Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulico žtov. 15.
^ urednikom so uioro govoriti veak dan od 11. do 12. uro.
Kokopisi se no vračajo.
Inserati:
Šeatstopna potit-
vrata 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo se popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja. vsak: dan razen nedelj in praznikov ob S. uri zvečer.
Velja
za IJublJano
v upravništvu:
za celo leto 6 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 50 kr., pošiljatov na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 141.
V Ljubljani v ponedeljek, 18. avgusta 1884.
Tečaj I.
Na dan 18. avgusta.
Povsod po obširnem avstrijskem cesarstvu praznuje se danes rojstni dan Nj. veličanstva, povsod tekmujejo razni narodi mnogojezične naše države z odkritimi pojavi svoje udanosti. Mogoče, da se drugod, po velikih mestih, po središčih bogastva in omike vse te slavnosti Vršč z večjim sijajem, nego med nami, v onih Pokrajinah, kjer prebiva narod slovenski. Toda smelo trdimo, da nikjer ne praznujejo vladar-jevega rojstnega dneva z večjo radostjo, da nikjer cesarska pesen ne razlega bolj navdušeno po božjih hramih, nego v borni slovenski vasi. Saj je očividno, da je Slovenec z neko prirojeno ljubeznijo uddn svojemu gospodarju, vedno pripravljen, žrtvovati zanj kri in življenje. Udanost slovenska je podedovana od naših prednikov, a neizmerno jo je povekšalo lansko cesarsko potovanje po naši ožji domovini. Pravi sled deželne slavnosti minolega leta je pač to, da se je povsod po deželi s tolikim sijajem obhajala obletnica cesarjevega prihoda. Lojalnost slovenska ni navidezna, ni hlinjena od danes do jutri, ta čut je ukoreninjen v slovenskem srci, on izvira iz globine našega narodnega življenja. In tedaj smo uverjeni, da izražamo mnenje celega slovenskega naroda, ako na rojstni dan cesarskega veličanstva spoštljivo zakličemo: Bog nam živi in ohrani preljubljenega vladarja, Presvetlega cesarja našega Frauca Jožefa!
Listek.
Odlomki izmojili spominov.
Spisal Ivan Turgenjev; poslovenil A. B.
(Dalje.)
čisto nasproti šegi onega časa tega pri tlikovca nikakor niso imeli za stvar, nad katero so se razveseljevali. Tudi nič’ na njem ni pričalo o šaljivcu. Ravno nasproti jevedtio molčal ter gledal razžaljeno in divje. Nagubal Je čelo in zaškripal z zobmi, ako ga je le kdo Nagovoril. Tudi ga je Telegin imenoval »modrijana", da, cel6 nekako visoko ga je čislal: ao se je pri mizi gostom in obiskovalcem streglo, je on vselej prvi dobil skledo.
„Bog ga je kaznil," imel je Telegin navado reči; »njegova božja volja je to. Meni, heznatni stvari, pa ne pristoji, da bi mu kaj žalega storil...."	.
(Mene Januš ni mogel trpeti. Ce sem se
le približal, se je takbj razsrdil ter s hripavim glasom godrnjal: »Pustite me pr: miru, sitnež!")
Postojinski shod 17. avgusta in prvotni volilci.
Sigurno še nikdar nobena volitev na Slovenskem ni toliko razburila javnega mnenja, nego dopolnilna volitev v notranjskih kmetskih občiuah. V uvodnih člankih in mnogobrojnih dopisih razpravljajo vsi slovenski listi dnevno vprašanje. Vse strasti so se vnele, toda strast zbega čestokrat okorno tovaršico, slabotno razsodnost, in posledica je napačno umovanje tudi v zadevah, katere bi sicer dokaj jasne morale biti tudi priprostemu razumu. Jeduaka nezgoda se je pripetila tudi najstarejšemu slovenskemu dnevniku, — saj starost ni vselej poroštvo modrosti, — in tedaj v svoji 185ti štev. brezobzirno udriha po častivrednem notranjskem poslanci g. Adolfu Obrezi, češ, da je na volilni shod v Postojino le pozval volilne može, a ne prvotnih volilcev, kateri so po „ Narodovem “ prepričanji jedino pravi zastopniki narodnega mnenja.
Da utemelji svojo hipotezo, posegel je „Slov. Narod" nazaj v zgodovino dosedanjih volilnih shodov ter je konstatoval, daje gosp. Obreza s svojim omejenim povabilom uvedel neko do-dhmal nepoznano novotarijo. Sklicuje se na parlamentarno prakso pri drugih narodih, cel6 Madjarov ne pusti pri miru, da si mu utegne znano biti, da na Ogerskem niti ne poznajo institucije volilnih mož, zaradi česar seveda drugih volilnih shodov niti prirediti ne morejo. Uprav patetičen pa postaja, sklicevaje se na ustavno svobodo; v imenu ustavne svobode rotil je, — zaman, kakor ga je uverilo včerajšnje posvetovanje —■ g. Obrezo, najrajše skliče javni shod ali, še bolje, naj se udeleži onega shoda, koji je na dr. Zarnikovo povabilo zboroval na dan Velikega Šmarna v postoj inskem trgu.
Veliko teorije, veliko mogočnodonečih besed, — a nobenega pravega jedra! Gosp. Obreza sploh ni mogel sklicati drugačnega shoda, ako je hotel vestno poizvedeti in natančno konstatovati pristno mnenje svojega
»Kako poznate, da je modrijan?“ vprašal sem nekega dnč Telegina.
»Kaj, da ta ni modrijan! Ali, dečko mali, le poglej ga, kakč zna molčati!"
»In zakaj ga zovete, dvoličnega?"
»Iz tega-le uzroka, dečko mali: na zunanji strani ima samo en obraz, in po tem ga vi sodite, vi površni ljudje; a on ima še drug obraz, ki je pravi, a on ga skriva. Tega poznam samo jaz sam, in zato ga ljubim.... kajti ta obraz je dober obraz. Ti, na primer, vidiš, a vender nič ne vidiš. ... A jaz — tudi če niti besedice ne spregovori z menoj, vender precej vem, me li iz kakega vzroka kara; kajti on je zel6 strog! A on ima vselej prav! Tega ti ne moreš umeti, dečko moj; starcu, kakor sem jaz, pa uže smeš vsako besedo verjeti."
Prava zgodovina Jana Dvoličnega — odkod da je in kako je prišel k Teleginu — ni bila nikomur znana. Kar pa je zadevalo kneza L., bile so okoliščine njegovega življenja vsemu svetu odkrite.
Rodil se je iz bogate in sloveče obitelji ter dvajset let star v Petrogradu vstopil v
okraja. Priznavamo sicer, da po ustavnih načelih, veljavnih v naši državni polovici, prvotni volilec zastopa volilno pravo, in volilni mož voli le v njegovem imenu, kot njegov pooblaščenec. In tudi temu ne moremo oporekati, da so se dosihmal pri nas običajno sklicevali volilni shodi, katerih se je smela vde-ležiti vsa masa prvotnih volilcev.
Ali pri svojem razboritem razpravljanji je pisatelj »Narodovega" članka čisto prezrl jedno malenkost, merodajno za bodočo notranjsko volitev. Sedaj v prvič se je odpovedal narodni eksekutivni odbor, oziroma centralni volilni komite, svoji nalogi, volilcem priporočati primernega kandidat a. Ker je bil odbor do dobrega uver-jen, da se ni bati nobene izgube v zavedni Notranjski, ker je trdno prepričan, da bode v vsakem slučaji izvoljen le odločen narodnjak, prepustil je volilcem samim važno nalogo, zjediniti se o dotični osebi. Zaradi tega je tudi naprosil g. Obrezo, naj skliče volilni shod, prepuščevaje njegovi razsodbi, umesten trenotek ter sestavo dotičnega zborovanja.
Volilni shod 17. avgusta tedaj ni bila nobeua prazna stafaža, njegovi inicijativi je bilo izročeno postavljanje notranjskega kandidata, in eksekutivni narodni odbor je jednoglasno sklenil, ravnati se po določbah tega shoda ter sprejeti od njega nasvetovanega kandidata. Velika odgovornost je bila s tem naložena onemu veljaku, kateri je imel nalog, sklicati tako volilno »konstituanto". Kajti, kako je bilo mogoče, poizvedavati pristno mnenje vsega razprostranega okraja? Če bi čas bil dopuščal, prirediti vsaj osem do deset volilnih shodov po večjih občinah cele volilne skupine, na kojih bi se kandidatje imeli predstavljati volilcem, n. pr. tako, kakor se to dandenes godi v mariborskem okraji, potem bi bilo morda umestno, obračati se takoj in neposredno do prvotnih volilcev. Ali po vsem nespametno bi bilo, podvreči se sklepom j e d -nega posameznega shoda, kateri bi bil pristopen slehernemu volilcu. S tem bi
gardni polk. Ko je nekega dne carinja Katarina sprejemala, opazila ga je, ustavila se pred njim ter s pahljačo pokazavši ga, glasno rekla osebi svojega spremstva:
»Poglej no, Adam Vaziljevič, kako brhek je! Prava punčika!"
Ubogemu dečaku je vsa kri ušla v lice; domov vrnivši se, ukazal je vpreči, okrasil se z redom sv. Ane ter se dal peljati v mesto na sprehod, kakor bi bil v resnici v veliki milosti.
»Le vozi," kričal je nad svojim voznikom, »povozi vsakega, kdor se mi hitro ne ogne!"
To se je takoj sporočilo carinji: izdala je tedaj ukaz, naj se razglasi za neumnega ter se čezenj postavita njegova brata kot varuha. Brata sta ga brez okoliščin odpravila odtod ter ga dala na kmetih z železom na nogah zapreti v majhno pregrajo. Ker sta se hotela polastiti nesrečnikovega premoženja, sta se dobro čuvala, da bi ga zopet izpustila, ko bi se zopet spametoval, tem več sta ga še takrat imela zaprtega, ko mu je norost v resnici uže po polnem prešla.
se vstvarila neznosna predpravica na korist tistim volilcem, kateri stanujejo v najbližji soseščini onega kraja, kamor je zbor bil sklican. Vsakdo sprevidi, da se masa prvotnih volilcev iz oddaljenih krajev n e more potruditi k takemu zborovanji. Kako bi na pr. prosti davkoplačevalci izpod Ga-berka ali iz Hotederšiča, ali z Snežnikovega pobočja, recimo iz Koritnice, mogli udeležiti se v količkaj izdatnem številu postojinskega posvetovanja? Nekoliko odličnih in bolj imo-vitih volilcev bi se pač podalo k shodu, morda bi bile zastopane vse občine po zanesljivih zaupnih možeh, ali — odločevala bi vender le slepa večina, in niti posebnega agitacijskega talenta ne bi trebalo, da se s tem ali onim sredstvom pritera toliko prvotnih volilcev iz sosednih vasij, da bi kar zadušili nasprotne glasove vsega ostalega okraja. Na ta način bi se prav lehko pripetilo, da bi ves logaški okraj in velika večina postojinskega okrajnega glavarstva bila čisto vneta za svojega kandidata, pri volilnem shodu pa, osnovanem po finem črteži „Narodovega“ volilnega stratega bi vender prodrl tekmec njegov, kateri si je znal pridobiti glasove prvotnih volilcev iz bližnje okolice. Glasovi se pri takem shodu le štejejo, a nikdar ne tehtajo — in ravno tem potom, kojega priporoča iznajdljivi pisatelj omenjenega članka, je bilo mogoče, Notranjski usiliti kakega zastopnika, kojega odločno perhorrescira devet desetink vseh narodnih volilcev.
Na to se je tedaj, tako sodimo, oziral g. Obreza, in pravo jepogodil! Ne treba tedaj sanjariti o kaki skrivni „ordre“, ali ljudstvo begati z izmišljeno „reakcijonarno omejitvijo11 — g. državni poslanec O breza je poznat kot možat značaj, in sigurno bi odločno zavračal vsakega, kateri bi nameraval nadlegovati ga z neumestnimi nasveti ali celo dajati mu netaktna povelja. Todi bojazen, da so se »volitve volilnih mož jedva pričele in gotovo te dni še ne bodo končane", je po vsem neopravičena. Dotične volitve so bile vse dovršene uže minulo saboto, in tedaj je bilo mogoče, vse volilne može povabiti k volilnem shodu. Sicer pa se je uže toliko govorilo in pisalo o osebi dotičnih kandidatov, da so prvotni volilci takoj pri prvotnih volitvah imeli dovelj prilike, svoje mnenje jasno in odločno izražati svojim volilnim možem ter jim izročiti natančni navod, po katerem se jim je ravnati, bodi-si pri volilnem shodu, bodi-si pri konečni volitvi notranjskega deželnega poslanca.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Jutri volile bodo kmetske občine na Sta-jarskem svoje volilce v deželni zbor. Od vseh stranij dohajajo vesela poročila, da so
Ali ta hudobija jima ni nič koristila; knez L. je živel delj nego ona dva, in po različnih spreminih prišel je v varstvo k Teleginu, ki je bil njegov sorodnik. Bil je debel mož s čisto golo glavo, dolgim, suhim nosom in modrimi, izbuhnjenimi očmi. Govoriti se je po polnem odvadil, — samo nerazločne glasove je še mrmral. Vender je znal res čudovito peti stare ruske narodne pesni. Da-si je bil uže v visoki starosti, bili so njegovi glasovi vender še mladostni in čisti — in kader je pel, izgovoril je vsako besedo dovršeno čisto.
Časih ga je napala besnost: — in takrat je bil strahovit, z obrazom proti steni obrnen vsedel se je v kak kot, in tam je ves potan, glavo imajoč do tilnika rudečo, hudobno smejč se in silno z nogami teptaje ukazoval šibe — menda svojima bratoma.
„Le udri!" rujovel je, vsled smeha komaj dihaje; „le udrihaj ju! Nič usmiljenja! Tepi ju, tolci ju, pošasti, moja krvnika! Dobro! Izvrstno!"
Tisti dan pred svojo smrtjo pripravil je Telegina zelo v strmenje in strah. Ves bled, a zelo miren stopil je k mojemu stricu v sobo, globoko se mu priklonil, zahvalil se mu
prvotne volitve izpadle v slovensko-narodnem duhu. Najbolj v nevarnosti bili so volilni okraji gg. Jermana, dr. Šuca v mariborskem okraji. Toda vse je srečno izpadlo: ves sevniški in kozjanski okraj stoji za g. Jermana, celo v trgu Kozje zmagali so narodnjaki. Tudi v slovenjgraškem okraji je zmaga gosp. dr. Šuca gotova. V ostalih kmetskih občinah pa je narod tako probujen, da je zmaga gotova. Namesto gosp. Kukovca, kateri je radovoljuo odstopil svoje mesto znanemu boritelju za prava štajarskih Slovencev, dr. Gregorcu, kandidira v ljutomerskem okraji dr. Gregorec. V mestni skupini celjski postavili y so Slovenci svojega kandidata v osebi prof. Žolgarja.
Arelska železnica odprla se bode v navzočnosti Nj. veličanstva cesarja dnč 15ega septembra. Cesarja spremili bodo nekateri ministri in zastopniki onih dežel, ki mejašijo na bodenskem jezeru. V Bregencu delajo se velike priprave za sijajen sprejem cesarja.
»Bud. Corr." poroča o načrtu gledč velikih vojaških vaj na Ogerskem. Cesar dospel bo 28. t. m. v Arad. Cesar prisostvoval bode vajam dne 1., 2. in 3. septembra ter potem odišel k vajam konjanikov na desnem bregu Morave. Glavni vojni poveljuik bode nadvojvoda Albreht. Prisoten bode kralj Milan in mnogo višjih oficirjev tujih držav.
Hrvatski ban vrnil se je včeraj se svojega potovanja po Vojni Krajini v Zagreb. Vspeh potovanja je ta, da je opozicija uže sedaj precej korajže zgubila gledč volitev za deželni zbor, katere se bodo vršile meseca oktobra.
Tuje dežele.
Francoska komora razpravljala je zadnjo soboto o kreditu za Tonkin. Poslanca Passy in Perin grajala sta ostro francosko akcijo nasproti Kitajski. Pri glasovanju dovolil se je od ministerstva zahtevani kredit z 350 proti 152 glasovom. Sadi-Carnot in Proust predložila sta potem zaupnico vladi; tudi ta predlog bil je z 173 proti 50 glasovom sprejet.
Angleški parlament bil je v soboto zaključen. Ta sesija angleškega parlamenta bila je res zelo jalova; „Daily Telegraph" pravi, da je to bila sesija nepogod in neuspehov. Isto tako sodijo tudi ostali angleški konservativni listi, dočim liberalno časopisje vso krivdo radi neuspehov pripisuje konservativni stranki, katera da zavira vsako blagotvorno parlamentarno delovanje.
Sir Thomas Brassey govoril je te dni v liberalnem klubu v Portsmouthu o stanju angleške državne marine. Konstatoval je, da angleško oklopno brodovje reprezentuje 329520 ton, a francosko samo 201789, rusko 83621, nemško 74007, avstrijsko 63110 a italijansko 59 905 ton.
Brzojav francoskega namestnika v Hue poroča dnč 15. avgusta: Anamitski državni
najprej za stanovanje in pomoč, ki mu jo je izkazoval, potem pa ga je prosil, naj pošlje po duhovnega; »kajti smrt je prišla k meni; videl sem jo, za to moram vsem odpustiti in svojo dušo očistiti."
»Videl si jo?" jecljal je Telegin, ves začuden, ko ga prvič sliši izgovoriti popolustavek: »Kakšna je bila? Ali je imela kosč? Govori!"
„Ne“, odgovori mu knez; »majhen, prav navaden starec je, v kamižoli; ali samo eno oko ima, sredi čela, in to oko — vidi se mu, da je večno."
In res je knez naslednjega dnč umrl pri popolno zdravi pameti in skesanega srca, iz-polnivši poprej svoje verske dolžnosti in od vseh poslovivši se.
»Tudi jaz bom tako umrl," rekel je Telegin večkrat. In res ga je nekaj tacega doletelo, a o tem pozneje.
Telegin, dejal sem, ni s svojimi sosedi imel nikake zveze; in ti ga tudi trpeti niso mogli. Imenovali so ga posebneža, ošabnega človeka, glumača, dži, celo »martinista" * — se vč da, ne da bi vedeli, kaj to pomeni.
♦Tako so o konci preteklega stoletja zvali ruske svobodne zidarje.
sovet volil je danes za kralja od Francoske priporočenega princa. Venčanje vršilo se bode dnč 17. avgusta. Novi kralj priznava po polnem z Francosko sklopljeni dogovor.
Dopisi.
Od Sv. Lucije pri Tolminu 14. avgusta. (Izv. dop.) Važna izkopavanja se vršč v našem kraji ob levemy bregu Idrijce na njivi »Ograjnici" kmeta Štruklja. Na tej njivi so izkopavali uže pred 15 leti prstene lonce, v katerih so se nahajali prstani, uhani, bucike (Haarnadel) in druge za arhaeologa zelo važne reči; nekaj teh starin shranjeval je vojni župnik Tomaž Rutar, po njegovi smrti dobil je je goriški muzej. Tudi dr. Bizzaro, odvetnik v Gorici, je uže nekatere krati poskušal izkopaval starine pri Sv. Luciji na mostu. A vsa ta izkopavanja so se vršila do sedaj le ob priliki, kedar in kakor je priložnost in slepo naklučje naneslo; sedaj stoprav začelo se je izkopavati sistematično. Pred nekaj dnevi je prišel iz Trsta dr. Karol Marchesetti, voditelj naravoslovnega muzeja v Trstu, mlad, zelo izobražen Italijan, čigar ime je zaslulo v Italijanih po njegovem učenem delu La necropoli di Vermo presso Pisino in Istria, ter je začel na omenjeni njivi kopati. Njegov trud ni zastonj; našel je v »Ograjnici" celo grobišče. V treh dneh je našel 45 prstenih loncev; nekateri so se po polnem ohranili, drugi so se razbili. Razven loncev našli so različne prstane, uhane, bucike, zapestnice, igle; vse te najdbe so bronaste, tedaj znamenje, da so iz let 300 do 200 pred Kr. r. Iz vseh teh velezanimivih najdb moremo sklepati, da je bila tukaj uže pred Rimljani velika naselbina. Kaj pa, ko bi bila tukaj ona stara Noreja, katero iščejo zgodovinarji na Koroškem? Iz vasij Modrej in Modrejce bi se dalo vsaj lehko to sklepati. Ker se bode izkopavalo najmenj dva meseca in ker pričakujemo še važnejših najdb, ne morem o tem danes obširnejše poročati; tedaj prihodnjič.
Iz Celja dne 16. avgusta. (Izv. dop.) Konservativni volilni odbor izdal je oklic volilcem mest in trgov: Celje, Brežice, Laško, Sevnica, Gorenji Grad, Ljubno, Mozirje, Žavec in Vojnik za volitev poslanca v štajarski deželni zbor, katera volitev se bode vršila dnč 21. t. m.
V	oklici se opozarja na žalostne razmere, splošno siromaštvo, propad nravnosti, velike davke itd. ter pravi dalje:
»Vzroki za te in jednake žalostne prikazni tičijo nekaj v preveliki naglici po napredku sedanje liberalne večine v deželnem zboru, nekaj v strankarski strasti, nekaj pa v po polnem zanemarjevanji ali napačnem obravnavanji najimenitnejših deželnih zadev. Volilci! 21. t. m. imamo zopet voliti poslanca v štajarski deželni zbor.
V	eni reči so imeli sosedje prav: v sedemdesetih letih, katere je Telegin nepretrgoma preživel na svojem posestvu Suhodolu, skoro nikoli ni imel kaj z gosposko in sodnijami opraviti.
»Sodnije so za hudobneže, poveljstvo pa za vojake", dejal je; »hvala Bogu, jaz pa nisem niti hudobnež, niti vojak."
Nekaj posebneža je bil res, tega nihče ne more tajiti; a nikakor ni bil mož navadnega mišljenja.
Nikdar nisem mogel do dobrega izvedeti, kakošne politične nazore je imel — ako se sme tako novošegen izraz nanj obračati — ali v svojih šegah je bil aristokrat, mnogo bolj aristokrat nego »barin". Premnogokrat, je izrazil svoje obžalovanje, da mu Bog ni podaril nobenega sina, dediča, „ki bi ohranil čast njegovega imena in razplodil njegovo družino." V njegovem kabinetu viselo je na steni v zlatem okviru jako gosto rodoslovno drevo Teleginovo z mnogimi, jabolkom podobnimi krogi.
»Mi Telegini", imel je navado reči, „mi smo rod, živčč od nepomnjivihčasov. Čeprav nas je mnogo, vender ljudje še nobenega iz-
Ta volitev je zelo imenitna, kajti pokazati se ima, ali je večina volilcev zadovoljna z nameni in delovanjem dosedanje liberalne večine v deželnem zboru, ali če ji je mari za pravi napredek in resnično svobodo in si izvoli za poslanca moža, kateri se je pošteno trudil, se trudi in se bo trudil, da pospešuje izomiko in blagor ljudstva in da ohranjuje narodni mir po gaslu: „Vsakemu svoje!"
I)a je ohranitev narodnega miru potrebna, pač vsakdo sprevidi. Kajti narodni prepiri ne ovirajo samo gmotnega napredka, marveč zavirajo tudi moči, katere bi se lehko drugače samo v pospeh narodnega gospodarstva porabljale. — Mi smo se trudili, da si poiščemo v tem smislu za naš volilni krog pravega kandidata in priporočujemo kot ta-cega profesorja na c. kr. gimnaziji v Celji, gospoda: Mihaela Žolgarja!
S tem, da priporočujemo za kandidata gospoda Žolgarja, katerega pravicoljubje in Poštenje celo naši politični nasprotniki pripo-znavajo, kažemo svojo spravljivost, da bi za-m°gli za naš skupni blagor, katerega uže tako močno potrebujemo, toliko krepkeje delovati!
Volilci, Nemci in Slovenci! Združimo se Pod belo-zelenim praporom, kojega si vender brez črno-rumenega misliti ne moremo, koji jo naš ponos, kakor je bil ponos skozi stoletja našim prednikom!
Volilci! Volimo tedaj gospoda Žolgarja, kateri bode oba ta prapora, „belo-?elenega in črno-rumenega “, visoko ln krepko dvigal; kajti mi želimo prečno Štajarsko, srečno, jednotno in mogočno Avstrijo!
Razne vesti.
—	(Določen obrok.) „Torej, z jedno besedo, kdaj mi plačate še ostali dolg?" — „Koj ko dobim denar, katerega mi plača založnik, če vzprejme roman, katerega mu pošljem, ko hitro dovršim delo, katero pričnem, če dobim primerno snov in potrebno poetično navdušenje, plačal bodem vas.“
Domače stvari.
—	(Slovesna maSa.) PovOdom rojstvenoga dnd Nj. veličanstva cesarja bila jo danos ob doveti uri v stolni cerkvi slovesna sv. maša, katero je daroval čestiti gosp. prošt Zupan. Po sv. maši bil je Tedeum; glavni deli maše markirali so se s streljanjem topov na Gradu. Prisostvovali so slovesni svoti maši gosp. deželni predsednik baron ^inkler; dvorni svetnik grof Chorinsky z 1lr&dniki deželne vlade in dežolne vlado svetovalec 8°sp. pi. Wurzbach; deželno sodnije predsednik £®sp.Kapretz in državni pravdnik, nadsodnijo svet-nik gosp. Persche s svetovalci in uradniki deželne sodnije; gosp. vladni svetovalec prof. dr. Valenta; gosp. finančni svetovalec vitez Lusclian
med nas niso videli v predsobah sukajočega se, noben se še ni naveličal stati na carovih stopnicah, noben se ni odebelil, izvrševaje pravičnost,* noben ni nosil reda, v Moskvi prosjačil ali v Petrogradu spletke delal; v svojem kotičku, na svojem koščku zemlje smo ostali, ljubili svoje gnezdo ter se pečali z gospodarstvom — d k, dečko moj, z gospodarstvom! Tudi jaz sem tako delal, dasiravno sem služil pri gardi — ali hvala Bogu le malo kasa!"
Za stare čase gojil je Telegin posebno ljubezen: »Takrat seje živelo mnogo prostejše !" Prijetnejše — pri moji veri, d&! Ali 'od jota tisoč osem sto •— (zakaj ravno od tega leta, tega nikdar ni povedal) —- preobladalo Je vojaštvo. Gospodje vojaki nasadili so si čop Petelinovih repov na glavo in sami se obnašajo kakor petelini; tako si stiskajo vrat, da
* Ako je v prejšnjih časih kak propadli ruski plemenitnik hotel svoje premoženje urediti; prosil je cara, da ga je postavil čez kak guvernement. Njegove le površno načrtane dolžnosti, kojih glavna je bila ta, «da je izvrševal pravico*, dale so mu priložnost, da je svoje premoženje v kratkem zboljšal.
in finančni svetovalec gosp. Golf z uradniki finančno direkcije; višji finančni svetovalec in finančni prokurator dr. Račič z uradniki finančne prokura-ture; deželni šolski nadzornik gosp. Sni ol ej ; ravnatelj gosp. Hrovath; ravnatelj gosp. Praprot-11 ik z učiteljskimi zbori gimnazijo, realke, učiteljske pripravnice in ljudskih šol; deželni odbornik ces. svetnik gosp. Murnik kot namestnik deželnega glavarja; deželni odbornik gosp. Doscli-mann; gosp. župan Grasselli z mestnimi odborniki ; magistratna svetnika gg. Peron a in V o n -čina z magistratnimi uradniki; trgovinsko zbornice predsednik gosp. Kušar; državni in deželni poslanec dr. Poklukar; poštni uradniki in velika množica vernikov. Razen tega opazili smo v cerkvi mnogo gospej iz najodličnejših krogov ljubljanskih, mod ostalimi visokorodno gospo baronico Wi nklerjevo.
— (Slovenska gledališka predstava.)
V	soboto predstavljala se je v slovesno razsvit-ljenem gledališči igra „Cvrček“. Videli smo na našem odru uže večkrat to igro, za to smo nekoliko razvajeni pričakovali mnogo, a našli smo še več, kakor smo pričakovali, tako precizno so se izvole vse uloge. Gdč. Guština N i g r i n o v a (Stana), katera je ta večor gostovala, nas jo kar očarala. Znana nam je uže kot dobra igralka od prej, a zdaj, odkrito izpovedamo, mnogo je napredovala, postala je umetnica; v vsakem položaji svoje vlogo kazala je razumnost in pravi občutek, vso je bilo preudarjeno, natanko promišljeno in primerjono. Gospod Kocelj (oča Bujan) je kakor vselej tako tudi nocoj izkazal se mojstra na odru, vsaki’ulogi je kos; g. Gorazd (Sobin Bujanovič) izveljetudi ta pot izvrstno svojo ulogo, da, z zadovoljstvom moramo povodati, da jo mnogo napredoval in nadejati se imamo v njem izvrstne igralske moči. Omenjati moramo tudi pohvalno gospodičino M. Nigrinovo; ta večor sicer ni imela hvaležne nalogo (starka Srdana), da bi bila mogla pokazati nje uže tolikrat občudovano nadarjenost za gledališče, storila pa je vse, kar jo bilo v tej ulogi storiti možno. Izvrstno so se obnesli tudi g. Danilo (Borko Bujanovič), gdč. Zvonarjeva (Milunka) in gdč. Vrbančeva (mati Bujanka) ter kazali prav mnogo napredka in razumnosti svojih ulog. Ostalo osebe imelo so le malo uloge tor nas po vsem tudi zadovoljile. Izpovedati moramo, da je ta vočer zopet pokazal, da imamo izvrstne igralske moči, da bi trebalo le še nekoliko šole in stalnih predstav in gotovo bi se slovonsko gledališče smolo meriti z vsakim drugim provincijonalnim. Odlično občinstvo, katerega se je zbralo za ta letni čas prav obilo, kajti parter bil je po polnem poln, odlikovalo je igralce z živahnim rokopleskom, osebito gdč. Gustiko Nigrinovo, kateri so tudi poklonili nje čestilci krasen bouquet. Predstave udeležil se je tudi visokorodni g. deželni predsednik baron Winkler. — Prirediteljem te predstave moramo izrekati najtoplejšo zahvalo s prošnjo, naj bi nam izvolili kmalu zopet prirediti tak večer.
— (Darila.) Gosp. c. kr. deželni predsednik baron Wi 11 klor daroval je povodom Najvišjoga
morejo le grgraje še govoriti in da jim oči štrlč izpod čela... Nekega dnč pride k meni neki policijski korporal ter me nagovori z „Vaše blagorodje" — to si je izmislil, da bi se mu jaz čudil!... Prav kakor bi sam ne vedel, da sem blagoroden! A jaz mu odgovorim : „ Visoko čislani gospod, naredi mi najprej to veselje ter si te spone vzemi z vratu. Kajti, če te zadene nesreča, da kihneš — o moj Bog, veš li kaj se ti zgodi? Vešli? Razpočil se boš, kakor granata... In čez-me bodo potem padli!"... In kako pijejo ti gospodje vojaki — o, o! Vselej dam postaviti pred nje penečega cvička, kajti cviček ali pravo vino
—	to jim je vse eno: da le teče po grlu doli — kako bi potem opazili kak razloček! A tudi nekaj novega so iznašli — pipo! Tak gospod vojak vtakne to stvar pod svoje grde brke v gnjusobna usta; dim spušča skozi nos, skozi usta, celo skozi ušesa, ter misli, da je pravi junak! No, celo moja dva zeta — če prav je eden senator, drugi pa nekaj tacega kot kurator — sesata iz te stvari, te pipe, in vender mislita, da sta pametna človeka!"
(Dalje prihodnjič.)
rojstvenega dneva Nj. veličanstva cesarja 100 gld. za ljubljanske reveže in po 25 gld. za tukajšnjo Elizabetino otroško bolnico, za deško in dekliško sirotišnico ter za varovalni zavod malih otrok.
— Gosp. deželni glavar grof Thurn je povodom Najvišjega rojstvenega dneva Nj. veličanstva cesarja daroval 50 gld. za ljubljansko reveže.
— (Glodališki vlak v Prago) se bode za zdaj odložil. Vzrok temu so poprave, katere se vršijo v glodališči v Pragi, dakle so v tem času no moro igrati. Natančnejše poročilo kmalu objavi odbor.
— (Včerajšnji shod volilnih mož v Postojini,) katerega je sklical gospod. A. Obreza v gostilno g. M Vičiča, obnesel se je sijajno. Zbralo se je okolo petdeset volilnih mož in ti imeli so tudi od drugih na okoliščinah zadržanih volilnih mosž pooblastila, da izrek6 v njih imenu mnenje. Reči se torej more, da se je pri tem shodu izreklo mnenje vseh volilnih mož. Gosp. A. Obreza se shoda udeležiti ni mogel, ker uže dolj časa boleha, v slednjom času pa mora colo ležati v postelji. Ob 6. uri otvoril je shod g. beležnik Gruntar, pozdravljal v imenu Obrezo-vem navzočne ter izražal radost ob toliki udeležbi.
— Potem jo bil per acclamationem izvoljen predsednikom zbora g. dr. Sterbenec. Gosp. dr. Ster-benoc prečita potem pismo Obrezovo, v Katerem razvija svoj program in so izreka, da vzprejme kandidaturo. Gosp. Obreza je torej prevzel kandidaturo in bode poslanoc notranjski! Culi so so odobrovalni glasovi. — Gosp. H. Kavčič govoril je, naj bi se obdržal še stari kandidat! Temu pritrjovalo je nekaj navzočnih uevolilcev.
— Za tem povzame besodo g. Gruntar tor izraža v kratkih, jedrnatih besedah željo in hrepenenje po miru, da naj se opustš uže jedenkrat prazne fraze ter naj mestu njih nastopi pravo delovanje.
— Potem so jo glasovalo o kandidaturi g. Obreze in proglasil se je g. Obreza po volilnih možeh skoro jednoglasno k and id at o m notranjskim! Izvolitev njegova je torej zagotovljena. Daljša poročila prinesemo prihodnjič.
— (Povožena) bila je včeraj popoludnč na Dunajski cesti 631etna dninarica Josipina Ge-celj iz Šiške z vozom, s katerim sta se vozila dva delavca iz Vevč. Starka je k sreči le malo poškodovana. Neprevidna kočijaža odvedli so k policiji.
— (V bčlnico) odveli so 251etnega Tineta Verdina, ker jo zolo zmedeno govoril, ko ga je policija redi beračenja prijela in ker so so opazili na njem tudi drugi znaki blaznosti.
— (Ustanove.) Za prihodnje šolsko leto 1884/85 razpisuje se na tehnični visoki šoli v Pfibramu jedna Pran Josipova zlata ustanova letnih 300 gld. v zlatu, dalje se bosta na tehnični visoki šoli v Gradci zopet oddali dve taki ustanovi. Prošnjo s potrebnimi prilogami se imajo vložiti do 10. septembra 1884 pri c. kr. ravnateljstvu Najvišjega zasebnega in družbinskega zaklada na Dunaji (c. kr. dvor), adresovane na Nj. c.kr. apost. veličanstvo. —Na rudarski akademiji v Pfibramu odda se isto vrsto ustanova v istem znesku za 1. 1884/85. Naslov kakor zgoraj.
— (Letno poročilo) štirirazredne deško šole in dvorazredno dekliško šole v Črnomljiza šolsko leto 1883/84 nam kaže v pregledu šolsko mladine, da jo šolo obiskavalo v I. razredu 54 dečkov in 77 deklic, vkup 131; v II. razredu 66 dečkov, 77 deklic, vkup 143; v III. razredu 74 dečkov, 64 deklic, vkup 138; v IV. razredu 48 dečkov in 23 deklic, vkup 71; torej v vseh razrodih 483 dečkov in doklic. V ponavljavni šoli je bilo 40 dečkov in 68 deklic. Poučevali so na tej šoli naslednji gg. učitelji in gdč. učitoljice: Joršinovec Anton, c. kr. okrajni šolski nadzornik, nadučitelj in vodja deški in dekliški šoli; Plevanoč Janez, katehet; Jonko Ljudevit, ka-tehot; Šotina Franjo, def. učitelj in član c. kr. okr. šol. sveta; Rupnik Janez, def. učitelj in član c. kr. okr. šol. sveta; Lokar Janez, def. učitelj; Matanovič Avgusta, def. učiteljica; Piš Julija, prov. učitoljica. — V tem „Poročilu“ objavlja g. Pr. Še ti 11 a mično povest: „Janez Vrlin" ter pripoda v lepi, mični slovonščini, kako jo „Janez Vrlin" nauko, katero je dobil v šoli o sadjarstvu in živinoreji, umno uporabljal doma na kmotiji svojega očeta ter je postal imovit kmet.
— (Tatvina na pošti.) Iz Metlike se nam poroča: V noči od 15. do 16. t. m. ukradli so neznani tatovi pri tukajšnjem poštnem uradu iz blagajnico okolo 100 gld. drobiža in 13 rekoman-diranih pisem. Tatovi izdrli so na oknih železno omrežje ter ulomili v uradne prostore.
— (Žganje ga je umorilo.) Dne 10.t. m. umrl je 50- do GOletni berač Janez Stražar iz Zlatega Polja (okraj kameniški), zdaj stanujoč v Sirovšah pri Krašnji, po užitji žganja iz gostilne Franca Snoja iz Moravč. Ta gostilničar dela sam žganje, in to je gotovo strupeno, kajti tudi drugi ljudje tožijo, da jih po užitji tega žgauja vselej glava boli. Naj bi se gostilnice na kmetih strogo nadzorovale, ker to gotovo ni jedin sluuaj, da se slaba, zdravju škodljiva pijača toči.
— (Zanimljiva najdba,) Iz Maribora se poroča: Tukaj so pri podiranji stare hiše Farovških ulicah našli 217 letno mačko. V zidu to hiše napravljena jo bila posebna votlina in ti votlini je bila zazidana mačka, se ve da je bila zdaj uže lepo suha. Okolo vratu je imela listok. na katerem je bila zapisana rimska letnica 16G7 Zakaj so jo zazidali, se ne v6, najbrže iz vraže ker so hoteli odvrniti kako nesrečo. Bilo je zravon tudi nekaj bakrenega denarja.
—	(Profesorske službo v Bosni.) Vkupno c. kr. finančno ministerstvo naznanja, da je več učiteljskih mest prostih na gimnaziji v Sarajevu, in sicer mesto ravnatelja z letnimi 1400 gld., 400 gld. službene doklade in stanovanje v gimnazijskem poslopji; potem mesto za klasično filologijo z letno plačo 1000 gld,, 200 gld. službene doklade in 300 gld. za stanovanjo.
Pariz, 16. avgusta. Zasedanje zbornic se je danes popoludnč zatvorilo.
Pariz, 16. avgusta, ob 6. uri zvečer. V slednjih 24 urah je v Marseillu 6, v Toulonu 2 v Perpignanu in v okolici 11 oseb za kolero umrlo. Dalje se poroča o mrličih za kolero iz okraja Hčrault in Aude.
London, 17. avgusta. Poročila Reuterjevega bureaua, da je Kitajska vojsko napovedala, niso resnična.
Št. 14123.
Zahvala.
Ob povodu praznovanja rojstnega dnž Njega c. in kr. apostolskega veličanstva presvetlega cesarja mi je visokorodni gospod c. kr. deželni predsednik Andr. baron Winkler izročiti dal dve sto goldinarjev, od katerih je 100 gld. namenjenih ljubljanskim ubogim in po 25 gld. cesarice Elizabete b61nici za otroke v Ljubljani, tukajšnjej varovalnici malih otrok, deški in dekliški sirotišnici.
Izročajoč te zneske njihovemu blagemu namenu, smatram se dolžnim, da potom javnosti najtoplejSo zahvalo izrekam za velikodušno, ubogim glavnega našega mesta naklonjeno darilo.
Mestni magistrat ljubljanski
17. dan avgusta 1884.
Mestni župan.
Št. 13993.
Povodom praznovanja rojstnega dn6 c. in kr. apostolskega veličanstva presvetlega cesarja mi je visokorodni gospod deželni glavar Gustav grof Ihutn izročiti dal petdeset goldinarjev za ljubljanske uboge.
Izročaje ta znesek njegovemu blagemu namenu, smatram se dolžnim, da potom javnosti najtoplejšo zahvalo izrekam za velikodušno, ubogim glavnega našega mesta naklonjeno darilo.
Mestni magistrat v Ljubljani
17. dan avgusta 1884.
Hestnl župan.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Radovljica, 18. avgusta. Svečanost v Gorjah sijajna, mnogobrojna udeležba, slavnostni govor navdušeno vzprejet.
Dunaj, 17. avgusta. Nekdanji pomorski poveljnik Pockh je vsled mrtvouda nevarno obolel.
Berolin, 17. avgusta. Grof K&lnoky odpotuje dnč 18. t. m. dopoludnč iz Varzina.
Monakovo, 17. avgusta. Zguba pri tukajšnji tatvini na pošti se je uradno na 140 000 mark cenila. V sosedni sobi je bila glavna blagajnica, iz katere pa se ni nič vzelo. Policija zasleduje tatove; do zdaj ni še nobenega uspeha. Razpisala se je nagrada 5000 mark.
Rim, 17. avgusta. „Diritto“ potrjuje, da je Nemčija izrazila Italiji zadovoljstvo o nje obnašanji pri konferenci. — Dunajski poročevalec v „Diritto“ oznamenuje razmere obeh osrednih velesil k Italiji prisrčnimi.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 18. avgusta.
t	gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..................80 • 90
>	»	»	»	srebru.........................81-75
Zlata renta........................................103'70
6°/? avstr, renta..................................96 10
Delnice ndrodne banke.................................861-	—
Kreditne delnice.......................................312-80
London 10 lir sterling.................................121	65
20 frankovec........................................... 9-656
Cekini c. kr............................................ 5-76
100 drž. mark...........................................59-55
Tiij c*i.
Dn6 16. avgusta.
Pri Maliči: Mahi, c. kr. rezervni častnik, z Dunaja. — JOnke, potovalec, iz Lauenburga. — Eckel, c. kr, okr. glavar, iz Nov. Mesta. — Friedrich, zasebnik, iz Siska.
Pri Slonu: Mosetig, drž. uradnik, s soprogo, iz Trsta.
— Feleki, potovaleo, iz Zagreba. — Zerner, potovalec, iz M. Krumlova. — Feyertag, blagajničar, iz Gradca. — Rubelli pl. Sturmfest s sinom, iz ileke.
— Dr. Tonkli, advokat, iz Gorice.
Pri^ Tavčarji: Hollier, registrator, iz Sclvvverina.
Fery, optiker, z Dunaja. — Merlin, profesor, iz Klosterneuburga. — Schvvarz, trgovec, z rodbino, iz Zagreba. — Cattich, Lloydovi kapitan, in Kramer, trgovec, z rodbino, iz Trsta. — Lickmann, zasebnik, iz Reke. — de Sforza, c. kr. okr. komisar, iz Pulja.
— Gordini, zemlj. posestnik, iz Monfalcone.
Pri Avstr, carji: Schrott, evang. župnik, iz Gorice.
Umrli so:
Dn6 16. avgusta. Jovana Peklaj, usnijarjeva hči, 8 mes., Sv. Petra cesta št. 70, driska.
V bolnici:
Dn6 12. avgusta. Frančiška Pogačnik, dekla, 26 )., jetika.
Dn6 13. avgusta. Luka Cižman, gostač, 70 1., pretres možjan. — Josip Peham, tesar, 67 1., Apo-plexia cerelri.
Dnž 15. avgusta. Pavel Rothel, delavec, 22 1., jetika. — Lenka Merhar, gostinja, 60 1., jetika.
Dn6 16. avgusta. Luka Jerala, mizar, 37 1. jetika.
V	vojaški btilnici:
Dn6 12. avgusta. Božidar Jelaca, c. kr. topničar 22 1., Rvsudatum pleuriticum.
Tržno cene.
V	Ljubljani 16. avgusta: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 21 kr., domače 6 gld. 83 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; rež 5 gld. 36 kr.; ajda 5 gld. 53 kr.; proso 6 gld. 18 kr.; turšica 5 gld. 60 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 32 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 80 kr., Speli po 64 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2‘/4 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjina 64 kr., drobniško po 34 kr.
— Piške po 40 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 4 gld. 80 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (na skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Srečke
z dn6 13. avgusta. Brno: 34 22 51 32 10.
Z dnč 16. avgusta. Trst: 28 85	16 55
Linec: 41 83 79 60
45.
50.
Meteorologično poročilo.
a P	čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
| 16. avg. I	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736-52 737 02 737-96	+170 +21-2 +16-8	svzh. sl. » bzv.	obl. > p. js.	o-io dež
ob § l>* rH	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738 58 738-18 739-08	+16-3 +21-2 +16-4	bzv. svzh. sl. »	obl. d. js. obl.	000
Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge
n
mm
in sicer
tl«1
Narodni Koledar In Letopis »Matice Slovenske*
za	1867. 1.	20 kr.
—	za	1868. 1.	50 kr.
Letopis »Matice Slovensko za 1871. 1. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr.
— za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr.
— »Matice Slovenske* za 1874. 1. 50 kr.
— za 1875. 1. Uredila J. Tušek in M. Pleterš-nik. 50 kr.
— za 1876. 1. Uredil M. Pleteršnik. 50 kr.
— za 1877. 1. Uredil dr. Janez Bleivveis. 50 kr.
—	za	1878. leto. I. in II.	dol.	Uredil	dr.	Janez
—	zaei878.1Sl'. m.kfn IV.	del.	Uredil	dr.	Janez
Bleiweis. 25 kr.
—	za	1879. 1.	Uredil dr. Janez	Bleiweis.	50 kr.
—	za	1880. 1.	—	—	—	—	50 kr.
—	za	1881. 1.	—	—	—	—	1 gld.
Zgodovina slovenskega naroda. Spisal J. Trdina. 60 kr.
Vojvodstvo Kranjsko. Po spisu Jož. Er bo 11 a. 20 kr. Vojvodstvo Koroško. Po spisu Jož. E r b e 11 a. 20 kr. Slovenski Stajer. Spisali rodoljubi. I. snopič. 25 kr.
— Spisal dr. Ivan Gršak. III. snopič. 30 kr. Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Maj c iger, Maks
Pleteršnik in Bož. Raič. 50 kr. Germanstvo in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr. Telegrafija. Spisal dr. Sim. Šubic. (Iz Letopisa 1875.
I. Posebej vezana) 30 kr.
Slovnica češkega jezika z berilom. Spisal Fr.
Marn. 60 kr.
Slovnioa ruska za Slovence. Spisal Fr. Maiar. 1 gW.
Razna dela pesniška in lgrokazna Jovana Vesela-KoseBkega. Z njegovo podobo. 2 gld. Dodatek (k tem delom) 20 kr.
Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. 50 kr.
Dr. Lovro Toman. S podobo. 40 kr.
Dr. Etb. H. Oosta. S podobo. 40 kr.
Kopitarjeva spomenioa. Uredil J. Marn. 40 kr. Olikani Sloveneo. Spisal Iv. Vesel. 40 kr.
Vpliv vpijančljivih pijač. Spisal dr. M. Samec 10 kr.
Potovanje okolo svetA. v 80. dneh. Iz francoskega prevčl D. Hostnik. 40 kr.
Strup. Vesela igra v enem dejanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. 10 kr.
Slovenska slovnica, po Miklošičevi primerjalni spisal Jan Sum a n. 1 gld. 50 kr.
Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal A. Cigale. 1 gld. Frirodoznanskl zemljepis. Spisal J. Jesenko.
1 gld.
Zemljevidi: Evropa, Azija, Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija in druge vzhodyne dežele, Britanija in Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko in Belgija, Italija, Nemško cesarstvo, po 10 kr.
Zgodovina avstro-ogerske monarhije. Spisal Janko Kersnik (drugi popravljeni natis). 20 kr. Geometrija za učiteljišča. Sčstavil L. Lavtar.
1 gld. 20 kr.
Somatologija. Spisal dr. Jan Woldrich, poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis živalstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis rastlinstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Iv. Tušek. 85 kr., vezana 1 gld. Rudninoslovje, po Fellockerji, spisal Fr. Erjavec. 40 kr.
Zaloga zemljevidov
c. kr, generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
.V.
knjigarna v Ljubljani.
.r:
Odgovorni urednik prof. Pr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fod. Bamberg v Ljubljani.