete njegovih posameznikov lahko kljub vsemu »ujel dan« kot se reče — m zaigrali dobro. Pri Triestini ni pričakovati Naša prognoza Boiogna-Palermo 1 Fiorentina-Milan 1 Inter-Lanerossi 1 X Juventus-Torino X 2 1 l.azio-Aialanta 1 X Padova-Napoli X 1 2 Sauipdoria-Genoa 1 Triestina-Homa I lldinese-Spal 1 Bari-Sim men. Monza X 2 Como-AIessandria X I Biellese-Mestrina 1 Siena-Prato 1 Cagliari-Catania 1 X Sanremese-Carbosarda 1 Upanja, da bi mogel nastopiti Olivieri, ni mnogo, čeprav bi se Szokeju in morda še bolj Brighentiju kar prilegel počitek. Tako pa bo napadalna vrsta zelo verjetno ostala ista kot v nedeljo proti Sampdorii in ne preostaja nič drugega kot upanje, da bo zaigrala boljše. Obrambna ir krilska vrsta ne predstavlja ta problema, saj je vsa šesto-rica že nekaj časa v zelo dobri formi, Ferrario pa itak nikdar ne odpove. Triestina ima vsekakor lepo priložnost, da popravi mučen vtis, ki ga je napravila v nedeljo na 20.000 glovo množico in upamo, da ji bo to uspelo. NOGOMET Švedska odpovedala tekmi proti Madžarski in Romuniji STOCKHOLM, 26. — Švedska nogometna zvezr. je sporočila. da je sklenila odpovedati tekmi nogometne reprezentance. ki bi morali biti v orihodnjih dneh na Madžarskem in v Romuniji. V svojem obvestilu o tem sklepu, ki ga je zveza poslala madžarski in romunski zvezi je rečeno, da je v obstoječih prilikah težka zagotoviti varnost b'vania reprezentance v ome-nieriih dveh državah. BOKS Mitri zmagal v Avstraliji MELBOURNE, 28. — Tibe-rio Mitri, bivši evropski prvak srednjetežke kategorije, je včeraj ponoči premagal po točkah v 12 rundih avstralskega prvaka srednjetežke kategorije Ricarda Marcosa. Dvoboj je bil na stadionu v Melbournu. Cardenas in Buker prispela v Milano MILAN. 26. — Španska boksarja Cardenas in Ben Buker, ki se bosta jutri pomerila z. D'Agato in Garbellijem. sta prispela včeraj v Milan. Ker sta oba boksarja izrazila željo, da bi si nekoliko razgibala mišice po triurnem sedenju v ietalu. so ju odpeljali v neko ‘elovadnico, kjer sta pol ure trenirala. Tudi D’Agata in Garbelh sta končala s svojimi pripravami za jutrišnji dvoboj. Njun prokurator Cecchi je izjavil, da sta oba dosegla kar najboljšo formo. BOSTON. 26. — Kubanski boksar težke kategorije Nino Valdes je premagal s knock-outom v tretji rundi Boba Woodallr iz Bostona. CHICAGO, 26. — Archie Moore in Floyd Patterson sta včeraj podpisala pogodbo za dvoboj, ki bo 30. nov. v Chicagu za naslov svetovnega prvaka. Pogodba ne predvideva povratnega srečanja. Predsednik mednarodne boksarske zveze meni, da bosta oba boksarja prejela po 150.000 dolarjev. Med uporom v Budimpešti Puškaš padel? DUESSELDORF, 26. — A-gencija »Šport information Diensl« iz Duesseldorfa je danes zvečer sporočila, da naj bi po vesti, ki naj bi jo razširil radio «Miskolcs» in ki naj bi jo sprejeli v Avstriji, v borbi proit upornikom padel madžarski nogometaš major Ferenc Puskaš. SLOVENSKI KOŠARKARJI V ITALIJI ZA KONEC AŠK - V PESARO Ljub1 janski košarkarji Jo premagali ekipo Benelli z rezultatom PESARO, 26. — Ljubljanski košarkarski klub ASK je svojo zadnjo tekmo na turneji po Italiji odločil včeraj zvečer v svojo korist z zmago nad ekipo Benelli iz Pesara z rezultatom 62:45 (31:29). Prvi polčas je bil precej izenačen in na zadovoljivi tehnični višini. Obe ekipi sta prakticirali consko igro, pri čemer se je predvsem odlikoval Vlastelika, član Benellija. V drugem polčasu pa so v igri na moža Ljubljančani v celoti dominirali svoje nasprotnike in s hitro ter precizno igro nabirali koš za košem. Najbolj so se med njimi odlikovali Župančič, Daneu in Kan-dus, pa ‘udi ostali, ki so prikazali moderno igro hitrih kombinacij in presenetljivih premikov. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: ASK: Kandus 5, Zupančič 6. Paljšak, Lokar 18. Vranič, Škrjanc 9, Briznič, Daneu 12, PREDOLIMPIJSKE VESTI IZ RIMA ITALIJANSKI LAHK0ATLETI SE 0DPRAVLJAJ0 NA Italijo bo na olimpiadi zastopalo 138 in ne 137 atletov RIM, 26. — Podtajnik italijanskega olimpijskega odbora dr. Marccllo Garroni, ki bo vodja italijanske ekipe na o-Iimpiadi. je danes zjutraj odpotoval z letalom v Melbourne. Z njim sta odpotovala tudi maserja Russon in Calbez-za ter Riccardi, ki bo ekonom italijanskega odpos'anstva. Italijanska olimpijska reprezentanca bo štela 138 atletov in ne 137, kot je bilo prvotno rečeno. Seznam udeležencev je bil dokončno sestavljen z vključitvijo Fiorenti-nija Claudija (strelstvo) in Frigerija II.. ki bo rezerva veslačev za vse vrste čolnov. Ni pa več v seznamu udeležencev kolesarja Orianija. Italijanska lahkoatletska zveza je sporočila, da je CONI po proučitvi zadnjih tehničnih rezultatov dokončno določil seznam lahkoalletov. ki bodo odpotovali v Melbourne. S»znam vključuje naslednje atlete: Baralai. Chiesa, Cola-rossi, Consolini, D Asnach, Dordoni. Galbiaii, Ghiselli. Gnocchi, Lavelli. I.ievore. Lombardo. Meconi, Pamich. Roveraro ter ženske: Bertoni, Greppi, Leone, Musso, Paternoster in Peggion. Lahkoatlete bodo spremljali tajnik zveze, tehnični komisar ter trenerja Bononcini in Russo. Iz vrst lahkoatletske zveze se je še izvedelo, da so bili za tek na 100 m prijavljeni Galbiati, Gnocchi in Colarossi. za tek na 200 m Ghiselli. Lombardo in D'Asnach. pri ženskah pa sta bili za tek na 100 m prijavljeni Bertoni in Leone, za 200 m Leone Musso in Peggion, za tek na 80 m z zaprekami pa Greppi. Italijanski atleti bodo odpotovali v Avstralijo v treh skupinah in sicer: prva skupina (Pamich. Russo) 27. okt., druga skupina (Baraldi, Consoli-ni,. Dordoni. Lavelli, Lievore. Meconi in ing. Guabello) 28. okt., tretja skupina, v kateri bodo vsi ostali atleti, pa 31. oktobra. nja Nina Ponomareva le odpotovala v Melbourne. PLAVANJE Odlični časi avstralskih plavalcev MELBOURNE, 26. — V o-kviru plavalne prireditve, na kateri sta bila postavljena nova svetovna rekorda za ženske na 100 m prosto in v štafeti 4x100 m, so bili postavljeni ie naslednji boljši rezultati: 200 m metuljček (moški): 1. Marschall 2’30”5 (nov avstralski rekord, s katerim si je Marschall zagotovil nastop na olimpiatfi); 100 m hrbtno (moški); 1. Thiele 1'02"9 (nov avstralski rekord). Svetovni rekord na tej progi ima Francoz Bozon s časom 1'02 'L 200 m prosto (moški); 1. Ilenricks 2’05’’8; 100 m metuljček (ženske): 1. Bainbridge 1T7”2; 200 m prsno (ženske); L Evans 3'01"4; 4x200 m (moški); Rose, Wil-kinson, Challoran, Henricks 8'42"7. BOKS MANILLA. 26. — Filipinski boksarski organizator Federi-co Soriano je izjavil, da je odločen organizirati v decembru dvoboj med D Agato in Filipincem Espinoso. ki naj bi veljal za svetovni naslov, kljub sp.ročilu Evropske boksarske zveze, da tega dvoboja ne bo priznala za svetovni naslov. Kampič 3, Debevc 9. Benelli: Fronzoni 2, Via* lika 22. Marchionetti 7, vieri. Sorlini. Paolini 9, tini 3. Dl Giacomo, Mane». Bontempi 2. Stefanini. Gligorič - Stahlberg remi J _ 7 Jas«. MOSKVA 26. — v d tem ko.u Aljehinovega. minskega turnirja so 1 _ seženi naslednji rezultati: » bo-Pachman remi, p-g. Chokaltea rc-mi, Unzicke -res 1:0. Stahlberg-Gligoric P kinjeno, Padevski-Smislov^P kinjeno. Tajmanov-Uhlrna prek., Sliwa-Botvinik P njeno, Najdoif-Golombek 'Unjeno. vrnienih V nadaljevanju Pre* ^„1 partij so bil J danes _ naslednji rezultati: Najdor Go.ombek 1:0 Sliwa-Sza Tajmanov-Uhtmann rent > tvinik-Najdorf 1:0. Keres dorf remi, SPwa- j-NaJ- :u. - i-Unzicker 1- ' Stahlberg-Gligorič remi. Stanje pred 11- ^° ° , naslednje: Smislov 7, , manov 7, Botvinik Taj-6.5 «>’ Rronstein 6.5. Najdorf in P ^ man 6, Gligcrič 5,5 Uh KOLESARSTVO_____ Baldini šesti za pekal «Zinno» GIUSEPPE VESUVIAN®! dirki ra P® S. 26. — V 2 oio' -- - v *£:nna», ki je bila jj. Olavianu, svetovni prvak onovtl »v dirki a® Baldini ni po uspeha, na 18- :e «Lenori». Na •cl cole jeea pokal «t-enori». j pa p-išel šele šesti, zmaga ^ je Angiolino Piscaglia- ^ mevalo je 31 kolesarjev. , m red na cilju je bil na n'i; 1 Piscaglia ki 5e dolgo progo prevozil v času 3 45’ s povprečno hit 140 M* r * . itrostJ0 37.333 km. 2 Conti. isti čas, Ohio* d;ni z zaostrnkom 30 st pri 46”, 5 Baldini 3’40” 8 Del Giud-ce, 9. Min,enlidi-| Pot ti ne, vsi s časom ni j a. 9’ o. Tufano *» . - Ama>!"JJ Offeovorni tireffoilt STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod 7^ 9 fr*1 KINO SKEDENJ predvaja danes 27. t- ®’ ob 19. uri barvni I'*®’ Rdeči meleo[ Igra TONY CURTlS KINOPROSEK-KONIOg predvaja danes 27. t. ® mešalih* ob 19.30 uri liim: Igra MARIA FEL1* LAHKA ATLETIKA MOSKVA. 26. — Radio Moskva je sporočil, da bo atleti- predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 18. uri film: «MISI» Nastopata MARIJA SCHKLL in CURD JURGEN6 kakšnih posebnih sprememb. C OOOOOOOOOOOOOGOOOOOCC.OOOOOOOOOOOOOOGOOOOOC.OOKJOOOCOOOOOOOOOOC.ttOOOOOOOOOOOOOOOCtOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO cooaoooooooooooooooo^ Tega poprej še opazila nista. Ju je premotila PraV7Iveii 49. 41 39 37 | ASSICUHAZIONl GENERALI IVAN BRATKO TELESKOP «Počakaj, druga hlačnica pride takoj na vrsto,> je odgovoril Marjan in trgal s Skrajšane hlačnice dolge nitke, ki so bingljale tjavdan. Dušan je šele zdaj videl, kako je Marjana vzelo. In Vojo ni mnogo boljši — ~■ In črt in Ljubo Nenadno mu je bilo žal, da je bil vso pot očitar in da jih je zmerjaS: Marjanu je zabrusil strahopetca, Ljuba je obmetal z nepre-vidnežem, Črtu je naprtil lahkomisljenca — — — črtu in Ljubu je rekel, da sta sektaša, za Voja in Marjana je imel pri roki očitek oportunizma, pu čeprav so se vsi trudili, da bi jim zlasti tega ne mogel nihče reči, zakaj najbolj so se bali, da bi se jih tak vzdevek prijel za stalno, kot karakterna lastnost... Dušana je obšel nenaden občutek ljubezni do vseh: do Voja, do Črta, do Marjana in Ljuba, da njih, ki so tako mladi dali dušo in telo za eno samo stremljenje — — — Toda med potjo ni bilo mogoče drugače. Ne bi bili se tu, če bi bil popuščal — — — Marjan je naglo odtrgal še drugo hlačnico. * * * Igor in Ljubo sta bila medtem že v vasi Na obeh straneh go bile hiše, ki so se jima zdele zelo velike, saj sta jih v zadnjem času gledala samo od daleč In od tam so bile tako pritlikave. Ljubo pogleda po hišnih številkah. »O kakšna smola 1» tiho vzdihne, ko razbira zapovrstjo: Javka pa je na številki 13! To bo nekje na drugem koncu vasi. Treba bo torej skozi vso vas. Vražja smola! Pohitita. Cesta, ki pelje skozi vas, je prazna. V hišah je mir. Vse naokrog je tišina pred dnem. Nenadno opazi Ljubo na oknu v prvem nadstropju velike hiše na desni — karabinjerja. «Ga vidiš?« šepne Igorju. ♦Ne zijaj gor!» «Tak je kakor Milochi!« «Glej predse!« Pospešita korak. Ovinek. Hiša s karabinjerjem se skrije. Novi vrsti hiš ne vidita konca. 25 23 21 Na steni neke hiše je velika, črna deska, na deski pa razglas in skupina fotografij. Igor in Ljubo zagledata sebe. Zraven pa so fotografije Stefana, Gata, Dušana, Marjana, Voja in Črta. Pod slikami so pri vseh njihova prava imena, tudi pri tistih, ki so se v kampu prikrivali. «Jih vidiš?« šepne Ljubo. ♦Molči! ga zavrne Igor. Toliko še razbereta, da je na glavo vsakega razpisanih 50.000 lir. Ljubo pa še opazi, da je za Igorja obljubljenih 100.000 lir. * * >N Presledki med hišami so spet vedno večji. Prehodila sta skoraj vso vas. Ustavita se pred veliko enonadstropno hišo. V pritličju so pločevinaste oknice na navoj, kakršne imajo izložbe in vrata v trgovinske prostore. Nad vežnimi vrati je na eni strani napisna tablica: na drugi strani pa umazana, majhna pločevinasta tablica z zaželeno in iskano številko. Ljubo jo je dvakrat pogledal in se skoraj zastrmel vanjo. Ni mogel verjeti, da sta vendarle dosegla neprestano se izmikajoči cilj, za katerim so sli s tolikšno vztrajnostjo in tolikšno nado. Vstopita v temno vežo ~ jutro še ni posijalo vanjo — otipata stopnice in se povzprieta v prvo nadstropje. Ustavita se pri steklenih vratih vrh stopnic. Prisluhneta. Hiša je popolnoma mirna. Igor v mislih spet ponovi javko in potrka na vrata, ki jim ne najde kljuke. Nenadno še vrata odpro in pred njima stoji visoka, močna žena v dolgi nočni halji, na katero padajo dolgi razpuščeni lasje. Igor jo ogovori — o, že često je prišel z javko pred neznane ljudi! — mirno in prijazno: ♦Dobro jutro. Oprostite, ali je pri vas Emilija Gornik?« To je bila javka. «Ne poznamo nobene Emilije Gornik!« je odgovorila žena z velikim nezaupanjem ♦Ali je res ne poznate?« ♦Ne!« je rekla naglo in ostro. «Je pri tej hiši številka 13?» ♦Da!« «čudno, da ne poznate Gornikove-----------------» «Smo jo poznali, ampak zdaj je ne poznamo več!« Igor jo hoče še nekaj vprašati, toda zena napravi odločno kretnjo, s katero se navadno zapirajo vrata, in začne vsa iz sebe: ♦Bežita — — — kvestura nas opazuje — — — hiša je zastražena ---------samo npsrečo nam prinašate------------------hočete, da gremo vsi v maloro?« Ko stopita spet na cesto, zagledata tej hiši nasproti veliko stavbo z napisom: CASA DEL FASCIO resničnost iskane številke? Morda skrb? je bilo le še Pre mračno, da je nista videla? Naglo jo ucvreta za hiše in čez plotove v goščavo-K naS šanu in drugim. Zbogom železničarske uniforme, ki “a j^! čakajo v Brdih! Prebij se, kakor veš in znaš! Zbogoin Jft Še dobro, da m bila past! Medtem je prilezlo sonce izza vzhodnih grebenov. Tovariši so se zastrmeli v njiju: ♦Kaj je?« ♦Nič!« ^jdi Igor je začel sezuvati čevlje, da jih vrne Marjanu-Ljubo se je preoblekel v svojo vsakdanjo obleko. Vsakemu pošteno vrnila, kar je bilo njegovega. četvorica pa je molčala. Pravzaprav niso niti bili VoS~ate* razočarani ali presenečeni. Kakor da bi ne bili PreveCHfl jih upali, da bosta uspela, saj bi to bilo preveč lepo. ^°rL.0rda je prevzelo brezčutje, izvirajoče iz izčrpanosti in gladu? ^9ic<>r je bilo zaupanje v to, da so tod Slovenci, močnejše izjalovljena pričakovanja — — ♦ Kaj je bilo, da nista uspela?« ♦Nič — — zastrašenost — — — teror!« reče Igof- ♦še okrcala naju je, mrha!« jo krsti Ljubo. «Kako? Okrcala?« postajajo pozorni. Pripovedujeta vse od začetka do konca. . črt se prime za prste na nogi — po več dneh si Je čevlje — se naglo dvigne in reče odločno: «Fantje, gremo!« Dušan prikima in pristavi: «Da sta le vidva nazaj prišla!« 0. «Gremo!» ponovi črt in se zagleda v hribe naspr°^ j1jift’ Na desni je Sabotin, ogromen in visok, Naravnost pre' gat>