Naročnina iiieju£uo SS Din. za inoaem-stro 40 Din — nedeljska izdaja celoletne 96 Din, a Inozemstvo 120 Din
Dredniitve je t Kopitarje« et-b/TH
Ček. račun: Ljnh-I jan« «< 10.610 m 10.340 za inseralo« Sarajevo St». 756V, Zagreb fcv.39.0tt, Praga-Donaj 24.79»
Uprava: Kop«t«r-
ic« <i. tW«foe ama
Telefoni ■iednUtr«; dnevna «leiha MM — h(m Mt, MM in
lakaja nak lian sjatraj, reaea ponedeljka ia dneva pe praantkn
Depolitizacija državnega uradništva
Nastopit ie zadnji trenutek:
Sprava ali pa bodo govorili topovi
Grške vojne priprave za vsak s lučaj
Naš notranji minister c. dr. Anton Korošec j« pred nekaj dnevi vsem podrejenim oblastvom notranjega ministrstva izdal okrožnim, v kateri naroča starešinam, da opoznre sebi podrejeno uradništvo na zakonite. določbe, »ki prepovedujejo uradniku vsako kazanje strankarske pripadnosti in strankarsko delovanje na kakršenkoli način. Pre povedano jim je ne samo uporabljanje oblasti in položaja v strankarske namene, vplivanje na podrejene državne in samoupravne nameščene« in državljane sploh v smeri strankarsko-polit.ičnega delovanja, kakor tudi i pristransko ravnanje v službi iz strankarskih razlogov — temveč je pod kazensko I sankcijo prepovedano tudi podpiranje delo- | vonja političnih strank, čeprav so dovoljene.« • Istočasno pa je predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič na kongresu pravnikov z velikim umevanjem govoril v veliki važnosti strankarsko in politično neaclvisnega sodstva in obljubil, da bo njegova vlada storila vse: potrebno za neodvisnost in stalnost sodnikov. To sta dva tako pomembna in razveseljiva dogodka v naši notranji politiki, da njune važnosti ni mogoče molče prezreti. Kajti morda ne bomo z nobenim drugim korakom stopili lako izrazito v krog res potrebnih in civiliziranih držav, kakor če dosledno izvedemo. kar sta napovedala in zahtevata naš ministrski predsednik in notranji minister: neodvisnost šolstva in pa depolitizacija dv-žavnega uradništva.
Na prvi hip so razvidne velike prednosti, ki jih bo imel od novega političnega kima sam državni uradnik, a prav tako »udi država in ne v zadnji meri tudi vsi državljani, brez ozira na strankarsko pripadnost.
7ja našega državnega uradnika pomenja okrožnica notranjega ministra naravnost pr.i-vi evangelij. Kajti vrača mu to, kar človeka šele napravi človeka, to je njegovo moško čast in dostojanstvo, posredno pa mu omogoča stalnost v njegovi službi. — Že leta in leta vsi čutimo, kako popolnoma zgrešena je bila naša notranja politika v pogledu uradništva. Kolikorkrat so se menjali politični režimi (in menjali so se pogosto), tolikokrat se je menjala tudi uradniška garnitura. Toda ne le pri glavah, ampak pogosto prav doli do nfidn.iesra pisarja. Uradnik ni bil več nepristranski služabnik države in njenih zakonov, k/r niti smel biti, ampak vsakokratni politični režimi so si ga vdinjali kot slugo st muka rske samovolje, ki jo je včasih diktirala docela brezimna, ljudstvu nepoznana in nikomur odgovarjajoča klika. Saj smo doživeli celo lo gorostastnost, da je .INS. svesta si svoje nemoči in nepopularnosti med narodom, nagnala celokupen uradniški aparat, dn v državnem imenu organizira in snuje politično stranko, ki je nihče ni maral in še več: da v imenu in r varstvu državnih zakonov fabri-cira volitve in potvarja volivne rezultate. Dobro nam jo znano, da so se mnogi vestni in pošteni uradniki uprli takemu za državo skrajno škodljivemu početju i.n so rajši prišli ob kruh. kakor da bi na ta način oskrunili svojo visoko službo in svojo uradniško čast. Premnogi pa so se v strahu za svojo službo uklonili dikt.atu vsemogočne stranke in šli še dalje: postali so brez ozira na zakon strankarski priganjači najnižje sorte, izrabljajoč svoj vpliv in položaj državnega uradnika v čisto partijske in osebne namene. Ta zločesta JNS politika je poleg vsega drugega zla pri; nesla dvojno, posebno vidno škodo: Na eni strani je uradništvo postalo pri ljudstvu za-sovražetio, občutno pa je trpela tudi avto-riteta zakonov in države. Na drugi strani pa nam je ustvarila tip državnega uradnika, ki je vsega pomilovanja vreden: moža, ki je moral delati neprestano proti svoji vesti in svojemu boljšemu prepričanju, ki se je moral lil in it i in klečeplaziti pred strankarskimi bonci. kriviti hrbet pred političnimi veličinami, ako jc hotel rešiti svoj položaj, pa čeprav je. vse to početje v svojem srcu mrzil in ga zaničeval. Predobro se je zavedal, da ne odločuje strokovna, usposobljenost in vestnost v službi, pač pa več ali manj goreča strankarska prizadevnost. Ni čuda. da nam je. ta doba med uraduištvom zapustila toliko potlačenih in zagrenjenih duš.
Depolitizacija uradništva pa pomenja, da hoče uradnika potegniti ven iz strankarskega meteža in ga zopet vrniti državi in izključno njeni službi. Predvsem pomenja to za uradnika neprimerno večjo stalnost. Poslej ne bo več. izpostavljen nevarnosti, da bi ga nov režim radi politične drugačne usmerjenosti preganjal, ker ne bo imel ne prilike in ne pravice. du bi se pod prejšnjim režimom politično eksponiral. To in samo to bo vrnilo nradništvu ono samozavest, ki jo njegova služba zasluži, obenem pa ga bo navajalo k pravičnemu in objektivnemu uradovanju. ki je predpogoj dobrega funkcioniranja državne uprave.
Striktno izvajanje smernic, notranjega ministra pa bo tudi najbolj okrepilo državno misel med narodom. Zadnje desetletje smo v Kvropi dobili nekaj diktatorskih režimov, katerim je vsem lastno, da sebe m .svojo stranko istovetijo z državo. Stranka je isto kot država, kdor je. proti stranki ali tudi ne-strankar. ie tudi žc proti državi. \ cmo, da se je tudi naši slavni JNS na tak način posrečilo. da .ic ogromno večino Juge lovanov imela čast prištevati k protidržavnim elemeiv toni. Vedno pn je uradništvo tista para. ki mora nositi glavno odgovornost za podobne politične nesmisli. Kajti prot.iljudski režimi sc morejo opirati le še na državni uradniški •parat in ga v ta namen tnrli do skrajnosti izrabljajo. Nevarnost, takšne politike za državo je ti a dlani. Ako pade rezini — in kateri režim je stalen? — hi logično morala pasti tudi država. Strankarsko diktatorski režimi so za državo vedno nevarni
Pariz, 24. sftptemlv*.
Reševanje italijansko - ahesinskr.ga spora po 7, ve 7, i narodov je dospelo na mrtvo točko, s katere ne more ne nazaj, ne naprej. Nov moment v tej zadevi je ta. da sr angleško in francosko časopisje sedaj vjemata glede presoje položaja, kar je znamenje, da so dogodki Lavala primorali, da se je nagnil na angleško stran, kar pa je seveda pripisati ludi dejstvu, da dobivajo zadnji čas v zunanji politiki čedalje več vpliva levičarji s Herriolom na čelu. ki so nasprotniki Mussolinija.
Anglija se postavi na stran Francije - Francija na stran Anglije?
še do nedavna je bil položaj ravno narobe. Laval je na lihem vsekozi podpiral Mussolinija in je baš to zadržanje Francije bilo vzrok, da je Mussolini odgovarjal na vse predloge Zveze na-rodov kategorično: ne. Še v nedeljo so bili v lx>n-donu prepričani, da se francoski ministrski svet, ki je zboroval v soboto, ni odločil niti za Mussolinija, niti za Anglijo. Danes po poročajo — ako je to poročilo točno — da jc francoski ministrski svet sedaj končno vendarle na pritisk levičarskih ministrov sklenil, da se pridruži angleškem« stališču v abesinski zadevi. Ila. trdi se celo. da je Francija sklenila, da se. ako bo Mussolini zares vztrajal na tem, da ničesar ne popusti, pridruži Angliji in bo z njo vred izvajala proti Italiji finančne in gospodarske sankcije. Iz lega bi sledilo, da je londonska vlada sklenila, da zasigura varnost Francije v Evropi v slučaju nemškega posega v evropske zadeve, česar se je dozdaj dosledno branila. Na vsak način bo padla o tem odločitev na seji angleškega ministrskega sveta, ki bo naravnost odločilne važnosti v sedanji skrajno napeti mednarodni situaciji.
ZN ni nič opravila - vse je zdaj odvisno od francosko - angleške solidarnosti
Plen u m Zveze narodev ho sicer sedaj zopet imel besedo, toda izključeno je. da bi plenum ponujal Italiji več. kakor ji je že ponndil orlbor petorice. Vse je zdaj odvisno od lega, kaj bosta sklenili angleška in francoska vlada, oziroma od tega. ali bosta nastopili solidarno ali ne. Dne 23. sept. sta imela Laval in Eden v Ženevi pol-drugourni razgovor, o katerem piše tako angleško kakor francosko časopisje, da je imel pozitiven uspeh in da jo vnovič okrepil lesno sodelovanje med Anglijo in Francijo v sedanjem nevarnem trenutku svetovne zgodovine. Vsi francoski časopisi so danes prepričani, da angleška in francoska vlada še nikoli nista bili lako soglasni, kakor sta sedaj. Ako bo Italija ostala ncodjenljiva. bosta po mnenju francoskega časopisja Anglija in Francija ukrenili ukrepe, ki naj italijansko abesinski spor omeje tako. da oc bi plamen segel na Evropo. To se pač ne more razumeti drugače, kakor da bo Francija podpirala angleško politiko v Sredozemskem morju in v Afriki, ki edina more Italijo zadrževati v njenih bojevitih namerah, zalo pa bo Anglija pazila, da ue bi v Evropi povzročila kakšen konflikt Nemčija.
Vendar pa se ne sme zamolčali, da mnogi slejkoprej trdijo, da se Anglija ne bo hotela obvezati na kakšno garancijo, ki bi Francijo zasigurala pred nemškim napadom — vendar bodo lo nepoboljšljivi pesimisti.
Anglija se oboroiuje do zob
Medtem, ko je angleški minister za zunanje zadeve lioare dal včeraj izročiti Mussoliniju osebno pismo, v katerem pravi, da gibanje angleškega brodovja nima nobenega agresivnega pomena. Anglija mobilizira vse svoje sile dalje. Zlasti utrjuje Anglija Egipt. Za slučaj kakšnega napada italijanskih čet ua Egipt iz smeri Circnaike so angleške oblasti odredile, da sc ima puščava Amcrich popolnoma izpraznili in uničiti tamkajšnja obmejna železniška proga. Italijani bi morali korakali skozi 500 kilometrov dolgo puščavo, ako hi holeli vdreti v Egipt.
Anglija je v Egiptu zbrala ilozdaj KMMI letal. Ladij je zbranih samo v egiptovskih vodah nad !)0. Pehote pa je Anglija izkrcala r Egiptu ilozdaj 18.000 mož. ima jih pa pripravljenih sc okoli 50 tisoč, in sicer v Indiji, ki vsak čas čakajo povelja za vkrcanje t Egipt.
Povrnitev k pravi zakonitosti, ki jo poudarja okrožnica notranjega.ministra, pa nam kaže. da pri nas nc mislimo iti dal.ie po tej opolzki poti. Država je eno. stranka pa je drugo. Nikdar nc bodo vsi ljudje v isti stranki ler istega političnega prepričanja. Zato je treba, da je. država nad strankami, islotako pa mora biti nad strankarskim trenjem ludi državni nparnl, to jc uradništvo. Le lako .ic mogoče, da ima država in njena avtoriteta med narodom tisti ugled, ki ,ii je potreben, in tisto objektivno mirno presojanje menja,jočih ve političnih struj, iz katerega se v vseli državljanih poraja pravo zaupanje, do javne oblasti	.
Ni potrebu še posebej podčrtava ti. da bo z, novo uradniško politiko tudi državna I ij u; gajna mnogo prihranila. Ako je naš finančni minister pred nekaj dnevi moral ugotoviti, ria sre skoraj polovico iz državnega proračuna zn osebne izdatke, si tako visoke postavke moremo le tako razložiti, da .ie vsakokratni režim pometel lecione državnega urad-
Ob vhodu v Jadransko morje je zbranih 82 angleških bojnih ladij
Vrhovni svet državne obrambe v Atenah ima i zdai dan na dan seje, ki jim prisostvujejo predsednik vlade, ministri vojske, mornarice in letalstva ter ministra financ in zunanjih zadev, kakor • tudi predstavniki generalnega štaba. Vrhovni svet je med drugim sklenil naročiti 75 novih letal, nekaj rusilcev in podmornic in večjo količino niuni-cijc. To kaže lin to, da bi Grčija, ako bi se ilali-jansko-abesinski spor razširil v spor med Italijo in Anglijo, igrala v tem sporu jako važno vlogo, in sicrr brez dvomu na strani Anglije.
Vznemirjenje Grčije jc povzročilo dejstvo, da so sc v teku 11 ilni štirikrat prikazale italijanske vojne ladje v grškem vodovju, ne da hi bile naznanjene. Obenem pa je Grčija obdana od angle-škcea vojnega brodovja. kojega »vajet pa s« bile Grčiji praviloma naznanjene. V vodah Jonskega otočja sc zbira zdaj velika angleška eskadra. ti« šteje I ladje velikanke. S velikih bojnih ladij. It krizark. 51 rusilcev. 2 ladji letalouoski. I bolniško ladjo in >e celo vrsto drugih pomožnih ladij. Dasi jc bil ta obisk naznanjen, pa ni bilo naznanjeno število angleške eskadrc. ki znaša, kakor vidim«, celih 82 enot. ki stoje oh vhodu v Jadran.
K temu moramo prišteti vse enote, ki jih ima Anglija na poti od Adcna do Gibraltarja in katerih število znaša nad 150. V Gibraltarju straži "II an-
ništva v pen/,ion, kjer razmeroma še mladi in delavoljni ljudje brezdelno uživajo pokojnino. mesto da bi delali za državo.
Najbolj pa bo depolitizacijo uradništva pozdravilo'ljudstvo. Naš človek ni pri državnih uradih nikdar pričakoval ne zahteval kakega favoriziranja ali privilegijev, ker ima tenko razvit čut za občestvenosl in pravico. Kavno znt.o pa je bila do globin užaljena njegova duša. ko .se je pod zadnjimi režimi pričela v javno upravo uvajati uradna korupcija. Drugače se je postopalo z onim. ki je nastopil s takim znakom in se izkazal s takšno legitimacijo, drugače zopet z onim. ki teh blagoslovov ni prinesel s seboj. To je bilo tisto, kar je najbolj rušilo državni ugled med narodom, posebej še med priprnstim ljudstvom. ki je imelo lako globoko ukoreninjeno vero. dn je ni instance na sv etu, ki bi mogla odločiti proti onemu, na čigar strani je pru-l vir«. Seveda ni uradništvo vselej postopalo I samovoljno, ampak navadno nn pritisk me 1 roda.inih strankarskih čiuiteljev, ki so se rav-
Od Adcna do Gibraltarja pa jc na straži 150 angleških r n o t
gleskih vojnih ladij. Pred Alcksnndrijo jo i-ulr;t-nili 24. v Suczii fi in 211 v Palestini, druge -o r Adenski ožini.
Za Italijo je ta položaj kajpada resen, ker lo angleško brodovje silno ogroža dovoz, ljudi, živil in orožja iz. Italije v Afriko. Saj mora Italija do-važati svoji armadi v dobesednem ponu nu vsak ž obe I j in vsako steklenico vode. Splošno mnenje je sicer, da italijanska letala prekašajo število angleških. Zalo so Angleži ludi Malto lako zelo zavarovali. Anglija pa ima na drugi strani to prednost. da italijanska letala ne morejo doseči angleškega otočja, dočim angleška letala, ki so zdaj stacionirana v največjem številu na Malli, v Egiptu in v Palestini, zelo lahko dosežejo italijansko obrežje. Jako pa pridejo v poštev simpatije (irčije do Anglije, pa ludi stališče Turčije, ki. kakor znano. Italiji v sedanjem sporu ni prijazna. Grško časopisje naravnost divje napada Italijo in trdi. da italijanske oblasti prebivalce Dvanajsterooločia nasilno pošiljajo v Eritrejo.
Grčija bo seveda ostala izpocetka nevtralna, cc bi se pa konflikt razširil, bo primorana lo nevtralnost opustiti. Trdi se. da je Anglija Grčiji že zatrdno obljubila, ila v tem slučaju dobi nazaj Dvanajsterootocje in pa otok Ciper, ki Vneli ji veliko ne koristi. \ zvezi - leni je tudi vprašanje obnovitve monarhije, katero Anglija zelo podpira.
nali po geslu: Quod licrt lovi. nun licel hov i'. Prepričani smo, dn bo tri četrtine naših notranjih težav in trenj, ki ustvarjajo toliko neraapoloženja med narodom, odpadlo, kakor hitro bo naša notranja uprava res stvarno, objektivno, brez strankarskih vidikov poslovala. imajoč pred očmi izključno interese države in celokupnega prebivalstva.
Zalo smalrnmo zn počel o delo gg. ministrskega predsednika in notranjega ministra za zelo posrečeno iniciativo iu le želimo, da bi se dosledno in v polnem obsegu izvedla. Saj gre za ozdravljenje ene najhujših ran. ki je razjedala našo državo. Pravijo, da jo Anglijo napravilo veliko in silno njeno iiadstrankarsko. izredno objektivno in pravično uradništvo, — ki pa je seveda tudi gospodarsko neodvisno tako da more povsem živeti državi in njenim interesom. Tudi to je zelo važen in celo hi stveni moment, ki gu pri naši bodoči uradniški politiki ne liomo smeli prezreti, da Ivo ros uspešua iu državi koristna.
j popolnoma negotov
Anglija noče pohazati svojih hart, Italija ne spremeni svojega stališča
Laval: „Ne da se ničesar več storiti!"
Pari/., 24. -r.pt. b. Ženevski dopisnik Malina. poroča o sedanjem stan ju itali jansko ■ nu-glešikega spora takole: Tritedenska pogajanja so se končala s popotnim neuspehom Dolin poln irje vanja je končana in vsak nadaljnji poskus in zahteva novih predlogov za pomiritev bi pomenil dragoceno izgubo časa. Tudi francoski ministrski predsednik Laval je po razgovoru /. baronom Aloisijem istotako prišel do prepričanja, ila sc ne da nič več storiti Sedaj je treba samo pustiti, da gre zadeva svojo pol naprej. S\et ZN bo sedaj najbrže sklenil, da se počaka na začetek sovražnosti med Italijo in Abesinijo, in ko se Svet ponovno sestane, sc bo sklepalo, kakšno stališče naj zavzamejo velesile glede vprašanja sankcij proti Italiji v smislu statutov Zveze narodov.
London, 24. sept. c. Dopoldne se je na stanovanju ministrskega predsednika Stanleva Baldvvina vršila seja vlade, ki jc trajala dve uri. Zunanji minister lioare je podal dolgo poročilo o sporu, med Italijo in Abesinijo iu predložil vladi odgovor, ki ;:a jc sestavil nn zadnji memorandum .francoski vladi, i h odgovor so vsi Člani odobrili in Ivo objavljen v soboto. Francoska vlada je poslala memorandum v London zato. da omogoči, da Iii ostal spor med Italijo in Abesinijo omejen samo nn Afriko. Anglija naj bi podala nekatera zagotovila glede Avstrije, da hi se preprečila evropska vojna. Takoj iralo so ministri vseli resorov narodne obrambe podali izčrpno poročilo u tem. kaj je Anglija .storila, da se zaščitijo določila pakta Zveze narodov
Po seji vlade ili bilo izdano nobeno uradno sporočilo in ludi ministri so trdovratno molčali. Vendar pa sc jc izvedelo kmalu nato. da je | anzlcška vlada z zadovoljstvom ugotovila, da j se položaj med Italijo in Anglijo ni poslabšal. ' Snoči jc namreč sir L lic Drumond po nalogu ' svojcgii ministra sporočil Mussoliniju, da zbi-! ranjr angleškega brodovja nima sovražnega namena proti Italiji. V zvezi s tem se pontlar-I jn. da so takoj zopet odprla vrata diplomatskim pogajanjem med Parizom Londonom in Ri-j mom in da ni izključena nova konferenca v I Stresi. |,z Abesinije prihajajo vesti, da jo dež
ponehal žc pred dvema dnevoma. Sovražnosti -r lahko začno u-.ik hij..
Rini, 24. sept. < Danes se je vršila seja italijanske vlade, ki jc nadaljevala razpravo o predlogu odbora petorice. Po seji i'' bilo i/da. no sledeče uradno sjiornrilo:
Nn .seji vlade je ducc piwl.il kratko poročilo n položaji). Is ukor -e je ru/\'ijnl <>d sobote do danes. Ugofov il jc. da "i Italija predln/ila v Ženevi nobenih novih |iroti|>redlogo\. anipuik je -aino ustno razložila svoje tališče. \ se. kar se je zgodilo imI sobote, ni moglo v ničemer sjirc-ineniti stališča italijanske vlade. Nato je ducc obrazložil vse posledice, ki sedaj nastanejo n« podlagi pakta Zveze narodov iu je bilo takoj sklenjeno, kaj mora Italija storili v /.vezi s temi posledicami.«
Italijanske vojne priprave
Seveda ludi Italija nc gleda lega prekrižiinili ' rok in je otoke Kios. Leros in Kodos silno utrdila. Tam se nahajajo tako italijanske vojne ladje, predvsem pa letala. Novo letališče je zgrajeno na t.crosu. Pristanišče Laki je zaprto z mirnimi. I/ i Italije odhajajo na Dvauajsterooločje tudi polnilne I čete.'
Velika obrežna mesta Napol). Mc--ina. Cata-nia. Palerino. Brindisi. Ancona in -c nekatera dru Ka so proglašena kol vojne cone. če hi rc> itn c-a jirišlo. To se prasi. da sc bo iz Icli tncsl v .liicniu potrebe civilno prebivalstvo evakuiralo. Policija že /daj sestavlja sezname, kateri uradi iu katere družine IhmIo v takem slučaju morale mesto zapustiti. Civilisti imajo predno-t. da povedo, kam hi s takem slučaju želeli priti. Pripravljen je ludi denar za revnejše sloje v takem slučaju. Nn strategicno važnih Železniških progah ob obali krožijo oklo|iui vlaki z velikimi obrambnimi topovi.
Mobilizacija vseh tašistov nocoi
Rim. 24. ,-rpl. A \. Ileiiler poroča' Poizkusila mobilizacija vseh fašistov v vsej Italiji bo nocoj. Vsi fašisti s<i že prejeli pozive Znamenje za mobilizacijo bodo dali zvonovi iu sirene, ki se bodo oglasile trikrat, vsakokrat po eno. minutnem postanku. Na lo znamenje bodo zaprli vse obrate in trgovine. Nameščenci sr bodo takoj napotili na svoje mesta. Po rimskih ulicah bodo ]>a (Kislav Ijcni zvočniki, ker ho Mussolini govoril po radiju |š milijonom fašistov.
Nadaljevanje mi 2. strani
Obzorje se je nekoliko zjasnilo Vse z ljudstvom za ljudstvo!
London. 24. sepl. TG. Komunike o <fa»ašaji le;i itairjanske vtade izraža možmosl, d* Habja v
zvezi z razvojem položaja sprejme novo Malisče, hi lii ustrezajo razvoju potažaja.
Kar se tiče seje angleškega ministrskega »vela, smatrajo polu.ciii krogi, da zalo niso izdali nobenega uradnega poročila o njej, kei liočc angleška vlad« čakati nov rti porotil iz Ženeve in zaradi tega m sprejela S« nobenega sklep«, ki Ui mogel vlivali ua sedanji položaj.
Vendar pa izjavljajo v I ontkuiu, da ne bodo dopustili, da bi se spor reševal izven okvira Zveze narodov, ker Anglija odklanja vsak razgovor o abesinski zadevi, ki bi Vključeval edino pristojni f o rimi.
<cs zasedla
važen otok
Pariz, 24. sojm. A A. Današnji »Oeuvro« |w>-roča. da s«> \«frleži zasedli iranco*ki otok ('haiijual Srn|. severno od Adena, m* (ia Iti bili poprej o tem obvestili francosko vlado. Čeprav sestoji ta otok samo i/ golih skal. ki mole i/, morja, je vendarle izredno pomembna strateška torka.
Vse se pripravlja
BerHa. 24 septembra \A l>\IH portn-a v/ Moskve: 1'ud povelja v om admirala Orlov« s*> so	je-sensiki manevri sovjetstkoga enno-
nionskes^a brodov ja. I'raneoska vojaška delega ei>a. kii jc pri<o«(vovala manevrom sovjetske v04sike \ okolici kij<eva. je |>ovbtaljena tudi rw te manevre.
Pari/, 24. sept. b. Po vt^t« h »Kcho de Karis< so se končali včeraj zanimivi vojaški lnamcvri fratiK-oske armade, ki s«> trajali n«kn| tedino»v. Na manevrih s<> je i/vršil poskus moliiIr/aicijc tudi ene divizije. VI a nov re je vtulil general I-raiurois. 1'oletg rednih fraocostkih čet je bila »(»klicana /a te niiinevre todi rezervna divizija. Njena naleta je bila. dn' brafii napad z vzhoda. \si časopisi sedaj poročajo. da so H manevri dokaizali. da so frnncovke čete <?posol*nc\ da nekaj dni zadržujejo nenaden napad z vzhoda, radi česar bi imelo \ oi.no ininistrFtvo <k>vo.|j časa. da izvrši splošno mobiliz.at ijo v notranjosti države
Kaj povzroča stre»h pred vojno
Pariz., 24. seipt. \ \. \ tukaišnjrh fiinančnih kropili nairlašajo, da p<»nttaja odliv zlata iz. I\v-rope \ Vmei kn \ /a.i njen času čedalje več ji. I a pojav spravljajo \ zvezo \ prvi \ rsti / raz.-bu.r jen j-om. ki vlada n gospoda nsk i h krogih za-, padine KvrotjM' zaradi italijn.u&ko-ahesin^kcpa sipora. I rancDski bančniki cenijo vrednost te.pa z;lata na 1 milijardo.
Zlato kritje italijanske NB pad*o
Londen. 24. m-pt. \ \. »Rruter* poroča: /.lata rezerva italijanske narodne banke jc o<| >t. avgusta do 10. septembra t. I. padbi za 4-70 milijonov -14-7.MKl lir un 4.>02.0V ,000. /lato kritje se je s tem znižalo na >1 odstotlkov.
Svet v napetem pričakovanja
Že jired mnogimi leli je nekoč Mussolini Označil leto 1935. kol nuno eruriale. kol odločimo b'to. Ali ji' morda italijanski državnik tedaj vedel. ali sploh slutit, ila bo suni v središču dogodkov? t iotovo je. da lii se tokrat ne moglo rci-i, ako hi prišlo do vojnih dogodkov, ila udeleženci niso mogli pregledali resnosti in duljnosežnosti dogi dkov. Kajti treba bi bilo v zgodovini vojn listati daleč nazaj, ako bi hoteli najti jiarulelo s sedanjimi že mesece trajajočimi, pred vso javnostjo se vršečimi vojnimi jirijiravumi in neprestanimi pogajanji. Kakšen obseg hi morebitna vojna med [talijo in Abesinijo zavzela in ali bi se sploh mogla lokalizrati. ni mogoče se danes predvideti. < iotovo je, du narodi nemirno |>riea-kujejo nadaljnegn razvoja dogodkov, ker se boje
»te usode. Svet je vznemirjen. Sledovi le notranje napetosti se kažejo v politiki, v got.|>odurnlvu in oelo v osebnem zadržanju poedincev.
Predsednik juino-atriške zvezo jc pred kratkim na|x>vcdnl. da sloji človeštvo |irod dolgo in zelo krvavo preizkušnjo, kakor je morda še ni do-" živelo —sin'TB'Srt1t--ll5rIerpo veliki svetovni katastrofi! l,loyd Oeorge je tudi te dni' kot preizkušen I politik izjavil, da se svet bliža novi katastrofi. I Po njegovem mnenju bi moral angleški zunanji ' minister odločno stališče Velike Britanijo, ki ga j je . šele pretekli leden očrlal v Ženevi, že davno ! |>rej sporočiti vsem prizadetim. Zlusti Italija bi morala vpeleti. s čini mora računali. Nuj bi se i tudi tokrat ne zgodilo, kako/ se-je 1- I tU 4, da se je prejioz.no jiričrlo misliti na miril Kajti, kakor i hitro' pričenja v mednarodni |K>litiki tako imenovan prestiž igrati vlogo, se |ioložaj vedno f>oslabša. Ako mobilizacija doseže gotovo stopnjo, polem sc, sama pričenja širiti in naraščati in težko jo je ustaviti. Nehote ima izvestne posledice tudi na zunanjo iioliliko. V takem položaju se brez dvoma nahaja Mussolini, ki je zadnji čas ponovno izjavil, da ne more več nazaj in da je treba iti .ravno l>ot,». Gotovo je mislil, da se bo abesinski cesar dal premotiti iu da je na drugi strani Zveza narodov že toliko bolna, da ne bo pokazala nobene delavnosti vpjk. Po konferenci v Stresi je ludi mogel sklepati, dn bo Anglija zavzela stališče mirnega opazovalca. Stvari pn ho se nepričakovano začele zajiletati tragično.
Vojaška in gospodarska mobilizacija Italije je v polnem razmahu. Prvo vojno posojilo je že bilo razpisano, davki in tarife so bile zvišane. Tudi Abesinija kaže podobno sliko. V koliko je vojna v obeh državah popularna, je od zunaj težko presoditi. Hudi italijanski napodi ua Anglijo so lani sicer izzvali močno časopisno obrambo, ni pa videti, da bi se Anglija kakorkoli dala oplašiti. (lovor angleškega zunanjega ministra sir Samuela lloara II. septembra v Ženevi je bil tako jasen, da gn ni bilo mogoče dvoumno razumeti. Anglija je odločena, da brani svoje slališče. lu za lem zadržanjem sedanje vlade nedvoumno stoji vsa Anglija brez razlike na strankarsko ojircdeiilcv. Pred nekaj dnevi so tudi voditelji delavske stranke odobrili politiko vlade. Kadar so v nevarnosti angleški interesi, tedaj za slehernega Angleža velja izrek: >Kight or \vrong, niy counlry! — naj ima režim prav uli ne, zdaj gre za čast domovine! Veliki oddelki angleškega brodovja so medtem od-jiluli v Sredozemsko morje in na druga za cesarstvo važna mesta. Angleži hočejo bili za vsak slučaj pripravljeni. IJodočnosl prikriva, ali, kdaj in * kakim uspehom bi govorili lopovi. Na vsak način so bili vsi v zinoli, ki so mislili, da je britanski lev žo prestar in nezmožen hitrih odločitev. Nasprotno, pokazalo se je, da budno čuje in da ga ne prepluši vsak šum.
Pred težko izbiro je jiostavljena Francija.' Ali naj se odloči proti Zvezi narodov in za Italijo, ali jia za Zvezo narodov in za Anglijo? Ni znano, kakšne obljube jo l.uval svojčas dal Italiji v Rimu glede Abesinije. Na vsak način sc sedaj trudi, da bi rešil francosko - italijansko prijateljstvo in ga spravil v sklad s francosko-angleškim zavezništvom. Tod« obrat Francije v prilog Anglije je nedvoumen. Mussolini je z. vsega jiočetkavse odločno odklanjal, Vendar niti še niso pagfaAe. Kajti tudi v Rimu ee. dobro zu.vediiju, 1I4, tfi Jezko dati povelja za napad, toda Icnrica "iilhtfč ft'e"yjni.
Ne le Anglija in Francija se prizadevat^'da mirno jioravnat« italijansko - abesinski spbr/'Ki bi se mogel razširiti v svetovni požar, ampak'za mi-rovno misel se 1 rud i jo tudi drugo države, ki so zastopane v Zvezi narodov. Zveza nn rodov je jmi--tavljena pred najtežjo preizkušnjo, ki bo pomeni, ila njeno likvidacijo, ako ne prodre z mirno rešitvijo. Neizmerno bi bilo škoda, kajll človeštvo bi bilo ogoljufano za veliko svoje ujianjc in leži«) tii bilo znova zgradili ustanovo, ki bi, uživala količkaj zaupanje mednarodnih krogov. Tudi Združene države Severne Amerike, čeprav niso članice Zveze .narodov, se iskreno prizadevajo za mirno rešitev italijansko-abesinskega spora. Skli-cujejo se na Kellogov pakt in na načelo, ki so jih vso države sprejele in podpisale. Čeprav Združene države ne jmsegajo direktno v sjior. vendar so luevažen mednaroden činitelj, da bi ga bilo mo-goče prezreti in ne Uvideti, da bodo |>ri ureditvi kakršnegakoli «|iorn v svetu odločilno sodelovale.
Ni dvoma, da voditelj Italije, Mussolini, |>o]>ol-nouia jasno gleda političen in gosjiodarski jKiloz.aj, ki je nastal pretekli teden, in du bo temu primerno prilagodil ludi svoje zadržanje. Prihodnji dnevi bodo že pokazali, kaj skriva rimska loga: mir ali vojno.
Belgrad. 24. sejit. ni. Danes pojiotrbio je prte i spol seniku i v . spremstvu bivšega niMrtra i Krsle. . Miletiflii: i-lan izvršnega o<lhom organizacijskega -od-| seka .IKK g. Aca StanojeviS. Po svojeinipirihodu in : j K) krajšem odmoru v hotelu >Parizt, je Nja-ejel I bivšega ministra in- ugleilnnga prvaka bivše radi-k:tlne; Stranke g. Mišn •Trifiinoviča,. ki mu jc • po-! rimil o-svojeiu. iMilovanju |mi užiškeiu okraju, katero- je-, imel v svrho organiziranja .IHZ. . G, Acu. Slanojevič je prispel v Helgrud izPa.račinu, kjw je; -danes zjutraj s|)re jel - večje število tamofuijih uglednih- prvakov .IHZ. Po- njegovem prihodu =v j Hclgrad, so-bo vcrjetiio, še-te.dnf vršila: seja izvr-šilnegja-odbora JRZ,- na kateri bodo .govorili ,o vpro-! Šanjib, ki so v zvezi, z organizacijo te stranke. Na i njej bodo ludi pprojjali o svojem delu med IjiHI-. | stvom odposlanci: izvršilnega odlior« .JRZ, ki i |M) zadnji seji odšli v najrazličnejšo jeraj« zaradi | organiziranja, stranke.
Po poročilih, ki jih vsak dan dobiva tajništvo
'IKK. orgiimv^Krija povsod le|)o napreduje in »e vrt* skoraj v vseh krajih konference in sestanki, na katerih odposl«i«ei revršilnega odbora JRZ poročajo o- političnem položaju in raslngajo |>rogram nove strmce.. Tako ;v Sloveniji kakor tudi. v Vojvodini ga- ni skoraj mesta, 'kjer ne. bi bilo Inkcga sestanka. Posebno uspeli so ti sestanki v .lagodini, Kruševcu, Nišu, IJoljevcu, Smederevu, Šabcu, Uži-cah, Trsteniku in drugod. .
I Na sestanku; [/rislašev JRZ, ki je bil snoij v Habcu, je med dnigim govoril tudi hivii minister in, ugledni pčvak. .hivSe' radikalne stranke Milorad Vujičič. Med , drugipi. jc izjavil, da. šc je že šest let delalo na, dosegi sporazuma zaradi ustanovitve sedanje stranke. Glavno načeto |>rogrsma novo stranke je devize: Z un rodom, v^e, brez naroda ničesar! Svoja. izvajiiDja Je minister Vujičič. zaključil z jzjayo: ,>.Mi hofonio.7 da vlada . ljudstvo, ker ne more niti ena vl^da, ki ninja zaslombe v ljudstvu obstojati l<	"■' ' ' '.■ \
V spomin pok. kralja Zedinifelša . Vezi med opozicijo so rahle
Grčija dobi kma!a kralja
Aline, 2-1. sept. m. Vsa tukajšnja javnost jc pod vstisoin predstojeiega plebiscita za vj:ostavi-tev monarhije. Vsi jx)lilični krogi so si edini v tem. da je |w!ožaj v Orčtji za vix>stavitev monarhije izredno ugoden.
/a bodoči plebiscit za vjx)slavitev monarliijc
/e izvršene vse prijirave. Nobenega dvoma in v»č. da bodo nionarhisti dosegli pri plebiscitu cfromrn uspeli. Splošno se lačuna. da bo za monarhijo glasovalo do <I0"„ grških volivcev. V številnih krajih, kakor v F.piru, kjer je imel Venizelos zc.o n:o:ne postojanke, se je javno mnenje zelo sprenicnilc- v korist monarhije. Ker jc sedaj prvič, da bodo gr-ki državljani sodelovali pri plebiscitu, iu ne bodo glasovali za narodne poslance, od katerih .o odvisni, je čisto razumljivo, da se bodo opredelili za monarhislično obliko vladavine. Po mnenju nekaterih dobro poučenih političnih kro-j;ov pa bodo kljub temu nastale majhne težave v Macednitji in v Solunu pa na nekaterih otokih, to.In verjetno je, ila bo tudi v teh okrajih velik c. I ■!:.!'.' 1: volileev glasoval za innratck monarhije, in sicer ravno zaradi lega, ker se je v zadnjih letih Venizelos zelo kompromitiral med narodom.
Moiiarhisli jx)ilpirajo restavracijo monarhije v firiiji z geslom, da je bila monarhija, ki jc ustvarila, zedinila in združila flrčijo in da grški n.T-od na jugovzhodu tivrof)e ne more uspevati brez monarhije.
Riisfco-romtinslii pakt
Paril. 'it. sept. AA »Information« j>oroČK iz Ženeve, ila se tamkaj g. Titnlesco pogaja s sovjetskimi delegati o sklenitvi rusko-ronninske |>oc<Kll>e. ki bi bila podobna pogodbi med Moskvo in Prago. I.ist |>r«vi, dn pogajanja še niso končno«, da |>u pruneiiijo nov korak k razširilvi jiogodbene mreže v Vzhodni Evropi. Po drugi strani so In podajanja uvod za obisk, ki ga bo napravil Titnlesco v Moskvi prihodnji mesec.
Fred^van^e angleške parlamentarke
Angleško društvo, v Ljubljani ob,javlja, du bo danes ob 18.15 jnviio predavanje. Mis.s Irene Wanl, članice angleškega jiarlameiiln,. v jii-ontorili Avto-klnba. Kazinu. I. nadstr. doniio. Miss \Viird. ki .je sodu.j na štiidijskciu potovanju po .1 iigo.sliivi.ji, je eiia najznačilnejših elimic. (ingleškoKa parlunienta iu z.nu-na soeinliia delavk«. Predaval« bo o britanskih parlamentarnih institucijah, ki so. kakor zmuto vzor vnem stičnim prKunižacijnm \' Kvropi. Vljudno vabimo vse prijatelje a.u-fVleškeg« n H roda in jezika, d« se čini šlevjl-neje udeleže len« z« ni ni i veg« in vseskozi aktualnega predavanja. -- Vstop prosi!
Hmelj
Žalec. 24. sejit. Hmeljarska zadruga |w>roču. da
se je zadnje dni nadaljevalo z nakupovanjem- v glavnem po ncizpjcuienjenib cenah, pat |>a so se reno za najboljše blago še učvrstile iu dvignile. ^'ilaj se plačuje najboljše in v barvi brezhibno blago '28 do 20 Din. z napitnino pa š.e nekai več, zu prvovrstno 25 do 27 Din. za dobro srednje 23 do 21 Din, za srednje 2| dn 22 Din, za slabo srednje 1K do 2(1 j)in. Manj vreiino iu v barvi ne brezhibno blago se kupuje ludi ceneje. Tendenc« je zn najboljše blago izredno čvrslit in živahna, z.a ostale vrstč pa mirnejšu. Tekoin flnnašujega dne so i-obilni meri prevzemali nnkujiljenn blago. Računa se. da je prodanega iz prve roke že kake tri čolr-. line letošnjega pridelka.
Žnlec. 21. sept. Pri neiz|i"einonjeni mirili |nn-denri se nadaljuje nakupovanje letošnjega pridelka. ! Cene so še nekoliko popustile in se plačuje z« kilogram 3« do SV I Kr. lo je 54 do 02 Din. seiu-terlja z« res najboljše blago tudi do 35 Kč. lo je li-l Din. Prav tako je v Roudniri in l'šleku trn-denen mirna (er so cene popustile. Tu plačujejo kupri za najboljše hbiun '_>■• dn 23 Kč. te je lil ,|o U Din. izjemoma ludi še 25 Kr I z« kilogram.
Oplenac, 24. so|>t. AA. Danes, ob'II. st« pri | s,|Hvla n« Oplenac bolgarski pravosodni inini-| ster g. Kuruilžoizov iu ;>ra.vo^odnt minister, dr Mile Mišk u lin. I «koj po prihodu -i« šlu \ eer ! kev. ju m' poklonil« opojnimi potk e i neg« Vite-, j škeg« kr.nl j« . Aliikisandr.il I, .Zeaiiulel.jH (i. Ka-I radzozov je jjoložjl nii grob lovorj.ev vciiec s trnikoni b.nlgunslkib nacijoilulnili .linfv. Minisicr dr. Vtiškuliii je pu jx>li>žil lep. šope.t sv.cživg«; cvetja z. jiigoslov«iiHkim traikbhi. Niitp sc j.r. vršila kraflkn s p < »m i n s k n Nvc/:an<ist, potem j>« ie .govoril <lr. Kitici ' Pr«/. k, član prni^ejrri vrlibv.Jieg« Mvdišru. Njegov govor «> \si jiri^ot-i ni pazljivo |)oslitš«lj. Tudi ntdniški sndnik. iz j Varšave je imel lep govor ki g« je končat z , vžiklikoin v' našeni je-ziku r Sluvu veUkemu kru-| I j u. žuvotiniku slovanske ' misli! (Satir nc je v i hotelu ji« OjMcncu vršilo kosilo z« udeleženci' [ |)r«vniškega kongres«, ki so ibines prišli iui' j <>|>lenuc. Kosila sla sc udeležil« ludi oba ministra.
Vlada izdeluje
nov invalidski zakon
Belgrad. 24. sept. m. V slavnostni dvorani no-; vega invalidskega doma je bil danes kongres ju-, j goslovanskih invalidov, katerega se je udeležit tudi odposlanec Nj. Vel. kralja Petra II. letalski polkovnik za generalsiabnc jx>sle Dragutin Savič. Ministra za vojsko in mor-arico je na kongresu za-; stopal (»močnik divizijskega generala Vladimirja Cukavca, Odsotnega zaslopnika ministra za socialno jiolitiko in narodno zdravje pa je zaslO)>al načelnik v tem ministrstvu Ljiibomir Hotmanovič. Po otvoritvi kongresa in j>o fiozdravnih govorih, po spominu za pokojnim kraljem Aleksandrom ter po odiioslaruh [»zdravilih brzojavkah članom J<rar. ijevske vlade je kongres v imenu zastopnika minister za . socialno politiko in narodno zdravje pozdravil načelnik splošnega oddelka v .tem ministr-. stvu Ljubomir Hofipanovič, ki je uavzočitij invalidom sporočil, da je nedavno kraljevska vlada z najviečjo pozornostjo proučila vse zahteve naših vojnih invalidov, ki so bile predložene ministrstvu za socjalno politiko in narodno zdravje radi zbolj. šajija sedanjega invalidskega . zakona. Vse . spremembe in dopolnitve, sedanjega invalidskega zakona so že dogotovljenc in so bite izdelane v sporazumu s predstavniki osrednjega odbora združenih vojnih invalidov. Te spremembe in dopoJ-nilvr sedaj veljavnega invalidskega zakona hodo v najkrajšem, času predmet zakonskega osnutka. -.'-• Nato je bilo prečilano jioročilo upravnega in- nad-i zornega odbora in izvoljen nov odbor. ,
Predsednik vlade v Koloru
Belgrad. '24. sept. m. Snoči jc odpotoval v Ibrcegnovi minister Mirko Komnenovie. ki bo v Kotom čakal na predsednika kraljevske vlade dr. Stojadinoviča. Dr. Stojadinovič ho v Koloni imel s predstavniki vseh'tanikajš-i njih občin koiifcrenco. na kateri se bodo pretresala vsa vprašanja, ki se nanašajo' ha t« okraj, predvsem pa se bo proučilo tudi vpVa-j šanje prehrane prebivalstva v teh krajih.
Pohorska akcija
; Helgrad. 24. sept. m. Dne 27. I. hi. ho'na llidži konferenca odposlanfcei neodvisnega j Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev i in nekaterih članov bivših demokratov, ki so i pristaši bivšepa ministra za gozdove in rudnike, 'Igii,jata Štefanovima."Ta sestanek sc bo vršil radi "poskusa, ila bi sc iz teh dveh skupili ustanovil nov poslanski klub, ki bi g-« tvorili sedanji člani neodvisnega Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev in Ji« somišljeniki" Iffnjata Štefanovima. Oe bo na tej konfčrcuci prišlo do sporazuma med oboma skupininiia, liorlo narodni poslanci tega novega kluba, ki so istntako majostovilni. odšli, ua konferenco šc m a 1 oš t c v i I p 0 j š) h pristašev pohorsko ukci je, ki sc bo vršila 30. f. m. v Ljiibljiitvi. ,
Za dviff tujskega prometa
Belgrad, 24. sepl. A A, Dosežen je mod Jugoslavijo in .Nemčijo sjjornzjuiin glede ..nfjvčg« kontingenta dinarjev /« nemške ižlclllike. Ker zavi/cnutjo nemški izletniki zelo orllrČSiio jtnoslo v nušein tujskem prometu z InozeniBtvrtrn/ smemo z«In i pričakovati več.jegn dotvuka izletnikov v jesenski izletniški se/Ani. to .bo*' p« l)rcž'<l\o-nut pripomoglo k ugodiieiruil r'aizm'jw jn|ij«keRn prometa v jiriinoirsikili letoviščih ln alpskih zdraviliščih.	J, '.;.
Prehrana pasivnih krajev
Belgrad, 24. septembra, m. Na pre>dloi! zastopnika ministra za socialno politiko gosp. Mirka IComnenoviča ter finanSnei!« ministra dč; p.ilSana l.elice je ministrski svet odobril vočji kredit za prehrano prebivalstva v pasivnih krajih, Icrna.Smo-re dobiti primernega zaslužka z« prahrano svojih družin. Od te vsote je odobren za 8ioV*nHo 'znesek 100.00(1 Din. ki se bo porabil v prvi vrsti za rudarje, med katerimi je nejaposlerost največja.
Občni zbor GZZ
Belgrad, 24. septembra, m. f.elošnji reJni občni zbor Glavne zadružne zveze "kraljevine Jugoslavije, vrhovne ustanove juijoslovanskeja zadriUnLUva dne 26. oktobra v Osijcku.
Dunajska vremenska n»|M>ved: >vu;.lc, si>rn-lo je k") Din — •nemil«'. • \ remen«. jireboilnn zbr.1 jš«irje 'i'n tč«|)-' lcjc, nato zopel n«glo poe>lul)t,a.ujc.
V najkrajšem času se sestanejo v ZagreiSu predstavniki .iMusunuvaiih bivših političnih sirumik. ki tvorijo <l«ncs t«iko zvrnilo z diru ženo opozicijo, to llriut.sk« seljaek« strank« (IISS), bivša Samastojina. demokratska stranka (Sli)), I )o mokra I.si« sjii'aiika in ZomljoradniSka «trs.n-k«. V /agreb' nc prideta Kjubn Davidovič in Jov«n Jovaliovič, kakor je bilo j.rvotno rečeno, ,)ač pa njuna namestnika. Vsaka- stranka' odpošlje .šalilo po eiieg« delegiit«. Ko je bil Mačeik junija v: Belgradu; sc je z JoVanoiričem in DnvidoviiVin dogovoril, da bb entrat jiosrne-' je iskal nii^lsciliojne šliikulnc točke fiosailiozaiih stramk. 1 o se. bo . torej zgodilo'šele »daj na' sestunk-u v Zaigrebu. Vše k'«že torej, da so'vezi' med posninczjiiimi |)dliličnimi skupinami, ki' i tvorijo ziliiilžcno opinzidjo, zelo rahle. I De.janiski položtij » ii/.ven|)arlfliiieili4«rni. | ii^Kizici.ji Je dovolj jastio o/iiavil sain rtr. Vlad-ko Maček i izjavi, ki jo je dni »Obzoru« v odgovor na knimbinacijc tiekeg« bclgrajskeiga list« o ruzvoijiu v apozioij^ih vrntulli, »Dosedanji 'sporazum vse tipbi/icijc je imel siimo volivni zinačuj, kakor jc bilo že |MMU>\IU) naglnšciio, ker lii sicčr ifc-žinurieM volilnem za<konn posa-iue/.na strunka /use ne iniHgJu postaviti kandidatske 1 i sip. Ko sem liil 21. i.n 22. junija v Bct-gradu, sme. prišlj t. g-g. Ljubo Davidovičem in J primi JoVuuovičeni do z«klju<;k«, d« bi bilo dotliro, ko bi vse 0|)w.icijs'ke stranke niogile določiti tuidi ostale skupile ločke, ki bi bile /a |)i)d|ago nadaljnjemu slkiiipncniiu delu. Dogo-vor.jono jc bilo, d« bo vsak« iz,med »frank pri-sIhIh |k> enega odposlanca nn skupni sestanek iii d« se bo t« neodgovorno jiogajal ler o raz-givvorih ot|>vestil svoje politično vorlstvo. Ti razgovori bodo šele |)oik«zali. ali so «i posaniez-nc st'r;rnikc združene ojKuzicijc res tako blizu (kakor jc: trdil' neki bc.lgrn.jsk' |j«t) in ali se lic mžlikiijčjo glčdč važnih nolramjih' političnih vprnvniij ml' hrvatskega stališča: 7,clri zndo-; vol jen brinii «ko sc " nt-Vsniefjo ofrtilfliKMiOn«'0)"* napovedi 'bclgrajškcga lišfa «
' Osebne vesli
•;'•' .----' .
Bt^grVid.' 24'.' 'septembra.- m. S kralj«»im ukazom je postavljen za konzula v Valont svetnik zunanjega ministrstva in bivši šef tiskovnega urada Teotil D j u r o v.i č ,' ki bo jutri odpotoval na ■ svoje novo stužbeno mesto-.
IlelgraH. 24. sept. Orllikrtvani so 7. redom sv. : Save lil. stopnje: Vojno Koprivnik. načelnik min. za gozdove iti rudnik v p.: z redom jugoslovanske krone IV. stopnje Josi|> Benko, lastnik tvrdke Jos Benko v Murski Soboli.
Belgrad. 24. sept. Postavljena sla pri direkciji drž. železnic v Ljubljani zn višjega kontrolorja 6. skupino poslajo Ljubljana, glavni kolodv., Valentin Brence, višji kontrolor iste skupine postaje Celje; za kontrolorja 7. skupine fiostaje Ljubljana, glavni kol.. Frančišek Robida, kontrolor iste skupine postaje Maribor, glavni kol.
Belgrad, 24. septembra, m. Postavljena je na I državni ženski obrtni šoli v Zagrebu za upravnico j 5, pol. skupine Ade|a Pleše. 2 odlokom prometnega ministra je postavljen pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani v 9. pol. skup. za tehničnega uradnika Ferdinand Hladnik, dozdaj uradniški pripravnik. Premeščena ie na poštni ih brzojavni urad Ljubljana..I Ana Premrov, doslej v Zidanem mostu.
Drobne vesti
Madrid, 24. se.pt. . A A, Predsednik španskega parlamenta Alba jc odklonil sestavo nove
vlade.
Berlin, 24, .sept. A A. t. januarja prihodnje, ga leta pridejo iz, prometa vsi nemški bankovci, izdani j>o drugih bankah in nc po nemški narodni blinki.
London, 24. sc|>l. A A. Te dni je izšla knjiga sira Arlhura Chittrmerlaiha jfoil 'naslovom Tekom let-.. Knjiga .priiiuS« s|)onjine i/, političnega življenj« velikega" državniku. Politični, diplomatski in zgodovinski krogi trde, da jc I« knjiga prav« zakladnica najvažnejšega gradiva za zgodovino moderne evro|)ske politike.
Šangaj, 24. sept. AA. Skupina «0 razbojnikov je napadla neko šolo v Lojezingu blizu Cekjanga. Razbojniki so šolo uplenili, nato jo pa zažgali in odpel jul i s seboj enega učitelja in 30 šolarjev.
Varšava, 24. sepl. A A. Pri Skijertievvici blizu Varšave jc Irčil neki potniški vlak v tovorni vlak. Več vagonov jc skočilo s tira. 12 oseb jc ranjenih, med njimi tri zelo "nevarno.
Tokio, 24. Sej)f. A'A. Na južnem delu 'otoka Kiušu je ponovno začel delovati ognjenik Satura. Obciicm jc bil ila'Otoku" hud |V3trcs. tMini -in dim iž ognjenika so hudo' škodovali žetvi. Oblasti so izdale obsežne' varnostne ukrepe za zaščito prebivalstva, ker jc delovanje ognjenika po sodbi strokovnjakov iundgri luiiše, kakor leta 1014., ko jc ognjenik skdraj popolnoma opustošil ta otok..
Pariz, 24. sept. AA. Nc nemškem tovornem pa mrku, na katerega so nalovorili 400 ton slame, jc v Brestu izbruhnil požar. Ker ga niso mogli jiogasiti, je jjarnik popolnoma zgorel. Nato so ga morali v pristanišču |iotopiti.
Sangaj. 24. sept. AA. V hudih bojih med ja-lanskimi četami in razliojniško tolpo okoli 200 članov, ki je napadla mestece thianghudun n« j)rogt Feiping Alukden, jc padlo 56 Japoncev jn 43 razbojnikov. K) razbojnikov so ujeli. Boj j» trajal več ur. Oblasti so proglasile obsedno stt-nje. Alaj je železniški promet spet obnovljen.
Saagaj. 24. sept. AA. V Mižim mesto j« sko-ČH .S tira neki vlak, ki je vozil vojake 109. divizije V Iiokrnjino Celsi za boj proti komunistom. Vlak jc strmoglavil «l metrov globoko po ^trmln?. Doslej so potegnili izpod rušewm 200 mrtvih ir 200 ranjenih vojakov.
Veliki vojaški manevri pri Brckem
Brčko, 2a sept.
Pred kratkim smo poročali o velikih pri prava h, ki se vrše v okolici Brčkega za sedanje velike vojaške manevre vzdolž ceste Vinkovei—Brčko—Dolnja Tuzla .Mesto Brr-ko samo počasi dohiva vedno bolj vojaško zunanjost in dosedanja garnizija je naenkrat oživela po velikem številu konjenikov, avtomobilov in težkih voz z raznim specialnim orodjem in gradivom.
V Brčko je že dospel vod ja manevrov v. d. poveljnika IT. armijske oblasti, divisijski general g. Krstie, K- Radisav s svojim načelnikom štaba topniškim brigadnim (fene-ralom za generalstabne posle g. Antičem M. Vel i žarom. Oba sta uredila svoj štab z vsem svojim osebjem v pontonirski vojašnici. V štabu se vrše vse neizogibne predhodne priprave in rekognosciranja. Izdajajo se nujne naredbe najbolj raznih vrst za bodoča gibanja, stanovanje, prehrano in preskrbo cet.
Naši sotnidniki so bili pri voditelju manevrov zelo prijazno sprejeti ter so zvedeli, da se bodo zamišljene operacije izvajale na ta način:	„
Številčno močnejši sovražnik zavzame Vinkovee in nadaljuje smer proti Brekemu. Pri tem mestu mora prekoračiti reko Savo, toda pod ognjem braniteljev, ter poskusa nato prodirati po glavni cesti proti Dolnji Tuzli z nalogom, da aavzame greben planine Majevice, odkoder bi moral naglo prodirati proti reki Drini, ali doseči dolino reke Spreee. Tem četam, ki oblikujejo severno manever-sko stran in dosežejo približno moč ene di-vizsije, poveljuje poveljnik osjesjse divizijske oblasti, div. general g. Živko Stanisavljevic.
Vlogo branilcev imajo šibkejše moei. južne strani, ki so močne približno kakor manjši odred. Tem četam bo poveljeval pehot,m brigad ni general g. Pandurovie Dragisa. Čete tega oddelka se bodo počasi premikale od Dolnje Tuzle, da bi mogle pravočasno dosec.i tinijo pri vasi Celiču, tako da Hi mogle na
flevamam poliofjii iAhuIim MaJ^rluB nwWS
nasprotnika svoj najmočnejši odpor, ▼ mernem trenutka pa ievraiti protiofeniavo
in vreči nepri.iatel.ja na reko Savn, tako da bi ga nagnale in da bi ▼ neredu ter i veH-kimi žrtvami odšel čeas svoje mostove. Razume se, da bo prednja straža tega oddelka nudila postopoma odpor tndi na levi obali reke Save, za tem pa bi posebno s naprej pripravljenih in ntrjenih položajev pri Brč-kem hranile sam prehod če® Savo, da hi prizadele napadalen čim večje izgube.
Taka v splošnih ohrisih zamišljena m»-rteverska operacija bi se izvajala v vseh podrobnostih od 28. sept. dalje, ko bodo čete severne divizije v postopnem pomikanju dosegle Brčko in hi tu pripravljale prehod čez reko Savo. Predvideno je. da bodo oddelki na južni strani imeli malo zakasnitev, tako da bi morali s forsiranimi marši priti do Dolnje Tuzle, kjer bi se morali na severnem pobočju Majeviee postaviti v obrambo. Potreben čas za to operacijo bi mu preskrbele že poprej postavljene zaščitne čete.
Do tega časa, to .je do 28. sept. hi čete iz raznih garnizij severno in jnžno reke Save postopno prihajale na določena mesta in se pripravljale za prihodnjo operacijo.
Kakor smo mogli izvedeti, ho tem manevrom prisostvoval g. minister vojske in mornarice, dalje člani Vojnega sveta, načelnik glavnega generalnega štaba, poveljnik letalstva, vsi poveljniki armijskih oblasti, poveljnik inženjerstva, vsi inšpektorji vrst vojske, večje število poveljnikov divizij ter predstavniki tujih vojsk, ki jih bodo zastopali njihovi vojaški odposlanci.
Rezervni častniki, ki si žele ogledati delo med manevri, morajo prositi dovoljenje voditelja manevrov v Brčkem.
Prebivalstvu v krajih, kjer se bodo izvajali manevri, se bo nudila prilika, da si na določenih mestih, kjer ne bo motilo, ogleda delo med manevri.
Jfofioa nwta£fOveUi
r-kfl___ . M t-.«L_ Ob Portugalski vzhodni Afriki
Ukrog Atrme Piže prof:dr. t. Knmc
XX.	Iwen Angole, 8. »vjnista.
Kongo je največja m najvažnejša reka srednje Airike. Videli je nismo niti od daleč. Ob njej leži znani Belgijski Kongo, ki smo sc mu izognili. Morja se kolonija skoraj ne dotika; neznaten košček obrežja ob Kcmgovem izlivu jc njena last Ob listju reke je nekaj malih pristanišč. Pri Matadi, 150 km od morja, vsled slapov plovba preneha. Prestopi se na železnico, ki pelje v LeopoHville. Odtod vozijo parniki po Kongu 1700 km daleč v Stanleyvillc. Tudi vsi pritoki so plovni. Kjer so slapovi, so zgradili železnice. Tako jc vsa kolonija preprežena s prometom.
Belgijci deželo dobro izrabljajo. Zavrtali so rudnike. Kopljejo velike množice bakra, ki je glavni vir dohodkov. Kopljejo tudi zlato in diamante. Pred vojsko so izvažali predvsem kavčuk in slo-mwo kost, kar je pa skoraj prenehalo. Je to vzorna kolonija. Za šole in zdravstvo odlično skrbe. Misijonstvo je zelo razvito; tudi en Slovenec pomaga misijonariti, Zamorce so že dobro kultivi-rali. Potovanje po tej deželi, ki bi pa trajalo mesece in mesece, bi bilo prav zanimivo. Videli bi tttdi mnogo zveri; posebno slonov je veliko.
Jadramo na jug. Mika nas portugalska naselbina Angola. Odkod to ime? V davnih časih so tod kraljevali zamorski vladarji, ki so imeli naslov Ngola: ta beseda je postala ime kolonije. Rekli bi ji pa tudi: Portugalska Zahodna Afrika, ker imajo na vzhodni strani še važnejšo kolonijo.
Portugizi so reven, kmetiški narod. Njih država je majhna in ne more svojih naselbin tako podpirati, da bi cvetek; naj si pomagajo same. Načrte imajo izdelane; pomanjkanje denarja ovira izvršitev. Počasi se dviga blagostanje Angole. Doslej izvažajo kavo, veliko turščice, sladkor, posušene ribe in — diamante. Sicer »emlja ni kaj rodovitna in jo je treba šele obdelovati: južni del ie pa skoraj puščava. Kolonija ima dve važni, po naravi zavarovani pristanišči: Luanda m Lobito. Obe smo si ogledali. Denar ima Angola svoj z vrednostjo portugalskega. Edinica se imenuje Angolar in je vreden toliko kakor evropski e-seudo, približno 2.50 Din. Angolskcga denarja, ki se rabi samo v tej koloniji, nisem videl. V obeh mestih prav radi sprejemajo južnoafriške šilinge, ki sem jih že pri-menjal.
Pričelo se je kazati obrežje, golo, navo, iz vode pa navpična stena, izprana, rdečkaste barve, 5 do 10 m visoka. »KakoT Helgoland«, so primerjali Nemci. Bližali smo se celini. V ospredju so izsledili z. daljnogledi Luando. Pred njo se je v morje postavil podolgast otok, neobljtiden, deloma po-
rastel z grmovjem. To jc naraven »branilec valov«, da so ladje za njegovim hrbtom varne v razsežnem pristanišču. Parnik ostane daleč zunaj; z motornim čolnom smo-se vozili četrt ure do mesta. Razkladali nismo.
Luanda (20.000 preb.l je največje mesto Angole; tn jc .sedež vlade (guvernerja); tu imajo družbe in podjetja svoje »palače«. Portugalski biki sta »evropski« mesti. Tudi zamorci bivajo v zidanih, ali vsaj navidez zidanih, v resnici pa lesenih in oroetanih hišah. Zato sc ti zdi, da si kje v južni Evropi. 5000 jc v mestu bclccv, nekaj čistih zamorcev, dosti jc pa mešancev, blcdorumcnih in skodranih. Domače vojaštvo je čedno oblečeno, pa bosonogo; častniki so Portugizi. Na predgorju, nekakem rtiču, so sezidali trdnjavo. Pustili so nas na dvorišče in pod vednim spremstvom na vrh, odkoder jc prav lep razgled na mesto.
Luanda ima dva dela, spodnjega m zgornjega. Na griču, 50 m nad morjem, so vladne palače, vojašnica, bolnišnica, poleg osnovnih šol še gimnazija. Tudi botanični vrt je gori, zelo majhen sicer, pa ima zanimivo tropsko rastlinstvo, in pa vreme-noslovoa postaja. Ob morju so pošta, trgovine, banke, kavarne in restavracije v evropskem slogu, kjer belci in črnci skupaj sede. Portugizi so do zamorcev zelo strpni, nc kakor drugi evropski narodi ali celo Amerikanci. ki jim jc črnec nekaj manj vrednega. Ne smem pozabiti na ccrkve. Tri sem našel, same katoliške. Blizu morja je stolnica — v prez.biteriju je škofov sedež z baldahinom —, ki je pa majhna in gola, že zastarela.
Vsako mesto, ki smo ga doslej obiskali, ima kaj posebnega, značilnega, da si lahko kesneje v spomin prikličem sliko, ko čujem ime.
Drugi dan proti večeru smo se bližali drugemu. manjšemu sicer, pa v prometnem oziru važnejšemu mestu Lobito. Narava je poskrbela za varno pristanišče: 5 km dolga "zemeljska kosa«, nizek in ozek pas suhe zemlje," se vleče vzporedno z obrežjem. Voda v njem je globoka, da parniki pristajajo ob nasipu. Prav poleg novih, dolgih nasipov stoji kolodvor z imenitnimi skladišči. Odtod namreč vozi žcleznica skozi vso Angolo v najjužnejši del Belgijskega Konga, 2000 km daleč, do mesta Elisabetvillc, ki jc na jug zvezano s Kap-landijo. Zato Belgijci uporabljajo ludi to železnico, ki so jo nedavno dogradili. Izložili smo dokaj blaga: strojev, cementa in železnih tračnic. Tudi nekaj potnikov je izstopilo, namenjenih v Elisabetville. Imeli so smolo; njih vlak odide šele prihodnji teden; od srede do torka morajo čakati v mestecu.
Lobito (5000 preb.l ie zgrajeno prav na zemeljski kosi. Poslopja so vsa nova. saj obstoji me-
toictfo-iisesanut-sc. 'Baduhurm
RADI0N
Schichtov
pere sam
sto komaj deset let, in jako lepa. Najlepši je Tcr-minus hotel, ki so ga ravnokar dokončali; zvečer se ves sveti v elektriki. Brivnica poleg jc elegant-nejša kot vsaka v Ljubljani. Cesta, edina, jc široka in asfaltirana. Več stavb stoji na koleh, n. pr. bolnišnica. Vzrok je nizkost suhe zemlje. Ob časti viharja bi valovi pljuskali v steno; mesto tega šinejo pod hišo na drugo stran. Zanimala me je nova, znotraj še nc dodelana cerkev, ki jc za Lobito premajhna, dasi ima široko predvežje. Poleg nje se dviga bronast spomenik predsednika Machado
z letnico	najbrž ima zaslug* za rarve^ pri-
stanišča.
Zvečer sc jc mnogo potnikov. >ečmoroa rejših letnikom, spravilo v preprosto restavracij; dolga miz.a jih jc bila; pokušali so portugalska vina. Opolnoči pa je Adolf vzel od Angole slovo. Danes plovemo ves dan na jug, toliko od obrežja, da ga stalno vidimo kot rjavo črto, kar pomeni celino brez rastlinstva. Opolnoči bomo zopet potisnili časomere za eno uro naprej in se bomo odslej ravnali po srednjeevropskem času.
Nov kip nadškofa dr. Jegliča
Po naročilu predsednika Narodno galerije je te dni dovršil akademski kipar g. L obodu •i Homca pri Domžalah nov kip našega nadškofa dr. Jegliča na Gornjem gradu. To je zdaj najvernejši posnetek izrazitega obraza našega sivolasega nadpaslirja, ki jc i % letu Sc ves brhek in čil. G. kipar rad pripoveduje, s kako ljubeznijo mu je Prevzvišeni služil krrt model ter tudi da je bil z izdelavo povsem zadovoljen. Čestitamo tndi kiparju, da sc mu je tinko posrečilo ponazoriti častitljivi lik. G. Loboda
je učenec, mojstra Mcštrovica. pri katerem »>* jc učil istočasno z (.oršeloin in Pirnaloni. Nekaj časa je še po končanih štimlijah ostal pri sivojem mojstru ko-t pomočnik ler mu je pomagal pri giradiitvi njegovih kolosov Gigurn Nin-«kega in čikaških Indijancev / njim je ludi razsiavljal v LihkIoihi iu žel priznanju za delo . Mali in dele«, ki ga je po/noje odkupila šc bivša oblastna skupščina pori <lr Natlačenimi, ler danes krasi .Narodno pa ler i'o Zdaj dela kipar manjša naročila nn svojem vlomu v Homcu ler bo ob priliki raizstavlj.il. če mu bo dana možnost. 1 udi ta kip nadškoln dr Jegliča bo vlit v bron ler bo krasil dvorane naše Narodne galerije.
Nasprotniki so velike ničle!
Ribniea, sept.
Tabor mož iu funtov pri Novi Štifti je s svojim veličastnim številom porazil vse, ki so si prizadevali še zadnji dan zmanjšati nje govo število in moč. Razstrosili so vosi, dn se talior sploh ne vrši, naj nikar zastonj ne hodijo k Novi Štifti. Ko je skozi Ribnico odhajal na shod okrajni komisar, so hitro raznesli trditev, dn gre shod prepovedal. Nu stotine letakov in okrožnic so ponoči raztrosili po vaseh in jih delili ob vseli dohodih pod Novo Štifto. Cel kup so .jih vrgli nn mizo v gostilni g. Fajdiga pri Novi Štifti, ki so jih orožniki konfiseirali. Raztrosili so razburljive vesti o novi vladi, ki so naravnost kaznjive. Nič ni pomagalo, na shodu se je zbralo po cenitvi orožnikov IIOOII mož in lun lov. Sedaj vsi nasprotniki vidijo, rla so velike ničle O ničle!
Marij Avčin:
Nekaj slik iz Poljske
(Nadaljevanje)
-Oprostite, imam samo debel denar in sc bojim, da bi ne imeli menjati« mu ie le-ta odvrnil. (Tndi tega gospoda z debelim denarjem smo videli r »hotelu«, spal ie nekaj postelj od nas. Zdi se, da »e je le debelo lagal.)
Ponosno smo sc sprehajali po promenadi- I udi Vurčak s svojima kočkoma je izstopil. Na obrazu se mu je pa videlo, da nekaj pripravlja.
Pozno v noči smo sc odpeljali iz Sopot. Nekak svelski odnos je vladal med nami. Vsi elegantni smo skušalj hiti in finih gest. Denarniki iz Orlo-vega so imeli gotovo vtis, da sede med sebi enakimi, in zato so tudi vpoštevali vsako osebnost v avtu.
Debata o kulturnih razmerah v Jugoslaviji, v katerj se niso mogli dovolj načuditi, da obvladamo več jezikov, da imamo svoje univerze, vzorno gospodarsko organizacijo, velike knjižne prodiiUcne in slično, jc prenehala in zavladal je molk.
Kurčaku jc blisnjl čez obraz lahen nasmešek. Povzpel je glas: »Gospod šofer, kaj če bi nas zapeljali. potem ko izstopijo li štirje potniki v Orlo-vem, kar vse do emigrantskega hotela, kaj bi sc delali, saj vsj tam spimo, tudi vi gospod, ki imate lamn debel denarl«
Na mah jc minil med nami svetski odnos, knrčak nas je razkrinkal. Elegance je bilo konec. Sopotniki iz Orlovega so izstopili kot živ »odi prnfanum vulgus«. Če lam ni takega hotela, ne vem.
Prišli smo domov. Molče smo se razkropiti po »lamnatih ležiščih.
Po morju do vasic« Hel na konca morske kose
Vsa »vičedka« je bila v luki. Kurčak z obema kovčkoma, mojškrici in mi tudi. Vkrcali smo e« na ličen parnik, mirno ogromnih prekmorskih la-
dii smo za.p1ovili na odprto.
Baltik je ves drugačen kot naš solnca polni Jadran. V pričetku avgusta jc bilo, pa smo sc za-
Stari žerjav r Gdanskn.
vijati v plašče. Sivo je to morje, malo soli ima in solnee vpada nanj že bolj pošev. Vedno jc jezno m vzbiirkano. Tudi valovi so drugačni, kot valovi našega morja. Boli visoki so in boli sloki, vsak njihov greben je bolj zbičan: vse polno ro£ov ia
rožičkov ima. In če bi sc vse to peneče veselje v hipu slrdilo. gorje ti, če bi bil bos. In bregovi! Pri j nas sama skala in takoj jc globoko, na Baltiku | lahko bredeš sto, dve sto metrov po prijetno I mehkih, svižastih tleh. predno le globina prisili, I da zaplavaš. Voda jc sicer topla, a zrak in veter sta zelo hladna.
Galebi so nas spremljali vso pot. Potniki, sami ravninski ljudje, so jih navdušeno krmili. Največje veselje so imeli z njimi uniformirani možaki delavske čete, ki že tretji dan niso slekli svojih škornjev in so radi tega tvorili ločeno skupino ob krmilu, kateri se je le malokdo približal. Srečavali smo male remorkerje, brze jahte m lupinaste ribiške čolne. Vse lo sc je smelo zibalo na visokih, kratkih in ostrih valovih.
Po poldrugourni vožnji smo pristali v Helit, ob lesenem pomolu, ki jc obenem branilec valov.
Hel jc pravo nasprotje Gdinje. Ohranil je skoro vso svojo ljubkost in privlačnost raz.potcgnje-nega ribiškega naselja. Vasica leži na morski kosi, ki zastira pravzaprav vse poljsko morje. Pokvarili pa so to vasico z nekaterimi novimi hoteli in pensijonati. Škoda, da je bila ravno nedelja in jc bilo gnusno mnogo ljudi vseh možnih eksistenc. Gospiec v širokih hlačah in stari, bradati ribiči s pipicami, škunerji in blazirano udobne jahte, hn-tanjc valov in jazz-godha. Če si toliko selektiven, da izločiš, kar ne spada semkaj, li Hel nudi mnogo lepega, zanimivega in novega Ljudje govore čuden jezik, pravijo, da je namešan s holandščino. Nakupiš si lahko za mal denar spominkov iz pristnega jantarja, ki je tod doma.
Vedno srečavanjc enih in istih obrazov s<- li končno zagnnsi. Zato sva s prijateljem poiskala samoten kraj ob morju. Slekla sva se in se vrgla v morje. Neznansko čudo je bilo za ravnince. ki sc jih jc takoj nabral dobr<en knp, ko so naju zalivali morski grebeni valov kako sva glnmila borbo s smrtjo, v resnici pa sva nebeško uživala. Kesneje hi nama prišlo jako prav. če bi tedaj nabrala uckaj Vislipni'"' - Da&i uuaju li ljudje kaj sibke
zemljepisne pojme, kakor sploh vsi večji narodi, sva jim le dopovedati, od kod sva. »Ah, južnjaki ah, južnjaki,. so gostoleli, da se le ne bojite!« In v kavamici, kjer smo eno nro čakali na kav«

S-; •:••	iv-
RiliifcVa *<wwea H«d.
sva jim (tofiove^ioirala, lia ttKfi dobro •Hnvč.nu<» pri nas, plezamo, po ce-le dneve vozimo s kolesi in smo sploh narod športnikov. Na vsej poti orno iz v.sega videli, da pri nas nismo ne t dnševnih, kulturnih, telesnih ui j^o^podaiskih	kar tata
Ljubljanske vesli:
Priprave za veliko L\uhl\ano
Odlok g. bana in ukrepi mestnega župana
Ljubljana, 24. septembra.
Ban dr. Natlačen je 21. t. m. izdal naslednji odlok:
/. ukazom kraljevskih namestnikov /. dne 3. septembra l()"3 Bi. ">(>4 so se priključile na osnovi SS (> in 14-4 /akonu o mestnih občjjiali meisini občini ljubljanski cele občine Moste, si ka in Nič tei deli občin Jezica, Pol je in Dobili nje.
\ izvršitvi tejja ukaza iu naloga ministrstva /a notranji' |»oslc / dne 13. septembra 1933 IV. Br. "SMrs
o <1 r e j a m :
1.	Mestni s\et Ijuibl ja n*»k i in občinski odbori priključenih občin .Moste, siška iu Nič poslujejo dalje do njih ra/.rešiive in postavitve novemu nu^inejna s\eta pu fc 147 zakona o mestnih ob. inali. ki se bo v kratkem postavil
2.	Občinski odbori delno priključenih občin Je/iea. Polje in Dobninje poslujejo dalje, dokler se ne izvršijo no\e volitve |h» § () zakona o občinah \ /\ezi s j? >2 I ina učnega zakona /a leto l*)34 35.
3.	Občinske uprave v Mostah, šišiki in na Niču | ripravijo takoj likvidacijo svoje občine. Občinski ura<li poslujejo do kontne likvidacije dalje, toda / omejitvijo na tekoče upravne posle in iiii posle, ki so v zvozi / likvidacijo otb-
I nak<
n a v i jo likvidacijo občine (udi Jezici, v Polju in DoAirtl-občip.ki uradi poslujejo dalje do likvi-kiikor tudi po izvršeni likvidaciji v novi
k a in Vič in za pri-
uz.ua. Poije in Dobriinje
4
občin n ja Ii. daci j« občini.
5. /a občine Nlo ključcne dele oibčin veljavne olninske uredbe, pravilniki in ostali obče obve/ni predpisi ia/.en Finančnih ostanejo v veljavi do nadaljnje odredbe Kraljevske banske uprave odnosno do njih siprcmeinbo. po novem mestnem svetu
De i stare Ljubljane izginja
Sa kraju Kinouske ceste v bližini trnovskega mo*lu sloji pritlična Špeletlževa liiša /. vrtom. Stara je po /-emljiško-knjižnih zapiskih do UMI let ter je pač preživela hude in vesele čase Trnovčanov. V novi /.emljiški knjigi so kot luslniki zapisani najprej Mit-ietiški, nato Kajdigi, naposled Albert Speletič, jio katerem je hiša tinli dobila sedaj ime. Delala jc napoto icguluciji prometa prerl niostoni. Mostna občina je ■/, lastnikom letos avgusta meseca sklenila menjalno pogodbo tako. iIji ,ii je S|h'letie prejiustil hišo z vrtom v izmeri 7.'>s ni-, občina pa mu je prepustila v I n s t hišo št. 28 v Peričevi ulici pri arti-Ijerijski vojašnici /. vrtom v izmeri vsega 317 m3. Vrednost menjalnih objektov stn jm-godbenika cenila na 22O.000 Din. V pogodbi sf je Speletič obvezal, da bo hišo podrl ua lastne stroške, a materijal mu ostane. Z ma-terijalom miineravii g. S|ielotič zgraditi novo hišo ob moji, kakor je začrtana na omenjenem prostoru. Staro hišo so že podrl i. Hišo za a rt iljerij ko vojašnico pa je g. Šjielelič jirodal Mariji Svigljevi. posodnikovi hčeri iz Bresla, in avloizvoščku Konradu Mullvjit za 1211.00(1 Din.
Šofaki otroci sta velesejma
Ljubljana. 25. sept.
Xa osnovni šoli v Mostah so bili zadnje dni nekateri otroci radostno presenečeni. Trije dečki med njimi so nosili v šolo čudna bogastva in prav tovariško ter nesebično delili med njimi zaklade svojih žepov: orglice, lepe liožičke, iiomatle za mazanje las. Silila za svinčnike ter podobno kramo. Ti trije dečki so bili zelo velikodušni ter so dali skoraj vsakemu nekaj. Kje so dobili to pisano kramo, dečki niso povedali.
Radodarnost dečkov pa je prišna na uho učiteljem in še drugim, med tem tudi jioli-ciji. Ta je seveda pričela preiskovali, odkod imajo dečki toliko tega blaga ter je povabilu radodarneže k sebi. Med jokom in stokom so se dečki le udali in priznali, da so vse te reči dobili na velesejmu Hodili so od stojnice do stojnice, od ene izložbe <lo druge ter
ti. Proračuni in finu,učile odredbe v celoti In delno priključenih oibčin ostanejo v veljavi do 31. muren 19%. Občinske duvščine, ki se |io-birujo nu ozemlju teli občin, ostanejo do omenjenega roku nespremenjene; sololi se vrši gospodarstvo za to ozemlje do koncu tekočega proračunskega letu še \ okviru zu jiosainczuic občine velja \ nili proručunov.
Duvščjnc občin Moste, šišku in Vič se od-\ajujo mestni občini, todu ločeno z, mastnimi. Davščine občin jezica, Polje in Dobninje sc nakazujejo tem občinnm, oiičinske uprave pu morajo financirati tudi mestni občini priključene dele,
7. Mestna občin« ljubljanska pripravi s svoje struni vse jH>trobno za prevrzetn aktivne in pasivne imovine v celoti priključenih občin iu priključenih delov občin ter njihovega službenega delokroga.
Tal šoj se imajo sestaviti novi volilni imeniki.
H.	Vlestna občina ijubljaiifika prevzame od sreskega načelstvu v Ljubljani takoj zu cel priključeni teritorij pos le obče ujirave, v kolikor spadajo v stvarno j>ristojno6t mestne občine.
O tem se obveščajo:
I.	Mestna občina Ljubljana, 2. občina Moste, 5 .občina šišku, 4-. občina \ ič, 5. občina Jezica, b. občina Polje, 7. občina Dobninje, 8. sro-sko načelstvo v Ljubljani, 9 davčna upruvu Ljubljana — mesto, 1(1. davčna uprava Ljubljana — okolica. II. glavni oddelek finančne kontrole Ljubljana, desni breg, 12. glavni oddelek finančne kontrole Ljubljana, levi breg.
Ta banov odlok jc mestni župan dr. Rav-lniliar dal na /nanjo vsem šefom oddelkov /, naročilom, du takoj pristopijo k pripravljalnim delom /a izvršitev prednjih nalogov v .svojem delokrogu, o čemer bo poročati na konferenci, ki jo lio g. župan sklical še ta teden.
povsod nekaj izmaknili, kar jim je pač padlo v roke. Dečki so povodali natančen seznam pokradenih drobnarij in izkazalo se je, du so skupno prav mnogo pokradli. Policija se. je mogla seveda prepričati, da ti trije dečki, v starosti od KI do 14 let niso imeli jiri tem kakšnih koristolovskih namenov, saj so ves plen razdelili med svoje tovariše. Tudi niso mogli dečki povedati, kateri in iirotlajalcem so pobrali blago, zakaj zmakuili so tam, kjer je naneslo, na naslove tvrdk niso gledali.
Seveda so dečki premladi, da bi /. njimi imel paragraf nadaljnjega posla. pač pa je vsem trem obljubljena temeljita lekcija s šiho s strani staršev.
© šc nekaj statistike ljubljanskih šol. 1'oro-čnli smo že o navalu na ljubljanske srednje šole. I Podajamo še nekaj statistike. Velik naval je bil nn j Trgovsko akademijo, kjer se je za I, razred pri-l javilo 125 kandidatov, a je bilo sprejetih samo 46 I znto, ker akademija nima 1111 razpolago dovolj uč-j nili moči ler bi bilo |>olrebno sistematizirati šc ne-I kai profesorskih mest. da bi bil omogočen večji vpis v L razred. Vsega je vpisanih 211 dijakov. Vpisanih je lako v II. razred 84, v III. 30 in v IV. 42. Za Tehniško srednjo šolo je drugače veliko zanimanje. loda ludi tu je opažali gotove omejitve. \« tehniško srednjo šolo je bilo letos vpisanih 280 dijakov, med leini na arhiteklonsko-gradbeni odsek 07 (32 v L razred), strojni odsek 08 (32) in elektrotehnični odsek 85 (28). Zavodu je pridelje-na inojslrskodelovodska šola, ki šteje 114 učencev, med temi gradbeni oddelek 30. slrojnoniojslrski oddelek -14. elektrotehnični oddelek 21 in mizar-| skomojstrski oddelek 10. Na moški obrtni šoli je | vpisanih 33 učencev iu sicer na kiparskem oddel-J ku 12. keramičnem 8 in graverskem 13. Na ženski I obrtni šoli 142 učenk, lako nn oddelku za šivanje j perila 57, oddelku za izdelavo obleko 76 in na od-I delku za vezenje 0. Banovinska šola za glasbila I sloje 15 učencev.
(7) Davčna uprava zn mesto Ljubljana objav-i Ha. da dospe v smislu čl. 14K zak. o neposrpdnih I davkih v IV. četrtletju 1035 v plačilo: A. One i 1 oklohra 1935 IV. četrtletni obrok zgradarine, |iridohnine, rentnine, družb, davka na neož. osebe. I davka nn poslovni promet in vojnice. B. Dne 1. novembra 1035 II. polletni obrok zemljarino. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, na-| bitih nn uradnih deskah davčne uprave za mesto v Ljubljani in mest. načelstva v Ljubljani.
Mariborske vesti:
Delavske mezde v maribor. okolici
Pred nokuj dnevi smo pisali o delavskih mezdah na jKidročlu mariborskega mesta. Prav zanimiva je tudi slika mezd v mariborski okolici, ki je precej Industrializirana. Nn prvem mestu je tu gozdno-žagarska Industrija (Pohorjo), ki zaposluje 527 pri OUZD prijavljenih delavskih moči. Po številu zavarovancev ji sledi kemična industrija (Huše) s il30 delavci, nato industrija Jiiiplrja (Sladka gora, Ceršnk, Brezno) s 308 delavci, kovinska Industrija (Tezno) ima 238 delavskih moči, industrija kamenja (pohorski granltolomi) zaposluje L'08 ljudi itd. Skupno je v mariborski okolici 28 industrijskih panog, ki zaposlujejo 2624 delavcev, od tega 20B8 moških in 471 žciiRk. Povprečna dnevna mezda moških delavcev znaša Din 27.35, ženskih pa Din 15.50. Je torej znatno nižja, kakor v mestu, kjer znaša za moške Din 20.01), za ženske pa Din 22.04. Zlasti je velikn razlika v ženskih
□	Kn. škof. bogoslovje v Mariboru začenja šolsko leto 1935-3<> 9 1. oktobrom 1985 Tega dno — ne prej. ue pozneje. Be morajo vsi gojenci radi vpisa prijaviti ravnatelju zavoda. Dne 2. oktobra zvečer se začne uvodna duhovna obnova, ki se konča dne 4. oktobra. Kllcanjo sv. Duha 111 otvo-rilvena sv. maša, katere se udeležijo vsi slušatelji bogoslovja, preč. profesorski zbor in vodstvo bogoslovja. Je 4. oktobra oh H.30 v cerkvi sv. Alojzija, line 5. oktobra se začnejo redna predavanja. Vsi izpiti, ki so bili preloženi na oktoberski termin, si: morajo do 15. oktobra zaključiti. Kar velja zaradi vpisovanja, velja ludi za duh. semenišče: pred 1. oktobrom se zaradi čiščenja gg. gojenci ne sprejemajo. — Ravnateljstvo duh. semenišča.
□	Dva srebrna jubileja je slavil včeraj znani mariborski tiskarnar in trgovec g. flinko Snx, namreč 25 letnico poroke s svojo blago go«|>o soprogo in 25 letnico svoje samostojne tiskarske obrti. Želimo mu še 11111050 uspehov in še lepših jubilejev.
D Smrt kosi. V svojem stanovanju v Koroš-čevi ulici 7 je umrl v sliirosli 68 lel ujx)kojoni carinski revizor g. Ljudomil NaborgoJ. Pokojnik se je jio prevratu preselil v Maribor iz Trsla. Bil je sin znanega voditelju tržaških Slovencev poslanca Naberpoja ler se je tudi sam v Trsta živahno udejstvoval v narodnem življenju. V Maribora je užival velik ugled in spoštovanje. Blagega pokojnika bodo položili jutri ob pol 4 na mestnem pokopališču na Pobrežju k večnemu počitku. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje.
□	Strojna uprava se mora do 31 decembra (985 v celoti aktivirali — to Je bil sklep zadnje soje upravnega sveta Mestnih podjetij. Dosedaj posluje strojna uprava bolj na papirju in bi bil ze čas, da bi poslovala tudi v praksi. — Prav lako se je ugotovilo na seji. da prodajalna MP ne prinaša tistega prihoda, ki se je pričakoval. Sklenilo se je, da se mora prodajalna reorganizirali in aktivirati do 1. oktobra 1935.
□	Trgatev se pričenja. V mariborski okolici so ze skoraj povsod potrgali portugalko, ki jo ponekod že točijo. Kmalu se bo pričela v vinogradih splošna trgatev, ker ie grozdje zaradi toplega solnca že dozorelo.
□	V Dvoržakovi ulici razširjen t ml nar. Mestni delavci so začeli včeraj s širjenjem trotoarjo v Dvoržakovi ulici. Razširili ga bodo na tri metre, zaenkrat |>a bodo postavili samo robnike. Potrebno bi bilo, da bi se vzporedno s tem uredil tudi hodnik za pešce na zapadni strani Kralja Pe-Ira trga.
f 1 Mariborski brezposelni dobivajo delo pri kopanju temeljev za novo šolsko poslopje v Magila-lcnskem predmestju. Socialno politični oddelek jim daje posebne nakaznice, na podlagi katerih jih vodstvo podjetja sprejme na delo. Zaposlilo se je s temi izkaznicami doslej 50 brezposelnih.
□	Podprite Narodno gledališče! Gledališču bo lažje vršiti kulturno poslanstvo ob polnem odzivu narodno- in kulturno zavednih obiskovalcev. Dolž-
mezdah. Za jiosamezue Industrijske panoge veljajo sledeče povprečne mezde (ženske mezde v oklepajih); Kemična Industrija 41.42 (27.8(1); centralo za proizvodnjo sile 41.84; industrija tobaka 37; gradnja prevoznih sredstev 80; kovinska industrija 34.97 (27.80); denarni ln zavarovalni za-vodi 82.82 (82.70); gledališča, razno 29.00 (28.06); industrija papirja 28.08 (17.80); zasebna prometna podjetja 27.87; tekstilna Industrija 27.32 (14.01); industrija kož '24.72 (18.20); gradnja nad zemljo 24; poljedelstvo 28.24 (13.87); občin, obrali 22.58: trgovina 22.27 (17.14); Industrija hrane in pijač 20.81 (118.07); oblačilna industrija 20.08 (9.89); industrija kamenja 20.80 (16.62); gradnje železnic itd. 20.22; gozdno-žagarska industrija 19.74 (18.,Vi); gostilne, kavarne 17.73 (16.95); higijena 16.10 (14); javni promet lfi.52 (8.80); predelovanje kož 14.21; hišna služinčad 13.07 (9.(W).
nost je zlasti gmotno dobro stoječih slojev, da podpirajo gledališče na ogroženi severni meji. Zali-hog Je med gledališkimi abonenti takih skoraj najmanj. Boljših sedežev Je za letošnji abonma še dovolj 1111 raz|iolago. Abonenti so sprejemajo še v leni tednu.
□	V dramsko šolo glavnega režiserja J. Ko-viSa se sprejmejo gojenci in gojenke. Pouk začne prve dni oktobra In bo obsegal vne teoretične in liraklično panogo gledališko umetnosti. Prijave sprejema gledališka blagajna.
□	Iz carinske Hlužbo. Iz Maribora so premeščeni: kontrolorji Josip Randlč v Gor Radgono, Zvonlmlr Švnglič nu Sušnk. Dobroslav Milenkovič v Zagreb; carinik Djordle Alempl|evlč v Belgrad; pomožni carinik Dušan Mltrovič v Belgrad; pom. arhivar Peler Mihajlovlč v Novi Sad. V Maribor pridejo: kontrolorja Adolf Lunačck iz Sttšakn in Stanko Cvijellč Iz Splita; carinik Ivan Medanič Iz Zagreba, pomožni carinik Andjel Kovačevi« iz Met-kovica in pripravnik Milorad Durčič iz Belgradi
Celje
er Katoliško prosvetno društvo v Vojniku je v nedeljo z akademijo zopet začelo redno delovati.
er Romanje k Mariji Bistriški za može in funte priredi g. prof. Pavlic v .soboto in nedeljo, dne 5. im b. oktobra /.a to tomanje ne bo posebnega vlaka, temveč sc bodo udoleženci vozi 11 z rednim vlakom. Romanje je zamišljeno za može in fante h Celja in okolicc ter Savinjske doline.
0 Za tretjerednike. Dne 4. oktobra — na praznik sv. Frančiška Asiškega — mine letos hO let, odkar je sedanji papež Pij XI. položil ■slovesne obljube kot tretjerednik sv. Frančiška. Po naročilu generalnega ministra kapu-činskejtH reda v Rimu |i. Vigilija, ki je bil letos
na vizitaciji (>o iugoelovanski' kapucinski pn> šli vsi tretjeredniki vsejKrvsod
vinoijd, bi nuj 4. .... ........______
ta dan k sv obhajilu in ga darovali za namen sv. Očeta ter molili za svojega redovnega t,o-brata kot Kristusovega namestnika na /etirlji. Gg. dušni pastirji nuj to v nedeljo oznanijo na prižnict.	»
er Poročilo o noricijskem protestnem zborovanju hmeljarjev v Žalcu, ki je bilo objavljeno v »Slovencu« včeraj, smo prejeli uradno in smo ga kot takega tudi priobčili, ni pa s teim rečeno, da se z vsebino tudi strinjamo.
& Položaj v Cinkarni neizpremcitjen. Po lo/.aj v Cinkarni je za enkrat še noizpreme-njen. Delavstvo sc nahaja še vedno v obratu ter je popolnoma mirno in disciplinirano. Včeraj dopoldne jo prišel v Celje zapet zastopnik Delavske zbornice, ravnatelj Kopač in so sc jio-poldne ob |>ol 4 zopet začela jiogajanja z vodstvom.
O Prijeta tatica. Na Jesenicah je te dni izginilo natakarici v hotelu >Pariz« 1100 Din v stola-I kili.. Obupana natakarica, za katero bi ta znesek liomenil občutno izgubo, je osumila tatvine svojo ; 24 letno tovarišico, ki je prav tedaj izginila z Jesenic. Za begunko je bila izdana tiralica ter jo je res prijela ljubljanska policija. Dekle je že ves denar zapravila, med drugim si je kupila tudi lep dežni plašč. Policija ji je plašč, zaplenila, obenem 1 pa jo izročila okrožnemu sodišču.
O Preiskava proti vlomilcem. Zadnji Pone-deljski Slovenec« je jioročal o aretaciji večje vlomilske tolpe, ki je na debelo vlamljala v lokale in stanovanja v Ljubljani ter vedno iniela dober plen. Z zasliševanjem in preiskavo o delu te vlomilske tolpe je že skoraj teden dni zaposlen dober del jio-
licijskega kriminalnega urada ter je prišlo na dan ze več zločinskih dejanj le tolpe. Vendar pa policija za enkral še noče izdati podrobnosti te preiskave, ker še nima v rokah nekaterih glavnih krivcev. Preiskava še traja in policija upa, da bo v kratkem pojasnila v celoti ravnanje teh vlomilcev, ki so tvorili eno najbolj nevarnih tolj), kar jih je bilo zadnja leta v Ljubljani.
O Francoske tečaje spet otvarja za odrasle s i. oktobrom 1935 Francoski institut, i otik bo v Ljubljani na »Moškem učiteljišču« na Resljevi cesti. Ukovina znaša mesečno 20 dinarjev. V|iis od 25. sept. naprej. Nadaljni podatki so razvidni iz razglasa na uradu; deski v veži »Moškega učiteljišča«.
Kuitutm* obzornik
Novi podban dr. Stanko Majcen kot - književnik
'vsej domovini je dr. Stanko Majcen znan kot izvrsten pravnik, eden izmed naših najboljših, ki
se je prav tako kol doma uveljavil tudi v presto-lici ne samo kot iii&pcktor v notranjem ministr-elvu ali kot šef kabinetov v različnih ministrstvih, temveč tudi kot strokovni pisatelj, ki je n. pr. j za zbirko komentarjev raznih zakonov, ki jih za I Geco Kona pišejo najboljši strokovnjaki, napisal
I obširno in prvovrstno razlago .sedanjega občin-skcjja zakona, pri katerem je sodeloval. Vse manj pa, pravzaprav ie redki so, ki poznajo našega sedanjega podbana kot umetnika, kot pesnika in pisatelja, književnika, in to takega, ki jc v slovenski književnosti zapisan z vidnimi črkami, čeprav je ustvaril razmeroma malo. loda Majcen spada med liste pisatelje, ki vse, kar naj>išejo, napišejo zrelo in dobro, prvovrstno, in za vselej. Cc ga danes poznamo tako malo kot pisatelja, je temu kriva njegova nova zaposlitev, ki mn žc deset lel nc da, da bi nadaljeval svoje umetniško ustvarjanje, niti, da hi zbral svoje prejšnje delo v šopek. In la šopek bi bil dnhteč in sočen, prelep okras za najrazvajenejši literarni salon. Naj oprosti sedaj, da sc ob njegovem imenovanju na lako odlično mesto, dotaknemo tudi tega njegovega dela, čeprav sc zavedamo, da s tem prinašamo nov dokaz za njegovo teorijo o »krvavi luči žurnalje, ki liže človeku koncc prstov celo pri delu...«
Stanko Majcen kot pisatelj pripada tistemu pokolenju katoliškega dijaštva. ki je zorel tik pred vojno ter si je, z razliko od predhodnega prvega Krekovega rodu, ki sc jc uveljavljal le v organiziranju in političnem delovanju, zavestno dalo nalogo, osvojiti si kulturna polja in jih prepojiti z duhom, ustvarjati kulturne vrednote. Take misli jc glasil že kot dijak, Se bolj pa kot vi-sokošolcc ter urednik »Zore., Od političnega besedičenja v plodno znanstveno in umetniško delo! |C: bil njegov klic. In tako obeležje ima njegov letnik -Zore., kjer jc že ustvarjala tista plejada mladih kulturnih delavcev, ki jc takoj po odhodu z univerze stopila v krog Izidorja Cankarja in ? I njnn potrdila enakopravnost katoliške umetnosti. Majcen je tedaj pisal pesmi, zlasti pa male črtice.
ki so budile pozornost po svoji psihološki zanimivosti, zapletenosti in tenkem opazovanju, pa tudi r>o pohorski sočnosti, kajti zavestno proti Bartschu je vpeljaval v našo književnost ljudske iipc 7. našega Štajerskega. Med vsemi našimi pisatelji, ki so tedaj stopali na pot, je kazal Majcen najvet »svetovljanstva., evropske problematike, pa tudi največ zrelosti. Skrajni čas bi že bil, da sc tc novele v medvojnih številkah Dom in sveta zbero. 1'cdaj bi se Majcenovo delo populariziralo in tudi širša javnost bi mogla videti, kakšen kvalitetni pisatelj je naš sedanji podban. Po vojni je napisal samo še en roman »Dctinstvo« pod psevdonimom Ivan Brodar, ki bi bil za naš književni trg nekaj prav svojevrstnega, da jc izšel v celoti in da se ni izgubil ter tako ostal samo fragment. V njem je na poseben način hotel opisati vso svojo mladost, natanko in skrajno psihološko opazovano, do največjih fines. Priobčena poglavja (v Domu in svetu 1922) so opravičeno budila s.plošno pozornost ter je samo škoda, da pisatelj romana ni šc dozdaj vnovič napisal in ga tako končal.
Toda bolj kot s pripovedništvom — das.i jc to morda njegovo najbolj uspelo književno udejstvovanje — sc jc Majcen posvečal dramatiki. Žc kot visokošolec je napisal v »Zori. osnutek za dramatizacijo narodne pesmi »Alcnčica, kraljica ogrska«. Pozneje pa je imel izredno velik uspeh v ljubljanskem gledališču z dramo »Kasija«, ki sc vrši med vojsko v okupiranem Belgradu ter je ena izmed najmočnejših slovenskih dramatskih del sjiloh. Po njej jc napisal šc slogovno zanimivo rc-a 1 istično-mistično otroJko dramo »Dediči nebeškega kraljestva. (Dom in svet 1920), hauptmansko sanjsko igro iz svetovne vojske, vizijo Jezusa med nami, najbednejšimi otroci. V »Apokalipsi«, cno-dejanki iz svetovne vojske, pa jc pokazal na stisnjenem prostoru vso grozo pričakovanja vojski-nih strahot, ki se bodo kot apokaliptični jezdeci zagnale čez nedolžno ljudstvo. V zbirki »Za novi rod« jc zbral tri enodejanke: Profesor Gradnik, Knjigovodja Hostnik in Zamorka, ki imaio vse za
motiv borbo za novega otroka in tragiko ob pričakovanju rojstva. Enemu se rodi mrtev, drugi po-neverja radi nove skrbi, tretji pa masa ubije vso življenjsko radost, da pregrizc vsem otrokom vratove. Globoki instinkti vodijo življenjsko usodo in Majcen jih jc znal prikazati in izrazito ponazoriti brez velikega hrupa, le z notranjo močjo. Mnenja smo, da pri taki suši, ki jo trpimo z ozirom na izvirne drame, ne kaže iti mimo močnih Majce-novih dram ter naj poklicani skrbe za to, da jih čimprej vidimo na našem odru.
Zadnja leta svojega književnega delovanja pa je posvečal predvsem književni kritiki in esejem ter pesmim. S plastiko in globoko mislijo, ki jo zna razčlenjati na način kakega Andrejeva, je napisal znano oceno o Župančičevih »Zarjah Vidovih« kjer jc prvikrat nakaza! novo gledanje na tega slovenskega pesnika, gledanje, ki so si ga deset let kesneje lastili drugi, tisti, ki ne priznajo nikdar nobenega predhodnega dela. Zanimive in ostro pisane so misli, ki govore o slabosti in škodljivosti žurnalizma, ki tira svet v propad in sc stavlja avtoritativno med pisatelja in občinstvo; dalje boj za čistost in svobodo umetniškega poklica proti »podržavljeni umetnosti«, ter jc doprinesel svoje tehtne misli tudi k Cankarjevemu umetnostnemu liku. V pesmih pa, ki jih je pred desetimi leti objavl|al pod naslovom Zemlja« v revijah, je prvi med ekspresionisti povzel klic »k zemlji«, ki jo jc znal tako poduhoviti ter tako slilizirati, da njegov umetnostni način predstavlja posebno razvojno fazo v slovenski poetiki. Kot tak novi ustvar-javec pesniške oblike jc našel vidno mesto v »Sodobni slovenski liriki«.
Majccna-knjižcvnika jc vedno označevala njegova zvesta služIva — duhu, ki ga je vedno stavil nad materijo. Vse njegovo delo ima zavestni izraz te borbe, tega silnega prodiranja duha v vsa-ko snovno zapletenost. Njegovo ustvarjanje je pravo oblikovanje življenja po njegovi notranji viziji: je globoko realistično, da, ponekod ie čutiti natu-
G. Oberžan se je poslovit od rojakov
v Holandiji
Belgija, IS. septembru.
Sešt lel je deloval med nami. hc*t let delil z nami žalost in veselje. Kakor »ino bili veseli njegovega prihoda, tako nn« je /nlosl /ogrnila, ko odhaja. Sni nam je bil g. kaplan ne samo duhovni oče, bil milu je prijatelj, prijatelj v pravom pomenil besede, Sol/e v iiiiMIi očeh lil v njegovih očeh co p m jasen doku/., da so se poslavljali prijatelji. /Iiiml nus je i/ bližnjih in najoddalieaiojSili kolonij v Holandiji in Belgiji k Oltarju in v katoliška društvu, (.'ili njegov je bil: Ljubezen do Bogu, ljubezen do domovine. Geslo, ki se je bleščalo na njegovem listu »Rafael« je bilo: »V luči vere ljubimo svoj dom!« Ne boni našteval, koliko je delal, koliko trjiel, kolikim v nesebični ljube/ni pomagal.
Du njegovo delo ni bilo zastonj, po**" priznanje, ki gu je izrekel g. dekan Nicol«ye i/, licerlcnu: Mod ino/.emci, ki «i tukaj služIjo svoj kruli, so Slovenci najboljši. Največ zasluge za to Ima g. Ober/on. /.veslo ob strani so m u stull možje kremenitrgn z.načaja. ki tudi ob najhujšem pritisku nI«' klonili, mtirveč šli po jasno /očitani poli: /,n vero naših očetov, v blagor domovine tudi v tujini,
G, kaplan Oberžnn! Bi>g Vuni povrni ves Vaš trud! V miših srcih <lo si postavili spomenik, trdnejši od skale. Hog blagoslovi Vase delo, ki gn boste vršili v domovini! Mi pa ki ostanemo, obljubljamo' /vesti hočemo ostali veri, krščanskim nučrlotn in domovini.
Slovenski Izseljenci v Holandiji in Belgiji.
Kočevska tekstilna tovarna vstaja
Kočevje, 211. sept,
Naši čitatelji imajo gotovo še v spominu strašno katastrofo, ki Jc pozimi zadela mesto Kočevje, ko je pogorela tako zvana »stara tekstilano« ter jo prišlo okoli 250 doluveov ob kruh. Lastniki te tovarne pa niso obujali, temveč so so spravili takoj na tlelo tor pričeli graditi novo poslopje, ki bo nudilo dovolj prostora zn tovarno, tako da bo dclav-n'vo zopet prišlo do kruha, lz nekdanje stari tekstilane vstaja sedaj nova, vsa pomlajena in moderna tekstilna tovarna.
Poslopje grudi ljubljanska tvrdko Tcin-nios. stavbna dela pu vodi inž. arh. Kvgcn Cvikl. Pod njegovim strokovnjaškim vodstvom raste novo poslopje kar vidno. Gradbeno delo so pričeli pred nekaj tedni ter je sedaj žo znatno napredovalo. Do koncu okt. bodo stavbna dola dovršena, z novim lotom pa se prične v tovarni redni obrat. Trenotno jo na stavbi zaposlenih okoli lili) delavcev ter 20 do 31) profoaionistov. Podjetje jo na-
pravilo prav, da je pri delu nastavilo po večini same delavec iz pogorelo tovorne, tako da so dobili tudi mod stavbnim delom nekaj zaslužka.
Staro poslopje ,ie bilo dvonadstropno ter silno staro. Ljudsko izročilo trdi, do Jo bilo to poslopje nekoč žitnica grofov, pozneje pa uporabljeno za industrijo. Novo poslopje bo | ononadstropno, todii ua drugi slratii ho dozidan se en objekt v sisictnu Shod, to jc v žngiistem sistemu, kakor so pač po večini zidane tekstilne delavnice. V žo obstoječem Shodu, ki je pred požarom dobro zavarovan, bo iifiinoščeiia novo predilnico in tkalnica. Na novem Shodu pričnejo tn leden pokrivati ostrešje. Staro poslopje bodo podrli in .sedaj že kopljejo temelje z« novo stavbo. Vsa gradbena dela bodo veljala okoli pol milj. Din. S strnili gospodarjev nadzoruje delo direktor gosp. Pole.
Tako bo Kočevju zO|>et dobilo tekstilno tovarno, delava!vo pa kruli, ki bi ga sicer bridko pogrešalo.
Poklicni vlomilec obsojen
Ljubljana, 24. sept.
Ljubljančan, 30-lotni kleparski pomočnik Maks Razberger .io lelos pred meseci pnsel iz zaporov nu svobodo. V družbi dveh žensk je napravil izlet na lllegaš. .Maks je porabil priliko, da jo n« Martin-vrlm obiskal dve kmetiji. Pri posostiiioi Moriji Benedičičovi jo bilo 22. julija vlomljeno. Vlomilec je oil: nesel 41(1 Din gotovine. Osumili so najprej nekega beraoa-čovljnrja. pozneje pa Maksa, ki jo vlom zanikal in nnvo.iul priče, da kri ličnega dno ni bil pri Benodičičcvi, marveč v Ljubljani.	. ,..
Drugič jc bilo vlomljeno 23, julija prt posestniku Andreju Berniku. odkoder je vlomilec. odnesel bogat. plen 1430 Din. Vlom so
kmulu opazili. Vlomilcu »o prijeli v gostilni pri rujnem vineu. Bil jc Moks, ki je skušal boiikovcc skriti prod orožniki, a jo imel smolo. Znlo ,ie Moks la vlom priznal. Maks jc uepuliošljlv tat in vlomilec. Bil .ie obsojen /o na daljšo zaporne kazni, tuKo no 2 leti in pol, n n 1 leto in daljo uu 14 mesecev joče. Državni tožilce gn .ie obtožil oboli vlomov. Prod malim senatom jc Maks priznal sitiuo drugi vlom. Mali senat ,ic danes zaslišal dve priči v pogledu prvega vloma. Maks Kazberger .ie bil obsojen le zaradi drugega vloma no 1 leto in 3 mesece robi je ter v iz; jfubo državljanskih pravic za 3 leto. Zu prvi vlom je bil vsled pomanjkanja dokazov oproščen.
Koledar
Sreda. 25. septembra: Kamil in tovariši, mii-ččnei; Klcofa.
Novi grobovi
•f Slavku Krajneu — ho rekvijem v frančiškanski cerkvi dne 23. trn. oh pol 9. uri, vsi prijatelji in znanci se vabijo.
Osebne vemll
:= Ivan Štrukelj banovinski šolski nadzornik. Prosvetni minister je imenoval zu vršilcu službo honovinskego šolskega nadzornika g. Ivana štruklju, šolskega upravitelja manjšinske šolo v Ljubljani. Za vso banovino bo vodil Mini vso posle banoviiiHkegti šolskega nadzorniku. Dosedanja vršilca službe linno-vinskegu šolskega nadzorniku Krati Dernov-šek in Andrej Skttlj sta te funkcijo razrešena in prevzameta služIlo okrajnega SoNkegn nadzornika pri okrajnem načolstvu L.liiblja-lin-okolle«, kjer sto določeni dve mesti in sicer /,« vzhod in zapad okolico. Oba st« že danos izročilo svoje noslo.
r It vojaške sbiilie. Odrejeni so za vršilca dolžnosti blagajniku 12. pešpolku inl poročnik .le-sip Božič; za vršilcu dolžnosti blagajnika 31 poš-polka Inl poročnik MIlan flproc In zu vršilrii dolžnosti blagajnika 80. pešpolkn Inl. poročnik Kranju Posavur.
r... Ostavka na državno službo jo I > i lit »prejela uradniku VII, pol, skupino Vladimiru Itchiiicorju, inženorju pri poveljstvu zrakoplovslva vojsko.
Ostale vesli
-- Shod v Smartnem pod Šmarno goro. V nedeljo, dne 2«. septembra 1033 bo v Hinart-iioin pod Šmarno goro ob 4. popoldne shod Jugoslovanske radikalno /.ajcdnico, u« katerem bo govoril minister dr. Miha Krek. Vabljeni vsi! Svobodno ljudstvo k svobodni bosedi!
— Prosvetni tabor v Cerkljah pri Krškem. V nedeljo, dne 211. t. m. bo Prosvetni tabor« v Cerkljah ob Krki. Tubor jo iihiiio-njon vsem slojem, a šo prav posebno možem in fantom. Govoril bo odličen govornik iz Ljubljano. Znlo vsi prijatelji katoliško prosveto— iz lepega Krškega polja — ter iz vabljivih vinskih goric — v nedeljo v Cerklje. Tabor so prične ob 10. uri dopoldne. Vrši so ob vsakem vremenu.
Pri zaprfiu, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRA$fZ SOSEF grenite«.
Hejrlutrirano od Min. *oc. pol. »n na' 'dr. S. hr. 1M#i> od 2f>. V. I&8.V
Za varstvo otrok
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Ljubljana je imelo dne 20. septem-hra 1035 svoj občni zbor. Takoj ob otvoritvi občnega zbora se je društveni tajnik gosp, dr. Viljem Krejči v daljšem posmrtnem govoru spominjal tragične smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitclja; poročal je tudi, da je preminul društveni odbornik gosp. .lo.sip Kosler, ki ie bil član odbora od prvega početka in vedno kazal veliko zanimanje za društveno udejstvovanje, tudi se jc v svoji oporoki spomnil društva s prav izdatnim volilom, lz referatov posnemamo zelo zanimive podatke o tihem, a verdar zelo uspešnem socialnem delovanju tega društva. Poleg številnih prošenj za podpore, ki jih je društvo podelilo zapuščeni in siromašni deci, je društvo reševalo večje število varstvenih zadev, v kalerih gre v bistvu za moralno zaščito društvenih varovancev. Društveni generalni varuh gosp. sedni nalsvetnik Oton Vidic jc imel koncem preteklega leta 652 varovancev v 399 varuštvili; vložil je 22 tožb na priznanje očetovstva in 37 izvršb radi izterjanja pre-
ralistične črte, toda vedno buči v vseh pojavih neizmerni duh, ki hoče na vid. Največ snovi mu je dala vojska, toda v njej ni odkrival naturalističnih osnov, temveč api)ka'iptično grožo, ki drži človeka za dušo. Majcen je najizrazitejši slovenski ekspresionist, toda tak, ki nikdar ni izgubil !a! pod seboj, ampak iih riSe po svoji podobi. Zato ima njegov pesniški cikel »Zemlja,, lak pomen v slovenski liriki, ter njegovo dr?matsko delo tako pristno tragično osnovo. Visoka kultura, ki jc vidna iz njegovih del in njegovega sloga, ga dela svetovnega moža, in bi ga naredila za kozmopolita, da ni tako zasidran v to našo zemljo, ki jc tako žalostna sedaj, da jo opišem z njegovimi verzi:
O mrak goščav, ponižanja cvctovi! Ni ptice, ki bi sedla v grm, nI sonca, ki bi zožilo sc v pramen — gnili fcrvi glojejo telo, O sled neveselega trpljenja! O znamenje bolesti črne!
Ko sedaj stopa na tako mesto, da tej zemlji da ob strani gosp. bana novo obličje, moramo biti samo veseli. Ob takem upravnem strokovnjaku ter tako izrazitem duhovnem kulturnem delavcu, sc nam pač ne bo bali za omalovaževanje naše kulturne samobitnosti. Vemo sicer, da bo delo nova žrtev zanj — .nov križ ti vzgo, novo breme butijo na rame« — toda skrajni čas je že: »suši se zvesti sad« in nič zato, če je »nad pepelom postavljena pruka«. Mi verujemo namreč, da bo tak človek tudi v pepelu odkril iakro, iz katere bo zanetil nov ogenj in v našem hramu bo zopet lepo, prav kot pravi sam v pesmi:
»priigimo luč, opravimo živino,
oličimo fižol za (utri, pometemo lupino!*	td.
Ptuj
Pevski koncert na Sv. Gori
Na Muli Šmaren jc bila na Sv. Gori pev sk« prireditev v takem obsegu, dn je menilo tu krnj šc ni doživel. To je že letos tretjo loka prireditev v neposredni bližini, katerih prva Jc bila n« Izlakah, drug« pn u« Lokuli. Prav je, dn *e iiii Iii način prnimgira iiiimi narodiiu iu umetna pesem. Toliko navdušenju in licutrudl.iive volje že zlepa nisem videl, kukor boš nu tem koncurlii.
Z«I, du gmotni uspeli iii bil Ink. kukor bi gu bili prireditelji zaslužili. Vsega bi jim ljudje šo s lako velikim obiskom no mogli po plačati. Tolažite se p«, d,-t ste dosegli velik moralni uspeli.
Ugotovim, ila jo zapel vsak od noslopiv-ših zborov po svojih močeh iu nad vso častno. Sodelovali so moški zbori i/. lJee, Kolov rolo. ŠL Liiniberta, Šumniku, Lok in Sv. Gore, mešani z Izlak Kolovrata in Sv. Gore, združeni pevski zbori p« so zapeli ono pesem zu ti i e -suni, eno /.« moški zbor. Seveda so nekateri zbori že davno prekoračili ono začetno stopnjo, ila bi jih luliko žc ocenjevali strogo kritično, nasproti njim po komaj ustanovljene z islo zavotuiškn resnostjo, Nihče šo ni padel učon z nebu in zalo fantje in dekletu le še krepko tako naprej, in v nekaj letih ho od padla ona razlika, ki je danes še hila in t« uli nni zbor opluslla.
Nekaj pa bi rad prirediteljem svetovni. Spored bodi krajši, ker je bilo vendar mulo preveč utrudljivo luko z« pevce kol puslu-. šalec.
Vsem povem, ila nisem mislil, da zmore | naše podeželje toliko ideiili/.mu in lo na lisičin pol.iu, ki rotil največ pozitivnega sodu. Zborovodje, s tem ne gojite samo umolnost. ampak prinašate v niišii vas pravega dušev nega razvedrilo in ustvarjate s svojim delom voe kol nmrsikatcri drugi prosvetni i pionir.
Ljudski dom na Preiganjem
l'režgii|lje pri Litiji.
Volitve i«>*ni
Lutz
živnin. S sprejemanjem preživnin, pokojnin, invalidnin itd , ki priličcjo društvenim varovanccm. je bilo C04.929 Din 50 par prometa. Druitvo jc Stajo v preteklem letu 240 članov, ki so prispevali na člana, inl 4B37 Din, medlem, ko je moglo izplačati na podporah spričo skromnih sredstev Ic 12. dinarjev, za kar je društvo porabilo subvencije in darila, med katerimi omenjamo sledeče darove: Ministrstvo za socialno politiko 5000 Din, Mestno poglavarstvo v Ljubljani 5000 Din, Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani 1C00 Din, Rotary Club Ljubljana !W0 Din, Društvo sodnikov 300 Din, gosp. notar Hr. An-lre' Kuhar, Ljubljana 200 Din in Rdeči križ. razno obleko.
Pri volitvah so bili izvoljeni novi odborniki, ki so se na po občnem zboru sledeči seji konstituirali: Predsednik in generalni varuh Oton Vidic. upokojeni sorni nadsvetnik. blagajnik Fmanuel ,'osin, blagajniški ravnatelj finančne direkcije v pok., tajnik dr. Viljem Krejči. odvelnik. Odborniki: Drago Grabner, pisa<niški oficijal, Allonz Levičnik, upok. profesor, dr. Valentin Levičnik, upok. sudni nadsvetnik, Ivan Roger, zavarovalni ravnatelj. Namestniki odbornikov: Anton Mcjač, upok. sodni nad,svetnik in odvetnik in Ferdinand Merala, sodnik sreskega sodišča. Pregledovalca računov: Vladimir Abrant, višji ravnatelj v pok., Fran Škulj, šolski nadzornik v pok.
Končno je v imenu društvenega članstva in v imenu društvenih varovancev gosp. dr. Krejči izrekel teplo zahvalo gospodu predsedniku društva in generalnemu varuhu Otonu Vidicu, ki jc z vso vnemo, požrtvovalnostjo, na nad vse vzoren način vodil društvene po.sle in posle generalnega varuha: zahvalil sc je pa tudi gospodu blagajniku Josinu ki jc imel s sprejemanjem in izplačevanjem društvenih podpor in preživnin zelo veliko posla.
Cenik: Tovarns Lutz-peči. Liuhljuuii — Slika
— Misijonska pisarna v Ljubljani jo prejela za kritjo potnih stroškov g. misijonarja Majcena v Kino še naslednje prispevke: Sii-lczijunska sotrudiiico i/, Ljubljano Din 3011; A. C. iz Ljubljane Din 20; Msgr. Ivan Sušnik, kanonik v Ljubi,ioni Din 400; dr. itodšcl Krulijo, primorij v Slovonjgrudcii Din 2(1; Matej Rihar, dekan v Kamniku Din lil, Alojzija Černe .pošt, uradnica v Mariboru Din 23,
Lojze Žužek, profesor v Vel. Kikindi Din tlo.	Spored jc tale: t. ob io <:
3743.73. i sv. maša v /upui cerkvi. 2 P
INaši Hnložuni. Mnogo se je že pisalo o Ha-ložanih. a kdor hoče io ljudstvo spoznati, ga mora obiskati. To priložnost pa nudi ravan velika gospodorsku razstava, ki bo od 28. septembra do b. oktobra t 1. v Ptuju. Ilaložam so veselo, šaljivo in ludi nadarjeno ljudstvo Skiom-ni in zadovoljni so v pomanjkanju, bolj razsipni, če so v obilju, a nad vse prijazni in gostoljubni. Navzlic vsakdanjemu težkemu delu in čc.sto slabi prehrani so vedno dobre volje. Posebno veselje imajo do petja in godbe, /nto pn je njih govorica tudi bolj pojoča, ("eprtiv jih spremlja vse življenje |>o večini pomanjkanje in trpljenje, Ijuliijo svoje vinograde nad vse ter se Ic redko i/selijo. Ilnložnni niso pohlepni po velikem dobičku in zato vinski kupci lahko sklepajo / njimi kupčije. Le žal, da so premnoge težke gospodarske ra/.mcrc prisilile, da so svoja posestva odprodaji, ki so na ta način svojcčnstio prišla v tuje roke. Upamo, dn se bo sedaj to gospodarsko stanje /.boljšalo, za kar se v prvi vrsti trudijo naše gospodarske zadruge, kmetijske, kakor denarne itd. In to hoče pokazati ravno veliko kmetij*ko-ohrtna razstava v Ptuju, ki bo rslprta dne 28. septembra t. I. iu ki bo gotovo častno zaključila vso cnukc letošnje prireditve v Sloveniji.
Vsj dosedonji dorovi znašajo Din Ljubljanski akademiku ki so ob priliki po- j slovilno slovesnosti v Krškem obljubili gosp. Mitjconu, do mu bodo skušali z nabrniiimi darovi kriti potno stroške, se obračajo in trkajo nu srcu vsoli,ouih, gorečih in požrtvovalnih Slovencev, ki bi mogli koj prispevali k potnim stroškom, da (ako res dosežemo ono častno številko 7300 Din, ki je potrebna z« pot v Kino; nabrati moramo še Din 1334. — Pokažimo, d« znamo /. gmotnimi žrtvami podpirati one, ki gredo od nas, da žrtvujejo svoje mlade sile ua žrtveniku Krisdlisuvcm. Prispevke sprejema Misijonska pisarn« v Ljubljani, Sonicniška ul. 2-11. (štev. ček. računa 16.629), ki sc vsem dosedanjim dobrotnikom prav iskreno zahvaljuje.
—	Abiturijentski trenj Zbornice TO I n« drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Vpisovanje na abiturijentski tečaj se vrši vsak dan sdo vštevši 3(1. sepl. od N do 12 v rnvnu-teljevj pisarni Irgovske akademijo. Islotnm se dobi vse pot robne pismene uli uHtmono informacije iu prospekt. — Predavanju prično dne L oktobra oh H. zjutraj.
Izlet, v Miinehcn na oktobersko razstavo organizira Putnik v Ljubljani v času od 2. do ti. oktobra. Cena tega petdnevnega izleta, t. j. železniško vožnja in vsa oskrba, v lit. razr. Din 973, v II. razr. Din 1163. Prijavo do 26. t. m.
—	Podružnica sailjurskegn in vrtnarskega društva v Dol, Toplicah pri Novem nie»lu priredi ! v nedeljo. 29. septembra t. L oh 7 dopoldne v šoli | v Dol. Toplicah sadni ogled (razstavo), na kaleri
I bodo razstavili sadjarji in vinogradniki tukajšnje i občine svoje sadne, in vinogradniške pridelke. Va-I hljo se interesenti, da si pridelke, ki so lelos pre- , j cej obilni, ogledajo. — Odbor sadjarske jiodruž- ^ ' nlce.
m.......n m ti ■' ■■'	iiniiiiM
—	Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v \ trebuhu, zašla tanje v žilnem sistemu, ruzburje-| nost, norvoznosl, omotičnost, hude sanjo, splošno I slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo
J ^anzjJoscfove^^raife
—	Katoliška slavnost v Subotlcl. V nedeljo, dno 29. t. in. bo »Katoliški krog« v Sn-
| botici slovesno slavil 4U-letnico svojega obšlo ja. Tega dne bosta v prostorih kroga odkrili spominski plošči prepozilu Matiji Ma-muzičti in ustanovitelju katoliškega gibanja papeškeinu prelutu Hi.ii Kujuiidžiču, enemu največjih rodoljubov hrvatskih Bunjevcev. Hkrati bo v dvorani subotiško Prosvetne matice prirejena velika prosvetna razstava. Pokroviteljstvo nad svečanostmi je prevzel škof Ljudcvil Buda novic. Bunjevci in Sokei priredil obenem tudi veliko revijo narodnih nos.
—	Tudi Vam velja to obvestilo: preberite in drugim povejte! Pojdite 7. nami bo božjem svetu!
V sončno Dalmacijo za 330 Din 4 dnevni avtobusni izlet: Ljubljana — Kočevje - Sušak — Crikvenica
—	Senj — Šibenik — Skradin — Trocir — Split
—	Sinj — Knln — Plitvička jezera — Karlovec — \ovn mesto - Ljubljana; trgalev grozdja in izlet 7. ladjo na livar. Odhod iz Ljubljane 27. septembra. — V Nazarje, čez Črnivec — Novo Štifto — Gornji grad za 70 Din (en dan z avtom) 6. oktobra. Nn Mveto goro pri Onrici ho VIL (in zadnje) le-' lošnje romanje z avtobusi 7. in 8. oktobra. Kdor are z nami, naj ne odlaša s prijavo. - V Benetke in Pndovo čez liorico —Trst — Redipuglia (Sredi-polja; znamenito vojaško pokopališče, kjer počivajo vojaki III. ital. arniavle — 120 tisoč mož) tridnevni avtobusni izlet 12. do 14. okt. zn 890 Din vključno polni list in vizum. — Na kraljev groh na Oplenac (eclodnevno bivanje v Relgradu) z brzini vlakom 10. do 21. okt za 225 Din. Podrobna pojasnila pošliemo zastonj. Priglasile se l>o dopUnici nn naslov: »Po božjem svetu«. Ljubljana, Vrazov trg 4 (šentpeterska vojašnica).
V nedeljo dne JU I. m. bo nn Prežganjem lepa slavnosl — blagoslov ilev cerkvenega »Ljudskega domu« Ptav sedal so vsa dela končana pri lepi stavbi In prav kar se j<• lin željo Irebeljev škili občanov vselil v del .Ljudskega domu« občinski iirutl občini' I reheljcvii. \ sa občina se tega veseli. Iladlljc se pa tudi v sa župnija pre/ganjska, kajti ni bil Irnd / zidavo domu /.oinau, lepa .stavba |o vselil m vsakemu poebc loliižililii plačilo Zato vabimo nc šalilo Trcliol jc v ce, marveč liuli okoliške sosede, ila to /a iiiih i/redno priicdilcv obiščejo litija. Šmartno. Višaj« goru. Polica. Sestro in llrnšica. ki sle vs| nam sosedje, prldilc iu povzdignile našo slavnosl s svojo nuv zočilusl jo. Za Vsa potrebni! jedila jc pripravljalni odbor preskrbel v gostilni Zinke de ( ceco lin Prežganjem.
'	........	esna
llltlšl lllllgll-
/lipill
.lovitev prostorov Ljudskega doma«. ^ Govor zastopnika Prosvetne /vr/.c. zastopnica In zastopnico domačega društvu ter zastopnikov brniških društev. Po končanih govorili krme k odmor, ila SO udeleženci laliko udeleže kosila. 4, Ob 2 popoldne slovesne lilanijc v /upui cerkvi. 5. Po lilallijali slovesni ulični /bol domačega društva / deklaimicijo. petjem, alegorijo v treh slikali, poročilo odbora, volitve itd. — Vsa sliiviiost jc ptisv ečena katoliški prosveti. K obilni udeležili vljudno vabi odbor.
Novo meslo
Zavor« jc popustila nekemu kolesarju, preteklo nedeljo zjutraj, ko jc vozil po Ulici <> septembra. / veliko brzino jc zdrčal po debelo nasuti, nekoliko nagnjeni ulici in se ua ovinku zalelel z v«o silo v hišo g. Oblaka ler padel. Potnike' se je občutno po obrazu, šc občutneje pa jc potolčeno kolo.
Nova iralika je postavljena na Ljubljanski vesli nasproti okrajnega glavarstva.
Veselo življenje se jc začelo na Irski gori. Zrelo, sladko grozdje, dobro slaro vino in pa le-|x>, skoroda poletno vreme, dvigne NovoineSčane ob nedeljah ija gori. Preteklo nedeljo pa so Iri tukajšnje organizacije priredile na Trsko goro iz. lel, kar je prijetno razpoloženje v gori Ic že jio-živilo.
Ali ste ie poravnali naročnino?
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
25".', znižane cene. Novosti: Baiiliofer, Kinhelt im tllauben. Von giit-tlichcr Ordniing und iiienschlicher. Not 278 str. vez. Din 83. — Christiun. Volk im Frlihllng. Kin Ruf iiii junge Mensclicn. (iti str. vez. Din 26.30. Diirner, l)ie ewigen Stenic. 107 sir. nevez. Din 31.50. 1 lorkenratb, Lichte >Vcge zu tiefen Glaiihcn. Doginolične pridige. 167 str., nevez. Din 42. Ilcssen, Llclit, Liebe, Lehen. 30 sir., vez. Din 26.50. Honibnch, Dle geborenen Ta ge der Mdnchc. 34 sir., nevez. Din lil. Longhovo, Dle Predlgt. Grosse Moi ster mul grosse Gosetzo. 43(1 str.. Din IliS. Miniclitliiilcr, Helllgen Legondeii. Kiileche-liseli nusgevvertet. 146 str., vez. Din 39.23. — Nikolissi. Sonntog auf der Kanzel. Osnove pridig celega cerkvenega leto. 126 sir., nevez. Din 39.25. — Rosch, VJnsere Liebe Krau im Festkran/. des Klrebenjabres. Pridige za Marijine praznike. 62 sir. nevez. Din 22.30. Schiifer, Dos Vatorunser. 158 str., nevez. Din 42, Zimnierniann. LHssllche Siinde und An-dachtsheichte. 148 str., nevez. Din 57.
Sasznanila
Drugi kraii
l.VoAno nhiibo imajo lekarne- mr. BiikimM^, Sv .lakoha tr« P. mr. n^mor. MlkloAi^ev« c. mi in mr (»nrtOH. Monte.
i^l a n nt vn Kluba dolenjskih einnkoiolce r . jc n* svoJ«mii :> rt-dii^m oMnom zhorn izvolilo r.n ftolsko loto 10.15 .*w; v odl)«ir kot privlsodnika Falkn^r Stanko-t«. stinl. inr /.n tajnico stud. pilil. Si;i\ ko Kt^n-ovo, /« liliiKAlnlk« fHnd, inr.. Fprfnijo Krmiun. za odbornik« stud. phil. \ «>!('■ .lov« in Minatm Hodila. I»"\:/.orifn l>n »tn izvoljona PolcnSok Ivo, nl»s. inr. in PolHUči' tirane, stud. phil
Liubliana
Pranennki krotek e Hohinjtki Rirtrici, k-i jc
IHinihuli zakiinoil i>rav n-spiv.no nno leto obstoja.
v ^el.rtck <inc lf». t. m. ob osmih zvefler v Narodni
Soli >»;ict rc<ltii pouk .vi začeti! i ke fraiiiiosike^a Jezika.
Gibraltar - pečina tisočletnih bojev
Vaje zračne obrambe v San Diegu.
Napoleon v strahu
Kateri dan je bil za Na|x>ieona najbolj nesrečen? Ali je bilo to 22. maja 1809, ko so Napoleona prvikrat premagali in ga prisilili, da je izpraznil vasi Aspem in Esslingen? Ali pa je bilo 2o. novembra 1812 v Rusiji, ko se je s svojo orjaško armado bližal reki Berezini in je videl, da so Rusi pri Borisovu uničili edini mosl in je šele po hudih bojih mogel prili čez nov prehod, ki so ga napravili v naglici? Ali pa ie bilo mogoče 18. oktobra 1813, ko je izgubil bitko pri Lipskem in bi ga bil sovražnik skoraj ujel? Ali pa mogoče dne 18. junija 181.5 pri Waterlooju, kjer je zbral vse svoje zadnje sile in je tudi to bilko izgubil? —
Vsi li dnevi so bili za Napoleona luidi, wnKlar m doživel v njih svoje najstrašnejše, najbridkejše tur Prav drugačen je bil fisli dogodek, ki je bil najstrašnejši vsega njegovega življenja: leda j, ko ga je napadla razjarjena množica pobesnelih ljudi.
Bilo je 25. aprila 1814. Pred nekaj tedni sc je tul Napoleon odpovedni francoskemu in italijanskemu prestolu. Kot odškodnino za prestole skoraj vse Evrope, so mu zavezniki dali mali otoček □bo. V družbi pičlega števila svojih zvestih i« nekaj zastopnikov se je 20. aprila 1814 podal na pol v izgnanstvo. Sixičelka se na poli ni ničesar posebnega zgodilo. Šele na deželi so začeli ljudje kazati svojo jezo nanj. Kar čudežno je bil Napoleon rešen smrti, saj bi ga bila razjarjena množica brez dvoma linčala. Napoleon ni nikoli pozabil lega dne, saj jc bil najhujši, kar jrh jc kdaj doživel. Vso pot se je oglasil zdaj la zdaj oni in mu je zabrusil kako psovko, a v vasi Orgon pri Avignottu ga je vse prebivalstvo ogorčeno sprejelo. Ko se je bil cesarsJd sprevod krog ene popoldne približal lej vasi, so Napoleona sprejeli kHci: -Dol z roparjem rn morilcem.' Dol s tiranom!« Drugi so kričali: »Saj tej hudobi nc bomo ničesar hudega prizadejali, le pokazali bi mu radi, kako ga imamo radi!« Ondi, kjer so premenjali konje, so mn obesili čez. pol njeum podobnega stanmatega moža, ki je bil ves v krvi
Gospod Mthač pride ncnx*otio na svoj sedež v gledališč«, ko sc je predstava že začela.
in jc visel na vislicah, nad njim pa je bila tablica z najhujšimi psovkami. Ljudje so se ko blazni vrgli na kočijo, kjer sta sedela Napoleon in veliki maršal Bertrand. Vpili so: Odprite vratica in izvlecite ga ven! Odrežite mu glavo, raztrgajte ga na kose!« Dobro, da so bila vratica zaklenjena, sicer bi se bila zgodila nesreča. Le s težavo so mogH naprej.
Ko je brl Napoleon že zunaj vasi, se je preoblekel v uniformo avstrijskega vojaka, saj so ga opozorili, da se bodo taki dogodki še ponavljali. Preoblečen jc Najx>leon zajahal poštnega konja, da je bil videli kol pošlni sel. Niso ga spoznali, ko je jezdil skozi Sait-Canal do krčme Le Calade. Sein so čez čas prišli njegovi spremljevalci, ki so našli popolnoma strtega človeka. On, ki se je vsa Ev-ropa tresla pred njim, se je moral obleči v postili-jona, da ga ni prebivalstvo njegove lastne dežele na cesti ubilo.
Napoleonov adjirtarvt grot Clarn- Martinic opisuje ta strašni prizor: »Napoleon je bil bled in od groze spremenjen in glas se mn je tresel Ni se mogel premagati niti vpričo svojih slug, niti iskrice moči ni sile ni bilo v njem, ves je bil uničen in popolnoma strt.« Dejali so. da se je celo jokal; ves je bil iz sebe. On, ki je na bojiščih tolikokrat zrl smrti v oči, je bil spričo besnih ljudi brez moči. Da bi ga nikjer ne sjx>znali, sc je preoblekel v uniformo svojega adjutanta, se pokril s čepico pruskega komisarja in se zavil v plašč ruskega generala Šuvalova. Tako je Napoleon |*>toval dalje in dospel M. aprila 1814 v Saiirt-Miksimrn. Cez nekaj dni se je vkrca! za m otok F.lbo
V Budapešti so v teh dneh zborovali zastop-n i ki Anglije, Belgije, Nemčije, Avstrije, Jugoslavije, Bulgarije, Romunije in Turčije in se posveto-j vali o novi avtomobilski cesti, ki bi vodila liarav-nost iz Londona v Istambul (Carigrad). Pred leti si jc prizadevala Cehoslovaška, cia bi šla ta cesta skozi Prago, a ker Franciji ni dosti za lo cesto in želi Anglija, ki hoče skozi Carigrad v Kalkuto. da bi bila cesla čim najkrajša, je Praga tozadevno pro-padla. Cesta je dolga nič več in nič manj ko 3500 km. Začne se v Londonu, gre čez Dovver do Oslende čez morje, nato skozi Belgijo, mimo K61-na, Frankfurta, Miinchena, skozi Nemčijo in Avstrijo do Budapešte. V Budapešti sc odcepi in vodi en del v Romunijo do Konštance in čez morje v Cari-i grad. Za sedaj je cesta popolnoma narejena le po ! Belgiji in Nemčiji. V Avstriji jo morajo dodelati j še majhen kos, ua Ogrskem, kjer je manjka še 15 i km. jo bodo jeseni izgotovili. V Jugoslaviji in Bol-j gariji jo bodo dokončali drugo leto, Turki so jo j šele letos začeli delati, Romuni pa hitijo z delom za cesto do Konštance. Dokončali jo bodo že drugo I lelo; zlasti še hitijo, ker jo bodo Turki izgotovili ; šele I. 1939. Cesta iz Londona do Konštance ho že 1. 1037 odprta prometu. Romunija bo tudi poskr-
Antitanh
Vojna tehnika je zamašila vrzel, ki je ob koncu svetovne vojne nastala, da namreč ni bilo obrambne priprave zoper tanke. Zdaj so izdelali izredno lahke IO|x>ve, ki imajo tako močan izstrelek, da na 300 m daljave prebijejo 20 milimetrov debelo jekleno ploščo. — Antitank se imenuje ta top in ima veliko vrlin: je lahek, hitro ga morejo dati narazen, lahko ga spravljajo na razne prostore, koj je pripravljen za strel in podobno. — Prirodni antitanki pa so: gozdna debla, vodovje, globoki jarki, strmi bregovi, strmi klanci, vse torej, kar onemogoča naglo prodiranje tanka. Te ovire bodo ludi narejene in pokrajine lahko tudi podložijo z minami.
Kako rastejo ameriška mesta
Lo* Angeles v Kaliforniji je mesto, ki moremo po itjcm spoznati, kako naglo rastejo velemesta v Ameriki. los Angeles je eno izmed najstarejših mest USA. Ustavnovili so ga se Španci I. 1781 pod kraljem Karlom 111. Do konca M. stoletja je bilo to mesto majhno neznatno, saj je imelo še 1. 18S0 samo 11.000 prebivalcev. Odtlej pa kar »nori«. Do 1 1800 se je prebivalstvo popetorilo. Krog 1. 1000 .iti je bilo že 100.000, L 1020 - pol milijona; zdaj je Los Angeles velemesto, ki rma več ko 2 milijona prebivalcev. Samo 50 let je bilo treba, pa se je iz podeželskega mesteca razvilo m rti jonsko mesto! Da se jc los Angples tate naglo razvil, je odtod, ker rma toliko prostora m sicer v dolžino 54 km, v širino pa 48 km. Krog Los Angelosa je 37 samostojnih mest; med njimi je 13 srednje velikih mest in eno velemesto; r njih je 600.000 ljudi. Pozidana ploskev tega celovitega velemesta jc 4 kral lako velika ko BcrHn in jc zato ondi največ vil in majhnih, enonadstropnth htš. Pri los Angelos« je znamenito lilmsJio mesto Hollywood, raj filmskih zvezd.
1 bela, da bodo kakor pri Dowerjn m Ostem}« — j ladje prepeljavale avtomobile čez morje. Glede na ' carino so se vse države zedinrle in sklenile, da ho j enotna. Radio-aparati, ki bodo v avtomobilih,' t«e ,' bodo obdavčeni. Konferenca je dognala, da ni več daleč tisli čas, ko bodo na največji evropski cesti veljali enotni predpisi za promet in prekoračenje državnih meja. Središče ccsle bo v Budapešti, kjer bodo vsako lelo posvetovanja o tej cesli. — Cesla, ki lxi šla tudi skozi Belgrad in dalje v Sofijo, bo zlasti za Jugoslavijo in njen tujski promet jako važnega pomena.
Prvi avtobus na svetilni plin, ki ga v Berlinu preizkušajo m jemljejo plin zanj kar iz plinskih cevi.
->L>ruslvu ciijujjskili pauijolov« ibotuje preti cerkvijo sv. julija v AUUia Abetu.
Cesta London- Istambul
Gibraltar, pečina, ki je visoka 415 m in štfloka 1200 m, pada skoraj navpično ua severu in na vzhodu v morje. Zanimiva, romantična je zgodovina (iibrallarja. Saj je zanimivo že lo, da so sc Angleži zasidrali v Španiji. Sicer jc pečina Gibraltar prav z;i prav afriško ozemlje, ker spada geološko k »črnemu, delu zemlje, kar raz.vidimo iz |>odiiebja in da živijo ondi opice (zdaj je več lopov ondi ko opic), (ilede lia boje, ki so jih vojevali razn. narodi za u> pečino, pa spada Gibraltar k najzanimivejšemu delu evropske vojne zgodovine.
Krog lela 710 in 711 so prišli Mavri v Španijo. Njih vodja je bil larik in on je ulrdil gibraltarsko pečino, ki je bila poslej Irdujava. Leta 1302 je Ferdinand Kusliljski vzel Mavrom Gibraltar, a žc lela 1333 m ga je spel priboril sin maroškega cesarja, Abu Melik. Lela 1410 pa jc Jusiif III., kralj Granade, prepodil Maročane iu lela 1402 je poslal kralj Henrik IV. iz Kaslilije |h> incdinskpm vojvodu Sidoniju g«.,spular pečine. l udi I lolandci so zahrepeneli p;-. < iibrallarjii. Dne 25. aprila IW>7 je priplul ho-iaiuLki general Jakob I leeinskeerk v giibraltarsko pristanišče in je uničil špansko brodovje. A zdaj so prišli Angleži. Ko je bila španska nasledstvena vr.jiia, je I. 1704 priplul angleški admiral Ročke s l^ilil možmi in je zavzel slabo zavarovani Gibral-lar kar v hipu. Angležev ni bilo moči nič več prepodili. Kamor sc Anglež usede, ondi tndi obsedi. Dosti so si prizadevali Španci iu Francozi, da bi bili. spodili Angleže z Gibraltarja, a doslej m se vse nič zaleglo.
Krog I. 1704 iu 1705 so si zlasti prizadevali, da bi bil Gibraltar spet spanski. Pa je i. 1706 razglasila angleška kraljica Ana Smart, Gibraltar svobodno luko in na mirovnih pogodbah v Ulrertitu
je bil I. 1713 ta razglas tudi potrjen. Leta 1720 se je Š|vmija uradno odrekla pečini. Vcdar so iznova skušali Angležem vzeti Gihraltar. lirahri general Elliot je branil trdnjavo v letih od 1779 do 1782. Aprila in maja meseca I. 1781 so Spanci izstrelili v trdnjavo kar 56.7tt) krogel in 20.130 užigalnili bomb. Meslo Gibraltar se jc sicer razsulo, a trdnjava Gibraltar je ostala angleška. Junija istega leta je prišel še vojvoda crrllonski z 8000 Francozi; nastal je generalni naskok skupno s Španci , pa jc bil odbit. Gibraltar je ostal še dalje angleški in od 1. 1782 ga jim ni nihče več skušal vzeti. Njih železna volja in njih hrabrost je premagala vsakršnega nasprotnika.
Dandanes bi bilo morda drugače. Vprašanje je zdaj. ali bi se gibraltarska trdnjava mogla uspešno upirali strahotnemu orožju modernega topništva, modernih bombnih letal. A Angleži se znajo uinelno, na skrivaj braniti. Zadaj za pečino se razteza |Tolotok z istoimenskim mestecem Gibraltarjem. Popotnik mora skozi starodavna »Španska vrata«, na katerih sta angleški in kastiljski grb rn pride v pražnje vrtove Alameda in dalje po lepi obrežni cesti do guvernerjeve palače. Cribrallarske stavlie spominjajo na Malto, na severno Afriko na staro Angleško. Po trgovinah dobiš orijental-sko, špansko in portugalsko blago. — Po cestah je polno vojaštva Angležev in sicer 3000, gibraltarskih prebivalcev je pa 18.000 Popotnik si more ogledali utrdbe, a velikih skrivnosti angleške obramhne umetnosli ne vidi. Na Gibraltarju imajo že najmodernejše topove zoper zračne napade. Ce bi se resno začelo, bi se vsa pečina spre-rrK-nila v en sam ogenj, ki nui bo težko priti do živega.
Italija V Eritreji Priprave v Massani
Društvo narodov je v Ženevi m zboruje, kako | bi se Abesinija in Italija pomirili, a vojaške pri- I prave Anglije m Italije teko nemoteno dalje. Posebno velike so italijanske priprave v Eritreji. Kar so ondi v poslednjih tednih in mesecih storili, moremo razumeti le s pomočjo številk, ki obsega vsa dela te kolonije. — V prvi vrsti moramo omeniti pristanišče Massano. ki je v štirih mesecih popolnoma spremenilo svoje lice. Pristaniška dolžina za pristajanje tovornih ladij je 370 m. Preuredili so ga v '2600 urah in ga zgradili iz 1200 kubičnih metrov kamenja in 1000 stotov cementa. Dva prejšnja mostova so spojili z jezom, ki je 80 m dolg in kjer delujejo orjaški žerjavi, da se blago čim prej izkrca. Tudi lo so prenredib, da more blago čim hitreje dalje v deželo, da ni v napotje ladjam, ki venomer pristajajo in odhajajo. Napravili so cesto med velikim in manjšim pristaniščem v 25.000 urah in so porabili 1000 kub. metrov zemlje. Mreža samih tirov prejireza ves prostor, da morejo hitreje spravljati tovore v skladišča. Poleg skladišč za slamo in les so druga za orodja, za
nadomestne dele avtomobilov, za premog, petrolej, bencin. Tako je vse natančno urejeno, da pridejo tudi deli letal, lesne barake in na tisoče metrov bodičaste žice izlahka v skladišča. — Uvedli so telefonsko zvezo, ki je dolga 45 km, m vsa sporočila, navodila, ukazi brzijo naglo dalje. Voda st pretaka po ceveh na dolžino 2500 m. Zdravstvena postaja ima mnogo pomožnih postojank, dosti a-vežbanih bolničarjev, izvrstne vojne lazarete. V prostorih za razdelitev živil je brez števila zabojev, vreč, sodov, saj pošiljajo odtod vso prehrano onim ljudem, ki vsak dan raztovorijo po 4000 ton blaga, ki ga pošiljajo dalje z, vlaki, avtomobili in s kamelami. — Prav lako vrvenje ko v Massani je tudi v Asmari in tudi lice tega mesta se jc v 6 mesecih bolj spremenilo ko prej v 50 letih. Povsod neznansko hitro napreduje novo rn raste ko iz tal. Ce z letala z visoka pogledaš na ozemlje med Massano in Marebom, vidiš vsepovsod mrežaste proge raznih prometnih žil, ki se stekajo draga v drngo. Povsod se vidijo ceste, navkreber, nizdol, vse je v pričakovanju — vojne.
_
Tako iščejo ostrige v Arcaschonu v Biskajskem zaliv«. Nabadajo jih na vile in devajo v košar«.
Gospodarstvo
Naša zunanja trgovina
V avgustu je znašal uvoz v našo državo 276.0 milijonov Din (lani avgusta 287.8), izvoz 310.4 (366 65) milj. Din, lako da je bila naša trgovinska bilanca v avgustu aktivna za 33.5 milij. Din (julija 1935 5 7 milij.), dočim je lani avgusta znašala aktivnost celo 78.8 milij. (julija 1034 29.0 milij.).
Razvoj naše zunanje trgovine nam kaže ta-le tabela (v milij. Din);
julij avgust
uvoz 1034 1935 264.3 300.1 287.8 276.0
izvoz 1034 1035 293.3 305.8 306.6 310.4
8 mes. 2.302.6 2.323.4 2.249.6 2.301.2
Lani je torej bila naša zunanja trgovina v prvih 8 mesecih pasivna za 53.0 milij. Din, letos pa je v i9tem razdobju aktivna za 67.8 milij. Din, ker je izvoz narastel bolj kot pa uvoz.
Cdavni uvozni predmeti so bili v avgustu (vse v milij. Din, v oklepajih podatki za julij 1935);
sirov bombaž 21.9 (22.6). bomb. predivo 27.0 210), bomb. tkanine 12.94 (11.23), sirova volna 8.64 (7.6), voln. prediva 7.7 (7.3), volit, tkanine 17.16 7.34), svil, predivo 5,15 (0.65), svil. tkanine 3.66 (5.6), nepredelano železo 3.5o (5.8), pločevina 3.33 (3.4), tračnice, žel. materijal itd. 2.85 (3.0), razni popolnoma izdelani predmeti iz železa 16.36 (12.8), sir nafta 3.2 (3.2). nepredelane kože dom. živali 4.8 (5.1), riž 4.3 (3.3), sir. kava 4.0 (5.8) oretnog 7.0 (12.1). stroji, orodje in aparati 9.2 (14.8), elektrotehnični predmeti 8.8 (13.2), prevozna sredstva 5.55 (7.44), umetne organske barve 5.6 (6.66) itd.
Največ pa smo izvozili v avgustu: koruze 22.5 (21.), fižola 4.85 (2.4), sveže sadje 24.6 (0.8), tobak v listih 6.5 (25.6), konoplja 8.74 (11.46), konii 4.6 (4.7), goveda 3.4 (3.67), prašiči 30.44 (22.6), drobnica 7.4 (5.3), perutnina 8.46 (8.04), sveže meso 13.2 (10.07), mast 5.65 (3.0), jajca 10.74 (7.4), drva 2.0 (1.3), stavbni les 55.75 (54.8), oglje 0.85 (t 5), lesni izdelki 3.56 (4.45). cement 6.9 (8.0), sirov baker 16.1 (29.8), rude in zemlja 24.65 (17.1) ■itd. itd.
Sptt
Slika današnje svetovne lahke atletike
Resolucije kongresa pravnikov
Kongres pravnikov v Belgradu je sprejel tudi dve resoluciji, v kateri zavzemajo pravniki svoje stališče do aktuelnih gospodarskih vprašanj. To je vprašanje zavarovanja in o kazenskopravni odgovornosti organov in nameščencev denarnih zavodov.
0 izenačenju pravic pogodbenega zavarovanja je bila sprejeta tale resolucija:
Z ozirom na specialni, socialni in gosjiodarski značaj zavarovanja, na pomanjkanje in različnost predpisov o tem, v čemer v nekaterih področjih sploh ni predpisov, je sklenil kongres tole resolucijo:
1.	Da je potrebno lakoj in po možnosti istočasno izenačiti pravo o zasebnem zavarovanju s jipsebnimi zakoni o zavarovalni pogodbi (razumevajoč pri tem tudi pomorsko zavarovanje) in z zakonom o nadzorstvu nad zavarovalnicami.
2.	Da se pri tem delil vpoštovajo ne rezultati sporednega prava, temveč tudi potrebe domačo sredine in domači izvori, da bi so osigurala najboljša zaščita zavarovancev in pravilen razvoj zavarovalnic pri nas.
O odgovornosti organov in nameščencev da-narnih zavodov Je bila sprejeta tale resolucija:
Izvesti ie treba najhitrejšo unifikacijo delniškega prava na podlagi obstoječega načrta, v katerem se imajo kazensko sankcije za organe denarnih zavodov poostrili. Po istih načelih je treba izdelati tudi zakon o javnih hranilnicah.
Falzifikate, utaje, prevare, bankrotstva in zlorabe zaupanja organov denarnih zavodov bilo napram družbi, bilo napram trotjim Je treba izraziti s kvalifikacirano kaznijo, kakor je lo bilo storjeno, pri utaji in zlorabi zaupanja za izvesten red, za izvršno.
Pri vseh leh delih je treba z ozirom na njih pfjrodo inkriminirati malomarnost in poskus, r 1 1
Zaposlenost v avgustu
Iz poročila OUZD za avgust posnemamo, da je število delavcev v tekstilni industriji Slovenije naraslo v primeri z julijem za 230 in da je le za 88 manjše kot avgusta lani.
Nadalje izkazujejo v primeri z avgustom lani večji prirastek: občinska podjetja 25%, industrija kamenja in zemlje 6%, higijena ll?ž. industrija hrane in pijače 5%. Padcc pa izkazujejo: gradnja železnic, cest itd. (zaradi izločitve delavstva, ki jc zaposleno na račun bednostnega fonda) za 25%, gradnja nad zemljo 6%, gozdnožagarska industrija 3% in predelovanje lesa 6%.
Nadaljni seznami za pridobnino
V dobi od 23. do vštetega 30. septembra bo davčnim zavezancem za pridobnino v sledečih strokah: trgovine s perutnino, ribami, konji, živino, barvami, olji, bencinom, steklom, slaščicami, glasbili in razne, stavbeniki, tovarne in industrije — razgrnjen seznam z njih davčno osnovo za davčno leto 1935. Razprave prod davčnim odborom glede teh podjetij pa bodo dne 7. oktobra.
Odmera dodatnega davka.
Nadalje je dravsko finančno ravnateljstvo objavilo poziv družbenemu davku zavezanim podjetjem, ds vložijo prijavo za odmero dodatnega davka za davčno lelo 1935. Rok je od 20. septembra do 19 .oktobra 1935, Gre za prijavo za novo uvedeni davčni dodatek v smislu novega finančnega zakona.
Produkcija piva pada dalje
Naša industrija piva, ki ima kapaciteto 1.500 tisoč hI piva letno, je prodala največ piva 1928 s 728.307 hI. Od tedaj naprej pa potrošnja piva stalno pada in je pndla do 1. I93H. na 214.417 hI. lani pa že na 210.060 hI. Ta rapidni padoc potrošnje piva lotos ni ustavil, saj jo znašala produkcija v prvi polovici leta 105.405 hI, dočim je znašala lani v prvi polovici lota še 109.502 hI. Potrošnja piva je znašala lani na 1 prebivalca v naši državi 1.5 litra, dočim jo znašala v sosednji Avstriji 76 litrov.
Do sedaj je po poročilu Zveze pivovarske industrije v Jugoslaviji ustavilo delo 10 plvovaren t. |. ena tretjina vseh pivovaren v državi. Veliki padec potrošnje piva ni pripisovali satuo splošni krizi, ki Je zmanjšala kupno moč potrošnika, ampak v prvi vrsti visoki davčni obremenitvi piva, ki dosega v večjih mostih do 2.65 Din na liter.
Borza
Dne 24. septembra.
Denar
Neizpremenjena sta ostala Berlin in Curih, narasla sta Bruselj in Pariz, dočim so drugi tečaji popustili.
V zasebnem kliringa je avstrijski Mlinj; na ljubljanski borzi popustil na 8.57—8.67 na zagrebški borzi se je neznatno učvrstil na 8.545—8.645, v Belgradu pa na 8.5235—8.6235. Grški boni so v Zagrebu popustili ua 31.15-31.85, v Belgradu p" na 31.06-31.76. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 232.95 -234.55, v Belgradu pa na 232.20— 233.50. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 5.63 blago, v Belgradu pa 5.70 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2960.30-2974.90, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 739.54—744.60, Curih 1424.22-1431.29, London 214.83-216.89, Nevvvork 4345.72-4382.04, Pariz 288.75-290.19. Praga 180.91 —182.02, Trst 355.95—359.04.
Promet na zagrebški borzi 674.586 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.275, London 15.1225, Newyork 307.625, Bruselj 51.975, Milan 25.09, Madrid 42, Amsterdam 207.70, Berlin 123.75. Dunaj 57.40, Stockholm 77.975, Oslo 75.975, Kopenhagen 67.51, Praga 12.71, Varšava 57.90s Atene 2.88, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.66, Bu-enos-Aires 0.8475.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je še nAdalje slaba m izkazujejo-tečaji večje in manjše popuščanje. Promet je slejkoprej slab.
Ljubljana: 1% investicijsko posojilo 79—81, agrarji 44—46, vojna škoda promptna 362—365, begluške obveznice 63—64. 8% Blerovo posojilo 70—81. 7% Blerovo posojilo 68—71, 7% posojilo Drž. hip. banke 74—76.
Zagreb, državni papirji: 1% investicijsko posojilo 79 blago, vojna škoda promptna 362— 364 (362, 364), 9., 10., II., 12. 365 blago, begluške obveznice 63—64.50 (63.50), 8% Blerovo posojilo 79—81.50, 7% Blerovo posojilo 67—71, 7% stab. pos 80—81 (80.50). — Delnice: Priv agrarna banka 225 - 231, Isis 40 bi., Osj. siadk. tov. 120 den.
Belgrad, državni papirji: 7% investicijsko posojilo SI.50- 82.50 (82), vojna škoda promptna 364 - 365 (367, 364), begluške obveznice 65-66 (66), 1% stab. pos. 81—82 (81.50). — Delnice: Narodna banka 231—232 (232, 230).
Žitni tr*
Čvrsta tendenca traja dalje in so danes cene ponovno narasle pri zelo slabi ponudbi.
Ljubljana. Pšenica: bč. 79—80 kg 150—155, prekmurska 78 kg 152.50-155; koruza: bč. 100 102.50, ban. 98—100; oves: slav. 120—125; moka: ničla ban. 250-255, bč. 250-255, št. 2. bč. 230-240, št. 5. bč. 210—220; otrobi: bč. 110—115.
Novi Sad. Vse neizpretn. Tendenca neizpreifi. Promet srednji.
Sombor Pšenica: bč. okol. Sombor 142—1-14, gbč. 144—146, gornja ban. in slav. 142—144, južna ban. 146—148, bč. potiska 144—146, bč, ladje Donava in ban. potiska 154—156. bč. ladja Begcj 152-154; Oves: bč., srem. in slav. 112—115; Ječmen: bč. In srem. 63- 64 kg = 122.50—125, bč. in srem. proljetni 67--6S kg 135—140, Bar. 67—68 kg 147.50—152.50; Koruza: bč in srem. 95—96, bč. in srem. ladja 100—102 Vse ostalo neizpretn. Tendenca neizprem. Promet 43 vag.
Hmelj
Žalec, 24. sept. 1936.
Uradno poročilo tržnega nadzornika:
Danes v Žalcu veliki prevzemi hmelja. Povpraševanje zaradi tega za slabšimi kvalitetami mirnejše. Za nekoliko drugovrstnega hmelja, ki je bil pred osmimi dnevi po Din 23 in 24, so danes plačali Din 26. Za dve ali tri parlije prvovrstnega, gladko-zelenega blaga je bila sinoči v Žalcu zaključena kupčija po 29 Din.
AmerlSki lahkoatleti, ki so nastopali letošnjo polet je po vseli važnejših ov ropekih centrih proti atletom v stari domovini, so >e zojiet dom«. Kdor je zasledoval njihove nastope. jim mora izreči največjo pobudo, lako veliko jo bilo število njihovih zmag in tako so ugajali njihovi nastopi, dn slučajni porazi no igrajo prav nobeno vloge. .Namen njihovega potovanja je bil. da v predolimpijfki m letu -.c enkrat pomerijo svoje sile / atleti v stari domovini. Vedno so naleteli n« najlioljšo nasprotnike vsake države, kjer so not<tn|»ali in vedno se je izkazalo, d« Amerikauei na laluknntlet-skem poljii ravno lako vodijo kakor leta 18%. ko so sc mpeljale moderno olimpijsko igre.
Tudi danes vodi Amerika na vseh progah od 100 do 1500 m, samo progi na 5000 in 10.000 metrov j>rtpadata že od atockholmrtke oliin-pijade 1. 1912 F incem, ki so tudi v metanju kopja prvi. Pri skokih v višino, s palico v višino ler v daljavo .so zopet Amerikauei v sprednjih vrstah. Dejstvo, da sla v troskokli dva Japonca na vrhu tabele, na splošni situaciji nič ne spremeni, ludi krogla je domena Amerikancev. V metanju diska je nn čelu tabele Nemec Schrtkler, vendar bo spričo močne in ostre konkurence nn berlinski olimpijadi težiko računuti na njegovo zmago: kajti imenovani je le enkrat vrgel rekordno znamko 53 m, medtem ko meče č>ved Haral<I Anderson stalno natl >0 m. Ostane torej še kladivo, katerega rekord brani liec dr. O. Calliigliaii z
Potrti neizmerne žalosti naznaniamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanotm prežalostno vest, da je Vsemogočni poklical med nebeške krilatee naSo nepozabno
miljenko, edinko
Daštco
po dolgem ta mučnem trpljenju dne 24. septembra 1935.
Pogreb naše predrage hčerkice sc bo vršil v četrtek, 26. septembra 1935 iz hUe žalosti v Kandlli, Zagreblk« cesta, ob 16 na šmihelsko pokopališče. Novo mesto, dne 24. soptemhra 1935.
Žalujoča rodbina Windischer
meloni T*).1*! m. ki ni daleč i»l »Uiregu rekorda Aniciikanca livarna. Skoraj lahko rečemo, du tako izgleda, dii bo tu Irce po svojih Uspehih v \iiiMerduinu letu I9J8 in \ Los VngelliM.ii lela
1952 še v Berlinu prihodnje leto mliicM'! venec zmage. Značilno zu letošnjo »e/ouo p dejstvo, du so bili najboljši rezultati doseženi izv.-n meddržavnih in državnih tekmovanj. Pri dr/ prvenstvih še dolgo niso bili uspehi nn višini drugih športnih prireditev, /n! pu ne moremo vseli uspehov raznih prvenstev radi m/lii ii"-ti in okolnosti, pod katerimi so -r tekli"- odvijale, primerjali ter v/iporrjuti. .Največji napredek ni v tejiih in skokih, teinve« v metih Podajamo prvake ru/nili držtiv /n I .1935 v inr tih:
Dl*k: Viiierika 4* 37. t iirpentei: Nemčija 40.65 I ampert: Finska 4ii.no. Kotkns: Francija 45.64, \Vintrr: Italija 44.07. Biailcuni; Madžarska 46.50. Donogun.
Krogla: Viuerika 15,711. loriunci': Nemčija 13.35. \Vnellke; Finska 15.VI. Biirlund; Francija 15.15, LHiliour; Italija 15.49. Bononeini: Vlu-džarsku 14.98. Durnnvi.
Kopjei Amerik« (a.iV Odeli: Niimči jn bo.iei. \Vciinauu; F Otoka 74.0H. Jaervinen; Francija 58.71, Dorč; Italija 58.85. Agosti. MadžarNKU 62.21. Var9-zegy.
Kladivo! Amerika 51.41, Drevor, Nemčija 4»>.t7. Blask: Finska 59.19, PorhtflH; Francija 4J.')4, Saint-Pe; llulija 40.20. Cantagalli
VI. Balkanske igre
Drugi dan balkanskih iger jc prinesel naslednje
rezultate:
Met diskai 1. Milasc (G) 48.41. 2. Bczi (T) 45.58. 3. Dr. Narančič (J) 43.56.
Tek na 200 metrov: 1. Frangudis (G) 22.2. 2. Rais (T) 22.5. 3. Kakanais (G) 22.7. Naš Bauer je na petem mestu.
Tek na 400 metrov zaprek«: 1. Mantlkas |G) 57.1. 2. Banščag (J) 57.4. 3. Skuidas (G) 58.7. Naš Stevanovič se je plasiral na petem mestu.
Skok v daljavo: 1. Lambrikas (G) 7.10. 2. Jo-nescu (Rj 7.08, 3. Novakovič {J) 6.58. 4. Kallab (J) 6.51.
Balkanska štafeta 800. 400, 200 in 100 metrov!
1. Grčija 3 26,7. 2. Romunija 3 . 27. 3. Jugoslavija 3 : 32,1, 4. Turčija 3 : 32.1. 5. Albanija 8 i 34.5.
Stanje točk po drugem dnevu jc naslednje: 1. Grčija 88. 2. Jugoslavija 73. 3. Romunija 58. 4. Turčija 39.
Jugoslavija jc zdrknila na drugo mesto — kakor jc bilo pričakovati — vendar pa bo obdržala svoje drugo mesto kljub oslabljeni reprezentanci Udeležba pri letoSnji olimpijadi ni lak*na, kakršna jc bila lani v Zagrebu, vendar »e je v nc-deljo nabralo nad 10,000 glodalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku borb.
Boks-tekme Slovana
Napredovali smo. Ce primerjamo prireditvi: spomladansko in nedeljsko boksersko prireditev, če »C sploh to sme, moramo priznati našim boksa-čem velik napredek.
le ob 20 je bilo pred zbornico polno ljudi, ki so popolnoma napolnili dvorano. Točno ob napovedanem času so se pričele borbe.
Kot prvi par sta nastopila Loroh (Kamnik) proti Škofu (Slovan). Zmagal jo po točkah Kamni-čan Leroh. Škotu manjka vzdržljivosti. Leroh obeta še mnogo.
Po tej borbi sta stopile v ring stara rivaia. Štrukel (Maribor) in Fic (SK Slovan) Heller ni nastopil, ker mu šolske oblasti niso dovolile, nastopil pa je prav tako dober in ta večer mogoče še boljši Fic. Po treh kolih je zmagal Fic in sc revanžiral za poraz v Mariboru. Skoro bi prišlo do knock-outa pa je bil rutinirani in tehnični Štrukel preveč odporen.
Sledila je borba med Dolencem (Slovan) proti Golobu (Kamnik). V prvi rundl je zgledalo, da bo zmagal Dolenec, nato sc je radi pomanjkanj treninga spehal in popustil tako, da je ostala borba neodločeno. Golob je talentiran, mlad mnogo zmožen boksar, katerega je ustvaril gosp. Kral in če bo Se tako napredoval kot do sedaj, bo nekaj pomenil v boksu.
Zupan : Pavliču (oba Slovan) »ta v treh rundah po dve minuti pokazala precej zmožnosti, samo še skrajšane runde so jima dokazale, da je treba trenirati, če hočeš zdržati, borba je ostala neodločeno.
Državni prvak Ipavec |e pokazal, kakor se knock-autira. Boril se je « Hrastničanom Majcnom in je z njim opravil že v začetku prve runde.
Črnec Vid Curney se je nato boril v ekshebi-ciji z Ipavccm in nato Se s Ficem. Pokazal je tipično profesionalno borbo.
Ljudi je bilo okoli 500, kar je dober znak za boks in to je tudi pogoj, ki bo omogočil, da bomo tudi v boksu nekaj pomenili. Prireditev se je končala ob pol 23 in številna publika je zadovoljna z nadvse uspelo prireditvijo zapustila dvorano v nadi, da ji bo SK Slovan v kratkem zopet pripravil kak boksarski nastop.
Motorji na ljubljanski grad
Kr. banska uprava jc izvedla z zastopniki mestne policijo komisijski ogled vozne ceste na Ljubljanski grad s Karlovškc ceste t. j. dovozno pot. na kateri namerava tukajšnja Motos. ŽSK Hcrmes v sodelovanju tuk. Automob. kluba prirediti malo gorsko dirko. Po preizkušnji vožnji z avtomobilom in motociklom je končno izdano dovoljenje, da se dirka sme vršiti 29. septembra oh 2 popoldne. Trening sc vrSi isti dan od 9 do 11 na isti cesti, ki meri od starta do cilja 850 m. Občinstvo bo smelo stati v izoglb ev. nezgodi samo na gorenjem robu nad cesto. Stari bo na Karlovški ccsti tik ob pričetku grajske ceste, a cil| na široki aleji, ki vodi v grad po grajski planoti!
Vest, da jo iidano dovoljenje in da jc pokroviteljstvo prevzel mestni župan gosp. dr. Vladimir 1 Ravnihar, se je naglo razširila po Ljubljani in vzbudila veliko Zanimanje med motoristi in nph -sodniki«. V pisarno načelnika go»p. Ciglarja so takoj dospele prijave gg. Jelovčan, Simčič, Okro-; glič, Scvnig Stane in Vital Poljšak, Komandant velesipedskega bataljona gosp. Jaklič sc je takoj 1 stavil Motos, ŽSK Ilcrmes na razpolago z oddelkom vojaštva za vzdrževanje reda pri vhodih k progi. Agilni funkcionarji Avtomobil, kluba nudijo z nasveti vsestransko pomoč in obetajo osebno pomagati pri vsej organizaciji dirke. Program predvideva vožnjo motorjev vseh kategorij in jakosti. Odhod s cilja v enominulnem presledku. Ker bo presledek med vozači zelo kratek, obeta biti borba za gledalcc zelo zanimiva, a za vozače napeta.
Akademsko prvenstvo Ljubljane v tenisu
TenlDka »okolja Ilirije priredi v »oholo popoldne i.n nedeljo ve« dan prvenstvo akademikov z.n leto 1113,1.
Prvenstva s'.' Inbko udeležijo vsi oni t. en i*k i iirrnei.nkarleini.ki, ki »• M! i leto«, oziroma !r limiti lotos vpisani na kateri i/ancl jugoslovanskih univ ur*
Tekmovalo bo v »inirlu in iloublu iroupodov. Prt V(V» kot S prUttvnh lgT;i |»o slnlenMl oli o ti'Wtr of Ihroe, sicer [in po hest ot trec sistemu na Uuvku, tekmovanje (ioiitibi itohimkIov s,- prijavijo pari. Prijave -topnim naslovom iirijnvljcntvn. Je ipotrohn lionlntt na.t-iuvsneje ilo petka -JT. t. m. ID. ure na nnslov: lontfcka sokolja 8K Ilirije Uuhljaiia. i«>Sliii prodal ITJ: prijavo pa se Rprejeiunjo Liiitt v Karilerotil na idriSAili. Zrobanjo se l«o vršilo v ttnbolo 'iS. t. lil. v ffanlerotii, In sicer ob 14. url. Prlfietok turnirja bo i«t! dan ol, pi. nrt. Vodstvo turnirju si ivrbtr/.njo pravloo, dn odtii.in |n>od i ne prijavo no Jn hi l.nl« navodlo v/,rok. luno. kateremu jc bila odbita prijava, ima prnvlco prPof.lv na teh. ndbnr .1TS. Prl.|nvnlaa /.nnšn lltn Tokinuje
ho ik> pravilih Jugoslovansko tonlftko flvozo.
*
fsM^tuno fo- ho vršilo v nedeljo letiiško prvciliMvo Ilirijo 7.n leto miki v nlnirlu dam ln gimpodtrv.
Prvenstvo II. razreda
V nedeljo sc je odigralo kompletno 3. kolo 11. razreda s sledečimurnzultati.
JADRAN : MARS (5 i 0) (2 : 0).
Jadranaši so s požrtvovalno igro in z dobrim startom razbili tehnično visokostoieče moštvo Marsa in mu prizadejali zaslužen poraz.
REKA : SLOGA 4 : 2 (4 : 0).
Reka je s krasno igro prišla v vodstvo 4 : 0. Ta del igre je bil na taki visoki višini dn bo marsikateremu gledalcu ostal v priletnem spominu. Tak nogomet, precizne kombinacije in krasni streli se ne vidijo niti od naših vodilnih klubov. Zalo ni čuda, dn so drugorazredne tekme postale mnogo bolj privlačene kakor tekme prvorazrednih. V drugem polčasu jc prišla boljša kondiclja Slogašev do veljave ter so rezultat znižali za dva zgoditka.
SLOVAN : KOROTAN 3 : 1.
Slovan jc imel s pomlajenim moštvom Koro-tana dosti dela in jc zmago jako težko zaslužil. Ako pridobijo mladi Korotanci malo več rutine, bodo jako opasen nasprotnik, kajti dosti prilik za gole so si skombinirali, toda za končni cilj — gol jim je zmanjkalo znanja.
GRAFIKA i SVOBODA 3 i 0 (3 i 0).
Grafika jc v 1. polčasu zaigrala jako lepo in koristno ter zabila 3 gole. V drugem polčasu se ni več trudila ter je prišla Svoboda do razmaha in večkrat ogrožala vrata Grafike. Svoboda, inače jako nevarna in jirodorna, je tokrat jirccej odpo vedala.
•
Lahko atletski dvoboj Jugoslavija : Avstrija.
Kakor poroča »Politika« z dne 24. t. m. se vršijo pogajanja med našo in avstrijsko zvezo za dvoboj Jugoslavija : Avstrija, ki naj bi bil dne 12.—13. oktobra t. I. v Belgradu. Znano pa ie tudi. da je za 12. in 13 oklober žc |wrfektiiirau dvoboj Ora/ : Ljubljana, in radi tega bodo ljubljanski atleti, od katerih prece;Jnje število nastopi tudi v državni reprezenlanct, slarlali te dni v Ljubljani. — Na prednje opozarjamo merodajne činitelje. da nc bo zopet nepotrebnih in neprijetnih zapletljajev.
Radio
Programi Radio Liubliana i
Sm/a, lm. septembra; U1.00 BnlnliUk«' na r>lokali 12.15 Vrfti n (s, porodila 13.M Pn s, ol>vo*l|]a 13.1 j lW.lrnv * planin! (pio*«'o); 14.(in V fino. borza IR.im Otroška ura: T. Rtorflok (ftliko i/ JllvlJnnja lutko, izvajajo » lani rnd. d ram« k p družino). II. Mamica in otroci 18.40 V »l>Oi»in Kranju šukljctu (dr. Isonftvr) I!'.(Ki Pa.s, vrcim-, porodila, Hporcl. ohvostlla 19.30 Na«', ura:	k uit.
pr«'fflnd I•/. Bftlirrnda 20.no Vokalni konocrl tr. .Inlila Rotot-tii m wpromlJovanJpin rndljvkivffa ork^tra .'o.ift ^krjAndck i>ojp, žvr^<di (votnriM« numlnc polnil) poi« ptn-ako društvo -fijubljanskl Zvon 'JI.30 Odniovl i/ dnJJnlh dožol Izvaja l?ad ork. .i**1 Cn*. vvotno. po rr^la. »pomi 'J2.1.i Za zabavo In za plftal (Rad. ftrk Komoc ob
Drugi programi t
■Sreda. M. septembra: Helprud; 'io.no Ulul« iana JI. 20 PIoniia tfla^ba '/.ameb: 'j0.imi Ljnbljan: '».lo IMftsna »rloaha Dunaj: 17.20 Plo^r l!>.-ii Av*trli nVe koračnico 20.30 Slufonl^ni koneort J2.10 Hmlljak orkftHtftr H1.4A .Iaw. Iludhnpetfa: UmkS Narmlnp piv»ir •?n.;to Lipove klavirske skladbo 21.30 Cl«ranwka «la«l>n 20.40 Orkostralni konrrrt Trst-Mitan: I7.ik'i Koinorn irlanba 20.40 Dve v«»soloi|rrl Rini-liari. 17.03 Man lo! koucort 20.40 I^ra 22.10 1'Iohuu «la«ba Prana: 10.0« Koračnice In vnlfck! "0.30 !..!««!•• k I !;t*»cw{ 21.2."- Ork.-sLralui in pov«ki konocrt 30,90 Plo&čo.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din !•—; ieni. tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročiin. — Pri oglasib reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Službodobe
Krojašk. pomočnika
za velike kose takoj sprejmem Rems Ivan, Vogelna ulica 5, Ljubljana. (b)
Več pletilj
sprejmem v stalno službo. Ponudbe upravi Slovenca pod Prvovrstna« št. 11803.	(h)
Pletilje
r večio prakso, iščem za stalno delo. — K. Soss, Mestni trg.	(hI
Natakarico
katera zasluži od litra -sprejmem. Naslov v upravi Slovenca« št. 11828.
(b)
Potnika-akvizitcrja
za radio aparate sprejmem. Fiksum in provizija. Sposobni naj vlože ponudbe v upravi Slovenca« pod Stalen- št. 11827. b
Hlapca
poštenega, ki ie vajen vožnje po hribih, sprejmemo. Ponudbe podružnici Slovenca« Jesenice pod št. 11840.	(b)
Dobro kuharico
perfektno, z dolgoletnimi spričevali — sprejmem. Pismene ponudbe upravi -Slovenca« pod Perfekt-na kuharica« št. 11822. b
Za stalno delo
velikih in malih komadov sc sprejme krojaški mojster za delo na dom. — V poštev pridejo • samo prvovrstne moči. Naslov v upravi Slovenca- pod št. 11834._Ib)
Služkinjo
za vse, pošteno, pridno in snažno, z daljšimi spričevali, ne izpod 21 let staro, iščemo za Ljubliano. Ponudbe upravi Slovenca pod M. B P 11669. (b)
Kmetsko dekle
pošteno, v pomoč gospodinjstvu, iščem. Nastop službe takoi. — Ponudbe upravi Slovenca pod šifro Skromnost" 11843.
(b)
Trgovsk. sotrudnika
zgovornega, dobrega prodajalca. aranžerja, verzi-ranega popolnoma v ma-nufakturi in železnini, samostojno moč, s kavcijo 30.000 Din. ki se obrestuje. sprejme večja trgovina na deželi. Istotam se sprejme
učenec
iz dobre krščanske hiše, zdrav in močan, s pred-izobr.tzbo, ki ima res veselje do trgovine. Pismene pon'idbe upravi Slovenca pod šifro Veselje do kla št. 11675.	(b)
Službe iščejo
Prodajalka
zmožna slovenščine in nemščine — išče službo. Dopise je poslati upravi •Slovenca^ v Ljubljani pod Nastop takof« štev. 118-48.	(a)
Trije veliki oleandri
poceni naprodaj. Streli* ška ulica 8.	(i)
Portugalko
prvovrstno, sladko, toči gonilna Kramar, Tržaška ce^la, Glince.	(1)
Služkinja
mlajša, zmožna, vajena kuhe in vseh hišnih del ter tudi majhnih otrok — išče službo. — Naslov v upravi Slovenca- pod št. 11846.	(a)
Kupimo
Spalnico
dobro ohranjeno, čisto, mehki les, kupim takoj. Naslov v upravi Slovenca* pod št. 11840. (k)
Poravnalni stroj
(Abrichtmaschine), skoraj nov, in žago venecijanko, v najboljšem stanju, prodam. Vprašati v upravi Slovenca« št. 11836. (10
Elektromotor
rabljen, 4—5 KS, za izmenični tok 220—380 W napetosti, kupimo. Ponudbe poslati: Opekarna Pavlin in Šraj. Radomlje, (k)
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne Krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Ce avlo svoi stan prodajaš aP motorja bi znebil se rad brž kupcev ti mnogo prižene Slovencev najmanj? inserat
Ia suhe bosan. slive
zaboj 10 kg 84 Din, vreče 50 kg 325 Din, fra-nko vsaka postaja razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Nove srečke
državne loterije beograd-ske kolek ture prodaja Mcnjaln. Reicher & Turk, Ljubljana.	fl)
Kislo zelje, repo,
ssrmn, prvovrstno — po brezkonkurenčni ceni — vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra cesta št. 81, tel. 3539.	fl)
Najmodcm. tkanine
za pohištvo, zavese, gradi za modroce in drvonitke za rolete — poceni pri Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8.	(1)
Kolesa
rabljena, nepoškodovana, odvzeta strankam, poceni naprodaj samo malo časa. Nova trgovina, Tyrševa št. 36.	(1)
Prodam
dobro idočo knjižnico, ki ima koncesijo tudi za trgovino s papirjem in knjigarno — v večjem kraju Slovenije. Naslov v upravi -Slovenca« št. 11826. 1
Fotografski atelje
v cen t rumu Beograda naprodaj pod ceoio radi družinskih razmer. Atelje dobro prosperira, je moderen, z inventarjem. Foto ^Iris*, Beograd, Kralja Milana 39.	(I)
Telefon 205«
PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS «Hii
Pogačnik
Bohoričeva olica Sj. 5.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi vseh vrstah — za .strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska nI. in Stari trg.
VINA
za vse prilike naročite pr/
Centralni vinaroi v Ljubljani.
m
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka, Ljub-liana Krekov trg tO
Krušno moko
za črn domač kruh in ko- I ruzno moko za žgance, vedno svežo dobite pri tvrdki Zorman, Ljubljana, Stari trg. Tel. 26-37.
Zopet smo cenejši!
la športni suknjič 95 Din, trenchcouth 420 Din Specialna izbira pump-. modnih hlač, perila itd. Pre-sker. Sv. Petra c. 14. (1)
Knjižice
vseh zavodov kupim po najvišji ceni. • Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov: G r a š c k Jože, zastopnik tt. »Financier«, Ljubljana, Gledališka 4. d
Pouk
Gospodične
sprejmem na dnevni in večerni pouk v šivanju perila. Ponudbe upr. »SI « pod »Šivilja«.	(u)
Klavir in francoščino
redno poučuje otroke in odrasle Aneta Potočnik, strokovno diplomirana v Parizu. Beethovnova ulica 15, visoko pritličje. {n|
Droben ogkm r »SJotma.
posestvo ti hitro proda; St ie ne x gotovim, denarjem oač kupca ti t knjižico da
Vta nota nja
Štirisobno stanovanje
kopalnico, dva kabineta, prvo nadstropje, skoraj v centru, možnost centralne kurjave, telelon, oddam. Cena nizka. Pismene ponudbe upravi v-Slovenca« pod »Komlortno« 11847.
(čl
Stanovanje
podstrešno, dvosobno, s pritiklinami — se ugodno odda drž. uslužbencu s 1. novembrom. Gasilska cesta 6.	(č)
Gospodična
čez dan odsotna, išče pri-prosto opremljeno sobo. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe upravi Slovenca« pod -Nizka cena« (c)
Dijaki
Dijaka
sprejmem na stanovanje ter oddam prazno sobico. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 11829. |D)
Posteljne vložke
izdeluje v lesenih in železnih okvirjih in jih sprejema v popravilo najceneje A. Andlovic, Komen-skega 34.	(t)
c£čcVC/JlClt
zaiamtiio najpopolnejši uspeti
m\

Danes ponoči ie umrl moj dobri soprog, naš ljubljeni oče, stari oce. brat, tast, gospod
LJUDOMIL NABERGOJ
carinski revizor v p.
Od novega leta sem ga ie mučila težka bolezen. Dočakal je 68 let. Zaspal jc mirno
v Gospodu.
Pogreb bo v četrtek, dne 26. septembra ob pol štirih popoldne na mestnem pokopališču v Pobrežiu. Sv. maša za blagor pokojnikove duše bo darovana v stolni cerkvi v petek, dne 27. septembra 1935 ob sedmih. Drugega obvestila nismo poslali. Prosimo, ohranite pokojnika v blagem spomin«. Maribor, dne 24. septembra 1935.
Frančiška roj. K o š u t a , soproga: Milko, Danilo, Stana Kraut, otroci; Elvira Rupel, Fani Dolenc, sestri-, Alojzij Nabergoj, brat; Slava, Jožica, snahi; Štelan Kraut, zet; Dušica, Danilo, Ljudomil, vnuki
m vsi drugi sorodniki.
Ruff čokolada
se dobi povsod!
Prodaja železniških tarifov
Dne 5. oktobra letos se bo vršila v ekonomskem oddelku generalne direkcije drž. železnic licitacija za oddajo prodaje železniških tarifov, daljinarjev in sličnih izdaj. Ponudbe se morajo taksirati z Din 5'—, Pogoji za oddajo le prodaje se morejo dobiti v sobi št. 228 palača ministrstva saobračaja, kjer se bo vršila licitacija.
Finčkove in Tončkove prigode
137.
Tinček zboli.
Medtem, ko sta Tonček in Primožek krmarila, se je Tinček šakal okoli ognjišča in kuhal kosilo.
Presunljivo Mukijevo lajanje jc zdajci udarilo Tončku in Primožko na uho. Hitro sta stekla v notranjščino splava.
Žalosten prizor se jima je nudil. Tinček te ležal nezavesten na tleh, poleg njega je ležal razbit krožnik.
•Tinček! Tinček! Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?« je zaklical Tonček in se ves potrt sklonil nad svojim prijateljem.
Tinček pa je molčal in kuža Muki, ki je čepel sredi kolibe kakor kupček nesreče, seveda tudi. Bistre glave vam je bil Muki in marsikaj je znal, o čemer se drugim psom niti sanja ne, a govorili — nak, tega pa tudi Muki še ni znal!
Premisli*.
<Duplica • Kamnik.
pred nakupom, kaj ti lahko nudi veletovarna pohištva in parketov
fiemec~Co.
A ti ste že poravnati naročnino?
Likovic Joža
Na jezerišču
In o (V? Kako hi jat mogla zapustiti samega it, nadležnega! Saj vpš da se ne more sprijazniti s hojim govorjenjem. «• je zbalo dekle in potegnilo x čoln novo hucrvje. Bratova misel je bila mikavna, tudi Mart!« jo .je zadnjič vabil. Samo lako nenadno ie vsr prišlo, četudi bi zapustila dom šele spomladi.
■Teta Lena Ivi prišla k nam. rada bo oskrbovala očeta. 0 praznikih jima pošljeva priboljšek. : Ko l>o oce spoznal, da sva pametno ravnala, bo po- I zabil na nevoljo.
Tako je govoril Janez, lako jc upala plašna ; Francka.
Nad Sv. Tremi kralji se je po dolgem času raz- < 1 is-trila lanka večerna zarja, voščenoruinenn in pohlevna. Komaj sc je mogla stisnili med težke, j oblačne gube. Njen odsvit se je bežno odražal nn ' puščobni' vodni površini; bil je podoben neznatni sledi, lii jo je zapustilo na vodi neko lepše bilje, i hiteče proč ocl tega razdejanja in trohnobe. Megle s,, se začele dvigali, zdrav veter je prinesel s se-hoj trohico radosti in upanja. V jarki zelenini ne-||.-| so /amigljale bele zvezde, nad Krimom sc je razbistril polmesec, podoben zlati obrvi, pod kalno počiva usmiljeno božje oko.
V nedeljo zvečer ni šel Janez nikamor, oh-čemel ie doma /a pečjo; čemerne misli so ga še vedno obletavale. Kar j« rešili pred poplavo, bo snedel f it. roniu bi životaril sredi zemlje, ki jr črna in ležko rodi. če ji sploh da voda dihali, živeti in razvijati rastje. Sestra je prekladala v kuhinji lončevino in strahom« prisluškovala, kako se bo razplet pogovor med očetom in sinom. Zdelo se ii ie. dn I«| lako očil tudi njen greh radi nezvestobe in bega, čim bo spregovoril bral. Težko razpoloženi«' se dolgo ni ganilo nikamor, molk jo naraščal lin neznosnosti, '/.n j<' menila, dn je potlačil bral misel nn železnico, kar je izbruhnil z jokavim, naglim besedovanjem;
.•Ofe. jaz sem se naveličal tega prekladanja. Lehe se vidoma ujedajo, povodnji ^neprenehoma pritiskajo, ajda jc posvalkana od večne moče. Poplava je pretrgala in zablatila deteljo. Ko bi bili zadnjič sklenili kupčijo z železničarji, bi imeli sedaj golov denar. Tako vam je pobrala voda vse. da nimate ne denarja ne ajde. Konja mi niste hoteli kupiti, da bi vozil iz kamnoloma na železnico. S čolnarjenjem tudi ni nič...
Stari Barjan ie dvignil roko, kakor da se brani sinovih očitkov; sklonil je obraz tu rezko pripomnil :
-Nekateri ae pohvalijo s čolnarslvom; še v nedeljo ne odlože vesel."
Le pojdite se redit na Ljubljanico, voda in megla sla mi slopili v pelo. Tako sem se odločil, da grem spomladi k železnici. Erklavčev jc I udi šel. vesel je in denar je prihranil. Vsi si pomagajo, -zakaj bi se tudi jaz ne prikopal do sreče. Z Micanko si lahko ustvarim prijeten domek.
Zemlje, si se naveličal, nehvaležne?,! K železnici po.jdeš, lam se cedita med in zdravje? Vedi pa. da ne boš nikoli pripeljal tiste dekline k hiši. Ti z deklino čez prag. jaz s kletvijo v. grob! Uog nam odpusti grešne misli. Kaj ti ho ničasla ženska in železnica, rodovitna leha je zate. lam boš našel srečo in mir.
Starec se je razvnel, vstal in odložil klobuk. Predobro se je zavedal, da pomeni la nastop poslednji napor, ki prehaja že v onemoglost, da le reši teho in bajto. V njegovih besedah se je čutila horha proti tem lahkovernim begunom in izdajalcem rodno lehe. ki so iib vabile pod peške apnence s kamnolomi, velika železnica, boljši zaslužek v gotovem denarju) Odmajal je z glavo, sr vseilel na svoje mesto |K>d križem in zaklical v vežo. ki io je osvetljevala žerjavica v peči: Franca, hičb To je bil prastari običaj pri njegovi hiši. llr»-žina ni preje zatrniia luči. dokler ni ukazal on. Hči je ubogljivo prinesla leščerbo, skrila roki pod predpasnik in ae vprašljivo ozrla na brala. Ta ji
je odkimal, naj molči, ker bi bil nocoj vsak na-da 1 jn i razgovor brezuspešen. Oče je slovesno postavil leščerbo na podstavek. Zavedal se je, da sta še vedno povezana v njegovi roki dostojanstvo I gosjiodar.ja in svetost ognja. On se je prvi do- ! taknil z gorečim škopnikoni mahu, za njim .je šele j raznesel «in ogenj po ostalih lebah.
Francka se je skoraj namrdnila in se molče j vrnila pred puščobno ognjišče, da dokonča večerno 1 opravilo ter ocl I i je ohličnik z repo. Delo ji ni šlo od rok! Bila je že obsojena, misel na beg jo je že jedla, vezi z domačijo so ae trgale. Zanašaia se je na prijazne, zgovorne železničarje, s katerimi se jp večkral sešla skupno z- bratom v Notranjih Goricah; posebno se je njima dohrikal progovni nadzornik. ki se je rad oziral na Francko; oba je za- i golavljal. da ju ne ho pozabil. Krčmar Margo bo sprejel Francko, Janez pa bo nastavljen kol želez- , niški čuvaj. Kakšno veselje! Blizu bosta drug d rit- 1 goniu. domov tudi ne bo daleč.
To so bile sanje, to so bili gradovi! Saj ni bila ničeniurna, tudi ni postavala v praznem brezdelju. Toda talil se ji rte bo treba več ubijati za grižo kruha", rediti živino na rokah in vso krmo sproti i znašali z rosnega mahu, predevali kopice šote. na trdino in ostrezati za ugodnim, suhim vremenom. Kako lepo so žarele podpeške apnence, io mikali: in ji razodevale s svojo živo, zlato žerjavico, da se • plete tam zanimivejše življenje. Tam ni žalosti, ki bi razkrajala « svojimi objokanimi, rdečimi očmi strta-človeška srca. Romarji se vrstijo pod goro: za vsakim ovinkom se prismehlja nov obraz, z vsakim gostom nova radost.
To so bile sanje dekleta na jezerišču. ki ginr i sredi otrple megle in dušečega molka! Žaloben klic redko pretrga neznosno samoto. Bitje zašo-lesti, presunljiva slutnja se dvigne, tudi ona omahne s strtimi krili in zamre sredi niočav.
IV.
V.oferilo se je od Pokojišča dn Krinička. od okehrn do srca, od misli do solza, ki bodo polo-
čene to noč bogve kje. Rdeče pomladanske zarje niso mogle minili z zvonenjem, ki je zamiralo v zapuščenih linah podružnice; še so zardevale, se razgorevale in drhtele, dokler se jih ni usmilila božja milost ter sprejela v svoje neizmerno naročje. Tako se spočilo noči pred pomladjo, l<o pri-buči jug preko Menišije. Brez bolesti in t rodnosti! Ptički za čebljajo v slovo, zeleni vrhovi hoje se zganejo, sanje sa spuste na zemljo, plahe luči zamig-l.iajo |io kajžah. Tanki, modri dimi se vijejo na po-žarnicah in strženih. ognjena znamenja novega življenja se kažejo ua Barju. Samo v globočah in lazih leži sivi mraz, tja šc ni segel čudoviti dih zna-nilke, ki se je ustavila sredi sočnih jas. Tam so se žc zganili ozkokrili zvončki, piskavčki so odprli svoja mehka grla, belice v mahovilih zatišjili dobivajo zdravilno moč
Ta večer je šel Janez prvikrat v službo: odlok mu je vročil čuvaj v Notranjih noricah. Pripuščen je bil k enomesečni poskusni i; ako jo ho prestal s povoljnim uspehom, bo sprejel! V Ribjeku bo pomagal mostovijeniu čuvaju pri opravljanji) nočne službe. Nikdo ni vedel za lo. samo Francka tltu ie pripravila nekaj jedi, jo zavila v culico iu skrila ■ koncem nizkega ostreška, da ne bi opazil oče česa .nenavadnega!
Anžol ni niti malo slutil, dn služi Janez ua železnici. Daljši izostanki nisu bili sumi ji vi: včasih je v teh mesecih večkrat odšel / doma za ves le den; pomagal jc sosedom prižigali in čuvati goreče lehe. Bil je zanesljiv delavec, Barjani so ga radi jemali k ognju.
Novo življenje je Janeza povsem prevzelo Opravljanje službe ga je sprva nekoliko skrbelo: starejši čuvaj mu jc pokazal ves potek « prav malenkostno potankostjo! Opozoril ga je na nadzor nika Lenussija. ki je zelo strog z delavci. Janez se jc kmalu privadil vsemu! Pnžnjn obratnih znamenj, pravočasno spuščanju zapornic, piski, rdeče in zelene luči, nočni obhodi proge! Mučila ga je edine misel, kako hi razodel očetu la korak v drugo življenje.
(Dalje sledi.)
i* s.hwofciovansKo tiskarno« v Liuiuiaui: urvi Csi.
ižu&jaieij; Ivau Rakovee
Urednik; Vik to: Cssčič.