Štev. 18. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 4. maja 1924. Leto XI. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm. „Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popiist. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“. Blagoslovljen ki prihaja v imeni Gospodovom! Ti nosiš te blagoslov, tvoje roke so pune ž njim, da nam ga deliš, o višešnji Pastér! Ti nosiš boži blagoslov, zato ka prihajaš v imeni Gospodovom. Strašna bojna, štera je pred desetimi leti začela kositi človeče življenje, se je začela po sv. férmi v Slov. Krajini- Tvoja fermanska pot, o boži poslanec, pa pomeni dokonček boja. Te se je mir jemao od nas, zdaj se nam pa te potrdjava i potrdjava ga dober Bog tüdi po tvojem obiski, ki'prišo si, kak poslanec Kristušovoga namestnika, rimskoga pape k nam, da nam podeliš svestvo svétoga potrdjena. — Te — i zdaj.? Te je sv. ferma potrdila vu 'velikom deli sveta j- tüdi pri nas može i dečke za smrt — zdaj je potrdi za Žitek. — Te je dobilo dete moč od sv. Düha, da bo moglo pozabiti očo i brate odhajajoče v boj — da bo moglo v gingavoj mladosti dozoreti i nadomestiti pri tužnoj materi pri domačem ognjišči one, ki so trpeli i vmirali v daljnoj tüjini — zdaj pa dobi moč, da v dobi mirü se razvije v gorečega branitelja Kristušovih pravic, štere je z milijon i milijon src strgala bojna i skačila, v blato sveta. Zato prihajaš. Le pridi i nas okrepi, da bodemo mi verni Slovenci pa do br! državljani naše lepe nove domovine i verni, goreči katoličanci, da neosramotimo svojega naroda s svojov nevernosti ov i svoje zemeljske, domovine z zatajenjom nebeske. Celi kristjani naj smo, zato prihajaš O pridi, li pridi ! Čakamo te z veseljom, čakamo te s starov ljübeznostjov do višešnjih pasterov, čakamo te z želenjom, da spunimo namen tvojega obiska, da postanemo trdní vu dveri i stebri sv. kat. Materecerkvi. Slovenske Krajine fare že prek jezero let pozdravljajo k njim prihajajoče višešnje pastire. Dobrih šestolet smo bili vsi katoličanci. Kak katoličanci smo meli svoj slovenski orsag, svojo Slovensko Krajino pod slovenskimi vojvodi Pribinom, Kocelom. A zvezda samostojnosti nam je zatunila i ne se je prikazala jezero let. A gda se je prikazala i smo jo od düševne radosti omamljeni pozdravili i z nedopovedljivim navdüšenjom sprijeli nešteti jezeri, ki smo nosili slovensko srce vu prsah, smo naše stare Slovenske Krajine nej najšli več. Kre naše starodavne i slavne Slovenske Krajine mej se ne ziblje več valovje Blatnoga jezera i ne šepeče njim vetrič pesmi slovenskih z Čobanca i z Rezike*). Slovenska Krajina je mala postala i še ta mala vu veri razcepana. Viherje političnih i verskih bojov so nas razdrapali, so nas raztrgali, a neso mogli nas vničiti. Razdrobljeni smo, a nesmo premagani. To zavest nam potrdi tvoj prihod, o višešnji paster, kda kak državljani pali slovenske države v Tebi pozdravljamo skoro vsi Slovenje Slovenske Krajine znova svojega slovenskoga püšpeka, sina slovenske matere. Tvoj Prihod ponavlja zgodovino, ki je pred jezero leti *) Gore pri Blatnom jezeri ali Balatoni, — kak daleč se je negda naš slovenski orsag raztegao. vodila naš narod! O dáj, Bože, da s tvojim blagoslovom napunjetíPOzvršimo svojo od-Boga nam dano zvišeno nalogo: da ostane i postane zavedna i verna Slovenska Krajina kvas, šteri vsa Slovenska srca i vsa srca vu državi spremeni vu tábor, ki živo i vmirao bo samo: za vero i dom. Pridi, o višešnji paster! Ti si pastir, i vse so ti ovce, so Slovenske ali drüge narodne krvi. Vsi ednako smo tvoji. Vsi ednako te ljübimo, vsi ednako i globoko te spoštüjemo. Pridi k vsem ovcam, o višešnji Paster! Pridi i obišči nas vse katoličance Slov. Krajine ki smo prišli pod tvoje višjèpastirsko ravnanje. I drüge narodnosti ovce te ljübijo i Te želejoI Pridi i poslani nam vsem ednako vse, kak te ljübimo vsi ednako. Pridi v Slovensko Krajino i poslühni bitje njenoga srca I Pridi i si v srce vzemi glas njenih želj! Pridi, vsi majo ti kaj povedati, Slovenci, Madjari i Nemci! Pridi i poglej v Odprto srce dühovnikov i vernikov, vsi majo ti kaj zavüpao I Pridi i prehodi.naše žitno polje, Ti sin gorskih visočin I — Žitno polje je pa tüdi naša mladina, povej njoj z oči-v oči, kak naj žive, fr to silno-željno pričakuje od Tebé I — Pridi i v naše siromaške a lepe i z dobrim narodom naseljena gore! — prehodi teh teške poti i povej tomi dobromi ljüdstvi, koga leto za letom žene kričeča potrebčina v tüjino po krüh — povej tomi dobromi vernomMjüd-stvi par tolažilnih reči prosto odkrito srce! Pridi i-prinesi mir celoj Slovenskoj Krajini! Tvoj Prihod naj nas vse v miri potrdi brez razlike ver i narodnosti, ki prebivamo v deželi Kocela i Pribina. 1 mi se vűpamo, da nam prineseš té mi, i mi se vűpamo, ka nam postaneš vsem ednako vse, mi se vűpamo, da bo nas velika ljübezen tvojega očinskoga srca vse ednako obrnola! Mi se vűpamo to, ar Znamo, da si pravi namestnik Kristušov, ki je krao mirü i sáma, gola ljübezen. Mi se vűpamo v to, ar predobro poznamo tvoje srce, štero gori za božo čast i samo ljübili zna. Pridi! Čakamo te vsi s celim srcom, s celov düšov! Pridi! Slovenska Krajina iz sna se zbüdila . . . Ž njov vstala na nebi pa zvezda je mila. Doligleda na njo, smeje se njoj sladko, Presrčno pozdravlja svo’ staro poznanko: Pri Lendavi*) sem vgasnola, Gda vmro je zadnji püšpek tvoj . . . Tü**) začne pa s’ti sloboda . . . — Ne vgasnem več . . . Vesela boj! *) Staro poročilo pravi, da je v Lendavi bila negdaj slovenska püšpekija, štera je pa odpravljena, gda je prepadnola naša Slovenska Krajina. **) V Lendavi začno férmati po vnogih stoletjih pali prvi slovenski püšpek. Dr. KARLIN ANDRAŠ, lavantinski hercegpüšpek, apoštolski administrator Slovenske Krajine. 2 NOVINE 4. maja 1924. Govor narodnoga poslanca Jožefa Klekl na 66. seji nar. skupščine marca 30. Zrok te fiktivnosti i nerednosti je, da mi od našega zjedinjenja — včasi še večkrat na leto — preživljamo neko miniatürno (malo) državljansko vojsko, štera se Viš! okoli ministrskih stolcov. Sad te vojske je zastoj v vsem, ka držáva nujno potrebüje za svoj obstanek, za svoj napredek. Ravno tak je tüdi zastoj v izdelali proračuna. Drügi sad te državljanske vojske je pa okrepitev korupcije (podmitenja). Ne z tajim, da so vsi dozdajšnji ministri za agrarno reformo meli i da ma tüdi Zdajšnji gospod minister dobro voljo, da izvedo agrarno reformo v Splošno zadovoljnost posameznikov ino države. Ali pri najbogšoj' volji to neso mogli i tu tüdi ne morejo doprinesti. Njihovo delovanje je preprečila više omenjena državljanska vojska okoli ministrskih stolov. Zaostalo Je vse delovanje i zaostalo je tüdi delovati]! pri agrarnoj reformi. Tüdi ona je postala žrtev omenjeno državljanske vojske. Vse zdajšnje delovanje agrarne reforme je spodobno operaciji, štera šče odstraniti bolezen prle, nego je konstatirana diagnoza. Zato reže tam, kje ne bi smela i ne secira (seka) tam, kje' bi mogla. Dokeč nej Pravičnoga agrarnoga zakona, šteri bi slono na pravičnom progresivnom davčnom sistemi v celoj državi, dokeč nej agrarnoga zakona, šteri bi brano zadružništvo proti kapitalizmi, dokeč nej agrarnoga zakona, šteri bi pred sebov pošiljao pravo urejeni kmetskí nasledstveni red (herbija zemlje), dokeč nej agrarnoga zakona, šteri bi vrgeo svoje oči ne samo na veleposestniško zemljo v Sloveniji, Hrvatskoj ino Vojvodini, nego tüdi na onih 5 milijonov ha püste zemlje v Srbiji ino Macedoniji, ki je postala püste zavolo toga, ka se je nešče obdelovati, dokeč ne bo agrarni zakon brano interesov zemlje vrednoga ino potrebnoga poljedelca" proti . manjakom, dokeč ne popravi krivic, včinjenih hrvatskomi i slovenskomi kmeti, dokeč ne popravi krivic, včinjenih katoličanskoj cerkvi, dokeč ne določi na podlagi naravnoga ino pozitivnega božjega prava minimalne (najmenše) cene t razdeljene zemlje, dokeč ne določi Vsaj 50 letne amortiza-cijske — odplačilne dobe za interesente agrarne reforme, dokeč popolnoma ne anatematizira principa: do ut des, (zbriše navade, ka se terja votum za zemljo, včasi še mita) — ne more biti govora od pravilne ino pravične parcelacijo (delbe) zemlje, ne more biti govora od agrarne reforme, štera bi bila hasnovita za državo i posameznika, (Zezavi: Tak jel) I ar teh predpogojov nej najti v našem proračuni, zato je te .proračun fiktiven, mora biti realen i zato tüdi ne more biti sprejemljiv. Pa poglejmo te proračun per partes. (po njegovih delih). Dale. NEDELA. Po Vüzni II. Evang. sv. Janoša X. 11 — 16. Jezuš svedoči, ka je on dober pastir, ki življenje da za svoje ovce, to je za svoje bližnje. To je tista velika ljübezen, od štere tak pravi On sam, ka vekše ne, kak gda što življenje da za svoje bližnje. I mi ne življenja, dostakrat niti dobre reči ne damo za bližnjega! — Bodimo dobri pastirje, ljübimo svoje bližnje. Ljübézen do bližnjega.*) I sv. Hijeronim ma Čisto prav. Jaz ne vem, či se ne bi trbelo vsakomi izmed nas trkali na prsi i praviti. Tüdi jaz sam kriv! Ka, eli smo ne mi tisti, šteri postanemo nemimi, šterim se razburka vsa naša notranjost, či se v našoj navzočnosti imenüjejo iména• gvišnij ljüdi? I jaj! či se imenüjejo pohvalno, či se naračunavajo njihove dobre lastnosti, jakosti, zaslüženja. O, kak smo na trn ji; kak se čuvamo, da tüdi mi ne bi pritrdili pchvalnomi guči; kak se trüdimo napelati pogučavanje na drüge stvari; kak žmetno se zatajüjemo, da ne gučimo proti, či se že moremo premagati, da ne začnemo pripovedavati faling i grehov tisti bližnikovl . . . j eli smo ne mi tisti, šteri tomi eli onomi ne privoščimo lepe reči, znabiti celo praznoga pogleda ne? Glej, idemo po cesti, po vulici, i oddaleč "nam Prihaja proti tisti znance, znanja. Mi. friško gledamo okoli, či ne bi mogli zasük-noti se v kakšo drügo vulico, da se srečali" ognemo. I či je to ne mogoče, se napravimo, kak da znanca ne vidimo i idemo mimo brez poklona . . , Prijateli! Eli smo to istinsko mi? I ka je tisto, ka je v naši srcaj ? Praviš: Sovraštvo je ne, Vej njemi nikaj slabega ne želem, Dobro, sovraštvo je ne; teda eli je ne sovražnost, tihi srd? Praviš. Je tek i tak proti meni gučala; od tistoga časa, da me je tam i tam razžalo, razžalila, ga nemrem, je nemrem videti. — To je ravno, moj dragi. Nemreš ga, nemreš jé . . . Zamero nosiš v srci, nevoló, mržnjő, sovražnost. Ah, i ti misliš, kak dober krščenik si! Ti misliš, da nikaj ne grešiš proti lübezni! Pravimo, prijateo, da ti v istini ne vala tista močna reč sv. Janoša. Vsakši, što sovraži svojega brata, je morilce . . . — ka pa ona drüga ravnotoga apoštola. Što svojega brata sovraži, je v tmici i žive v tmici, 1 ne ve, kam ide, ar-je tmica öslepila njegove oči? Istinsko, düh vsake sovražnost! je düh tmice i što se je približao njegovomi kralestvi, te blodi kak Slepec. Znabiti napravi brez broja stopinj, štere vodijo drüge vsikdar bliže k Bogi: hodi v cerkev, k molitvi, pred tabernakel; hodi k betežnikom, k zapüščenim, ubogim; včiní tű pa tam dobro delo; nego dokeč je v srci sovražnost, srd, ne pride k svetlobi. Den za dnevom, leto za letom, vsikdar hodi po tmici. Kam nazadnje pride? Znabiti misli, da ide proti večnoj svetlosti, ide pa iz tmice v tmico i nazadnje v zvünašnjo tmico, kde bo jok i škripale z zobmi .. . Občuvaj nas Bog; Prelübi! *) Predga dr. M. Opeke‘stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani. Glasi. Slovenska Krajina. V kakšem redi se bo vršila férma? Ešperešija D. Lendava: V soboto 3. maja 1924. v D. Lendavi i nedeljo 4. „ „ „ ponedeljek 5. „ „ v Dobrovniki tork 6. „ „ v Bogojini sredo 7. „ „ v Törnišči i četrtek 8. „ „ „ soboto 10. „ „ v Črensovcih nedeljo 11. „ „ v Beltincih i ponedeljek 12. „ „ „ Ešperešija M. Sobota. V tork 13. maja 1924. v M. Soboti sredo 14. „ „ v Martjancih četrtek 15. „ „ v Sv. Bedeniki soboto 17. „ „ pri Sv. Šebeštjani nedeljo 18. „ „ v Vel. Dolencih ponedeljek 19. „ „ v Markovcih tork 20. „ „ pri Nedeli sredo 21. „ „ pri Gradi četrtek 22. „ „ pri sv. Jürji petek 23. „ „ pri sv. Jeleni soboto 24. „ „ na Cankovi nedeljo 25. „ „ na Tišini Sv. Sebeščan. Na vüzemski pondelek so tü blagoslovleni trije novi zvonovje, štere je poslala tvrdka g. Anton Blazina iz Zagreba/ Zvonovje (iz bronza) so jako lepi i genlivoga glasa; žmetni so 755, 404 i 225 klgr. Slavnost se je začela z sv. mešov ob 9. vöri; po sv. meši je Šla procesija po zvone, šteri so na lepo okinčanom mesti čakali za lepi sprejem farnikov. Preč. g. plebanoš Prša Ivan so držali prelepi govor, kak Pozdrav novim zvonom. V govori so opominali vse farnike na obilen sad, šteroga so Vnogi trüdi prinesli, posebno so se spominali dobrih darovnikov, g. Gomboc Ivan i Rogan Matjaša, Kreft Petra i drügih iz Amerike. Nadale so pohvalno mislili na nevtrüdljivoga voditelapHorvat Ivana, ki je pretrpo vnogo, dokeč se je to plemenito delo v red spravilo. V govori so pozdrávlali tüdi botre gg. Gašpar Jožefa, Palatin Aleksandra i Kerec Franca, ki so ravno teliko žmeče pretrpeli i podpirali pri žmetnom deli celo faro. Po dokončanom govori se je začela procesija preiskati naprej z malimi dečki z križom i zastavami, za njimi moški i dekline v beloj obleki, za njimi bótri i pred. g. domači plebanoš Prša Ivan s preč. g. Alojzijom plebanošom od Nedele; preč. g. Varga kaplanom iz Gornje Lendave. Nadale pevski zbor pod vodstvom g. vučitela D. Berdena ino ciganska godba iz Zenkovec, ki so kak farniki pomagali slavnost olepšati z godbov brezplačno. Hvale" vreden g. nadučitel Berden so pevce i godbo navčili tak lepo, da je bilo gen-livo poslüšati i nej bilo človeka, ki se ne bi skuzio i z veselim srcom pozdravo prelepe delo. Z igranjem i pesmami je pripelala procesija zvone k cerkvi, gde so je pö blagoslovi g. Novak zid. podjetnik iz M. Sobote, potegnoli v türem. Med tem so preč. g. Varga kaplan iz Fabijola ali Cerkev v katakombah. II. Boj. Pri takšij prilikaj so pribežali krščeniki v voze k vjetnikom i so se njim priporočali v molitev pred božjim tronoin. Kda so je pa večer pelali z voze k napunjenomi stoli, so stali Poganje okoli nji i sö si ogledavali lica tisti, šteri bodo vütro stali nasproti divjim zverinam. Skrbna sv. Maticerkev je pa med tem pripravila düšam svoje decé bole sladko hrano. Dijakon so vsikdar stali Okoli obsojenčov, posebno Reparat, ki bi najraj šo ž njimi v -smrt, če njemi toga dejanja ne bi,kratila njegova dužnost. Kda so njim preskrbeli, zadostno hrano, se je podao Reparat k dühovnik! Dioniziji v Agneškino hišo i ga proso naj večer pošle po kom v vozo sv. Krüh, da se nahranijo Kristušovi vojaki pred bojom. Navadno so dijakon prenašali sv. Prečiščavanje iz glavne cerkve v drüge; mantrnikom i vmirajočim so je pa nosili tüdi menši cerkveni slüžabniki, ár je to bilo potrebno, posebno v krvavi dnevaj divjega preganjanja. Kak njemi je povedao (Torquat) Torkvat, si je Fulvij dobro zapomno vse dühovnike i dijakone i tüdi vnogim svojim špionom dobro popisao. Če bi se v tej dnevaj šteri pokazao, kda so Poganje bili puni sovraštva do krščenikov, bi je spoklali; ali duhovniki so bili v tom časi dobro spreoblečeni, da so je tem žmeče spcznalil • Dühovnik- je meo že pripravleno sv. Večerjo na oltari, kda se zgledne nazaj, da bi poiskao človeka, ki bi jo neso v vozo! Ali prle kak bi se šče što mogeo oglasiti, poklekne mladi Tar-cizij pred dühovnika, vtegne ročico, da bi pr. jeó sv. hoštije. Nedužno angleške lice njémi je žarelo od veselja. Dionizij se začtidi i prijazno izpregovori:-„Ti si ešče Premladi moj sin !“ Skuzice so polejala nedužno ličece i obra-zek njemi je postao rdeči, kda odgovori ponižno: „Sv. Oča, ravno moja mladost me bo čuvala; prosim ne odpovejte mi velike česti! Želno je stegüvao roke i tak milo proso, da njemi zaistino ne mogeo odpovedati toga sv. posla: povio njemi je sv. hoštijo v beli robec toga ešče zasükno v drügi ovitek i položo Najsvetejše dečkeci na roke. „Tarcizij pa ne pozabi, kak veliki kinč sam izročo tvojim slabim rokicam. Javni prostorov se ogibaj i vsikdar, imej pred očmi, da so svete reči ne za pse i džündži ne za svinje! Ali boš skrbno čuvao sv. Hostijo?“ „Rajši vmerjem, kak da bi je zdao,“ od-vrne i skrbno vtekne sv. reč pod svojo obleko. Z resnim i veselim obrazom se pašči proti vozi, ogible se vsej javni prostorov, vozki vulic i lüdi. Kda je stopao mimo hiše nekše bogate gospe, dovice, njoj se je nedopovedüyo dopao i ga je tak nagovorila: »Počakaj, počakaj, malo dete! Povej, kak ti je ime i kde se držijo tvoji stariši?" Tarcizij mi je ime i sam siroče brez starišov, doma pa nemam, zvün ednoga, od šteroga pa znan, ne čüješ rada.“ Hodi z menov v hišo, da si malo odpo- čineš, pa si bova ešče kaj več pogučala. O, da bi jaz mela takšega sinka, kak si ti 1“ „Zdaj ne máj ne, draga gospa. Izročili so mi sv dužnost i jako se morem paščiti, da jo izpimim.“ „Pa mi oblübi, da bár vütro prideš !“ „Že pridem, če bom živ/1 je .odgovoro pun veselja, da se njoj je vido, kak kakši poslanec- iz drügoga sveta. Dugo je glédala žena za njim, nato pa Šla, da bi vidila kam ide. Ne je prišla ešče daleč, kda začüje kričanje) postoji, poslüša, da se pomiri, nato pa stopa dale. Medtem je prišeo Tarcizij, zamišleni v svete reči bolerkak v bogástvo gospe, do trga, kde se je Špilak) k č dečkov, ki so ravno prišli iz šole. „Ravno eden šče fali za igro“ se oglasi eden med njimi. „Kde mo ga vendar dobili?“ „Glejte, gtejte, k* naltóč" se Oglasi drügi, „Tarcizij pride, kak Hugo Sta ga že ne vido. Včasi je bio dober prijateo prnhsej igraj.** Prime ga za roko i njemi pravi: nikam se ti pa tak müdi Tarcizij? Malo poštüj i se igraj z nami!“ „Nemam časa, v resnici nemam časa, ár imam nikši poseo!“ „Pa moraš!“ njemi odgovori eden najmočnejši! „Ka jaz ščem, to more biti. Zobston se braniš; le kar začni“ Tarcizij je pa milo prosi: „Lepo vas prosim, püstite mel' „Ka pa“ se oglasi eden. „Ka pa skriva! tű na prsaj ? Najbrž kakše pismo? O, to ne bo sprnelo, če ravno počakaš, kakše pol vöre — le sem je dáj, da ti je sran’m dotečas, ka se igramo.“ @ 3 NOVINE 4. maja 1924. I prí toj reči je segno" pod (telovo odevalo. »Toga pa nekoga pa ne“ odgovori Tarcizij i obrné oči proti nebi. jaz pa ščem znati i videti kakše skrivne reči nosiš;“ dečki se njemi protijo i ga sünjavajo se pa ta. Ljüdje so po cesti postajali i spitavali, ka je? Videli so dečkeca v sredi nesmileni mladencov; stao je s prikrižanimi rokami na prsaj med njimi i vido se.njim je nenavadne močen, ár zobston so se zalétávali v njega, da bi njemi strgali, ka jePskrivao pod odevalom. Sünjavali so gari.rivali se pa ta, bili po obrazi, ali nikaj so„ne-'"mogli opraviti z njim. Mérno je stao v sredi med njimi, za Boga je vse pretrpo, ali svojega džüna pa njim H ne dao.*' „Ka denok je, ka ima na prsaj?“ so se spitavali drügi drügoga, kda ravno Fulvij pride mimo. Stopo je bliže i naednok spoznao Tarcizija, ár ga je vido v katakombi pri posvečüvanji. „Ka denok ima“ pita ništerni Fulvija. „Krščanski somar je, ki nese skrivnost,“ pravi, da bi se norca delao; nato pa naglo odide. Fulvij se je ne šteo brigati za takše malenkosti, vendar je dobro znao, ka je včino s svojimi rečmi; med množino je zbüdo poželenje, da bi vidili te skrivnosti i je spoklačili v blato. Na eden glas so zakričali vsi: „Se daj, ki neseš!“ „Nikdar ne včinim toga, dokeč sam živ,“ odvrne Tarcizij. Trda pesnica nikšega kovača ga vdari po glavi, da bi skoro vküpspadno. Krv ga začne polevati. Vsi se pršejo v njega; vdarec za vdarcom leti; na ednok so ga vsega skukli, tak da je bil ves v krvi. Moč njemi peša, — ali roki sta ešče vedno trdno pribitivi na prsa. Ravno njemi je šteo ništerni strgati Svestvo, kda začne nikša močna roka ‘te razbojnike metati na vse strani, kak snopje. Edni so leteli na to stran, drügi na ond stran od mogočne roke nekšega oficera. Kda si je tak napravo pot dö dečkeca, se vrže oficer na kolena i vzame dečkeca, kak srbna mati v naroče. Po tihoma ga pita: »Ali si hüdo ranjeni, Tarcizij?" Dečak Počasi odpre oči, s smehom pogleda vojaka i slabim glasom odgovori: „0, Kvadrat ne skrbi za mene, liki za sv. Obhajilo, štero nosim." Vojak je z vsem spoštovanjom neseo težko breme; ve je na rokaj ne neseo samo telo mladoga mantrnika, nego z njim vred je neseo tüdi krala vsej kralov i Gospoda vsej mantrnikov. Dečkec je naslono glavico na vojakovo ramo, rokice so pa ešče naprej bile sklenjene na prsaj i čuvala sv. Hostijo. Nikša gospa ga sréča, se začüdi i ga Stavi. ,,Ali je ne mogoče" zakriči /ali je to tisti lepi, mladi Tarcizij, šteroga sam vidila pred par minutami? Što je íi bio tak neusmiteni?" .Gospa, poglejte vmorili so ga, ar je krščeniki" Gospa pogledtije dečkeca; enkrat se šče odprejo njegove oči — njegove lampe se šče ednok nasmejeju, i — nato pa izdehne svojo nedužno düšico. Iz toga pogleda je zasijalo svetlost sv. vöre; gospa je odišla i postala krščenica. • Dale. Gor. Lendave držali prelepi govor, v šterom so se zahvalili vsem, ki so se trüdili olepšati slavnost. Popisati je zahvalo tüdi g. Horvat Jožefi i Leopoldi, od Sv. Sebeščana i ništernim dekli-nam iz cele fare, ki so z tak lepimi rožami krasno okinčale zvone i cerkev i k tomi i g. Olaj Karoli trgovci od Sebeščana, ki so vnogo darüvali za kinčanje. Markišavci. Kmečka zveza napredüje ino vso pošteno delavno ljüdstvo v svoje vrste sprejema. Lepoga dneva na večer smo se zbrali pri gos. župani. Prišo je tajnik naše stranke Horvat i Orisao v lepom govori delo ino borbo naših poslancov, štero smo vsi z veseljom naznanje vzeli. Posebno tisto strašno borbo proti kuluki štero (naša?) „Mörska Krajina" vse naopak zapiše. Sam g. Jonaš Šandor (glavni korteš ,,M. Krajine") je pred vsemi navzočim! obžalüvali g. Kühara, šteri se je eden den pred volitvami odao. Naglašüvao je vküp držanje kmečkoga delavnoga lüdstva. Ustanovili smo si tüdi odbor K. Z. Predsednik: Perša Števan, podpredsednik: Franko Johan, tajnik: Kelner Kalman, blagajnik: Kumin Franc, odborniki: Balažič Janoš, Drvarič Jožef, Vlaj Ivan i Franko Mikloš. Odranci. Naša občina je poznana po svojoj poštenosti i delavnosti. 1 kak takša tüdi v drügom ne izostane. Pred nekaj tjedni je mela spravišče naša K. Z. Prišlo je pristašov K. Ž. okolik 200 tak, da je hramba nabito puna bila. Od političnoga položaja je poročao tajnik Horvat. Lüdstvo je-strašno ogorčeno bilo nad izdajstvom i odskočenjem Slovenskih i Horvatski demokratov k Pašiči. Ali pomirilo se je, kda je čülo ka tej demokratje slišijo k proti verskoj kapitalističnoi protikmečkoj drüžbi, štero vodi v Ljubljani Žerjav, ,v Soboti pa Škerlak i Koder. Smo tüdi zvolili novi odbor, ki stoji iz Sledečih. Predsednik Antolin Jožef, podpredsednik: Marič Ivan, tajnik: Jerebic Jurij, blagajnik: Hozjan Mehkoj odborniki: Smodiš Matjaš, Horvat Ignac, Zakojč Matjaš, Horvat Martin, Jerebic Šandor i Horvat Andraš. , Pozdrav pošiljajo svojim starišom, bratom, sestram, prijatelom i deklam, slovenski vojaki, ki slüžijo pri 2. Bateriji. 4 Britskom Haubičkom divizijoni z Artelerijskom puki v Nevesinji, Hercegovina. Alojz Gaber, Srdica, Karol Ficko iz Krajne. Bodonci. Na belo nedelo se je s procesijov sprevajao naš zvon nazaj od farne cerkve Sv. Sebeščana, kama je bio pripelani i bo nastopo po dugih letaj nazaj v slüžbo na svojem starom mesti, štero je duga leta opravlao v Šebeščanskoj cerkvi. Bodonski r. kat. verniki z veselim srcom čakajo to srečno vüro, gda pa dobijo svoj zvon, šteroga so njihovi očaki dali pred 80 letami k Sebeščani. Sv. Šebeštjan. Zavüpni sestanek S. L. S. se je pri nas vršo dne 21. aprila. Predavali so g. Šiftar Geza nar. poslanec od pol. položaja. Sestanek je bio obilno obiskan od vrlih Šebeštjanskih farnikov. Na konci sestanka je govoro tajnik Horvat od stanovitnosti pri krščanskoj stranki. Tisti deo govora g. Šiftara je dobio najvekše dopadenje, šteri je posvedočo, ka jedino naša stranka stoji na krščanskom fundamenti. Darüvali ali nabrali na Martinišče v dinarah: Na gostüvanji Žižek Martina i Rengeo Marije v Bratonci, nabrao Jožef Fürst 31*50, Ritlop Martin Črensovci, glavni nabirač 358'50, Franc Škoberne Črensovci 10, Cigan Jožef glavni nabirač Sr. Bistrica 75, Bedrnjak Janoš glavni nabirač Dol. Bistrica 95-25, Kotrige Marijine 7. Rad. Odranci 54, Forjan Štefan Melinci 194 25, Šömen Martin M Polana 5, Horvat Janoš glavni nabirač Trnje 180.25 Matija Farjan Ljubljana 70, Franc Puhan Ljubljana 10. Horvat S. Ignac glav. nabirač Gor. Bistrice 170 50 Din. Na Martinišče. Župnijski urad Martjanci 100, Gjörek Janoš odbornik v Martjancih IGO, Gumilar Matija iz D. Petanec pa Ciglar Ivan iz M. Petrovec sta nabrala na gostüvanji pri Ber-deni-Nemec v Filovcih 30,75, pri Šömen-Doman-kiš, Strehovcih 25, pri Pücko-KIar na Ivanjcih 56.25, prj Horvat-Maučec v Gančanih 50, pri Mančec Štefani 55, pri Benkovič Štefani v Bogojini 38, pri Titan Jožefi v Krogi 35. Dali so: Dokležovske šköp. drüštvo 60. Ošlaj Klara iz Filovec 10, gdč. Gregorač, vučitelica v Bogojini 10, Gasilno drüštvo na Ivancih 31.50, Bobovec Martin nabrao v Lipovcih 242, plebanoš Vadovič iz Beltinec so dali 150 kg. zrnja. Bog plati jezerokrat. O le naprej! M. Sobota. Deca meščanske šole priredi, dne 3 maja 1924. ob 8 h. zvečer ino v nedeljo doe 4. maja bo 3 h. popoldne, lepo pravljeno igro v treh dej. ,,V kraljestvu palčkov.* 0>ebe so sledeče: Kralj palčkov, 1. kraljev tanačnik 1. isto, Norček vratar 1. Stražnik 2. isto. Anica 1. Vila 14. palčkov ino 7 vil. Pri drügoj prizor ritvi ima Šolska mladina znižano vstopnino 3 D. za osebo, drügi pa plačajo navadne cene. K obilnoj udeležbi vabijo prireditelje. Sramotenje dühovništva. Pred nešternimi dnevami sem se podao ha potüvanje v svojo rojstno domovino, da obiščem svoje stariše. Kda sem prišeo v M. Soboto na železniško postajo, sem meo še telko časa, da sem stopo tüdi v Prekmursko tiskarno i sem si küpo časopisa »Slovenca*, ino naš krščanski list .Novine" i ar sem meo čas za Odpotüvanje - z vlakom, sem stopo tam v gostilno poleg železn. postaje na obed. Naprej si vzemem moje küplene liste i čtem. To se pa tistomi gostilničari zdelo Sumlivo, pa se je obrno proti drügim gostom i izgovarjao s tem, da vsi časopisi, (tüdi krščanski) lažejo. S tem je prišeo do tcga, da je hapo z kunbov napadati dühovništvo, ka so oni krivi svetovne vojne i kak so na fronta} prisiljavali vojaštvo naj, branijo domovino i naj prelevajo krv. Zvün toga je gučao naj Šolska deca idö vö z šole, kda pride g. katahet v šolo, zato ka le ne potrebno krščznskoga .navuka deco včiti. Jas sam si zapomno, da v tisto gostilno več ne bom šo na obed. (Te bedak je gotovo ne bio na fronti. Da če bi bio, bi znao, da so nej dühovnik! komandirali tam, nego častniki 1 podčastniki. Daj Bog pač norcom pamet. To krčmo si pa dobro bo zapomniti. Vr.) Popotnik z Prekmurja. Velika toča je pobila 26. aprila Dobrovnik i gornji del Slov. Krajine, predvsem.Andrejec. Drügi den je z dežom Šla črčavka v Črensovcih, velika toča v Skakovcih, na Krajini i drüg h del h Ravenskoga. G. Kolbl Štefani invalidi v Dokležovji. Na Vaš članek v 14. Štev. Novin Vam odgovarjam: Objavo sam v Novinaj, ka se naj zglasijo invalidi pri borzi dela v M. Soboti do 10 febr. t 1. ali Žao jaz sam več ne mogo pomagati, ar sam nej bio uradnik več, nego privatnik kak vsi Vi drügi i sem sam rad, če sam paler. Vzrok toga je bio, da sam to objavo kak uradnik borze dela i če bi to bio dale, bi tüdi dobilo 6 invalidov palerstvo, vsi drügi bi pa mogli ostati brez toga, včino sam pa to kak uradnik zato, ár so se ništerni invalidi pritoži-vali, ka so nej dobili mesta; krivi so bili sami, zakaj so se nej prlé zglasili (t. j. lansko leto), to je včino samo eden, nevem več Imena, iz Mrtvarjevee, ki je pa prekesno prišo, ár je delo bilo oddano že drügim, na srečo tüdi 4 ali 5 invalidom, ki majo tisto pravico v državi kak vsi drügi, šteo sam jim pomagati, a ne sam njim mogo. Sam sam bio prisiljen iti si iskat krűha na Belje, tű se dosta mučiti, dokeč sam dobo palerstvo. Ne zamerite, kriv nesam — Kerec Franc paler, v Prosečkoj vesi. Orel v Žižkih. Žižki so od časa oslobodjenja jako napredüvali v vsakšem pogledi. Tü se je ustanovo prvi Orlovski odsek, šteri pa je malo časa živo. Ali letos so se naši dečki i moški pa'oživili! Prebüdo se je Orlovski odsek i se razvija jako lepo naprej. Vseh članov ma okoli 60, pa naraščaja telko. Majo že skoro popolne kroje. Majo redno telovadbo i fantovske večere, šteri so jako lepo obiskani. Pri bla-goslavljani zvonov v Črensovcih so prvikrat nastopili v krajih. Oni so bili najlepši v procesiji, posebno so se pa vsakšemi dopadnoli naši vrli* mladi dečkeci Odiči. Le tak naprej, bratje 1 Bog Vas živil Država. Trojčeti je rodila Veronika, žena Marka Šandviča iz Betine v Dalmaciji. Slovenska krščanska drüštva letos obhajajo 30 letnico svojega obstanka. O keliko dobra so doprinesla i slaboga preprečila v teh letah! Orel, kršč. socialna zveza, zadruge itd. Keliko so pripomogle slovenskomi ljüdstvi. Rodila so se pa ta drüštva po želi rimskoga pape XIII. Leona i vpelali so je dühovniki po začetniki, dr. Ivani Kreki tüdi dühovniki. Svet. Velika železniška nesreča se je pripetila na šentgothardskoj železnici v Italiji. Mrtvih je 30, težko ranjenih pa 50. V pameti se je zmešala žena pokojnoga austrovogrskoga prestolonaslednika Rudolfa, Štefanija. Domača politika. Nova vlada, gda to pišemo, ešče ne je sestavljena. Voditele strank ednoga za drügim zove králj k sebi, se ž njimi posvetne (tanačiva) i po srbskih vüzemskih svetkah, — te tjeden najmre-zna biti že pride odločitev. Telko je stalno, da se Pašič-Pribičevičövo zdrüženje maja, sam Pašič je že proti Pribičevič! i ka vsi demokratje, ki ne nosijo dr. Žerjavnoga pečata na düši, tüdi v Sloveniji že obračajo hrbet vero-sovražnim demokratom i se podajajo v tábor . Davidovičov. Se zna, da naši sobočki demokratje nej so med temi, tej so preveč zapečačeni. Obisk v Parizi. Dr. M. Ninčič je odpotüvao v Pariz, kama bodeta Potüvala tüdi králj i kralica. Vse to pa zato, da se sklene z Francozi neka zveza proti Rusiji na hasek Romunije, ka ta ne bi zgübila Besarabije, štero Rusi nazaj želejo dobiti. Celo to politiko vodi romunska stara kraljice Naša stranka je proti toj politiki. Zakaj bi mi za Romunijo dali bar samo kapljice krvi!? Poviškov si je dao splačati Pašič 50, Pribičevič i drügi ministri pa vsaki 40 jezero dinarov. Tak piše „Pravda“ v Beogradi. — Gladni uradniki so pa dobili po domače povedano figo. Svetovna politika. Grčko republiko je priznala ltalija i Belgija. Amerika. Vilsonova demokratska stranka kandidira za amerikanskoga predsednika katoličanca Alfreda Smitha. Proti tomi se jako burkajo proteštanski fašisti iz drüštva Ku-Kluks-Klan, ki so že več kat. cerkvi oškodüvali. Nemčija, Tü kandidira više treseti strank. 4 NOVINE 4. maja 1924. Slovesnost črensovske fare pri blagoslavljanji zvonov. Priprave. Tisti tjeden po vüzmi je črensovska fara bila spodobna k hišam, štere se pripravljajo na veliko gostüvanje. V celoj fari vse je bilo na petah od ranoga jütro do kesnoga večera, da se kem lepše v red postavi ne samo cerkev i njena okolica, nego tak rekoč vsi farniki prenovijo za veliko slavnost, štera de se vršila 27. aprila, na belo nedelo. Švelje, sabolje so trüdno kimali cele noči pri šivanji. Ja stotinam Orlov, Orličov, ognjegascov i drügih farnikov pripraviti, komi hlače, komi bluz, komi robačo ali kapo, ne je bilo malo delo. A zvršilo se je do nedele vse lepo. Pesmarji, pesmarice so nevtrüdno požirali note i se včili nove pesmi, predvsem ono krasno četveroglasno: „Pozdravljeni novi zvonovi, štero nam je poslao naš vrli domačin brat Herman Edšid iz Celja, ki je nigda sam bio imeniten pesmar i goslar v prelepoj Ravenskoj vu fari Tišinskoj, a dober Jezuš ga je pozvao k sebi, naj samo njemi na čast igra, speva v lepoj cerkvi sv Jožefa kak redovnik misijonar. — (Da bi nam igrao tüdi kak redovnik v Slov. Krajini kem prle. Vr.) Pravim večer za večerom so se trüdili z našimi vrlimi pesmari i pesmaricami pri vaji pesmi — z ognjegasci iz cele fare pa pri vaji telovadbe i reditelstva g. Lütar Jožef, črensovski nadvučiteo. V Žižkih pa je odmevala od zeleničih se ložičov i pasik orlovska himna. Pod vodstvom samoga župana, po vsoj fari i okolici poštüvanoga moža, Štefana Horvata, predsednika orlovskoga odseka so se vadili i pripravljali na slavnost Orli i orlovski naraščaj: Orliči. Dečki i možje, i odkrito povemo z najvekšov pohvalov, ne samo siromaškejši, nego še bogati kmetovje so prišli v cerkev, jo pomagali zprašiti, zčistiti i okinčati z lepimi venci, štere so splele dekle pod lipami sedeč okoli cerkve tak gosto i delajoč tak pridno, kak obletijo včelice na lipo, gda so te pune s cvetjom, s šteroga diši i se cedi sladki med. — Pa kak cerkev, tak se je oplela tüdi Bistrica od pridnih Bistričancov od kapelice notri do črensovske meje, tü pa se je pali začelo novo opletanje, novo kinčenje predvsem od križa pri marofi notri do cerkve. Ta pot si je oblekla svetešnjo oblačilo i si je nadevala cmere (korine) bogato na prsi, kak da bi bila svat na imenitnom gostüvanji. Pa bila je. Črensovska fara je slüžila veliko gostüvanje trem svojim sinovom, ki so se zdali z hižov božov, z farnov cerkevjov, slüžila je velko gostüvanje trem svojim sinovom, štere je v boj poslala, zaman čakala duga leta nazaj pa te den se je včakala, da so se povrnoli pomlajeni, dorašeni nazaj. Trem svojim novim zvonom je slüžila gostüvanje, na štero je povabila i Raduhovo bando iz Odranec, Beltinec pa k domačim drüžbanom ognjegascom še brate iz Odranec i Melinec. I da se dostaja, ka je mladoženec tüdi lepo oblečen, ne pa samo sneha, zato so goreči plebanoš vlč. g. Čačič Jožef, ki so nad vsov tov skrbjov glavno i očinsko skrb nosili, poskrbeli mladožencom tüdi starešine, to je kume ki so mladožence — zvone i njihova kola lepo okusno dali okinčati. Tej so bili velikomi zvoni: Horvat S. Jožef iz Trnja i Horvat S. Ignac iz G. Bistrice; — srednjemi Kolenko Ivan iz Črensovec, malomi pa Bedrnjak Ivan iz Trnja. I tej kumovje so obsipali svoje mladožence z telikimi venci i rožami, da od njih smo jih niti viditi ne mogli i ne mogli vgoniti, ka vozi te zvoné jeli kola ali kaj drügo, ar se je obračalo za konji nekaj samo z venci i rožami, mesto ruda smo pa tüdi samo vence vidili. — Črensovski priljübljeni župan, ml, Ros Matjaš, ki je v cerkvi lepšao Gospodovo večno prebivališče, tabernakl, je zvüna nje vred devao osemdeset kotrig broječo jahačko četo, z šterov je drügi den vodo prekrasno procesijo do cerkve. Vse je bilo na petah celi tjeden, predvsem pa 26. v soboto, vsaka roka je delala, vsaka noga se trüdila po celoj fari pa ešče zvün nje. Drobne ptičice so nam k deli žvrgolele, rožice edna za drügov glavice odpirale i se ponüjale: tüdi mene vtrgnite i me vpleste vu venček za slavnost Gospodovo; — dugonogati štrki z poštne strehe pa venomer klepetali, ka de zütra nekše veliko krščenje. I neso se vkanili. Celo troje dece smo krstili, troje velike dece — tri velike zvoné. Samo urednikov pav se je vkano, šteri je noč i den neko nevarnost naznanjao, nevarnost, ka urednik za slavnost ne stanejo z betežne postele i ka de slabo vreme. Vkano se je, ar g. urednik čeravno so ne mogli pri slavnosti predgati še, kak so jih g. plebanoš oprosili, mogli so se li že z postele stepsti, se udeležiti procesije i meti mali navuk za odvečara, — vremen je pa bilo do poldneva tüdi jako lepo, samo popoldnevi je začela neba potoke skuz prelevati od veselja, ka je ta lepo slavnost vidila. — Gda je v soboto proti večeri bilo vse vredi v cerkvi i zvüna nje, gda je se dovršavalo kinčenje od bistričke kapele od črensovske farne cerkve, štera je najvekša v celoj Slovenskoj Krajini,— je začelo grmeti ne na nebi, nego na zemlji. Plej Jožkova četa je takšo grmlenco napravila pri črensovskom pokopališči i edna drüga na Bistrici z možari, — ka se je sunce taki skrilo od straha za goro, male svetle zvezdice pa so pribežale na jasno nebo i radovedno zvedavale z svojim pogledom na črensovsko faro, ka se bo koli v njej zdaj godilo. A ne smo njim dugo ovadili. Nego z strelbov smo povekšavali v noči pred polnočjov i kak se je svitalo i ponoči, naj samo ostanejo na nebi, nam ne zbežijo i ne dajo mesta oblakom. I gda smo že vidili, ka so nam verne ostale mile zvezdice, smo danici povedali, ta pa svojim sestricam, ka mo obhajali veliko slavnost blagoslavljanja zvonov. Na to njoj je od radosti počo prijeten smeh: den 27. aprila. (Dale.) Resolucije V. katoličanskoga shoda. Katoličanski shod pripoznavle dozdaj izvršeno delo, s šterim se je slovensko zadrüžništvo razvilo kakti najmočnejše v državi v istinsko podporo siromaškejšega ljüdstva. Posebno pa pripoznavle dozdajšnje hasnovito delo razširjava i izobrazbe zadrüšništva, štero je Zadrüžna .zveza kakti marca krščanskoga zadrüžništva zvršavala na vse strani z štampcm i z rečjov. 1. Katoličanski shod naglaša potrebčino, da se ljüdstvo pali poprime zádrug i se v toj vzgaja k verstveno! vküpnosti, posebno pa sé naj dühovništvo i tüdi drügi šolani ljüdje poprimejo dela za zadrüžno vzgojo i izobrazbe 2. Naj se po mogočnosti v vsakoj f iti nastavi hranilnica (šparkasa) i posojilnica raj-fajznovoga sistema (kak je pri nes v Črensovci) za pbmoč i napredek kmetištva, i za vzgojo k šparavnosti. 3. Nastavlajo naj se blagcvne zadruge, s pomočjov šteri si ljüdstvo lehko brez trgovcov (ki majo včasi krivične dobičke) nabavi (pri-itela) vse potrebčine i spravi v peneze svoje poljske podelkeali izdelke. 4. Med pridelavnimi zadrugami meštrov naj se pomaga nastávlenje posebno takši zádrug, štere skrbijo za zdržavanje, napredek i razvoj domače meštrije (lončarstvo, tkarci, Šoštarje itd. VL Od drüžine i ženskoga pitanja. I. Katoličanski shod spozna z obžalüvan-jom, da so drüžine istinsko v nevarnosti tak z verstvenoga stališča kak tüdi v njihovom nravncm fundamenti. Ar je drüžina življenska i naravna (naturna) prvina (začetek), fundament i, korenito vsoj drüžbi j ar propadanje drüžine pomeni-propadanje vse drüžbe, zato: 1. pozavla poslance, naj s sklenjavanjom dobri zakonov skušajo vrediti takše verstvene razmere, kakše so potrebne za. naštavitev i zadovolen razvoj drüžine; delajo naj na to, da se s sklenjavanjom zakonov prav posebno varje drüžine i da vse odpravi, ka nasprotüje živlenskim i vzgojeni namenom drüžine; (verstvo zakona po krščanskom mišlenji, verstvo dece, rojene ifče nerojene, pobijanja grešnoga življenja itd); 2. čaka od autonomni (občinski i vsej, štere ljüdstvo samo zabere) i drügi javni ob’astev i zestopstev pa od verstveni i strokovni '(poljedelski, delavski, rokedelski itd.) drüštev, da pomagajo pri deli. za dobro biti drüžin (z drüžinskimi stanovanji, z preskrb-ljenjom življenski potrebčin); 3. harača vsem drüštvam; posebno prosvetno (za povčenje ljüdstva), da napelajo vse svoje delo na hasek drüžinskomi življenji i dopunjavlejo cerkveno prizadevanje z odgojöv i povčenjom odraščena mladine po znanstveni navukaj prave skrbi za Zdravo i krepko pokolenje, štero odgovarja želam verski navukov i zapovedam; 4. tanačiva šolanim ljüdem da pri študi-ranji drüžabni razmer gledajo posebno na Sestavo najbole naravne (naturni) i začetne drüžbe štera je drüžine i iz toga stališča nej zajimlejö vodila pri vrejüvanji drügi drüžabni razmer. II. Katoličanski shod ravnotak z-žalostjov spoznava, da je, zavolo nezdravi razmer v človečoj drüžbi, dober deo žensek odtegnjeni od svojega pravoga i naravnoga (nafurnoga) pozvanja i so prisiljene v vse fele pridobitna (meš-terske) pozvanja, ka je na velki kvár ženstvi pa človečanstvi poprek, zato: 1. pozdrávla vsakše prizadevanje, štero naj včini mogoče Ženskam, da se povrnejo k svojemi naravnomi, ali konči k prispodobnim pozvanjom; 2 terja za Ženstvo, štero Opravla moš-k m pozvanjom ednako vredna dela, iste verst- vene i drüžabne pravice (ženska volilna pravica, op. Vr.), kak je majo moški; 3. poprek pa terja za Ženstvo popuno ednakopravnost i posebno varstvo z zakoni, štero potrebüje po svojoj naravi. Gospodarstvo. 1. Zrnje. V Novom Sadi: 100 kg. pšenice 330 Din., „ žita 310 „ „ ovsa 245 „ „ kukorice 250 „ 2. Meso. govedina teletina svinjina v Zagrebi 1 kg. 24—27 D. 25—29 D. 28—32 D. v Ljubljani „ 21—23 D. 27—29 D. 27—30 D. 3. Krma. Sena m. 50—100 D., slame m. 50.— D. Zagrebečka borza dne 2. maja 1924. Amerikanski dolar 1 dolar K 312.— Austrijska krona 100 K K —.44 Čeho-Slov. krona 1 K K 9 20 20 kronski zlat K 1120.— Francoski franc 1 frank K 20.— Madjar. K 100 (nova em.) K —.30 Švic. fran. 1 fr. K 56.— Talijanske lire 1 lira K 14 — Zürich: Dinar 100 Din. Šv. frcs 7 095 Mali Oglasi Razglas. Ministerstvo trgovine i industrije je dovolilo občini trg Veržej obdržavati tri letne živinske i kramarske sejme i sicer se vršijo: 1. na den 6. maja 2 na den 29. septembra (Mihalje sejem) 3. na dan 30. novembra (Andrašev sejem) vsako leto. Po dolgih letih se bodo od sedaj naprej živinski i kramarski sejmi zopet redno zvršili, kakor svoječasno sicer se vrši prvi živinski i kramarski sejem 9. maja 1924. Živinski sejem bode na občinskih tratah, kramarski sejem pa na glavnom trgi v Vržeju. Živinski sejem je za govedo, konje, svinje, drobnice, na kramarski sejem pa se lehko pripelje blago vsake vrste, polski pridelki, perutnina, lončarska roba itd. Vsi interesenti naj obiščejo prvi sejem dne 6. maja. Županstvo trga Veržej. Halo! Halo! Pri Weissenstern trgovci v D. Lendavi se dobijo biciklini novi i ponücani Puch i Dürkop, Germania za ženske tüdi. Mašini za štepati Ringschif i Singer. Gumiji i deli za bicikline po najnižišoj dnevnoj ceni. Što ne verje, naj posküši, da jako dosta penez prihrani, če küpi: cement, vapno, deske, late, tesan les, traverze, pleh, cveke, cementne rore, vse priprave za stüdence itd. pri V. BRATINA, KRIŽEVCI pri Ljutomeri. (Lotmerki.) SLOVENSKA BANKA podružnica Dolnja Lendava plača najbolje dolarje in zlate peneze. Podpirajte Novine! Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.