ZKD-Občinska knjižnica Sevnica Trg svobode 10 številka 43 Leto 2 Cena 190 SIT 12. december 2001 Naslednja številka bo izšla sadecembra 2001. Brežičane obiskal ameriški veleposlanik Brežice - Konec prejšnjega tedna je Brežice skupaj s soprogo Angeleno in sodelavci obiskal ameriški veleposlanik v Sloveniji Johnny Young. Župan Vladislav Deržič z ekipo ter predstavniki Združenja slovenskih častnikov Brežice so gostom predstavili brežiško občino, obiska pa se je udeležil tudi Američan, ki že dve leti živi v okolici Brežic, John Boyd, ki je veleposlanika označil kot odprtega in preprostega človeka. Johnny Young je to delo opravljal tudi v Bahrainu, Togu in Sierri Leoneju. Za veleposlanika v Sloveniji gaje predsednik George Bush imenoval letos junija, senat Pa ga je podprl dva meseca kasneje. Ameriški veleposlanik Johnny Young (v sredini) z gostitelji Uradno so ga Brežičani sprejeli v Posavskem muzeju Brežice, skupaj pa so si ogledali še Terme Čatež in vinorodno področje Bi-željskega, kjer sije med drugim ogledal tudi repnice. L.P. V v Vesel BOŽIC in iskrene čestitke ob ' DNEVU SAMOSTOJNOSTI! Uredništvo Radia Brežice, Radia 6evnica Ppl • &avaGlasa <4/ Trgovine je vse manj! Posavje - Trgovina, ki je stoletja usmerjala dejavnost v Posavju, umira. Minevajo njeni zlati časi po slovenski osamosvojitvi s hitro postavljenimi veliki nakupovalnimi središči in trumami kupcev. Velika trgovska središča so takrat vzniknila čez noč; na obrobjih posavskih mest in ob meji, v Slovenski vasi in Jesenicah na Dolenjskem. Zdaj kupna moč pada in ni več množic hrvaških kupcev, saj tudi pri njih na obrobju Zagreba rastejo nakupovalni centri. Zlasti v Brežicah, kot trgovskem središču, to dejstvo postaja kruta realnost. Osrednja ulica v Brežicah postaja - ulica duhov. Kaj in kje se mora premakniti, da bi mestno središče ponovno zaživelo. Podobno je tudi v Intermarketu Brežice, kjer je uprava optimistična in napoveduje skorajšnjo zapolnitev praznih poslovnih prostorov. Najemniki pa imajo svojo zgodbo, in čeprav se bojijo govoriti, jo počasi že razkrivamo. ...na strani 3 . Na Cesti prvih borcev ni ne domačinov in ne obiskovalcev, pa tudi “vsebin” zanje ne. Novi Unesco šoli iz Posavja Ljubljana, Posavje - ASP-net slovenska mreža Unesco šol je 10. decembra ob dnevu človekovih pravic pripravila tradicionalno srečanje. V novem kino centru v Ljubljani so se srečanja udeležili tudi edini posavski predstavniki, OS Maks Pleteršnik Pišece. Učenka šole iz Pišec je članica skupine “mavrični ljudje”, ki deluje na nacionalni ravni za širjenje kulture miru ob razglašenem desetletju kulture miru. Pišečani so predstavili poletni mednarodni tabor prostovoljcev Pišece 2001, ki so ga izvedli z udeleženci iz Pirana, Rogaške Slatine, Novega mesta in Brežic. Prav tako so predstavili še odmevni projekt Mladi mladim upanje Vukovar 2001, ko so gostili mlade s tega področja, ki še vedno močno čutijo posledice vojne. Ob tej priložnost so v mrežo Unesco šol Slovenije sprejeli nove članice; med njimi tudi Gimnazijo Brežice in OŠ XIV. divizije Senovo. S.V. VELIKA NAGRADNA IGRA Radio Brežice, Radio Sevnica in časopis SavaGlas nagrajujejo stare in nove naročnike časopisa SavaGlas. Naročite st* do 25. decembra iti sodelovali boste v veliki nagradni igri! BOGATE NAGRADE 2 X TELEVIZOR ZNAMKE BEKO N *" x ’Wm<9Jier GlAsmAbcr D »TUteKD*... -HITRA IN KVALITETNA IZDELAVA D1GPTRUSKIH OČAL, TUD! NA RECEPT OKULISTA. -ZELO UGODNE CENE D10PTRIJSK1H OKVIRJEV, VELIKA IZBIRA IN STROKOVNO SVETOVANJE. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! tel,: 07 499 3! 31 K' , x baročna mizica 1 X KOI.O; 2 X N AJEM VOUKA RENaELT !A 6 DNI4, TPV AVTO BREŽICE 1 X TISKALNIK EPSON4. PODJETJE MM) ŠHLER KR. KRŠKO 1 X ZLAT PRSTAN; 2 X KOSILO Z V DVE OSEBI4, RESTAVRACIJA ŠTEFAN1Č m X RISANKE; VIDEO KASETE WaLT DISNEV NACnAnF TRGOVIN PC TA-BU KRŠKO O STILLES 0? « M M Poslovni Center » fjNlMTO S PAR VARTEKS d.d. KrSk9 ^at;a jenu/ M “ ■ • *t-aM /g _ V« VtVA* adessa. M OBItTKVi Corning d) cm e p$int ** » tv Javno žrebanje bo 27. decembra od 16. ure dalje v PC TA-BU Krško. Zabaval nas Im ANSAMBEL SLOVENSKI ZVOKI. .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 A POD LUPO Sava Glas, 12.12.2001 V Krškem in Sevnici že proračunska osnutka za 2002 Posavje - V Sevnici naj bi se že v decembru svetniki spoprijeli s prvo obravnavo predloga proračuna za prihodnje leto. Podobno so osnutek že sprejeli v Krškem, januarja imajo napovedano prvo obravnavo. V Brežicah pa se je zapletlo že pri sprejemanju Odloka o spre membah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Brežice za leto 2001. Občina Sevnica z najrevnejšim proračunom v Posavju predvideva, da se bo v letu 2002 na prihodkovni strani nabralo milijardo 900 milijonov SIT. Svetniki so imeli pri sprejemanju osnutka nekaj pripomb, ki bodo upoštevane pri oblikovanju predloga za prvo obravnavo na seji 19.decembra. Znesek primerne porabe na prebivalca, ki ga je za leto 2002 določilo Ministrstvo za finance, je 79.340 SIT in je za slabih 6.000 SIT višji od primerne porabe za letošnje proračunsko leto. Za proračun občine Sevnica pomeni, da bo od milijarde 970 milijonov SIT planiranih prihodkov milijardo 570 milijonov predstavljala primerna poraba. Ce odštejemo še letos sprejete predobremenitve proračuna 2002, bo za investicije v prihodnjem letu ostalo slabih 300 milijonov SIT, ki bodo namenjeni družbenim dejavnostim; dozidavi šole Blanca, gradnji športnega doma v Sevnici ter obnovi kuhinje v vrtcu. Seveda pa se bodo s finančno podporo proračuna nadaljevali tudi projekti vodooskrbe v občini in se bo odpravila kakšna nevarna prometna črna točka. Krajevne skupnosti bodo prihodnje leto dobile realno manj denaija iz proračuna, kot so ga letos. Kljub temu so predsedniki na usklajevalnem sestanku osnutek proračuna podprli. Občina Sevnica nima premoženja, s katerim bi tržila in dopolnjevala proračunske prihodke, na račun pobranih davkov pa je nerealno pričakovati večje prihodke od načrtovanih, saj so pravzaprav že ti optimistično prikazani. Višja investicijska sredstva bo imela občina Sevnica le, ko in če bo zaživela renta od savskih elektrarn in če bi se kdaj v Posavju dogovorili, da se renta iz nuklearke podeli med vse tri občine, so ocenili svetniki. Osnutek tudi v Krškem Skupni prihodki proračuna so v krškem osnutku ocenjeni na dobre štiri milijarde SIT, skupni odhodki pa v višini dobrih petih milijard. Predvideni proračunski primanjkljaj znaša dobrih 857 milijonov, pokrili pa naj bi ga s stanjem sredstev na računu v višini 343 milijonov in pa z dodatno zadolžitvijo proračuna v višini 550 milijonov SIT. V okviru tekoče proračunske porabe je naj večji delež predviden za družbene dejavnosti, kar dobrih 50 odstotkov. V primerjavi s prejšnjimi leti je delež investicij v proračunu bistveno višji. Na to porast so, kot je poudaril župan Franc Bogovič, vplivali številni dejavniki. Prvi je prenos obveznosti iz leta 2001, finančno pokritje tega dela povečanja pa je predvideno s prihodki od prodaje Materade Poreč. Tuje še zagotavljanje pogojev za izvajanje zakonsko določenih programov, kot so zagotavljanje prostorov za devetletko pri OŠ Senovo, povečanje telovadnice pri OŠ Jurij Dalmatin Krško ter zagotovitev pogojev za preselitev Glasbene šole Krško. Za vse te programe so že zagotovljena sredstva iz državnega proračuna. Na porast deleža investicij vpliva tudi zagotovitev namenskih sredstev investicije, kot je izgradnja Zdravstvenega doma Krško, predvidena so sovlaganja na področju gospodarske infrastrukture, pomemben vir povečanja pa so tudi predvideni prihodki iz naslova taks za obremenjevanje voda in taks za odlaganje odpadkov. Tu so še pogodbene obveznosti in sprejete prioritete, med njimi pa največji projekti podhod Čulk v KS Dolenja vas, cesta Bohor - Srebotno, ulica 11 .novembra v Leskovcu, obvoznica Videm, Pot na Armes na Senovem, pločniki in avtobusna postaja Raka, ureditev mestnega parka v Krškem in drugi. Svetniki so v razpravi opozarjali predvsem na prenapetost takšnega proračuna, sicer pa so imeli po sprejetju osnutka deset dni časa, da so svoje pripombe poda li občinski upravi, ki mora v petnajstih dneh pripombe uskladiti z osnutkom ter pripraviti predlog proračuna. O predlogu naj bi razpravljali v prvi polovici januarja, svetniki pa morajo amandmaje na ta predlog podati najmanj tri dni prej. V Brežicah umiki rebalansa Že od septembraje župan Vladislav Deržič napovedoval Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Brežice za leto 2001. Vendar t.i. rebalans za letošnje leto nikakor ne pride na vrsto. V decembru je bil sicer uvrščen na sejo, vendar so ga svetniki umaknili z dnevnega reda. Umik je predlagal Rok Kržan v imenu odbora za komunalno in frastrukturo, kjer so največja odstopanja od plana. Kot je povedal, se župan ni odzval na sejo odbora, da bi rebalans pojasnil. Enako ga ni bilo na omenjeni 29. redni seji, ker seje kot član komisije za mejo udeležil njenega prvega sklica v Ljubljani. Dokler občinska uprava ne bo na jasnem, ali bo rebalans potrjen ali zavrnjen, pa ni smiselno, da pripravlja osnutek proračuna za leto 2002. Branka Dernovšek, Lidija Petrišič, Suzana Vahtarič Brežiška LTO uresničuje cilje Brežice - Brežiški Zavod za turizem je uspel na razpisu projekta Vzpostavitev celovitega proizvodnega spleta in od gospodarskega ministrstva pritegnil sredstva, s katerimi uresničuje začrtani program dela. Prav tako je prijavil kandidaturo za organizacijo Slovenske turistične borze za 2002 oziroma 2003. Razplet bo znan v prihodnjem mesecu. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti s 6.200.000 SIT sofinancira projekt Vzpostavitev celovitega proizvodnega spleta Zavoda za turizem Brežice(ZT). Med 275 vlogami se je brežiški projekt po višini pridobljenih sredstev uvrstil na 5. mesto. Denar je namenjen sofinanciranju nabave informacijske tehnologije in infrastrukturne opreme, uveljavljanju turističnih produktov na trgih in usposabljanju zaposlenih ter plače zaposlitve vodje projekta v višini 50 odstotkov in kot tak v bistvu del programa dela zavoda v letu 2001 in v prihodnje. Nadaljevanje izvajanja programa je odvisno od sredstev, ki jih bo pripravljena vložiti občina in drugi udeleženci, saj ministrstvo financira le 40 odstotkov njegove vrednosti. “To je prvi projekt, ki ga je prijavil zavod Brežice, zato je dobra ocena projekta s strani ministrstva vsekakor potrditev, da smo si začrtali pravo pot in da z dolgimi koraki dohitevamo zamujeno,” še meni Žibertova. Zavod je po svoji vsebini lokalna turistična organizacija (LTO) z glavno dejavnostjo pospeševanja turizma v občini Brežice. Konec oktobra so bili na prvi ustanovitveni seji konstituirani vsi organi zavoda. Sedež zavoda je v Termah Čatež, v začasnem prostoru že deluje LTO, v začetku prihodnjega leta pa bo v teh prostorih začel delovati tudi TIC. Med kratkoročnimi cilji se pripravljajo na februarski sejem Alpe-Adria in predstavitev turistične ponudbe območja na spletnih straneh z vključitvijo v slovenski turistični informacijski sistem. Cilji za 2002 so začrtani, k sodelovanju pa vabijo posameznike z idejami, njihova številka je 07/49-36-777. Suzana Vahtarič Direktorica zavoda Sabina Ži-bert (na fotografiji) pravi: ”Pri projektu smo izhajali iz stališča, da imamo v občini Brežice veliko dobrih turističnih proizvodov, ki pa so nepovezani, zato je poglavitna naloga LTO povezava turističnih proizvodov v celoto in spodbujanje razvoja komplementarnih proizvodov.” KANAL 2000 posavske mušice Predvolilna mrzlica se že začenja Leto, ki se nezadržno izteka, so mnogi že poimenovali kot cvičkovo leto. Nemalo zaslug za to imata soseda z nasprotnih bregov, ki sta vsak na svoji strani okopov branila svoje interese. Na koncu je, pričakovano, obveljalo prizadevanje “cvičkove katedrale”, vinske kleti Kmečke zadruge Krško v Leskovcu in njegovega slovitega enologa Zdravka Mastnaka. Če mu pri Vinu Brežice ne bodo nastavili še kakšne zanke, bo leskovška vinska klet res postala najpomembnejši in morebiti celo edini pridelovalec, negovalec in prodajalec dolenjskega posebneža. Njegova slava je pravzaprav popolna. Ne dolgo tega seje bilo o tem mogoče prepričati v znani Žolnirjevi zidanci na Zavodah in pri Herakoviču v Gradnji, kjer so žurirali novinarji nacionalne televizije in POP TV. Menda jim je cviček tako ugajal, da se niso dali domov. O tem, katera veja “holivudarjev” gaje tankala več, naši viri ne poročajo. Seveda pa je pričakovati, da se bodo kmalu zganili tudi večji zasebni pridelovalci cvička na desnem savskem bregu. Samo spomnimo, da v osrčju Gadove Peči nastaja velika Jarkovičeva predelovalna klet in blizu nje se lahko pojavi še kakšna. Morda bi katera od njih za botra dobila celo samo firmo Vino Brežice, ki ji ob odkupu cvičkove “surovine” pravzaprav manjka le še klet na drugi strani Krke. Menda se na drugem koncu cvičkove dežele, pri Malkovcu v sevniški občini, na nekaj podobnega pripravlja sam predsednik državnega sveta Tone Hrovat, ki bi lahko s svojim zaledjem znanih cvičkovih leg hitro prerastel v pomembnega pridelovalca vinca, ki bo, zaščiteno, lahko potovalo v Evropo. Spomnimo še na znane in dolgoletne pridelovalce cvička kot so Kaplerjevi s svojimi novimi zmogljivostmi, našel bi se še kdo, pa bo podoba cvičkarije bolj popolna. Pravzaprav je lahko tudi začetek nove cvičkove vojne. Če denimo Kmečka zadruga Krško z direktorjem Planincem na čelu ne bo izoblikovala celovite strategije o svoji prihodnosti, se lahko njena “katedrala” tudi močno zamaje. Vsaj enolog Mastnak za gotovo ne bo ostal brez dela, saj ga bo za vodjo kleti z veseljem sprejel kdorkoli od potencialnih večjih pridelovalcev kleti. Predsednik Hrovat kot najbližji sosed Mastnakove Zajčje Gore seveda še posebej. Vmes se znajo zavrteti še kakšne strankarske in politične igrice, pa bo zgodba o cvičku in “frakcijah” znotraj cvičkove dežele popolna. Tiste, prave strankarske igrice, so se slabo leto pred volitvami vseh vrst pravzaprav že začele. V Posavju naj bi dobivale že kar državne razsežnpsti. Posredi je seveda spet veriga hidroelektrarn in zgroženost sevniškega župana Kristijana Janca je velika. Iz prve roke je izvedel za spravno kosilo premiera Dernovška, na katerem so se zbrali posavski in štajerski poslanci in župani liberalne demokracije. Beseda je seveda tekla predvsem o HE na Savi, kajti štajerski lobi SLS-SKD bi želel gradnjo omogočiti Dravskim elektrarnam Maribor. V Krškem se sedaj sprašujejo, če ni njihov župan Franci Bogovič tudi zaradi take štajersko-posavske ljubezni pripeljal za izvajalca del pri OŠ Senovo firmo Vegrad. Pri novomeškem Begradu, ki naj bi ga v Krško prav tako pripeljal Bogovič, občina pa za gradnjo zdravstvenega doma zdaj dolguje lepe denarce, so užaljeni. Gradnja zdravstvenega doma kot mini bolnišnice je seveda spet zgodba zase in govori o posavski naravnanosti, kjer so njeni glavni akterji polni ust o enotnosti, vsak zase pa načrtuje svoje projekte. Od mini bolnišnice do komunalij oziroma zbiranja in predelovanja odpadkov ter od medregijske univerze do štipendijske fundacije. Pa to je že zgodba, ki se ji kaže posebej posvetiti kdaj drugič. Ne gre pa pozabiti, da namerava Franci Bogovič kljub temu, da naj bi se občina pod njegovim vodstvom močno zadolžila, znova kandidirati za župana. Ce ne bo v igri celo kakšen ministrski stolček. So pa strankarske igrice izbile na plan tudi na zadnji seji Občinskega sveta Brežice. V odsotnosti župana Vladislava Deržiča so z dnevnega reda umaknili rebalans občinskega proračuna, v katerem naj bi bilo veliko prekoračitev, svetniki pa jih ne žele “požegnati post festum”. Svetniki, mimogrede, zelo nedisciplinirano se vedejo, oglašanje njihovih mobitelov pa presega vse meje dobrega okusa, so izpostavili še mnogo drugih vprašanj. Od opozoril o hrupnih nočnih urah meščanov Brežic v bližini gostinskih lokalov do prometnih vprašanj. V Novi vasi naj bi izvajalci ožali cestišče na račun pločnikov, v Cerkljah pa bodo graditelji menda krivi, da bodo poslej dvorišča pol metra nižja od cestišč. Seveda pa so odsotnemu županu Deržiču še najbolj podkurili krajani Krške vasi, ki so, menda upravičeno, v posebnem pismu zahtevali kar njegov odstop. Čemu, lahko preberete drugod. V Brežicah pa se menda prav danes snuje nova stranka, svojo podružnico namreč ustanavlja Bajukova Nova Slovenija. Slišati je, da zraven ne bo Cirila Kolešnika. Tisti, ki so bliže informacijam, da se bo iz SLS-SKD znova izdvojila nova Ljudska stranka, se sprašujejo, kam bo potem usmeril koral krščanski demokrat Ciko? V Posavju pa se seveda zadnje čase dogaja še kaj drugega; zaplesali so bogati rotarijanci in zdaj bodo še malo manj premožni seniorji, v Krškem pa občani ugibajo, kakšna bo usoda njihovega hotela. Potem ko je starega dobila glasbena šola, pa se črna usoda obeta še novemu. Če direktorica Dostalova ob morebitnem novem razpisu za prodajo hotela Sremič ne bo dobila primernega kredita, pojavil pa se ne bi niti drugi kupec, se lahko po novem letu vrata krškega hotela tudi zapro. Kljub temu so v Krškem spet ustanovili Občinsko turistično zvezo, ki ji predseduje neumorni Danijel Novak in s tem dali poduk sosedom. V Brežicah namreč po odhodu tajnika Vilija Pavliča ne vedo, kam s svojo Občinsko turistično zvezo, zato pa se celovito posvečajo ustanavljanju Lokalne turistične organizacije s sedežem v Termah Čatež! Tam so slovenski davčni svetovalci, med katerimi pa ni bilo nobenega iz Posavja, tri dni iskali luknje v zakonih, da bi lahko pomagali davčnim zavezancem. V Kostanjevici ne morejo priti do slovesnega odprtja čistilne naprave, ker si menda nagajata Kostak in Togrel, pa tudi meščani z otoka se naj ne bi želeli priključiti. Očitno okrog njih še premalo zaudarja! Vlado Podgoršek -— — " J Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zcikona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridružuje pravit o do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Država podtika tudi kukavičja jajca SavaGlas, 14. november 2001, stran 2 V prispevku, objavljenem v časopisu SavaGlas, avtor med drugim navaja, na javni obravnavi v postopku presoje vplivov na okolje in obravnave za zaslišanje strank v postopku za izdajo enotnega dovoljenja za pripravljalna dela za gradnjo HE Boš-tanj predstavniki krajevni skupnosti Boštanj in sam sevniški župan niso dobili ustreznih odgovorov in pojasnil o okoljevarstvenih posegih. Ob tem namreč novinar navaja, da je dr- žavna podsekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor razpravo enostavno prekinila, ko so padla neprijetna vprašanja. Ta trditev ne drži, saj je javno obravnavo državna podsekretarka mag. Sanja Traunšek prekinila po opozorilu g. Novšaka in potrditvi tajnika KS Boštanj, da javna predstavitev oziroma razgrnitev ni potekala v skladu z zakonom, saj v prostoru, kjer je potekala predstavitev, ni bila predstavljena vsa dokumentacija, kije bila navedena v javnem naznanilu. Ker to predstavlja kršitev določb zakona o varstvu okolja, ki se nanašajo na vključevanje javnosti v postopek, kar je na obravnavi tudi pojasnila, je obravnavo prekinila. Takšna kršitev postopka namreč z°b' teva ponovitev javne predstavitve 1,1 javne obravnave. Sicer je jav',a obravnava namenjena zaslišanju '°s‘ Savatfe ■tor TEMA Od davnine so naši kraji veljali za trgovsko središče A kaj, ko trgovina več ne cveti... Posavje - Že antična najdišča so kazala na usmerjenost pokrajine, kjer so se križale vodne in cestne poti naših prednikov. Pod bremenom časa je trgovina doživljala vzpone in padce. Razmahnila se je po slovenski osamosvojitvi s hitro postavljenimi veliki nakupovalnimi središči. Zdaj pa vse kaže na manj zlate čase, ni več množic hrvaških kupcev, kupna moč domačih pada. Zlasti v Brežicah kot trgovskem središču to dejstvo postaja kruta realnost. Z uvedbo državne meje se je vse spremenilo. Rasla so velika trgovska središča, trgovski centri so vzniknili na obrobjih posavskih mest in ob meji, v Slovenski vasi in Jesenicah na Dolenjskem. Polnile sojih trume hrvaških kupcev. Vse drugo je bilo pozabljeno; Urejenost parkirišč, nezadostna infrastruktura, propad domačih Podjetij v soju blišča zvenečih 'men. Brežice - mesto duhov Po odprtju Nakupovalnega centra Intermarket Brežice v letu 1995 in lani še druge hale ter s Prevzemom Posavja trgovine s strani Mercatorja Dolenjske mestno jedro izumira. Tako občina kot Mercatorjeva družba to opravičujeta s povezanim problemom denacionalizacije v okoli desetih nekdanjih prodajalnah na glavni brežiški ulici. Zupan Vladislav ttoržič je večkrat izpostavil, da bodo trgovinice hitro zapolnjene z zasebnim sektorjem. Resnica je drugačna. Denacionalizacijski postopki se vlečejo, interesentov je malo. Pesnica je tudi, da Brežicam manjka strateška usmeritev, ki bi jo morali podpreti na vseh segmentih razvoja in planiranja. Šele aprila letos je tako župan Deržič ustanovil mešano strokovno komisijo za mestno jedro. A ta po besedah Branka Blaževiča še nima vodje in seje le informativno sestala. Kot vodja Oddelka za Prostorsko načrtovanje in raz-v°j na Občini Brežice Blaževič Pojasnjuje, da se morebitni investitorji ne najdejo v obstoječi prostorski dokumentaciji. Občina lahko vodi spremembe na območju Javnega interesa v okviru obstoječega zazidalnega načrta s posa-toeznimi spremembami uredit-Venih načrtov. So pred realizacijo Ureditve prometnega režima v mestu. Še v tem mesecu naj bi po oddaji naročila prišli do verifikacije variant. A gordijski vozel med vsebinami dejavnosti, storitev in življenja v mestnem jedru ostaja nerešljiv. Prazne izložbe v Intermarketu Zadnji meseci niso rožnati v poslovnem središču NC Intermar-ket.d:0.o. Brežice. Prvi objekt se je pričel počasi prazniti z odprtjem elitnejšega, odšla so Živila Kranj, sedaj je v dobršni meri že prazna etaža nove hale. Direktor razvoja in marketinga Stane Os-trelič poudarja, da so prioritetno naravnani v popolnitev prostorov. Še v decembru bo v zgornjem delu odprt salon pohištva na 2300 m2, do marca 2002 napoveduje zapolnitev etaže z odprtjem nekaterih drugih novosti v dopolnitvi ponudbe. Rešitev imajo tudi za izpraznjenih 1500 m2 prostorov v prvi hali, ki so v lasti Živil Kranj, v katerih Ostrelič načrtuje obogatitev vsebin. Te prostore so pripravljeni celo najeti, če lastniki ne bi našli kupca. Med vzroki za izpraznjenost kot temeljno dejstvo izpostavlja izpad dobička. Govoricam o visokih najemninah oporeka, ob osnovnih trgovskih zakonitostih pa izpostavlja, da so najemnine v njihovem nakupovalnem središču primerljive in celo nižje od ostalih nakupovalnih centrov v slovenskih večjih mestih. “Dejstvo je, da je bila naša odločitev pred nekaj leti, ko smo se odločili za gradnjo hale 2, da v to pritegnemo zainteresirane najemnike s področja Posavja, nismo iskali tujcev, zavrnili smo celo dva, ki sta danes v Krškem. Želeli smo dati možnost domačim podjetjem in zasebnikom s področja trgovine in storitvenih dejavnosti, da bi uresničili del svojih poslovnih pričakovanj”, pravi Ostrelič. Intermarket je dal usmeritve razvoja trgovine v brežiški občini kot prvi nakupovalni center v tem delu Slovenije in tako bistveno vplival na razvoj trgovin v občini. Meni, daje kljub ponujeni visoki kakovosti z .drugo halo v 75.000-glavem Posavju premalo kupcev. Obe sosednji občini ima- ta svoje nakupovalne centre, kupna moč hrvaških kupcev se očitno spreminja, ugotavlja. Priznava, da je del kupcev vzela Slovenska vas, a bolj kot njim, mestnemu jedru, za katerega, kot očita, ne poskrbijo niti razvojne ustanove, ki v njem domujejo. Z izjemo podpore nekaterih posameznikov in nasploh cone v Slovenski vasi, ki je in še doživlja njihovo maksimalno podporo. Za rešitev lastnega prostorskega osipa pa se ob novih vsebinah dogovarjajo tudi za redno avtobusno progo, ki bi povezovala nakupovalni center z mestom in prometnimi tokovi. Drugje je boljše Na področju občine Krško nimajo tovrstnih težav. Po podatkih tamkajšnjega oddelka za gospodarske dejavnosti je prav nasprotno. Iz starega dela mesta sta se izselili le dve trgovini, ena zaradi . stečaja, druga seje preselila v nov center TA-BU. Ob tem, kije letos pridobil nekaj večjih zastopnikov blagovnih znamk, raste širše trgovsko področje z več nakupovalnimi centri. Področje Leskovca se širi proti Žadovinku, kjer industrijski coni obstoj zagotavlja carinarnica. V Sevnici je nekoliko manj ugodno stanje. A zaradi tega, ugotavlja direktor občinske uprave Zvone Košmerl, ker je Sevnica umeščena v tak prostor, da ni na razpotju. Še sami večje nakupe opravljajo zunaj domačega kraja, ponudba sicer je, a ni konkurenčna. Nov poslovni objekt v centru mesta se težko prodaja, pridobili so uporabno dovoljenje za tržnico, ob enem ponudniku se zdaj vseljuje v ta objekt še en ponudnik. Prav tako občina tam ureja turistično pisarno, predvidevajo pa, da bodo tako pritegnili tudi druge. Sevničani lahko nakupujejo v Mercatorjevih prodajalnah v mestu, nekaj sojih celo prenovili, prav tako je leta njihov spremlje- valec Merks. Veriga prodajaln Kmečke zadruge je ena močnejših, širi se tudi v Krško. Sicer pa nakupujejo še v številnih industrijskih prodajalnah. Slovenska vas -problem zase Z vzpostavitvijo mejnega prehoda Slovenska vas se je za tamkajšnje prebivalce življenje močno spremenilo. Nakupovalni turi- zem v nastajajoči coni ob nekdanjem remontnem zavodu in promet iz zaledja zadnja leta povzročata ogorčenje. Med prebivalci, ki v času največjih prometnih zamaškov ne morejo do svojih zaselkov ali na lastna dvorišča, kipi. Posamezniki napovedujejo nepokorščino. Pristojni, tako na lokalni kot državni ravni, so jim v zadnjih letih prisluhnili, šele sedaj se za prebivalce Slovenske vasi in dela naselja Obrežje nakazujejo rešitve. Vodja Oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve na Občini Brežice Bojan Tičar je povedal, da so sredi no- vembra na sestanku v Ljubljani dosegli kompromis. “Gre za sicer neka odstopanja od prvotnega predloga, vendar je varianta rešitve predstavljena kot celovita, sistematična in prometno-tehnič-no primerna rešitev omenjenega problema”, meni predsednik krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem Boris Ajster. Promet na samem mejnem prehodu bo izboljšan z izgradnjo 800 m novih čakalnih pasov in krožiščem na njihovem drugem koncu. Ta bo povezan z novo cesto mimo nakupovalnega centra Begros v center nakupovalne cone, v katerem bo še manjše krožišče. Cesta, ki zdaj vodi iz trgovinskega središča na mejni plato, bo zaprta. Po Tičarjevih besedah, naj bi, če bo država upoštevala dogovorjene roke, poleti prihodnje leto pričeli z gradnjo in v istem letu z deli tudi končali. Za sprostitev prometa tako za prebivalce Slovenske vasi kot nakupovalce pa bo potrebno dokončati še povezovalno cesto Nova vas - Slovenska vas. Tretjina poslovnih prostorov v Intermarketu je izpraznjenih. Na mejnem prehodu Slovenska vas je za leto 2002 obljubljena ureditev prometnega režima. . Marjan Mars, trgovec iz Bre-lne pri Brežicah: Mimo si upam grditi, daje trenutno stanje katas-tofalno in da smo lahko le veseli, a "namo ta hip v naši občini kupce S Sosednje Hrvaške. Če ne bi bilo nJ'lL bi bilo namreč še veliko S abše, tako pa tudi bo, kajti slej kot Prej bomo ostali brez njih. O *r°kih za takšno stanje ni kaj ve-Povedati. Saj sploh nimamo in- toTjje. jn ge tega nj^ tucjj , °c' ni, stanje pa bo verjetno še l^bše. Kajti brez industrije ni de-to^nih mest, ni denarja itd. Sicer pa asa družina običajno nakupuje i elie<@st:aiun£st spletna stran: ,%wtc. smdhid si Prometne informacije sporočajte na GSM 041 900 800 ZDRAVSTVO, SOLSTVO Sevnica najbolj smelo v devetletko Posavje - Sedem posavskih osnovnih šol je že vključenih v program devetletke;Velika Dolina, Artiče in Globoko iz brežiške občine, Leskovec pri Krškem s svojo podružnico v Velikem Podlogu in Brestanica iz krške občine ter Krmelj in Boštanj iz sevniške občine. In kaj bo prineslo novo šolsko leto? V šolskem letu 2002/2003 se bodo v program devetletke vključile tri sevniške osnovne šole in sicer Sevnica, Šentjanž in Tržišče. Slednja se ubada s hudimi prostorskimi težavami, saj pouk poteka na več lokacijah in tudi za izvajanje športne vzgoje nimajo ustreznih prostorov. V prihodnjem letu naj bi po sklepu sevniš-kega občinskega sveta v Tržišču dobili najnujnejše učilnice in te-lovadnico.Tudi OŠ Savo Kladnik Sevnica, ki se bo v novem.šolskem letu vključila v devetletko le s tretjo triado, se ubada s prostorskimi težavami. V skladu s planom razvoja šolstva v občini, bo šola pridobila prostore vrtca Kekec, ki se bo preselil. Zunaj sistema devetletke bo tako stala le OŠ Blanca, kjer bo prihodnje leto prišlo do izgradnje prizidka in telovadnice. V novem šolskem letu se bo v krški občini vjrrogram devetletke vključila le OS Jurij Dalmatin Krško. Šola se je za devetletko odločila kljub temu, da nima ustrezne telovadnice za izvajanje športne vzgoje. OŠ Senovo seje letos odločila za dozidavo šole, tako da v novem šolskem letu še ne bo pripravljena za vstop v devetletko. Na oddelku za družbene dejavnosti pojasnjujejo, da imajo os- tale krške šole bolj kadrovske kot prostorske težave in se zato še niso odločile za devetletko. V brežiški občini se bo devet-letkarjem pridružila le OŠ Dobova. Tri šole - Brežice, Bizeljsko in Pišece, kjer so se že odločili za gradnjo nove šole, se ubadajo s prostorskimi težavami in jih rešujejo, medtem ko se na OŠ Cerklje še niso odločili za ta zahtevni korak. Vsem omenjenim šolam je bil program devetletke odobren s strani Ministrstva za šolstvo in šport, sedaj pa so v postopku pridobivanja soglasja staršev. Nada Černič Cvetanovski Kviz o bančništvu Krško - Nova Ljubljanska banka, podružnica Posavje - Krško po osnovnih šolah v Posavju organizirala nagradno igro z naslovom Banke, denar in varčevanje. Sodelovalo je 22 tričlanskih ekip. V prvem krogu nagradne igre, ki je potekala od junija do novembra, se je v bančnem znanju najbolje predstavila OŠ Senovo. V polfinalu se je pomerilo 9 ekip in največ točk je dosegla OŠ Šentjanž, drugi pa so bili Artičani. Tri najboljše ekipe so se pomerile še za finalnega zmagovalca, ki je s petnajstimi točkami postala ekipa OŠ Artiče, ekipi Senovega in Šentjanža pa sta zaostajali le za točko. Katja Ivanšek, Liljana Strmšek in Valerija Bogovič, članice zmagovalne ekipe, so za nagrado prejele vsaka svoj mobilni telefon. Vsem sodelujočim je čestital direktor dr.Dejan Avsec. B.D. Dan odprtih vrat Krško, Sevnica - Varstveno delovni center Leskovec z enoto v Sevnici je z dnevom odprtih vrat pokazal, kako skupno 73 varovancev pod pedagoškim vodstvom preživlja vsakdanje varstvo. Izdelujejo lične okrasne in uporabne predmete, najbolj pa so ponosni na posebno leseno darilno em- Izdelki varovancev Varstveno delovnega centra enote Sevnica balažo, v katero varno spraviš izdelek iz stekla ali gline. In ko darilo doseže obdarovanca, se iz te embalaže lahko zloži uporabna ptičja valilnica. Zamisel njihovega delovnega inštruktorja Jožka Resnika je na lanskem svetovnem sejmu obrti v Los Angelesu požela 2.nagrado. Kot je povedala direktorica VDC Leskovec Lidija Žnidaršič, je ta izdelek ob še ostalih domiselnih stvareh moč kupiti tako v centru v Leskovcu kot v Sevnici. Obiskovalci so v teh ustanovah vedno dobrodošli, še posebej vabljeni študenti, ki v pedagoški stroki vidijo svoj bodoči poklic. Morda se bodo odločili za smer specialni pedagog ali defektolog, saj tega kadra v Posavju primanjkuje. B.D. Zmote in resnice o ustnem zadahu!!! Povrnimo si samozavest O problemu ustnega zadaha, hudi osebni neprijetnosti za marsikoga, neradi govorimo javno. In vendar. Gre namreč za težavo, ki jo ima precej ljudi; po neki oceni naj bi ta nadloga občasno pestila-vsakega desetega odraslega. In ti so nemočni. Kaj storiti? Verbalno sporazumevanje sodi med temeljne, najosnovnejše oblike komuniciranja. Ljudje smo družabna bitja, ki se moramo, da preživimo, med seboj sporazumevati. Kronični ustni zadah, ki lahko prizadane tako moške kot ženske, starejše in mlajše, tudi otroke, se imenuje halitoza. Vzrok halitoze je praktično vedno razpad in gnitje organskih snovi, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Teh je v ustih veliko, so sicer koristni in živijo v sožitju med seboj in v odnosu do organizma. Tipičen odbijajoč zadah iz ust pa nastane, če se na določenem mestu prekomerno razmnožijo anaerobne bakterije za razkrajanje beljakovin, ki vsebujejo aminokisline z žveplom. V še nedavni preteklosti so ljudje kroničen zadah poskusili blažiti z dajanjem klistirjev, pravilnim urejanjem prebave, grgranjem žajblja in uživanjem hojinega medu, vendar brez pravega uspeha. Danes poznamo učinkovit način za odpravljanje in preprečevanje ustnega zadaha, ki uspešno pomaga večini nesrečnih uporabnikov. Kolekcija proti kroničnemu ustnemu zadahu se imenuje Ordok, dobiti pa ga je moč v lekarni brez recepta. Doc. dr. Miha Sok, specialist kirurg na Oddelku za torakalno kirurgijo v Kliničnem centru v Ljubljani pravi, daje s pravilno uporabo kolekcije Ordok, ki vključuje strgalce za jezik, ustno vodo in zobno pasto, zadah po treh mesecih zmanjšan ali odpravljen. Kaj pa takšne in drugačne ustne vode, ki jih je na trgu veliko? “Velika izbira pomeni, da nobena ni dobra,” trdi dr. Sok. “Večina je narejenih na osnovi nizko odstotnega alkohola in deodorantov. Gre za eterična olja, ki prijetno dišijo in v ustih pustijo svežino, vendar le redke delujejo več kot dve uri.” Približno 20 odstotkov ljudi, ki menijo, da imajo neprijeten ustni zadah, se moti. Ustni zadah je lahko normalen fiziološki pojav, če se pojavlja občasno, zlasti zjutraj. Vseeno previdnost ni odveč. Če je zadah po amonijaku, gre lahko za okvaro ledvic, kadar vonjamo gnila jajca in česen, obstaja sum, da gre za cirotične bolnike, razlog za zadah po acetonu pa morda tiči v sladkorni bolezni. Odslej lahko specialističen pregled bolnik opravi tudi v Ambulanti za ustni zadah na Opekarski cesti 11 v Ljubljani (tel.: 041/776-823), ki je poleg ambulante v Novi Gorici edina te vrste v Evropi. Gregor Žvipelj Ko svoj čas posvetiš drugim... Krško - Konec prejšnjega tedna so se na tradicionalnem srečanju zbrali prostovoljci Zveze prijateljev mladine (ZPM) Krško, ki nudijo pomoč otrokom in družinam v stiski ter vsem, ki so pomoči potrebni. Univerzalna deklaracija o prostovoljstvu pravi, daje prostovoljstvo eden temeljnih kamnov civilne družbe, saj oživlja najplemenitejša stremljenja človeštva - prizadevanje za mir, svobodo, priložnost, varnost in pravičnost za vse ljudi. Sekretarka ZPM Krško in organizatorka srečanja Vida Ban (desno) s številnimi prostovoljci Sekretarka ZPM Krško Vida Ban pravi, da v okviru prostovoljstva združujejo tradicijo in sposobnost starejših ter inovativnost in zagnanost mladih prostovoljcev. Po njenih besedah gre za družbeno koristno delo, ki ni koristno samo za okolje in tistim, ki je namenjeno, ampak tudi za izvajalce same. Prostovoljci vseh generacij v programih Zveze prijateljev mladine Krško izvajajo konkretne programe, kot so programi za prosti čas in letovanja, otroški parlamenti, Veseli december, Evropa v šoli, telefon za otroke in mladostnike, Sožitje generacij, Mladi za razvoj domačega okolja in drugih.L.P. Mladi in gibanje RK TVžišče - Območno združenje Rdečega križa (RK) Sevnica je tudi letos organiziralo kviz za učence sevniških osnovnih šol. Udeležile so se ga ekipe z OŠ Tržišče, Šentjanž, Krmelj, Blanca in Sevnica. Prvo mesto je osvojila OŠ Šentjanž, drugo mesto Tržišče, tretja je bila Sevnica, četrti Krmelj in peta Blanca. Za prijetno razpoloženje so s kulturnim programom poskrbeli tržiški šolarji. N.Č.C. Glasbeni pedagog Marjan Dirnbek s perspektivnimi muzikanti Cepiva je za vse dovolj! Posavje - Od začetka meseca novembra poteka tudi v posavskih zdravstvenih ustanovah cepljenje proti gripi. Pravzaprav lahko rečemo, da je odziv na eni strani zadovoljiv, na drugi pa ne. Res je, da se je v vseh treh občinah cepilo nekoliko več ljudi kot lani, vendar pa so v vseh treh zdravstvenih ustanovah letos nabavili tudi večjo količino cepiva, ker so po izkušnjah iz preteklih let predvidevali veliko večji odziv. Toda cepljenje se odvija nekoliko drugače od pričakovanj in cepiva je še vedno povsod dovolj. Kljub temu da so v Zdravstvenem domu Brežice cepili veliko občanov, številka je večja od lanske, in prav zaradi velikega števila lanskih prijav so letos nabavili večjo količino cepiva, pa so nad odzivom nekoliko razočarani. Tako imajo cepiva za cepljenje proti gripi še vedno dovolj, občane pa pozivajo, da se čimprej odločijo za to obliko preventive in opravijo cepljenje. Predhodne prijave niso potrebne, pomembno je le, da ste zdravi. Podobno je tudi v Zdravstvenem domu v Krškem, saj se je tudi tam cepilo večje število ljudi kot v preteklem letu, zadovoljiv odziv je bil tudi v Kostanjevici in na Senovem. Sicer pa se je tudi v Krškem še vedno mogoče cepiti, saj so poskrbeli za zadostno število odmerkov cepiva, tudi pri njih predhodne prijave niso potrebne. V Zdravstvenem domu Sevnica pravijo, da so sicer cepili nekoliko več ljudi kot lani, a cepiva imajo pri njih še vedno dovolj, zato tudi v Sevnici pozivajo občane, da se odločijo in cepijo, kajti v nasprotnem primera bo cepivo potrebno zavreči. In čemu pripisati takšen odziv? V Sevnici menijo, da ne le zaradi slabega oglaševanja samega Inštituta za varovanje zdravja ki tokrat ni v zadostni meri poskrbel za informiranost ljudi, tako da so zdravstvene ustanove na lokalnem področju za obveščanje javnosti poskrbele same, ampak tudi zaradi precej dragega cepiva. Skratka, cepiva proti gripi je še povsod dovolj, cepljenje bo potekalo tudi v mesecu decembra, po potrebi še v januarju, najbolj ugoden čas pa je ravno zdaj, ko gripa še ni na pohodu. , . Karmen Molan ozara brežice V društvo Ozara, v pisarno za informiranje in svetovanje, se vključujejo ljudje z težavami v duševnem zdravju, prav tako se oglasijo vsi tisti, ki se znajdejo v stiski. Mnogi izmed njih dobijo podporo, s katero laže premostijo svoje težave. Ob tem smo priča različnim življenjskim zgodbam in izkušnjam. Eno izmed njih nam je zaupala članica skupine za samopomoč in jo želi deliti tudi z vami. Moja življenjska pot Življenje mi je zaznamovalo nasilje, revščina in alkoholizem v družini, kjer sem odraščala. Če pomislim, sem se vedno skrivala. Za nasmejanim, veselim obrazom seje skrival žalosten otrok. Trudila sem se v šoli, v službi in družini, kjer sem poskušala ugoditi dragim in pri tem pozabljala na sebe. Hrepenela sem po ljubezni in razumevanju. Poročila sem se z alkoholikom. Plašč prijaznosti je bil vedno težji. V službi nisem več dosegala pričakovanj in družina je razpadla. V času osamosvojitvene vojne, ko sem ostala brez moža z nepreskrbljenimi otroki, sem mi je skalil razum, zgodila seje družinska tragedija. Sledila je desetmesečna hospitalizacija v Vojniku. Huda stiska meje vodila v bolnišnične prostore še devetkrat za krajši čas ali daljše obdobje. Leta 1998 sem sklenila poračunati dolgove za nazaj. Poračun, ki se je nabiral mnogo let, segajoč v obdobje otroštva, je bil visok. Sledila je agonija, hud strah ... Mora je trajala nekaj dni in v teh dneh k sreči nisem bila sama. Ob menije bil sedanji partner, zaželela sem si čvrst objem, ker bi mi brez njega veijetno od razbuijenja popustilo srce. Začutila sem varnost, preživela sem in začela gledati na življenje z dragimi očmi. V obdobju zdravljenja od leta 1989, ko so se po porodu začele prve hujše težave, sem preizkusila vrsto zdravil in se srečala tudi z neprijetnimi stranskimi učinki. Sedaj imam poleg dveh vrst zdravil še ljubezen bližnjih, brez katerih tudi vsa zdravila niso nič zalegla. Za “bergle” včasih še potrebujem pomoč in na tej življenjski poti sem se seznanila z društvom Ozara. V njem sem našla ljudi, ki znajo najti prave besede, ki so obliž ranam na duši, kadar ti začnejo krvaveti, so okno, skozi katero bolje vidim življenje. Hvala vsem, ki mi na tej poti pomagajo. Članica skupine za samopomoč - Ozara Brežice rojstva v porodnišnici brežice •• . , v Od 27.11. do 10.12.2001 Dečke so rodile: Renata Koretič-Petelinc iz Slovenske vasi, Barbara Kerin iz Podbočja, Katarina Beribak s Čateža ob Savi, Bernardka Malus iz Bukovja, Silva Frece z Velike Doline, Vesna Davidovic' z Velikega Obreža, Jožica Murko z Breg in Suzana Baznik s Hrastja pri Cerkljah. ^ Deklice so rodile: Manja Kodelja s Senovega, Sabina Horvat s Prilip, Darlen Končina iz Gorenje vasi, Nevenka Bajde iz Brestanice in Andreja Pavkovič iz Sevnice. KULTURA 3. december - ta veseli dan kulture Slovenija, Brežice - Na pobudo Ministrstva za kulturo je 3. decembra okoli 90 nacionalnih in lokalnih zavodov ter nevladnih organizacij s področja kulture za obiskovalce brezplačno odprlo svoja vrata in tako počastilo obletnico rojstva Franceta Prešerna. V Posavskem muzeju Brežice so dan odprtih vrat ponavadi izvedli 8. februarja ob kulturnem prazniku. Tokrat pa so privabili predvsem najmlajše. Okoli 500 sojih gostili in zanje pripravili zanimive vsebine. Za četrtošolce brežiške šole so pripravili učno uro v sklopu njihovega šolskega programa. Spoznavali so viteze ter delo in življenje na gradu. Na grajskem dvorišču so se jim pridružili tudi učenci z Velike Doline. Potomec brežiške družine - kovač Bernard Vogrinc je tja preselil ko- 0 vaštvo (na fotografiji), ki ga kot a profesor na kmetijski šoli v ^ Mariboru odlično obvlada. Kot = običajno so jih tudi tokrat < obiskali otroci iz vrtca, za kate- S re so pripravili posebne pred- ^ stavitve posameznih obdobij zgodovine. V Posavju pa bi se morali spomniti še enega velikana, saj se je na 3. december leta 1840 v Pi- šecah rodil slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik, avtor slovensko-nemškega slovarja, kije postal klasično delo slovenske leksikografije. S.V. Na Sromljah 25 let zborovskega petja .Sromlje - Koncert ob srebrnem jubileju so pripravili Kulturno društvo, MPZ in krajani Sromelj. Rdeča nit koncerta je bila narodna pesem pokrajin Slovenije, popestrena z ljudskimi pesmimi Ljudskih pevcev Sromlje, pevci so ga pričeli s pesmijo Prelepi hribi sromeljski Jožeta Dernikoviča, sklenili pa so ga s pesmijo Sromeljska Alojza Planinca, kar je koncertu dalo poseben ton -ljubezen pevcev in krajanov do svojega kraja. MPZ, Ljudski pevci in NSQ Zbor sta najprej vodila Olga Kolan in Franc Baškovič, sedaj ga vodi Vinko Žerjav, beleži preko 150 nastopov, sodeluje na območnih revijah in taborih v Stični. Ob srebrnem jubileju je devet pevcev prejelo Gallusove značke in priznanja: srebrni sta prejela Martin Lapuh in Franc Žerjav, zlate pa Stanko Krošelj, Jože Major, Jože Strgar, Drago Kostanjšek, Janko Petan, Drago Kos in Ivan Volčanšek. Jubileja sromeljskih pevcev so se s čestitkami udeležili številni predstavnikih ostalih območnih pevskih zborov, jim zaželeli vztrajnosti in še vrsto let ubranega petja, pokrovitelj koncerta pa je bil župan Vladislav Deržič. Za pestrost večera so poskrbeli gostje, člani New Swing Quarteta s polurnim programom, koncertni dogodek pa so zbor, ljudski pevci in gostje zaokrožili s skupno pesmijo Pozimi pa rožice ne cveto. N. Jenko S. Koncertni večeri v GŠ Brežice Brežice - GŠ Brežice nadaljuje s serijo gostovanj vrhunskih glasbenikov v Brežicah. V akustično zelo dobri in prijetni dvorani šole so doslej koncertirali Rusinja Tamara Smirnova, koncertna mojstrica Bostonskega simfoničnega orkestra, Mateja Murn, študentka kontrabasa Akademije za glasbo v Ljubljani, klaviristka in korepetitorka Sanja Mlinar, pianistka Sabina Želič Lovrenovič, sopranistka Klasja Modrušan s spremljavo na klavirju Darka Domitroviča, godalni kvintet in nazadnje kitarist Ratko Podvorac (na fotografiji), dobitnik jubilejne donacije založniške hiše Berben iz Italije, dodeljene samo stotim glasbenikom sveta. Publiki se je predstavil z deli Bacha, Rodriga, Sora, Tarrege, Domenicionija in drugih, z igranjem pa izvabil še podaljške. Ravnatelj Dragutin Križanič želi s komornimi in solističnimi koncerti ponuditi občanom nekaj več, popestriti glasbeno dogajanje s kakovostjo in navaditi Brežičane, da pridejo, saj koncertirajo umetniki, ki jih pozna in oni poznajo njega, kar je nedvomno prednost, ki jo zna izkoristiti. NJ.S. Osvetlimo pot k miru Brežice - Lions Club (LC) Krško je v Mladinskem centru Brežice postavil na ogled razstavo 14. Lions likovnega natečaja z naslovom “Osvetlimo pot k miru”. V Posavju so se pod pokroviteljstvom loškega LC natečaja akcije plakata miru udeležile osnovne šole z Blance, iz Cerkelj/ Krki, Dobove, Podbočja, Rake, Velike Doline in Sava Kladnika Sevnica. Od 52 so izbrali 24 najboljših del, zmagovalci po šolah pa so bili Tina Krošelj, Nataša Stanič, Tamara Spiler, Natalija Barič, Nastja Pereč, Nejc Bošnjak in Tanja Jelančič. K akciji je v Sloveniji pristopilo 17 klubov, uspešno pa jo je izpeljalo 15 v 37. šolah. V finale seje uvrstilo 30 vsem mednarodnim pravilom ustreznih del. Komisija v sestavi Janez Kovačič, akademski slikar, Metod Frlic, akademski kipar in dr. Darja Mirt, koordinatorica akcije v delovnem letu 2001/2002 v lions distriktu 129 Slovenija in predsednica krškega LC v tem obdobju, je izbrala kot najboljše delo delo 12-letnega Jana Ravbarja z OŠ Dolenjske Toplice pokrovitelja LC Novo mesto. Delo je bilo poslano na mednarodno raven natečaja v ZDA. V MC bo razstava na ogled do začetka januarja, nato pa v Galeriji Lekos Ana v Sevnici in Krškem. Načrtujejo dražbo del in prosijo, da pomoči potrebnim otrokom pomagamo z nakupom prazničnih voščilnic z lanskega distrikta. Kajti, kot je rekel gost LD, prof. dr. Stojan Plesničar: “Pomoči potrebnih otrok je po svetu veliko preveč, ni potrebno hoditi daleč stran, imamo jih pred pragom in za pragom”. N. Jenko S. Kulturna dvorana oživela Sevnica - Sklad za kulturne dejavnosti je pripravil tako imenovani “mini abonma” za odrasle. Zajema štiri predstave, ki se bodo zvrstile v zimskih mesecih. Gledalci so si že lahko ogledali monokomedijo Bogomira Vera-sa Rekviziter in komedijo Na višjem nivoju v izvedbi Gledališča Tone Čufar z Jesenic; vjan-uarju se bo predstavilo še Gledališče Ptuj, v februarju pa bodo v Sevnici nastopili sopranistka Olga Gracelj, baritonist Zdravko Perger in pianist Igor Švara. Oktet Jurij Dalmatin spet navdušil Sevnica - Po vrnitvi iz Kanade, kjer je priznani oktet Jurij Dalmatin s svojo koncertno turnejo počastil 10-letnico radia Glas kanadskih Slovencev, so se z “zahvalnim” koncertom oddolžili sponzorjem in številni domači publiki v dvorani podjetja Lisca. Koncert je bil nekakšna glasbena pripoved kanadskih doživljajev, ki jih je povezovala prva Avsenikova pevka Marija Ahačič-Polak. Sevniški podžupan Andrej Štricelj, ki je spremljal oktet kot ambasador občine Sevnica, pa je turnejo snemal in tako smo tudi domačini na velikem platnu med koncertom lahko sledili kanadskim doživljajem, tistim iz osrednje svečanosti v Torontu do obiska znamenitih Niagarskih slapov, pa kulturnih domov, ki so si jih v številnih mestih postavili kanadski Slovenci, da bi v njih ohranjali slovensko besedo in pesem. Umetniški vodja Emil Lenarčič je tamkajšnje proste trenutke izkoristil za poučevanje in strokovne nasvete njihovim zborom, za kar se mu je Ahačičeva, ki tudi sama vodi dekliški zbor Plamen, v Sevnici od srca zahvalila. Veliki občudovalec okteta Jurij Dalmatin je tudi dr. Jože Kukec, direktor novogoriške pošte, ki seje na turneji izkazal kot povezovalec koncertov. Mladim slovenskim potomcem je odkrival pomen Jurija Dalmatina za slovenstvo, da ga bodo tudi oni, kot generacije pred njimi, želeli ohranjati. Čustveno prekipevajoča kanadska turneja seje s sliko in pesmijo razlivala po prepolni lisčini dvorani in doživela vrhunec, ko je Ahačičeva za slovo in v zahvalo zapela Tam, kjer murke cveto. B.D. Narava, ujeta na platnu Cerklje ob Krki - V vojašnici Cerklje ob Krki so ob začetku usposabljanja vojakov nabornikov v 4. lahkem raketno-topniškem bataljonu zračne obrambe in Učnem centru logistike pripravili razstavo. Člani Društva likovnikov Oko Krško in Društva likovnikov Brežice so razstavili dela na temo Jovsi - Ribniki. O razstavi več kot štirideset likovnih del je spregovorila predsednica krškega društva Simona Dular ob spremljavi Trebeških drotarjev iz Artič. Poleg likovne razstave, spominske sobe vojašnice in razstave Posavje v boju za osamosvojitev Slovenije so na ogled postavili še vozila zračne obrambe in fotografije o njihovem življenju in delu. S.V. Otroški abonma Sevnica - Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti je pripravil pet predstav za otroke, ki se bodo zvrstile do začetka marca. Otroci so si že lahko ogledali predstavi Žabji kralj ter Mini cirkus Buffe-to, v prihodnjem letu pa bodo na ogled še Žogica Marogica, Čarobna hiša Joli in Mali ter lutkovna predstava Jabolko. N.Č.C. Srečka Studenec - Gledališka skupina Kulturnega društva Studenec, letošnja občinska nagrajenka, s predstavo Srečka uspešno nastopa po posavskih odrih.Gre za komedijo Marjana Marinca, ki vedno in povsod navdušuje. N.Č.C. /J, Izbor za 5. državno tekmovanje citrarjev Brežice - Brežiški območni Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je skupaj s Citrarskim društvom Slovenije izvedel predtekmovalni koncert za izbor za 5. državno tekmovanje slovenskih citrarjev. Tudi tokrat so bili na tekmovanju posavskih citrarji zastopani v velikem številu, pomerili pa so se s citrarji Zasavja, Dolenjske in Bele Krajine v šestih kategorijah. Tekmovanje je ocenjevala znana citrarka Cita Galič. Kar 11 citrarjev ter duet in kvartet glasbene šole so se uvrstili na državni nivo. Državno tekmovanje bo 2. februarja 2002 prvič v Brežicah. S.V. Ustvarjalnost gojencev GŠ Krško Krško - Na šoli so že davno ugotovili, kako pomembno je spodbujati otroke k ustvarjalnosti in kako pozitivno delujejo tako doseženi uspehi. Za to pa je potrebno aktivno vodenje in usmeijanje učencev pri nauku o glasbi. Učenci 6.c razreda so se staršem, učiteljem, predšolskim otrokom in otrokom razredne stopnje Učenci 6.c nauka o glasbi z mentorico Elizabeto Križanič novne šole (zanje so štirikrat ponovili nastop) zelo uspešno predstavili novembra z lastnimi svežimi glasbenimi pravljicami in sicer s tremi slikami iz časopisa “Ciciban”: Sprejemni izpiti, Zgodba o Maji ter Lili in Repko. Izvajalci so doživeli izredno navdušenje, kar je bilo zanje najboljše priznanje, saj so se predstavili kot avtorji vsebin, besedil ter melodij vokalnih in instrumentalnih skladbic, domiselno so poskrbeli za sceno in kostume ter izdelali vabila. Mentorica, učiteljica nauka o glasbi, Elizabeta Križanič: "Mojo pomoč so potrebovali le pri zaključnem skupinskem igranju. Ob projektu so si učenci pridobili veliko izkušenj o praktični uporabi znanja teorije, se med seboj bolje spoznali, se naučili upoštevati različnosti sošolcev pri teamskem delu, poiskati najboljše v sebi, vsak učenec pa je dal maksimalen prispevek za uspeh izvedenih iger. Postali so samozavestnejši, polni novih idej in želja po novem raziskovanju svojih zmožnosti za skupno zadovoljstvo.” Priredila N. Jenko S. Naglico od Silvestra do Silvestra merimo od sekund do mesecev. Tu in tam poskušamo ugotoviti, zakaj je kakšna stvar takšna, kot je in ne takšna, kot bi naj bila. Bila, kot smo si zamislili. Ali bi bila lahko pravičnejša za sosede. In za nas. In “zgruntamo", da smo razčlenjevali iluzije. Iluzije pa so zmote. In zaradi iluzij na trenutke pogrnemo. In kot bi trenil, se zdramimo v okrašenih mestih s prazničnimi lučmi, svetlikajočo kramo, cenenimi in dragimi darili v izložbenih oknih in cunjami za zadnjo noč v letu. Pa ne, da bi si cunjic ne želeli. In enkrat, tako ob koncu, zasijali v vsej svoji moči. Potvoijeni ali nepotvoijeni. V družbi, ki nam je pisana na kožo. Ali pa niti najmanj ne. Decembrskim svetnikom vsaj 50 let ne pišem več. So pa toplo memorirani. Pa vse izpisane želje za modro-rdečimi barvicami, nezgriženimi radirkami in svinčniki, nepopackanimi bloki za risanje, zvezki brez uničenih vogalov, knjigami, zapestnicami, punčkami, medvedki, copatki, kapami, rokavicami, nogavicami in toplimi pregrinjali (de-kami). Ker so zime bolj grizle, bile bolj bele, bolj resnične in bolj pravljične. V dušah in srcih bolj tople. Med nami, ki smo vetjeli, in našimi, ki so nam vero znali dajati. Zima ni moj čas, ker me zebe in me z vsako novo še bolj. Ker z vsako novo čar pravljičnosti ponika in me zato mraz dela še bolj zmraženo. Ker bi razlago vladnih mož in strokovnjakov, ki samozadovoljno razpredajo vse mogoče o naši nori Bredi v slovenskem jeziku, rada razumela. Ker vladajoči slovensko govoreči možje tudi na ostalih, za državljane pomembnih vitalnih področjih, uporabljajo nerazumljiv materni jezik. Ker bi bilo, npr. v našem in najbrž še kakšnem mestu, dobro na ulice postaviti ležeče policaje za divjake, ki jim ni mar nikogaršnje življenje in potrpljenje. Ker je že skrajno zamujen čas vprašati nekoga, nimam prebliska koga, zakaj šolarji na hrbtih tovorijo v šole 10-kilogramske nahrbtnike in se kak predavatelj s svojim predmetom izživlja nad šolarji. In tako dalje. Te dni se premikam med takimi, ki so navdušeni nad decembrom in takimi, ki komaj čakajo, da mine. Prvim, naj ga navdušeno in navdušeni doživijo, drugim, naj olajšano hitro mine. Zadovoljno in uspešno med poki petard. Če se Miklavž s hudičkom ni uspel z vašimi željami prebiti čez strele in ognje, je še nekaj časa, da napišete prošnje ostalima dvema. Za letošnje predzadnje sejanje pa privoščim, da bi lahko brezskrbno jedli govedino in vam ne bi bilo treba hoditi s kartico na tri minutno lulanje. Da bi zrasli, ko boste za hrbtom odkrili masko. Da se ne bi izgubljali v iluzijah in da bi modro odsanjali svoje sanje. In ne pogrnili. Ko boste darovali in bili obdarovani, bo razpoznavna obojestranska kultura darovanja, tudi ali “samo” ob stisku dlani, objemu, nasmehu in pogledu v oči. Do prihodnjič pa za tisto nekaj več - “uzdaj se u se i u svoje kljuse”! Natja Jenko Sunek' O svoje se je brim prve darh lo” s K*)*, ;; PE n: P< ol I ja Si n k GLASBA, REPORTAŽE, ZANIMIVOSTI ) SavaGlas, 12.12.2001 Jaslice po naključju Oklukova Gora - Zakonca Branko in Nada Drugovič imata v svojem domu pravi zaklad ročno izdelanih jaslic. Branko pravi, da se je z njihovo izdelavo začel ukvarjati povsem naključno, pred dobrimi petimi leti. Na pobudo takratnega sodelavca je poskušal izdelati Prve, bilo je zelo težko in poskus skorajda neuspešen, a obupal vendarle ni. Ko mu je uspelo, seje izpod njegovih rok v tistem letu “rodilo še trideset jaslic. Potem gaje to delo pritegnilo in osvojilo. Vse za decembrske praznike Dolenja vas - Sekcija za ročna dela Društva MePZ Žarek Dolenja vasje v začetku decembra v Gasilskem domu v Dolenji vasi na ogled postavila ročno izdelane božično-novoletne okraske in druga ročna dela. Ob otvoritvi so nastopili pevci sekcije ljudskih pevcev Ajda Društva MePZ Žarek. L.P. Zakonca Branko in Nada Drugovič ob “velikih” jaslicah Zdaj ima registrirano popoldansko obrt “Spominček s.p.”, izdeluje Pa ne le jaslice, ampak tudi ostale spominke za razne priložnosti. A najljubše so mu jaslice, ki jih je letos v njegovi delavnici kar 350, Poleg tega pa še preko 400 kompletov figuric, preko 1000 drobnih okraskov in spominkov za decembrske praznike. In kako nastanejo jaslice? Branko pravi, da priprave na izdelavo tečejo skozi vse leto. Saj je potrebno tudi v gozd po niaterial, potem pripravi okvirje, ki jih zaključuje od meseca avgusta dalje. Vsake jaslice nastajajo od osem do devet ur. S svojimi izdelki se predstavlja na raznih razstavah in jih ponudi v prodajo tudi na novoletnih sejmih; prav zdaj ga lahko obiščete na stojnici velikega novoletnega sejma v Novem mestu. Sicer pa Branko in Nada ocenjujeta, daje zanimanje za nakup jaslic iz leta v leto večje, tako je letos napravil kar za 50 odstotkov več izdelkov, pa tudi prodaja se je povzpela za toliko. K.M. Obiskovalci so lahko našli vse, kar polepša decembrske praznike. Novinarji se ne damo! Vedno prvi, vedno aktualni! In “živ” dokaz, da tudi zagnani ...ob odlični kuhinji podporne članice - Bebe. ■iitGVI) i| Posavski novinarji se redno srečujemo v Novi.klubu, kjer je ob sprejemu novega člana posneta fotografija. K sodelovanju vabimo vse, ki poročajo o Posavju in iz Posavja, za sprejem v klub se obrnite na nas. Suzana Z ljubeznijo do ustvarjanja Bizeljsko - Družina Babič iz Bukovja na Bizeljskem se zadnjih deset let zlasti v adventnem času posveča izdelavi jaslic. Čas pričakovanja in praznovanja so pred leti v dolgih zimskih večerih z otroki zapolnili z izdelavo prvih jaslic. Skozi čas so nastale prečudovite male umetnine. Na ogled so v njihovi vinski kleti “Pr’ Mrazi”. Pred desetimi leti je Lea Babič reviji našla recept za hišico iz skimi zastopale našo državo na mednarodni razstavi Alpe-Jadran v Drugovičeve jaslice lično shranjene v domači delavnici avtomobilizem Opel Zafira 2.0 DT1 Opel Zafira je enoprostorska Oplova izbranka, na katero smo čakali kar nekaj časa. Najprej so nas prav mojstrsko dražili in jo na več salonih postopoma odkrivali, dokler ni januarja 1999 tudi zapeljala na cesto. Čeprav je bila kot Prototip javnosti prvič predstavljena že leta 1997 v Frankfurtu, je Zafira še vedno sveža, pred-vsem pa skladna s potrebami današnjega časa. Še več, Zafira se Ponaša tudi z nekaterimi lastnostmi, ki so še vedno prava novost v njenem razredu. Mednje na primer sodi zadnja, tretja sedežna Vrsta, zaradi katere je v Zafiri, kljub temu daje dolga le malo več kot 4 metre 30, prostora tudi za 7 Potnikov. To ji daje nekaj prednosti pred tekmeci, ki v istem prostoru ponudijo le 5 ali kvečjemu 6 sedežev. Zafira je v osnovi izredno podobna Astri. Predvsem prednji del Je družinsko oblikovan. Zaradi izkoriščanja prostora je Zafira visoka in tako omogoča nekoliko vzravnano lego potnikov, kije sicer značilna za vse enoprostorce. Voznik in njegov sopotnik imata na voljo veliko prostora, lahko ga tudi prilagajata svojim potrebam. Srednja sedeža in volanski obroč so namreč nastavljivi. Potniki na Zadnji klopi lahko spreminjajo razdaljo do prednjih sedežev, medtem ko potnika na zadnji zložljivi klopi malce potrpita, saj prostora tam ni ravno toliko kot spredaj. Če se v Zafiri vozi 7 potnikov, je tudi prostora za prtljago manj. Le 150 litrov ga ostane in temu lahko pripišemo največji minus, saj več potnikov običajno pomeni tudi več prtljage. Vseka- mnenju tisti, zaradi katerega je bila tudi narejena. Dvolitrski tur-bodieselski stroj, ki ponuja sto in enega konja je namreč uglajen, dovolj močan, predvsem pa radodaren z navorom, ki gaje pri 1800 obratih motorja k^r 230 Nm. ke in priložnostna darila. V bizeljski osnovni šoli že nekaj let izročilo v delavnicah predaja najmlajšim, k sodelovanju so jo povabili tudi v Kozjanskem parku Podsreda, za katere je izdelala tudi testene okraske za božično drevo. V adventnem času so jaslice na ogled v njihovi vinski kleti na Lea Babič ob družinskih izdelkih pravljice. V želji obdariti prijatel-je-begunce so po prirejenem receptu nastale prve medene jaslice. Vsem so bile všeč, kar ji je dalo spobudo. Leta 1994 so bile njene jaslice iz medenega testa na razstavi Kmečkega glasa v Ljubljani nagrajene. Lani pa jih je v svojo zbirko naročil Etnografski muzej Slovenije in so med tremi sloven- Italiji. Iz leta v leto so rasle ideje in nastajale nove. Ob pomoči moža in hčerke jih izdelujejo iz slanega testa, testenin, das mase, ličkanja, alu folije, papirja, lepljive barve, na steklu in tudi na svili. V ljubezni do njenega hobija, ki raste z nabiranjem izkušenj, nastajajo okraski za posamezne prazni- Jaslice za okras in pod zob domačiji v Bukovju na Bizeljskem. Tam je na ogled tudi obsežna zbirka majolk in vrčev. Če mož postreže z žlahtno domačo kapljico, pa Lea vsakega obiskovalca pospremi s spominskim darilcem. S.V. Motor: 'linijski turbodieselski štiriva-•jnik ' prostornina: 1995 cm1 -naj večja moč: 101 KM(74kW) - navor: 230 Nm pri 1800/min. kor pa se prej omenjeni minus hitro izgubi, ko izvemo, da se prtljažni prostor lahko poveča na zavidljivih 1700 litrov, če sta v avtomobilu poleg prtljage le še voznik in njegov sopotnik. Notranjost in armaturna plošča sta značilna Oplova izdelka. Klasična oblika, običajne barve, merilniki z belo osvetlitvijo, velika iiflogično razporejena stikala, na voznikovi desni strani pa še večfunkcijski prikazovalnik. Je že res, da bi jo oblikovalci lahko malce popestrili, vendar bi v tem primeru izgubila svojo klasičnost, zaradi katere bo zanimiva še nekaj let. Motor, s katerim je bila opremljena testna Zafira, je po mojem Uglajena vožnja, brez nepotrebnega pretikanja in nenazadnje skromnost, saj smo med testnimi kilometri porabili le povprečnih 8 litrov plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. Pohvalim lahko tudi zmogljivosti, ki omogočajo vsakdanjo uporabnost, če je potrebno pa tudi nekoliko večja hitrostna povprečja. Aleksander Krebelj Zmogljivosti: - najvišja hitrost 175 km/h - pospešek 0-100 km/h: 14 s -poraba: 5,5/6,6/8,41/100km - testno povprečje: 8,01/100 km Dobrota zakoncev Pirc Vinji Vrh - Zakonca Pirc sta dolgih 22 let živela v Švici in Jožica je hila že v tistem času odločena, da bo takoj, ko se vrneta v domovino, storila nekaj za otroke. Njena želja je bila še veliko bolj domiselna, a pravi, da ji do sedaj nekako ni uspelo uresničiti vsega. A uresničila je marsikaj - predvsem to, da se je že kmalu po vrnitvi v Slovenijo posvetila otrokom. Pravi, da svojih nima, zato pa vso ljubezen z možem prenašata na druge otroke. Vsako leto ob Miklavžu na svojem vikendu na Vinjem Vrhu pripravi Miklavževanje za tamkajšnje otroke oziroma za otroke iz okolice Gadove Peči. Tudi letos so prišli. Pri zakoncih Pirc seje zbralo devet otrok. Barbara, Irena in Toni, ostalih šest Jožica, Valentin, Jože, Ivan, Božo in Martin pa je tista šesterica otrok, ki vsak dan znova trepeta za življenje in zdravje svojega očka. Takšne prijazne poteze zakoncev Pirc so zato prav gotovo dobrodošle in več kot potrebne za izčrpano družino. Prisotna je bila tudi mamica, ki se vsem ljudem dobrega srca iskreno zahvaljuje za vso pomoč in dobroto. Odkar je družino prizadela nesreča, se je življenje zanjo precej spremenilo, izgubila je 18 kg, pa vendarle je polna ljubezni do svojih Devet otrok, ki sta jih osrečila zakonca Pirc z dobrotnico Jožico Pirc. Na fotografiji je tudi Jožica Kodrič. Vsi skupaj so hvaležni in veseli daril, ki sojih že petič zapored prejeli iz rok svoje dobrotnice. šestih malčkov in njen pogled je izražal veliko hvaležnosti do dobrotnice Jožice Pirc in njenega moža, pa tudi do vseh tistih ljudi, ki so ji v njeni nesreči pomagali in ji stali ob strani. K.M. ŠPORT streljanje 33?» * Vesna predobra za tekmice Šoštanj, Leskovec pri Krškem- Tekmovanja v streljanju z zračnim orožjem za Pokal Slovenije so se udeležili tudi strelci iz Posavja. Gre za ekipno tekmovanje med reprezentancami posameznih regij. Ekipo sestavljajo po en tekmovalec in tekmovalka iz vsake starostne kategorije, tako z zračno puško kot z zračno pištolo. Skupaj torej 14 tekmovalcev, za končno razvrstitev pa se šteje seštevek dosežkov vseh štirinajstih. Postavi posav-sko-dolenjske regije je žal manjkala pionirka z zračno puško, zaradi česar je bilo 5. mesto največ, kar so lahko iztržili. Poleg ekipnega dela so razglasili tudi najboljše posameznike za vsako kategorijo in tri kolajne so priromale tudi v Posavje. Zlato je v streljanju z zračno pištolo osvojila 17-letna Brežičanka Vesna Kržan, ki je z novim osebnim rekordom in najboljšim letošnjim rezultatom v Sloveniji 367 krogov drugouvrščeno tekmico premagala kar za neveijetnih 23 krogov! Srebro je v streljanju z zračno puško med članicami osvojila Tina Grabnar (Marok Sevnica), kije s 394 krogi dosegla enak izid kot naša olimpijka Natalija Prednik, vendar je slednja v zadnji seriji zadela maksimalnih 100 krogov, Tina pa “le” 98. Z bronom se je med mlajšimi mladinkami v disciplini zračna pištola okrasila 14-letna Kristina Grubeša iz Brežic. V tej kategoriji je s 351 krogom zmagala Kočevka Daša Gelze iz ljubljanske regije. Vesna Kržan pa je bila enkratna tudi na kontrolnem tekmovanju kandidatov za sestavo državne reprezentance v streljanju. Z osvojenim drugim mestom med mladinkami v disciplini zračna pištola, kjer so nastopile tudi najboljše članice, ter s tretjim najboljšim doseženim finalnim rezultatom je osvojila skupno 6. mesto. Sicer pa je bil zmagovalec pri članih s puško Rajmond Debevec. Med najboljšimi so Ljubljana - Ob zaključku leta so na Strelski zvezi Slovenije pripravili že 21. razglasitev najboljših strelcev leta 2001. Pri članih z zračno puško je laskavi naslov že enaindvajsetič dobil naš zlati olimpijec Rajmond Debevec, prvič v karieri pa sije visoko priznanje prislužila Brežičanka Vesna Kržan. Z letošnjimi izjemnimi dosežki si je naslov priborila v razredu mlajših mladink z zračno pištolo. Poleg razglasitve najboljših je Strelska zveza posameznikom in klubom podelila tudi plakete za izjemne športne dosežke. Strelcem z območja Posavja in Dolenjske so pripadle štiri plakete. Srebrno je za osvojeno ekipno 1. mesto na svetovnem prvenstvu v streljanju s samostrelom osvojila Tina Grabnar iz strelskega društva Marok Sevnica, bronaste pa za nove državne rekorde Franc Kolarič in Marko Slemešek iz SD Rudar Globoko ter znova Vesna Kržan (na fotografiji) iz strelskega kluba Brežice. karate Karate klub Šentjernej Šentjernej - V Šentjerneju že dober mesec in pol deluje novoustanovljeni Karate Klub “Krka” Šentjernej. Kako so si v tej občini želeli novosti na področju športa, kaže tudi podatek, da se je v tako kratkem času, odkar klub deluje, vanj včlanilo že preko 150 članov -od najmlajših dalje, klubu pa predseduje sam župan občine Šentjernej Franc Hudoklin. Jure Žabjek in Roko Sušeč se že lahko pohvalita z naslovom najboljših v svoji kategoriji, Karolina Racman in Franjo Horn pa sta tudi zadovoljna z novimi pridobitvami v obeh klubih. Na svoj način lahko rečemo, da je KK Krka Šentjernej hčerinski klub že obstoječega KK Brestanica, v katerem je uspešno nastopala tudi Karolina Racman, zdaj tekmuje pod imenom novega kluba, v svojem matičnem klubu pa Karolina trenira mlade nadebudneže, ki že uspešno stopajo na pot svoje trenerke. Glavni trener obeh klubov je Franjo Horn, kije lahko glede na vse težave, predvsem finančne narave v brestaniškem klubu, upravičeno ponosen, da se jim obetajo boljši in svetlejši časi. Zdaj, pravi Franjo Horn, bodo lahko nemoteno delali in dosegali še boljše rezultate. K.M. DP za mlade Zg. Velka - Na mladinskem državnem prvenstvu v katah ekipno, posamezno in v športnih borbah jmsamezno so se tudi tokrat odlično izkazali tekmovalci iz Sevnice, Šentjerneja'in Brestanice. Na prvenstvu je nastopilo 15 slovenskih karate klubov. V katah ekipno je prvo mesto osvojila mladinska ekipa KK Hypo Sevnica v postavi Marko Stopar, Danilo Lisec in Rok Crepinšek, med posamezniki pa je bil zmagovalec Marko Stopar, Rok Crepinšek je bil drugi. V športnih borbah posamezno je med kadeti Sevničan Klemen Janc osvojil tretje mesto, mladinec Stojan Tomažič je v kategoriji do 65 kg osvojil drugo mesto, v kategoriji do 70 kg je zmagal Rok Črepinšek, Marko Stoparje bil tretji, v kategoriji do 80 kg pa je bil Darijan Tabak drugi. Kot rečeno, so bili na tem tekmovanju prisotni in tudi odlični tudi karateisti iz Brestanice in Šentjerneja. Tako je med mladinci do 65 kg v borbah posamezno zmagal Boris Maroh iz KK Brestanica, Karolina Racman, ki nastopa za novoustanovljeni KK Krka Šentjernej pa bila med mladinkami v katah posamezno prva, med tem ko je borbah posamezno do 60 kg zasedla drugo mesto. mali nogomet Pokal Slovenije Sevnica - Sevniškim igralcem malega nogometa se žal ni uspelo uvrstiti v polfinale pokala Slovenije, saj so v četrtfinalu klonili proti ekipi Zagorja z izidom 3:4 (2:2), vse tri zadetke je prispeval Boštjan Guček. Izgubili pa so tudi srečanje proti slovenski izbrani vrsti z izidom 1:3 (1:2). Zadetek domačinov je dal Kneževič. V Ljubljani Maley, v Brežicah Holly Ljubljana, Brežice - V Ljubljani se je v organizaciji Športnega društva Tabor in izvedbe 31. Malejevega memoriala pričela tekmovalna sezona 2001/2002 tudi v ženski športni gimnastiki, nadaljevanje pa je sledilo teden kasneje v Brežicah z 31. Hollyjevim memorialom. V Ljubljani so posavske telovadke dosegle naslednje rezultate: v kategorji starejše deklice je ekipa TD Sokol Brežice v postavi Asja Omerzu, Katja Pirš in Špela Molan osvojila tretje mesto, ekipa GD Rain Krško v postavi Mižigoj, Jurkovič, Klančar in Alegro pa peto mesto. Najboljša posameznica je bila pri Brežičankah Asja Omerzu, ki je tudi zmagala, pri Krčankah pa Urška Mižigoj, bila je 12. V kategoriji kadetinje so bile Brežičankc pete, Krčanke v postavi Bregar, Močivnik in Štus (lanskoletne državne prvakinje v kategoriji “deklice B-program” GZS) pa šeste. Najboljša posameznica je bila Kaja Galič iz Sokola na sedmem mestu. V konkurenci članic je barve GD Rain Krško zastopala posameznica Simona Gnidica, ki je osvojila 10. mesto. V Brežicah, kjer je bil tradicionalni Hollyjev memorial, pa so bile ekipno starejše deklice GD Sokol Brežice v postavi Asja Omerzu, Katja Pirš, Špela Molan in Anja Lanjšček druge, najboljša posameznica je bila Asja Omerzu, ki je ponovno zmagala, medtem ko so bile telovadke GD Rain Krško ekipno pete, Urška Mižigoj kot najboljša posameznica je bila 13. Fotografija za spomin iz Ljubljane: starejše deklice TD Sokol Brežice z Mitjo Petkovškom Pri kadetinjah so bile telovadke TD Sokol Brežice 1 druge, TD Rain Krško tretje, TD Sokol Brežice 2 pa pete. Kaja Galič je bila z delitvijo tretjega mesta najboljša posameznica pri Brežičankah, pri Krčankah pa Nika Močivnik z osmim mestom. Pri mladinkah pa smo imeli dve posavski predstavnici, obe sokolašici - Blanka Županje bila enajsta, Mia Volovec pa šestnajsta. Članica Simona Gnidica, GD Rain Krško, je bila med posameznicami osma, zbrala je 35,70 točke, naj višji oceni pa prejela na preskoku 9,20 in na parterju 9,00. Z nastopom v Brežicah so telovadke zaključile zimski del tekmovalne sezone 2001/2002, v GD Rain Krško pa že pripravljajo sedaj že tradicionalni III. novoletni pozivni turnir v ženski športni gimnastiki, posvečen olim-pioniku Leonu Štuklju, ki bo predvidoma 12. januarja 2002 v Krškem, kjer bodo nastopile telovadke selekcije kadetinje A-nacionalnega programa GZS iz Maribora, Ljubljane in Krškega. Vse najboljše Predsednica telovadnega društva Sokol Brežice Mimica Avsec je slavila življenjski jubilej - 80 let. Ob tej priložnosti ji iskreno čestitamo in želimo veliko zdravja. Čestitke tudi trenerki Zdenki Grubič za njen praznik. športno plezanje Aleksandra Voglar Krško - Aleksandra Voglarje članica Posavskega alpinističnega kluba (PAK) od leta 1989. Bila je udeleženka več alpinističnih odprav, tako je bila v ZDA in Mehiki, večkrat pa tudi na različnih evropskih odpravah (Francija, Anglija, Dolomiti...). Njena zadnja velika pustolovščina pa je osvojitev prvenstvene smeri v steni El Sfinge v južnoameriških Andih in osvojitev šesttisočaka. Seveda ji je uspelo izpolniti oba cilja. Prav osvojitev 6025 m visokega Artesonaraja s skupino Špancev-Katalon-cev je tudi Aleksandrin osebni rekord. Za osvojitev prvenstvene smeri El Sfinge so trije člani odprave porabili šest dni, skupno pa so se zaradi slabega vremena v baznem taboru, dobro uro hoda od stene, zadržali sedemnajst dni. Uspeh je toliko slajši, saj pred slovensko trojico takšnega podviga ni opravil še nihče. Aleksandra ima v načrtih še osvojitev kakšnega šesttisočaka, potem pa bo o svojih nadaljnjih podvigih razmišljala še naprej. Konec DP Škofja Loka - Na tamkajšnji plezalni steni v dvorani Poden seje zbrala celotna slovenska športnoplezalna elita v mlajših in srednjih kategorijah. Med njimi so bili tudi mladi plezalci Posavskega alpinističnega kluba, ki so se na tekmovanju odlično odrezali in posegli po visokih mestih. V kategoriji cicibank je Katja Krejan dosegla svojo doslej najboljšo uvrstitev, saj je bila druga. V skupnem seštevku vseh tekem za državno prvenstvo pa je zasedla peto mesto. Največji uspeh za Posavski alpinistični klub pa je dosegel Matic Trebušak, ki se je v kategoriji cicibanov uvrstil na drugo mesto. Prav tako pa je bil drugi tudi v skupnem seštevku. V isti kategoriji je bil Ambrož Novak 24.. v skupni razvrstitvi pa 31. Svoje tekmovalce je imel PAK tudi v zelo močnih srednjih kategorijah. Kadetinja Tjaša Zakšek je bila tretja, v skupnem seštevku pa je bila četrta. Med starejšimi dečki je Nejc Pozvek zasedel šesto mesto, skupno je bil peti za konec DP. Jaka Bernardič je bil v isti kategoriji tokrat 22., skupno pa 24. Tekme za državno prvenstvo so se za letošnje leto končale, že v tem mesecu paje na vrsti državno prvenstvo osnovnošolcev, v januarju pa še srednješolcev. vlečenje vrvi Gamsi splezali na vrh Sevnica - Športno društvo Gamsi iz Sevnice sestavlja 15 Posavcev, ki tekmujejo v vlečenju vrvi. Letos so tekmovali na slovenskem državnem prvenstvu in postali državni prvaki, v meddržavni slovensko- hrvaški vrvaški ligi, kjer je tekmovalo osem društev, pa so sevniški Gamsi osvojili drugo mesto. Tekmovanje poteka tako, da vsako društvo, vključeno v ligo, organizira svoj turnir. Sevničani so ga pripravili avgusta na Logu pri Boštanju. Gamsi in njihov pokal Prihodnje leto se bo v prvenstvo v vlečenju vrvi vključilo še več društev, zato si Gamsi želijo izboljšati dosežene rezultate letošnje sezone. To bodo dosegli s trdim delom in pa tako, da bodo poskusili ekipo okrepiti s svežimi močmi. Zainteresirane (močne) kandidate vabijo, da se javijo Tonetu na tel. št. 041 328 169. N.Č.C. mali nogomet Druga liga Brežice - S tekmami so nadaljevali tudi v drugi slovenski malonogo-metni ligi. Ekipa KMN Nakani Brežice je prepričljivo premagala gostujočo ekipo Vitomarci petlja s Ptuja s končnim izidom 5:2. Med domače strelce so se tokrat vpisali: Matjaž Lubšina z dvema zadetkoma, Juriča Fučkar, Damir Klisurič in Bogdan Kožar pa s po enim zadetkom. KRONIKA Tehnični pregled zdaj z nalepko I Slovenija, Posavje - 3. decembra je v veljavo stopil nov pravilnik o registracijskem sistemu Motornih in priklopnih vozil. Uvaja nalepko s katero bo nadomeščeno vsakoletno podaljševanje 'teljavnosti prometnega dovoljenja. Nalepka za tehnični pregled °značuje tehnično brezhibnost vozila, plačano povračilo za upo-rabo cest in avtomobilsko zavaro-vanje. Njena prednost je v tem, bo zdaj to bolj vidno, saj bo Umeščena na spodnji desni kot Stranje strani vetrobranskega 'tekla. Na traktorje in motorna kolesa, ki nimajo vetrobranskega ■'tekla, bo nameščena zunanja na-jepka. Nalepko vozniki dobijo ob 'zteku veljavnosti njihovega prometnega dovoljenja in nadomešča njihovo zadnjo stran, zato so nova tudi prometna dovoljenja. Nova ''ožila, ki tri leta naj ne bi opravila tehničnega pregleda, bodo morala ob letu na tako imenovani teentifikacijski postopek za prebijanje podatkov vozila. Za širše Posavje je najbližji Center tehničnih pregledov pri In-legralu Brebusu v Brežicah ter v njihovi enota v Krškem. Kot je Povedal direktor podjetja Jože “aškovič, se sistem uvaja sicer i hitro in je vse z Ministrstvom N notranje zadeve bilo dogovorno šele v zadnjem tednu. Sodeč po izkušnjah prvih dni N pri uvajanju novosti kažejo bolj organizacijske pomanjkljivosti. Prve dni so v Brežicah nastajale gneče, ljudje so prihajali naslednji dan še enkrat na tehnični pregled. Stranke so nezadovoljne in menijo, da postopek ni olajšan, pač pa da prihaja do zmede. Tehnični direktor Igor Ilovarje pojasnil, da zastoji prihajajo pri vzpostavljanju računalniških zvez s centralnim računalnikom na ministrstvu, s katerim je povezana vsa država. Zaradi izdajanja nalepk pri pooblaščenih organizacijah se bo zmanjšal obseg dela na upravnih enotah, prav tako Baškovič poudarja težnjo, da bi stranka dobila vse na enem mestu. Bistveno je, da bo lahko državljan za pridobitev nalepke opravil vse pri katerikoli pooblaščeni organizaciji za tehnične preglede po Sloveniji, ne le na tisti, ki je vezana na njegovo stalno bivališče. Suzana Vahtarič Po poravnanih dajatvah in preverjeni brezhibnosti še nalepka Olje v potoku Brestanica - V potoku ob termoelektrarni so minulo sredo okoli 15. ure občani opazili oljni madež. Regijski center je aktiviral gasilce Poklicne gasilske enote Krško, ki so kraj zavarovali s pregrado, snov popivnali in tako preprečili izliv v reko Savo. Krški policisti so na kraju dogodka ugotovili, daje prišlo do izliva kurilnega olja iz Termoelektrarne Brestanica. Pomočnik vodje tehničnega sektorja v termolektrarni Edi Zidarič je pojasnil, da so med rednimi vzdrževalnimi deli izpraznili en oljni lovilec. Po izpraznitvi so vsebino uskladiščili in kot je poudaril, lovilec še dvakrat oprali in tudi te snovi uskladiščili. Ko so ga poskušali ponovno usposobiti, je prišlo do izpusta manjše količine olja v kanalizacijo. Po uradnih poročilih je bil na gladini opazen madež približno 80 kvadratnih metrov. Pristojne inšpekcijske službe prva dva dni ni bilo na ogled. Zidarič je še dejal, da so obvestili tudi Ribiško družino Brestanica - Krško, ki po zapisniku Uprave za obrambo Krško ni ugotovila pogina rib oz. ni opazila vpliva na okolje. S.V. Pravilnik o prevozu otrok na ustavnem sodišču Avenija, Posavje - Z novim šolskim letom so stopile v veljavo ^katere spremenjene določbe Pravilnika o pogojih, ki jih Morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se vozijo lupine otrok. Ker je po mnenju prevoznikov omenjeni ^avilnik neživljenjski in v nekaterih določbah tudi v neskladju z zahtevami držav EU, so prevozniki, združeni v Obrtni 'h gospodarski zbornici sprožili ustavni spor. Kadar se zgodi prometna ne-teeča, v kateri so udeleženi otro-1 ali celo večja skupina otrok, še posebej pretreseni. Spra-tejemo se, kako je mogoče, daje 0 nesreče prišlo, kdo je kriv. Ze ”ed letom 1999 je država Slove-•1Ja imela posebno uredbo, ki pa to področje urejala zelo sploš-Zato smo leta 1999 dobili nov j avilnik o pogojih, ki jih morajo ^Polnjevati vozila in vozniki, ,aterimi se vozijo skupine otrok, °ločbe pa so glede na staro ured-0 Precej strožje, po mnenju prednikov v nekaterih členih tudi ?ivljenjske in v neskladju s Robnimi določbami, ki veljajo . čeprav je Ministrstvo za no-|,anje zadeve leto kasneje oblivalo nekatere spremembe, se evozniki z njimi še vedno ne vr‘njajo. Najbolj sporna je starost |. Ž|N, ki po omenjenem pravilni-s *a prevoze otrok ne sme biti p(^rcjše od 12 let. Tako prihaja do c..P°lnoma nerazumljivih situa-ko se z avtobusom, starejšim s. |2 let, ne smejo peljati otroci, V’ 14 let in mlajši nekaj kilo-l, trov od doma do šole, se pa st . z njim peljejo srednješolci, V 15 let na večdnevno ekskur-- tudi v tujino. h Ker je p0Cj0bnih nesmislov v vdniku še nekaj, so prevozni- ki, ki sicer poudarjajo, da se zavzemajo za kar se da naj večjo varnost otrok v prometu, vendar na drugačen način, sprožili ustavni spor. Pravilnik do takrat ostaja v veljavi, policisti v skladu z njegovimi določbami vozila in voznike otrok tudi kontrolirajo, vendar jih na kršitve le opozarjajo, saj pravilnik sankcij ne predvideva. Še en nesmisel! Pravilnik še določa, da mora za ustreznost prevoza otrok poskrbeti naročnik, torej šole in razna društva, ki prevoze organizirajo. Sicer pa na Policijski upravi Krško (PUK) ocenjujejo, daje v Posavju varnost pri prevozu otrok zadovoljiva. Inšpektor za varnost v cestnem prometu pri PUK Savo Stojanovič je povedal, da so od 1. septembra glede na določbe iz pravilnika zaznali le dve kršitvi; v enem primeru je bilo v vozilu večje število otrok, kot je dovoljeno po prometnem dovoljenju, in samo dve vozili sta bili starejši od 12 let, za kateri pa sta prevoznika zagotovila zamenjavo. Dodal je še, da policisti nadzirajo prevoze otrok skozi vse leto, poostren nadzor pa bodo izvajali spet v času zaključnih izletov in ekskurzij. Jelica Koršič bičali v dvigalu !„■ “''tevnica, 9. dec. - V domu upokojencev se je zataknilo dvigalo. V err> so ostali ujeti trije oskrbovanci doma. Gasilca PGD Sevnica sta /'tetiim spuščanjem spustila dvigalo v pritličje. Med ujetimi v dvi-11 > ki sojih rešili v manj kot v pol ure, ni bilo poškodovanih. Ka !■ Ja r mAi / i m Pravočasno po nov potni list Slovenija, Posavje - Naša država je 1. marca letos začela izdajati nove potne listine, ki so usklajeni s pravnim redom Evropske unije in mednarodnimi standardi. Stari modri potni listi veljajo do izteka njihove veljavnosti, vendar najdlje do 5. 8. 2002. Ponavlja se staro pravilo, da Slovenci osebne dokumente menjamo v zadnjih dneh. Zaradi spremenjenega načina izdelave morate za nov potni list zaprositi vsaj 14 dni pred načrtovanim odhodom v tujino. S tem se boste izognili gneči na upravnih enotah in preprečili neljuba presenečenja ob ugotovitvi, daje veljavnost potnega lista že potekla. Pristojno Ministrstvo za notranje zadeve pa poziva, da državljani potne liste zamenjajo pravočasno in ne čakajo na zadnji mesec. Vlogo za potni list lahko vložijo pri upravni enoti, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Prejeli ga bodo po pošti ali pri upravni enoti, kjer bodo vložili vlogo. Ob tem velja omeniti, da si lahko izberejo potni list z 32 ali 48 stranmi. Ob vložitvi vloge za izdajo potnega lista je potrebna fotografija predpisane velikosti (3,5 krat 4,5 cm) v barvni ali črno-beli tehniki in stari potni list oziroma drug identifikacijski dokument, npr. osebna izkaznica, vozniško dovoljenje ali maloobmejna prepustnica - kdor nima starega potnega lista. Do 1. decembra je bilo v Sloveniji vloženih 102.635 vlog za nov potni list, do 1. oktobra pa je bilo izdanih 82.774 novih potnih listov. V Sevnici so jih od marca izdali 644, v Krškem skupaj že 1277 novih potnih listov, v Brežicah pa so skupaj prejeli 1185 vlog. Opozarjajo pa, daje še vedno veliko državljanov brez kakršnegakoli identifikacijskega dokumenta. S.V. Požar na “Savi" Boštanj, 7. dec. - Ob rušenju starejše nenaseljene zgradbe v neposredni bližini pisarne Savskih elektrarn so delavci to zgradbo zažgali. Ogenj je pričel ogrožati bližnje stavbe. Iz pisarn so klicali na 112. Iz Regijskega centra za obveščanje so na kraj dogodka napotili PGD Boštanj. Na kraj so prišli, ko je požar pojenjal, zato niso intervenirali. Razgrajal v trgovini Krško, 3. dec. - Sredi dneva je 6-letni Ljubljančan v vinjenem stanju prišel v trgovino. Tam je kričal na zaposlene in stranke, eno od njih je tudi porinil v prodajne artikle tako, da je padla po tleh. Tudi ob policijski intervenciji seje nedostojno vedel do mož postave. Kljub njihovim opozorilom s kršitvami ni prenehal. Zato so ga pridržali do streznitve. Edi iz Krške vasi je opozoril na neurejene komunalne jaške na pločniku skozi Krško vas. Vodja oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve na občini Brežice Bojan Tičar je v odgovor pojasnil, da gre za regionalno cesto. Zato če poslušalec' opozarja na odvodnjavan-je ceste je za to odgovoren vzdrževalec tj. cestno podjetje, če pa gre za jaške na pločniku je ta v domeni občine. Stanje bodo preverili na terenu, v obeh primerih pa bodo obvestili pristojnega vzdrževalca in skušali problem rešiti v najkrajšem času. Hermino iz Crešnjic moti v avizu za oddajo Torkove bodice streljanja. Glavna in odgovorna urednica naše medijske hiše Lidija Ko-stevc je v odgovor povedala, da je omenjeni spot izbran med veči-mi variantami ravno zaradi mnenja uredništva, da je najbolj provokativen, odmeven oz. učinko- 10-letnica Vame hiše v Krškem Krško - V začetku leta 1991 je Pepca Vodopivec Centru za socialno delo (CSD) Krško zapustila hišo in strokovni kolegij je sklenil, da bo v njej zavetišče za trpinčene ženske. S prostovoljnim delom so jo usposobili, da je istega leta Varna hiša, prva in najmanjša v Sloveniji, sprejela prvo stanovalko. V 10 letih je nudila varnost 38 ženam in 51 otrokom. Jubilej je opomin, da med nami živijo nasilneži in žrtve, ki si brez pomoči družbe ne morejo pomagati, opozarja direktorica krškega CSD Marjana Sečen. Ker je stavba stara in skromna, v njej ni prostora za več kot dve ženski z otroki. Hišo letos obnavljajo, dela bodo zaključena pred novim letom in poslej bo Vama hiša lahko hkrati gostila 4 ženske z otroki. Obnova poteka z donacijami v materialu, storitvah in denarju, ocenjenih na 2 milijona SIT, prve pa so predlani darovale prispevek članice SILA. Krški Lionsi so se obnovi hiše pridružili z donacijo 100.000 SIT in s tekstilnimi izdelki. Ministrstvo za delo, družino in socialo je namreč zavrnilo projekt adaptacije kot predrag, prispevalo pa je za novo streho. Krški župan Bogovič seje na slovesnosti zahvalil Sečnovi in celotnemu kolektivu za vodenje zatočišča, ki trpinčenim ženam pomeni edini vami dom, varnost pa je najpomembnejša dobrina. Prireditev so s svojim nastopom povzdignili mladi krški glasbeniki, Nuša Derenda in Jana Udovič z monogrotesko. Na svečanosti je spregovorila direktorica Centra za socialno delo Krško Marjana Sečen. Leta 1998 pa je v okviru javnih del v Posavju odprl vrata še Center za pomoč žrtvam nasilja. Do letošnjega marca je imel prostore v Korenovi hiši na Glavnem trgu v Sevnici, nato seje selil na Čemelčevo v Brežicah, sedaj pa je center spet na stari lokaciji v Sevnici. Namenjen je žrtvam nasilja, ki niso nujno le ženske, ampak so žrtve kaznivih dejanj. Center za žrtve poskrbi tako, da jih v največji možni meri seznani z njihovimi pravicami in možnostmi ter jim stoji ob strani kot psihična opora. Samo ukrepanje zoper storilca je prepuščeno odločitvi žrtve. Od januarja do konca oktobra je ta posavski center nudil uporabnikom po telefonu ali osebno 577 različnih storitev, sprejeli so novih 71 obravnavanih oseb. V 77 odstotkih od vseh obravnavanih primerov gre za ženske, je povedala socialna delavka Katarina Vodep. Branka Demovšek vit, kar je prvenstven namen spotov. Očitno je zares temu tako, saj je oddaja vse od leta 1995, odkar je v našem programu zelo poslušana in odmevna, kot tudi zadnji spot, po katerem je oddaja prepoznavna. Namen spotaje izključno opozoriti poslušalce na oddajo oz. ga uporabljamo kot napovedni spot za začetek oddaje in tudi promocijo. Poslušalki se zares opravičujemo, če smo jo z omenjenim spotom zmotili, vendar verjemite, da sta namen spota in tudi njegova vsebina, kot tudi sama oddaja izkjučno pomagati našim poslušalcem pri njihovih majhnih in velikih težavah. Vse poslušalce vabi, da s svojimi kritikami na račun našega programa še naprej sodelujejo v Torkovih bodicah, še bolj pozorno pa jim bomo lahko prisluhnili in se z njimi pogovorili, če nas pokličejo tudi izven etra, in sicer vsak delovnik od 8. do 15. ure, ali nas pokličejo v uredništvo na tel.št. 49-91-265. Marija iz okolice Brežic je izpostavila vprašanje glede pokopališča, moti jo trošenje cim-pres na grobove. Vodja komunalnih služb KOP-a Brežice Darko Ferlan je glede na to, da je že nekajkrat podajal odgovore na tovrstna vprašanja in ker gre za individualna vprašanja naproša vse, da se obrnejo direktno na podjetje. Mertina iz Dečnega sela moti brežiška obvoznica, za katero je izpostavil, da je v izredno slabem stanju. Vodja oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve na občini Brežice Bojan Tičar je povedal, da je to regionalna cesta. Občina upa, da bodo dosegli na ministrstvu za promet uvrstitev v državni proračun, da bi se pre-plastila v letu 2002. Podali so pobudo, da bi se istočasno uredilo križišče Črne in uredila cela trasa od blagovnice do rondoja. RAZVEDRILO horoskop — Sava Glas, 12.12.201- nagradna križanka OVEN Ravno ko se bo končala jesen, boste ugotovili, da se romantika v bistvu šele začenja. To bo idiličen uvod v dolgo “vročo” zimo...Spogledljivo obdobje za rojene marca in v začetku aprila, zelo razgibano za rojene po 10. aprilu. BIK Umiijeno in srečno obdobje za rojene aprila in v začetku maja. V nedeljo bo sijajen čas za srečanje s prijatelji, idealizem bo prevladoval tudi v krogu družine. Dom bo kmalu postal vaše središče, ki ga boste polepšali. DVOJČKA Dolgčas? Ne bo več dolgo. V soboto bodo vaše zvezde zasijale, zato boste zaživeli svobodneje, lahkotneje, bolj ustvarjalno. Pred tem vas bo vpliv lune dvigoval v višave - odlično se boste zabavali. RAK Bližajo se prazniki in nenadoma boste ugotovili, daje potrebno nakupiti to in ono. V nasprotju s preteklimi leti boste tokrat lažjega srca segli v denarnico, saj vas bo spremljal čudežen občutek zaupanja, da bo denaija za vse dovolj. Pa še res ga bo. LEV Romantično obdobje. Zvezde v vašem znamenju vas lahko navdihnejo celo k pisanju poezije, saj se boste počutili prav blaženo. To velja posebno za rojene julija in v prvih dneh avgusta - morda se celo na novo in čisto noro zaljubite. Za rojene po 13. avgustu bo energije na kvadrat. DEVICA Zaradi bližajočega konca leta boste pospešeno delovali na področju urejanja doma in družinskih odnosov. Nedelja bo čudovit dan za odkrit pogovor in snovanje načrtov. Če ste rojeni okoli 3. septembra, sreča, če po 15. septembra, smola. TEHTNICA Nov mesec, novo življenje. Prav zares, saj bo Venera bo lepo svetila na vas in vam vlivala novo upanje. Prijatelji se bodo izkazali za koristne. Četrtkov večer, sobota in nedelja so dnevi, kijih ne smete preživeti sami. ŠKORPIJON Marsikaj v vašem življenju bo doseglo “vrhunec”, treba se bo odločiti za premik v to ali ono smer. Če ste rojeni oktobra ali v začetku novembra boste morali poskrbeti za plačilo računov - ko boste vse uredili, vam bo odleglo. STRELEC Kariera bo v središču vaše pozornosti, novi načrti bodo zahtevali trezno presojo. Pomembnejši premiki za rojene novembra in v prvih dneh decembra - spremljala jih bo tudi sreča v finančnih zadevah in ljubezni. KOZOROG Želeli se boste umakniti, pa ne bo šlo. Poravnati boste morali dolg iz preteklosti, četudi ne materialnega. Po dragi strani boste vitalni in močni, povečana samozavest vam bo pomagala prebroditi težavice. Ugoden dan za odgovor je sreda, lahko tudi petek. VODNAR Na ljubezenskem področju novi izzivi, toda bolje bi bilo, da se posvetite poslovnemu področju, kjer se kažejo priložnosti. Ena se lahko pojavi v petek, ki bo vaš srečni dan. Kasneje pazite na denar. RIBI Zvezde v vašem znamenju (vpliv boste občutili od petka do nedelje) kažejo na skorajšnjo odločitev, ki jo boste sprejeli, ali na nenaden porast “dogajanja” v zasebnem življenju. Čas za odkrit pogovor, soočenje z dejstvi ter končno za duševno sprostitev. moda V •raSggg&re** - V .v'■'*_ :-&\Z?x3ciKr-! iifjg, s “i? Leto se počasi končuje. Božič, darila, silvestrovanje... Vsi se že pripravljamo na različne zabave in še posebej tudi na zadnjo noč v letu! Kaj bomo oblekli? Takrat se res ne sme zgoditi, da bi bila ženska neopazna in glamurozna.-Vse se mora ujemati, od pet do glave. Od frizure, ličenja, obutve, nakita, obleke! Ker paje moda te sezone takšna, da ženski dovoljuje ali pa postavlja pravilo, daje samozavestna, erotična, edinstvena in ženstvena, so tudi večerne obleke temu primerne. Skoraj za vsako svečanost je želena večerna obleka. Prvo pravilo je, da se mora ujemati vsak kos, ki ga nosite. Nogavice morajo biti enake barve kot obleka. Dovoljena je kombinacija, ampak ne vseh barv. Npr. rdeča in črna, torej ne bela in črna. Enako velja za obutev. Zelo boste modne, če bodo vaši salonarji zelo visoki in spredaj oblikovani v špico. Zelo glamurozno! Pri oblekah pa prevladujejo barve kot so črna, ki je to leto spet zelo modna, rdeča, posebno v kombinaciji s črno. Seveda tudi bela, srebrno siva ter temnejše barve. Za silvestrovanje si lahko privoščite svetlikajočo črno ali rdečo obleko, ali kakšno drugo barvo. Nekaj se mora bleščati. Obleke so dolge in ozke, z izrezi, da se vidi vsaj ena noga! Lahko pa pokažete obe, saj je mini obleka tudi zelo “in”. Enako dolžina do kolen. Naj bodo ozke in spodaj volani, ali cele ozke, vse so čudovite! Ne pozabite na to, da so dekolteji globoko izrezani in kazanje ramen je skoraj pravilo. Vse to se da še polepšati z nakitom. Srebro je za takšne priložnosti primerno. Uhani naj bodo opazni, toda ne preveliki, saj je na prvem mestu svečanost. Primerna je tudi ogrlica okrog vratu, če je obleka odprta. Naj bo opazna. Lahko pa si pomagate tudi s pasom, seveda mora pristajati obleki. Nikar pa ne dajte nase ves nakit, ki ga imate. Vse se namreč mora ujemati. Tudi svečanost ima svoja pravila. Ne glede na vse - čudovite boste - in tisti večer, v katerega vsaka vloži veliko truda, bo vaš! Lea Šinko Štraus Nagrade Nagrade, ki jih poklanjata RADIO BREŽICE in SAVAGLAS za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Franci Jelenko, Dovško 24, 8281 Senovo 2. nagrada -zgoščenka Gabrijela Pavkovič, Šmarska c. 23, 8290 Sevnica 3. nagrada -kaseta Franjo B. Gregl, Bizeljska c. 31/1, 8250 Brežice Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: JONAS, ABANO, CANON, KRAN, BSA, SA, KOLONE-LO, EAK, IZPRIJENEC, KO, AKAD, RUŠA, IKEDA, INO, AT, REVA, ACETALI, IRA, INAČICA, KINSKI, AKELA, ITILOS, KAVAL. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 21.12.2001, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! Programska oprema: podatkovne zbirke V dosedanjih prispevkih sem že opisal večino programske opreme, ki se uporablja na delovnem mestu ali pa doma. Malo je uporabnikov osebnih računalnikov, ki ne bi vsaj nekajkrat napisali preprosto besedilo, izračunali kakšno tabelo, pobrskali po internetu ali prebrali elektronsko pošto. Pri pisarniških zbirkah se še zmerom najde kakšen program, za katerega ne vemo, zakaj bi ga sploh uporabili. Eden izmed takšnih je microsoftov Access. Access je program za relacijske podatkovne zbirke, ki jih potrebujemo pri vsakdanjem delu. Če malo poenostavim, je to program, ki združuje podatke iz preglednic in dragih zbirk podatkov in nudi preprost, enostaven in hiter način za iskanje informacij, njihovo razšiijanje po intranetu in internetu ter izdelavo hitrejših poslovnih rešitev. Access naju omogoča izdelavo in analizo poročil brez večurnega dela. Za uporabo je preprost, vse od vnosa podatkov do izpisa v HTML. Program nudi izredno zmogljivost tako začetnikom kot f? DUŠEVNI IZTIR- JENEC SIN ZEVSA IN EUROPE EDEN OD TITANOV VOJAŠKI USLUŽ- BENEC HRV. GLASB. PEDAGOG V PARIZU PISATE- LJICA Peroci TANTAL BIVŠI ITAL. SMUČAR Ivano SLOV. PESNICA Gltlca KRATKA DEBELA KLOBASA TIHO- ŽITJE AN NA KARINA MESTO V IRANU NAKANA KREDITNA BANKA MARIBOR PERZIJSKI ZLATNIK SLOV. PISATELJ Matevž AŽIO, PRI- BITEK LAWRENCE OLMER OMA (ljubko.) IGRALKA Ita PREBIV. PARIZA POSVO- JENEC IVAN PREGELJ 1 2 3 4 5 6 LETO- VIŠČE PRI KOPRU MESTO OB DONAVI V BOLGARU! AMER. PISATELJ lrwlng B B B STARO KRALJESTVO V NIGERIJI GLASBENA ZNAMENJA ŠVICAR, SLIKAR Jošt KULTURNA RASTUNA DEDEK (pogo- vorno) JAPON. PISATELJ Jokal JUDOVSKI KRALJ KALCIJEV OKSID MOGOČNA GORA DELAVSKA ENOTNOST EVGEN CAR JUDOV. PRINCESA TRST GIMNAST. PRVINA GRŠKI BOG VOJNE RIMSKI CESAR, ODPADNIK PEČENA MOČNATA JED NACIST n mala šola računalništva izkušenim uporabnikom, obenem pa je zelo preprost za uporabo. Vsebuje pomožna orodja za pomoč, kot je čarovnik, ki uporabnikom omogočajo iz njihovega orodja iztisniti kar največ. Žgornji opis je najverjetneje za večino bralcev vseeno malo pretežaven, zato bom skušal opisati možnosti relacijskih zbirk še bolj enostavno. Access ni program, s katerim bi začetniki lahko kar takoj pričeli z delom. Za delo s programom so potrebne kar precejšnje izkušnje pri obdelavi večjih količin podatkov, ki jih večina uporabnikov obdeluje z Excelom ali podobno. Excel je odlično orodje za analizo, pa naj bo to matematična, statistična, finančna ali kakšna draga. Ima pa kar precejšnje oiuejitve pri obdelavi večjih ali malo bolj zahtevnih podatkovnih zbirk. Podatkovna zbirka je lahko čisto enostaven seznam - šifrant, npr. zaposlenih v podjetju. Dokler je takšen seznam enostaven in vsebuje samo nekaj stolpcev, npr. ime, priimek, naslov, pošto, datum in kraj rojstva, je takšna zbirka čisto spodobno obvladljiva. Kaj pa, če bi želeli vsakemu zaposlenemu dodati še npr. dodatna izobraževanja v podjet ju, ki se jih lahko nabere kar precej? Kje je glavna težava? Vsak zaposleni v naši tabeli v Excelu zapolnjuje 1 vrstico, dodatnih izobraževanj pa je več. Večinoma se problem v Excelu rešuje tako, da uporabimo dodatne stolpce, s čimer pa tabela -šifrant postane zelo komplicirana za dodatne obdelave in poizvedovanja. Primer takšnega poizvedovanja je, če želimo na hitro poiskati zaposlene, ki so bili na določenem dodatnem izobraževanju. Samo razvrščanje (sortiranje) po tabelah postane težavno in komplicirano. Tudi vnos enoličnih podatkov si z Accessom zelo poenostavimo in pohitrimo. Če moramo vsakemu zaposlenemu vpisati še poštno številko in kraj pošte, moramo to v Exce-lu in podobnih programih vsakič ponovno natipkati. Pri uporabi Accessa si v takšnem primera pomagamo z drago tabelo - šifrantom, ki si ga pripravimo samo za pošte. Ko moramo vnesti poštno številko, jo izberemo (kliknemo) iz drage tabele (pošte). V bistvu si za takšne sezname pripravimo drage tabele - šifrante, kijih kasneje uporabljamo za hitrejši in enostavnejši vnos podatkov. Med tabelami pa predhodno ustvarimo relacije, ki takšna polja (celice) povezujejo med sabo. Če so glavni seznami sestavljeni na takšen način, je kasnejše poizvedovanje po kakršnihkoli podatkih izjemno enostavno in hitro. Podatke lahko vnašamo s po močjo posebnih vnaprej pripravljenih vnosnih obrazcev, ki nam jih programi, kot so Access in podobno, lahko samodejno izdelajo. Če imamo vnosne obrazce, lahko tako delo opravljajo tudi osebe, ki jim npr-v Excelu ne bi zaupali vnos podatkov, ker bi lahko nevede “pokvarile' ali celo pobrisale našo tabelo. Glavna zmogljivost programov za obdelavo podatkovnih zbirk pa so poizvedbe po podatkih in kasnejs' izpisi teh poizvedb ali podatkom Poizvedujemo lahko po več tabelah hkrati in temu tudi prirejamo različne izpise. Programi nam omogočajo neomejeno vrsto najrazličnejših izpisov za iste podatke. Enkrat lahko prikažemo celo tabelo, drugi*-samo en del, kombiniramo različna razvrščanja podatkov, oblike in podobno. Branko Lavrenčič mobilna telefonija Novice s sveta mobilne telefonije Vega, tretji slovenski operater mobilnih telekomunikacij, je slovenski javnosti predstavil svojo ponudbo. Vega ponuja tri različne naročniške pakete, dva paketa imata v osnovno naročnino že vključeno določeno število brezplačnih minut - uporabniki lahko kličejo v katerokoli omrežje, oblikovali pa so tudi en predplačni paket. Za nove uporabnike je v decembru in janu-aiju pošiljanje sporočil SMS brezplačno, naročniki pa dobijo 400 oziroma 1000 minut brezplačnih pogovorov ter posebno Vega darilo - toplo bundo za mrzle zimske dni oziroma snovvboard za nepozabne užitke na snegu. Decembrskim naročnikom osnovnega paketa pa leto dni ne bo treba plačevati naročnine. Novembrske raziskave RIS-a kažejo, da v Sloveniji vsak dan Internet uporablja 247.000 ljudi. Število tistih, ki so internet že kdaj uporabili, znaša pri nas 660.000. Projekcije iz meseca julija kažejo, da naj bi bilo julija 2002 takih, ki bodo internet uporabljali vsaj enkrat mesečno, okoli 540.000. Slika se nekoliko spremeni, če bi se uporabniki zavedali, da gre pri brskalniku WAP ali podatkovnem prenosu GPRS v bistvu za internet. Na Norveškem so kaznovali žensko zaradi nadlegovanja z opolzkimi sporočili SMS, ki jih je pošiljala svojemu nekdanjemu, torej po tem, ko sta razmeije prekinila. Sporočila je pošiljala tudi fantovemu novemu dekletu, nehala pa ni tudi takrat, ko stajo v pismu prosila, naj s takšnimi dejanji zaključi. Ker tudi to ni zaleglo, stajo prijavila policiji. Sodišče je pregledalo 18 sporočil, ki so bila poslana nekdanjemu fantu, in 11 tistih, ki so bila poslana njegovi novi punci. Ker so ugotovili, da so sporočila nesramna in kruta, so j1 dodelili kazen v protivrednosti 23^ britanskih funtov. V Veliki Britaniji je policija ustavila popolnoma pijanega moškega brez ene roke, ki je sedel za volni1' om svojega avtomobila. V zdravl roki je dr.al mobilni aparat in voril, hkrati drvel skozi celo mest0, ustavile ga niso niti rdeče luči na s£' maforju. Poudariti velja tudi, da av't0 ni bil prilagojen za vožnjo invalido1, kasneje pa je policija ugotovila, $ ima v krvi dvakrat prekoračeU0 količino alkohola. Sankcije sledij0, Gregor Žvipe^ v 'šeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan IZ ŠKRATOVE SKRINJICE Iran 13 Sava Glas, 12.12.2001 " ... ... ... . . • ... . L' 'v t} . . . A j.... , Bi se nam pridružili? Dragi otroci, dragi starši! V času, ko vsi prejemamo takšna in drugačna darila, se obdarujemo, želimo veliko sreče in zdravja, sva se midva spomnila tudi na vse tiste otroke, ki bodo najlepše decembrske dni preživeli na otroškem oddelku Bolnišnice Brežice. Pa sva malo “pokukala” na oddelek. Zanimalo naju je, kaj bi otroke in tudi osebje v teh dneh najbolj razveselilo in kaj je tisto, kar najbolj potrebujejo, pa si v tem trenutku, tudi zaradi vseh ostalih izdatkov in obveznosti, ne morejo sami kupiti. In ugotovila sva, da NUJNO potrebujejo nov DIGITALNI termometer. To je takšna naprava, ki malemu bolniku tako rekoč v trenutku izmeri telesno temperaturo. Takšna naprava pa je zelo draga. Zato sva za pomoč zaprosila tudi vse župane, podžupanjo, podžupane in poslance iz Posavja, da bi s skupnimi močmi zbrali potreben denar za nakup novega termometra. Da pa bi lahko 21. decembra, ko bomo vsi skupaj obiskali otroke in osebje na otroškem oddelku Bolnišnice Brežice, razveselili tudi male bolnike s kakšno igračko, morda knjigo ali videokaseto, bi za pomoč prosila tudi Vas, dragi bralci! Če bi se tudi Vi radi pridružili akciji in otrokom kaj lepega podarili, bova tega zeeelooo vesela. Če bi darovali finančna sredstva, je pravi naslov številka ZR Bolnišnice Brežice, ki se glasi: 51620-603-31177 sklic: 00 93001 namen nakazila: za digitalni termometer Če pa bi se odločili, da bi za bolne otroke darovali igrače, knjige, videokasete, morda tudi kakšno sladkarijo, pa le to lahko prinesete na naše uredništvo na naslovu časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice. Zadnji dan akcije je četrtek, 20. december 2001. Ker pa jaz. Škrat Smrčobrad, podnevi običajno sladko spančkam, saj veste, sem pač nočni škrat, ki imam veliko dela z otroškimi sanjami, pa je na tem naslovu prav vsak dan moja prijateljica Karmen, ki bo z veseljem sprejela Vaše darove in se Vam bo tudi v mojem imenu najlepše zahvalila! O predaji daril se bova na dolgo in široko razpisala v naslednji, 44. številki SavaGlasa na Škratovi strani. Napisala bova tudi imena vseh, ki se boste vključili v akcijo. Lahko pa vam zaupava, da bo bolne otroke obiskal tudi Dedek Mraz, moja prijateljica Čarovnička Kremina pa bo otrokom, zdravnikom, sestram in vsem ostalim članom otroškega oddelka in tistim, ki bodo tega dne poleg, povedala pravljico o Muci Copatarici! Bolni otroci nas potrebujejo, pa tudi osebje potrebuje našo pomoč! Zato lepo, leeepooo prosiva, POMAGAJTE TUDI VI!!! Pa že zdaj VELIKA HVALA! Vaša Škrat Smrčobrad in Karmen Starost si greje roke ob žaru mladosti Raka - V telovadnici Osnovne šole Raka je potekalo že tretje ječanje starejših krajanov, starih nad sedemdeset let. Srečanje je tudi letos potekalo v organizaciji osnovne šole, krajevne skupnosti, krajevnega odbora rdečega križa in aktiva kmečkih žena. Zbralo se je skoraj osemdeset starejših krajanov, ki so se med drugim spominjali Sv°jih osnovnošolskih dni. Starejša stavba Osnovne šole Raka namreč ^ tem šolskem letu praznuje častitljivih sto let, učenci in učitelji pa se že pridno pripravljajo na praznovanje. Zanimivo je bilo slišati, kako Se starejši spominjajo svojih šolskih let, nekateri znajo na pamet še trstnice, ki so se jih naučili v osnovni šoli, vsi pa so se strinjali, daje h>lo včasih v šoli drugače kot danes. rani gostje v družbi šolarjev ^a prireditvi z naslovom “Starost si greje roke ob žaru mladosti '“t se v harmoniji prepletali starost in mladost. V kulturnem progra-tt so nastopili otroci iz vrtca in učenci osnovne šole, z lepo sloven-. ■* pesmijo pa so razveselili pevci iz Ardra, ki so k petju vzpodbudili udeležence srečanja. Za pogostitev so poskrbeli osmošolci, starejši rajani po so se ob koncu zadovoljni strinjali, da prihodnje leto °tiovno pridejo. Janja Rostohar Pariz očaral Artičane Artiški učenci tudi med počitnicami nismo počivali, zato smo se odločili, da se z agencijo Twin, s katero smo lani potovali v London, letos podamo v Pariz. Devet deklet in fant ter učiteljica Alenka Cizel smo se prvega novembra “vkrcali” na avtobus, naš novi dom, in se skupaj z ostalimi potniki podali na dolgo pot. Ure in minute samega potovanja nam je krajšal naš simpatičen in s podatki podkovan vodič Nikola; a mi niti ponoči nismo imeli časa spati, saj smo se imeli toliko za pogovoriti. Prvi francoski dan smo preživeli v pravljični deželi Disneylanda, kjer smo se odpravili na obisk vesolja, a so nas kmalu pripeljali nazaj na Zemljo.Poslikali so nam obraze in nam naredili frizure iz pajkove mreže. Dogodivščine so nas dodobra izmučile, zato smo v hipu zaspali, ko smo le prišli do hotelskih sob. Naslednji dan pa je bil posvečen lepotam Pariza. Ves čas smo uporabljali metro, podzemni vlak, si ogledali Notre Dame, obiskali umetnike na Montmartru, obnemeli pa smo zvečer, fejK J .jSF jj |1| Vožnja z metrojem je bila nekaj posebnega, a vsak dan se ne bi želeli takole voziti, stisnjeni kot sardine. ko nas je vodič pripeljal do osvetljenega Eifflovega stolpa. Pogumni kot smo, razen učiteljice, smo se podali na njegov vrh 300 metrov visoko, kjer smo tudi za- nila, a vtisi bodo ostali, če ne v glavah, pa na naših fotografijah. Imeli smo se res lepo, za kar se moramo zahvaliti odlični organizaciji, po kateri je agencija že tako Disneyland nas je očaral. Tri dekleta, artiške Sneguljčice, se odpravljajo na obisk gradu, kjer je nekoč živela čisto prava Sneguljčica. peli Zdravljico. Turisti nas niso in tako znana. Odločili smo se, da razumeli, ampak mi smo bili bomo še potovali, saj so takšna “face”. A poleg vseh teh znamenj- potovanja odlična šola za živ-tosti smo spoznali tudi drugo plat ljenje. AU REVOIR! Pariza. Za kapučino, ki smo si ga privoščili v hladnem jutru, smo Alenka Cizel in učenci OŠ Artiče odšteli kar 1000 SIT po osebi, pa še napitnino smo morali dati. Vož-- Foto in podpisi fotografij: nja domov je nekoliko hitreje mi- Špela Koršič Otroška parlamenta Šentjanž,Brežice - OŠ Šentjanž je bila gostiteljica 12.sevniškega otroškega parlamenta, mladi pa so razpravljali na temo Prosti čas. Mlade parlamentarce je pozdravil tudi sevniški župan Kristjan Janc, v imenu sodelujočih šol pa tudi ravnatelj OŠ Ana Gale Franc Novšak, ki se je gostiteljem zahvalil za vzorno pripravljen parlament in izrazil navdušenje vseh prisotnih nad priložnostno razstavo, ki sojo pod mentorstvom učiteljice Sabine Ribič pripravili šolarji o tem, kako so včasih preživljali prosti čas. Na republiškem zasedanju parlamenta bo sevniško zastopala Urška Draksler z OŠ Boštanj. Mladi parlamentarci so se zbrali tudi v Brežicah, kjer sta se jim pridružili podžupanja občine Milena Jesenko in sekretarka Zveze prijateljev mladine Krško Vida Ban. Zbrane je v odsotnosti predsednice Društva prijateljev mladine Brežice nagovorila sekretarka društva Stanislava Šebrek, ki je mlade opozorila na preživljanje njihovega prostega časa. Po zanimivi razpravi so izvolili še predstavnico, ki jih bo zastopala na nacionalnem parlamentu, le ta bo 16. januarja prihodnje leto - v Ljubljano potuje Jerneja Rožman z OŠ Artiče. 20 let artiških lutkarjev Artiče - Vsak v sebi nosi otroka - le poiskati ga mora! Lutka oživi, ko v njej začutimo svoj značaj. To so pred več kot dvajsetimi leti skupaj s svojo vzgojiteljico Marijo Pirman začutili najprej v vrtcu in nato v okviru Kultumo-umetniškega društva Oton Župančič Artiče ustanovili tudi prvo lutkovno skupino. Z rednimi vajami so lutkarji postajali vedno boljši in predstave vedno bolj zanimive in doživete. To je pot, po kateri artiški lutkarji hodijo že 20 let. Minuli konec tedna so svoj jubilej proslavili z lutkovno igrico Zajček pomaga medvedku, Otroci ustvarjajo v lutkovni delavnici. ob spremljavi citer so obiskovalci lahko spremljali senčno lutko, za najmlajše pa so pripravili tudi lutkovno delavnico. Na zgornjem hodniku šole so postavili razstavo lutk, ki je na ogled ves teden do petka, ko bodo 20-letnico artiškega lutkarstva proslavili še z eno prireditvijo. Ob 17.uri si bodo lahko obiskovalci ogledali kronološki pregled lutkovnih predstav, ki sojih skozi 20 let igrali, ter nekdanjim prizadevnim lutkarjem in njihovi mentorici Mariji Pirman podelili tudi priznanja. Jelica Koršič Šoli Pišece in Bizeljsko proti mučenju otrok Pišece - Ob 10. decembru - Dnevu človekovih pravic sta šoli Pišece in Bizeljsko pripravili skupno akcijo, da opozorita na tiste, ki jim otroštvo ne mineva v radosti ob šolskih obveznosti in brezskrbnih dni. V akciji Amnesty International so podpisovali peticije za 17-let-nega Čečena, ki je izginil v vojni vihri, domači pa imajo podatke, da je zaprt in mučen. Peticiji za veleposlaništvo ruske federacije in slovensko ministrstvo podpisujejo številne slovenske šole. Tamkajšnja učiteljica Rut Zlobec pa je izpostavila, daje bil namen akcije tudi ta, da so s simbolično uporabo traku “Cona brez mučenja” mlade skušali opozoriti na dejstvo, da so mučenja otrok pogosta tudi v njihovi sredini. Tudi tam, kjer je mir, brez vojnih viher, in zato vsem sporočajo “Radi vas imamo in ni nam vseeno za vas”! S.V. Obiskal nas je Miklavž No, tako. Pravijo, da kdor čaka, ta tudi dočaka. In tako smo vsi skupaj dočakali mesec december. To je čas, ko otroci sprejemajo takšna in drugačna darila. To je čas, ko nas obiščejo sv.Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Hja, da ne bo pomote. Za čisto pravi, pravcati obisk enega od dobrih dedkov je potrebno biti vse leto zelo priden. Sveti Miklavž s spremstvom na hodniku našega radia in časopisa He, he...in mi smo bili še kako pridni. Tako zelo pridni, da nas je obiskal sam sv.Miklavž osebno. S seboj je pripeljal tudi svoje spremstvo, dva parklja in tri angelčke. Hi, hi, parklja res nista imela nobenega dela, prav ponižno sta sedela, angelčki pa so bili do nas zelo prijazni. Sv. Miklavž nas je obdaril z zlato šibo. Je rekel, da smo bili sicer pridni, ampak da bo zelo vesel, če bomo še bolj pridni. No, kje si pa upamo oporekati tako pomembnemu možu. Bili smo čisto tiho kot miške. A kako naj bomo še bolj pridni? To vprašanje nas vse skupaj še danes muči. No, ja, kaj pa hočemo, se bomo pač še malo bolj potrudili. Sicer pa je sv. Miklavž povedal, da so otroci v Posavju pridni, da mu je žal, ker vseh le ni mogel obdariti, povedal pa je še, daje zelo žalosten, ko vidi, da se nekateri otroci ne morejo odreči velikim željam, medtem ko drugi še hrane nimajo. In to se dogaja tako v Sloveniji - pravi, daje vse več sirot - kot tudi po svetu. Ko smo ga povprašali, kako ve, če so otroci pridni, nam je zaupal, da vse leto skrbno spremlja otroke, zaupal pa nam je še, daje njegovo domovanje kot pravljica. Veliko ljubezni, sreča in smeh, in okoli njega sami angeli. OGLASI, REKLAME, OBVESTILA Jesen prinaša veliko dobrot. Tudi Passat limuzina Bora Že od 32.577 DEM (3.681.207 SIT*) Polo Že od 15.650 DEM (1.768.450 SIT*) Passat Variant Prihranki do 244.000 SIT* že od 34.805 DEM (3.932.936 SIT*) Izjemno ugodno posojilo, tudi na 72 mesecev. Prihrane|<: 316.400 SIT*. Že od 27.818 DEM (3.143.408 SIT*) z brezplačno elektronsko klimatsko napravo! Prihranek: 312.000 SIT* prihrankeift-ž^L^ ' ‘Cena so informativne in odvisne od valutnih razmeri Slike so simbolne. Število vozil in modelov je omejeno. Radanovič Brežice d.o.o. Černelčeva ulica S Telefon (07) 49 92 160 _____8260 Brežice Telefax (07) 49 92 172 Radanovič Brežice c C/da PEKARNA & SL AŠČIČARNA A t -več kot 100 različnih oblik tort, 20 okusov -otroške torte; tele bujski, poke mo ni, bar bike, živali, a.-drobno čajno pecivo " \% ;ti Tel: 074520030 GSM: 041 954 681 Orla Kristina in Slavko Berkovič Drenovec 16,8259 Bizeljsko s 5 I|f 'C*, j i | P ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE TEL.:07/49-61-090, 07/49-93-240 FAX:07/49-93-241 gsm:04i/ 619-455 Vesel božič in srečno novo leto 2002 CVETLIČNI ARANŽMAJI POGREBNE STORITVE Delovni čas: 8.00-19.00 ob sobotah: 8.00-13.00£jg* ▼ w himik v Oži O/ RCBs KCB| Imate poslovno idejo? ^ Je vaše podjetje začelo rasti? Morda je vaše podjetje zašlo v teža ve? Rešitev je RAZVOJNI CENTER BREŽICE, ki vam nudi splošno in specialistično svetovanje s področja financ, davkov, marketinga, izvoza, inovacij, tehnologije, kvalitete in pripravo ter izdelavo poslovnih načrtov. Svetovanje je za: - brezposelne osebe in ostale potencialne podjetnike brezplačno - delujoča podjetja plačajo le 50% svetovalne ure Informacije dobite osebno na Razvojnem centru Brežice, Trg izgnancev 2, na telefonu 07 499 06 81 ali na spletnih straneh (www.rc-brezice.si) >,,, Dobro svetovanje - odlično poslovanje! mm »J MERCIN Obiščite obnovljene salone ekskluzivnega pohištva na Mostecu in v Krškem Zajamčeno najniž e cerve pohištva, v Evropi. Nakup do 15, obrokov _____brez obresti! Vesel božič in srečno no M = 53 £ ae g w w % i-l SJ * 20021 Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390 S i Noe J moja trgovina 24ur na dan € vsak dan < z o 2 Ul Noč in Dan Krško Cesta krških žrtev 137 8270 Krško KamnoseStvo Jakša NAGROBNIKI . > ' ‘ .. v 7 v ■ STOPNICE IN TLAKI TEL.: 07/490 59 00 FAX: 07/490 59 10 KAMNOSEŠTVO JAKŠA Marjan Jakša s.p.. CKŽ 65. S2'8 Krsk« OKENSKE POLICE KAMNITA GALANTERIJA ■ r U ff fir.Jf z/ BST j3T1m feftiv '. ^ < rt’ f" ■ Mtiffmo mm mMMmigte tu /pOrnm s mtkmpttoti Tateronsk/št.: 03§-283-364. 04Š-S06-955 CL Ln" 4-M . cn I" £ §:§ f 3$ OGLASI, REKLAME, OBVESTILA novosti knjižnice brežice mali oglasi Najmlajši se bodo gotovo razveselili dveh kartonk Najljubše pravljice za lahko noč 1 in 2 s klasičnimi pravljicami, ki bodo popestrile prihajajoče zimske dni. V knjigi Podobe Božička bodo najmlajši ob prikupnih in šaljivih ilustracijah spoznali, kaj počne Božiček med letom in kako se pripravlja na potovanje na čarobno noč, ko obišče otroke. Knjiga Katastrofe opisuje 12 dogodkov, ki so zelo prizadeli človeštvo in terjali številna življenja. Sodobna vegetarijanska kuhinja je izčrpen vodnik po polnovrednih sestavinah vegetarijanske prehrane z več kot 300 tradicionalnimi in izvirnimi recepti z vsega sveta. Če bi radi postali bolj romantični, pa ne veste kako, boste odgovore na svoja vprašanja našli v knjigi Romantični na 1001 način. Knjiga Čustvena odličnost govori o rabi in zlorabi čustev, pokaže nam pot do samo-spoznavanja in osebnostne rasti, samospoštovanja in čustvene varnosti, dosežkov na osebnem in javnem področju. Se vam je že kdaj zgodilo, da niste vedeli, kako bi reagirali na besede ali dejanja svojega otroka? Ponujamo vam knjigo ABC odlične vzgoje -učinkovit praktični slovar nasvetov. Priročnik Denar je moj prijatelj pokaže, kako lahko premagamo pomembne ovire pri služenju denarja, kakršne so krivda, strah in občutki nemoči ali pritiska. Priročnik Zdravilna moč vina govori o tem, katere sestavine vsebuje vino ter kako in pri katerih zdravstvenih težavah koristi kozarček dobre kapljice. Miranda je roman o dekletu, ki je zaradi svoje izjemne lepote že od otroštva žrtev in lutka bolj ali manj dobronamernih moških, a Miranda noče biti lutka. Junak Senilnosti je nesrečen in brezvoljen moški, ki se ne zmore upreti resničnosti in ji nenehno podlega, obenem pa z begom v sanjarjenja, z izmikanji in različnimi nadomestki ustvarja lasten svet. Pričevalec je literarizirana izpoved očividca, pričevalca o najgnusnejših zločinih med soljudmi, ki se dogaja v bosanski vojni. Ljubitelje kriminalk opozarjamo na nov roman Colina Dexterja Uganka tretje milje. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// www.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice 14. decembra ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice. Sabina Strmecki Prodam VW Jetta LX, letnik 87, bele barve, s prevoženimi 140.000 km, dobro ohranjen. Cena 250.000 SIT. Pokličite 49-64-587. Prodam Opel Kadett karavan, letnik 89, registriran. Cena 1.500 DEM. Pokličite 041-419-617. Prodam Rover 416 GSI, letnik 92, kovinske barve, lepo ohranjen, z električnim paketom, registriran do maja 2002. Pokličite 041-72-26-72. V Mihalovcu pri Dobovi prodam hišo z gospodarskim poslopjem in 15 arov vrta, lahko tudi brez gospodarskega poslopja. Pokličite 031-613-022. V Kapelah, v bližini centra, prodam lep vinograd z vikendom. Vikend ima napeljano elektriko in vodo ter dostop po asfaltni cesti. Možna je takojšnja vselitev. Pokličite 07-45-22-030 ali 041-826-924. Prodam prašiča, težkega 220 kg, krmljenega z domačo hrano. Pokličite 07-49-77-564. Prodam več prašičev težkih od 100 do 140 kg hranjenih z domačo hrano. Pokličite 07-49-67-387. Prodam kravo simentalko, visoko brejo, s tretjim teletom. Pokličite 49-51-320. Oddam oz. podarim psičko, staro dve leti, ter mladiče, stare 6 tednov. Pokličite na številko 49-69-293. Oddam mladičke belgijske ovčarke. Pokličite 041-773-164. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA d.o.o. Cesta prvih borcev1<5, 8280 Brestanica objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjega stanovanja Enosobno stanovanje št. “E” v II. nadstropju stanovanjskega bloka na Elektrarniški cesti 15 v Brestanici v skupni izmeri 49 m2 in klet v izmeri 6,05 m2 , parc.št. 209/17, zemljiškoknjižni podvložek 297/B, k.o. Stolovnik, občina Krško. Izklicna cena je 2.502.912,17 SIT Ogled nepremičnine je mogoč po predhodnem telefonskem dogovoru in najavi v recepciji Termoelektrarne Brestanica. Javna dražba bo v sredo, 9.1.2002, ob 10. uri v prostorih Termoelektarne Brestanica d.o.o.. POGOJI ZA PRISTOP K JAVNI DRAŽBI: 1. Varščina: Dražitelji morajo najkasneje do začetka javne dražbe vplačati varščino v višini 10% izklicne cene (v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila varščine) na blagajni TEB. Neuspeli dražitelji bodo dobili vrnjeno vplačano varščino po zaključku postopka javne dražbe, prav tako na blagajni TEB. 2. Plačilni pogoji: gotovina. 3. Pogodbo mora kupec skleniti najkasneje v 10 dneh po končani javni dražbi, celotno kupnino pa poravnati najkasneje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. Kupec postane lastnik nepremičnine takoj, ko predloži dokazilo o plačilu kupnine. 4. Če kupec ne bo sklenil pogodbe v 10 dneh po končani javni dražbi in plačal kupnine v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, se šteje, kot daje odstopil od dražbe oziroma nakupa, zato plačano varščino obdrži prodajalec. 5. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo pri vplačilu varščine in pred pričetkom javne dražbe predložiti originalno potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije ali njegovo overjeno fotokopijo. 6. Dražitelji, ki bodo sodelovali na javni dražbi za pravno osebo, morajo predložiti pooblastilo in izpisek iz sodnega registra (star največ tri mesece), iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji. 7. Davek na promet nepremičnin plača prodajalec v skladu z Zakonom o davku na promet nepremičnin, zemljiškoknjižni vpis in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom nepremičnin pa plača kupec. 6. Prodaja bo potekala po sistemu “VIDEN0-KUPLJEN0”, kasnejših reklamacij glede stvarnih napak se ne upošteva. 9. Vse informacije o nepremičnini so na voljo na tel.št.: 07-46-16-129, kjer je možen tudi dogovor za datum in čas ogleda. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA d.o.o. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ŠTEFANA KLENOVŠKA iz Krškega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od dragega pokojnika in ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, mu podarili cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala podjetju Elektro Celje, poslovni enoti Krško, za podarjeno cvetje in sveče, g. Vahčiču za besede slovesa, Komunalnemu podjetju Sevnica za opravljene pogrebne storitve ter pevcem za sočutno zapete pesmi. Vsem, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, še enkrat hvala. Žalujoči: žena Manca, brata Franci in Dušan z družinama ter vsi njegovi V SPOMIN Ko komaj se mesec december prične, v naša srca zopet grenka bolečina povrne se. Saj 8. december bil tisti je dan, ki korenino družine odvzel je nam. Leto dni je že minilo, ko ljubega moža, očeta in dedka VINKA ŠUMEJA več ni. V našem domu je praznina, v srcih neizbrisana bolečina. Če ravno radi še prihajamo in hišni prag prestopamo, povsem drugačen je kot prej, ker, ljubi ata, več te ni. Prostor tvoj, kjer posedal si, povsem drugačen je kot prej. Zdaj tja zazre se le pogled, spomin boleč nate in solza grenka utrne se. Ti zdaj v temnem grobu špiš, v naših srcih še živiš, zato k tebi na grob prihajamo in ti svečke v zahvalo in spomin prižigamo. V globoki žalosti: žena Tilka ter sin Vinko in hčerka Tilka z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, moža in starega očeta MIHAELA KOZMUSA se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in maše. Posebej hvala dr. Groboljšku za dolgoletno zdravljenje in dr. Slapšakovi za pomoč ob hudi bolezni v zadnjih dneh njegovega življenja. Hvala g. župniku za lepe besede slovesa ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Družina Kozmus V SPOMIN Kolektiv Počitniške skupnosti Krško se v teh dneh poklanja spominu na MILANA ŠTAJNERJA prvega direktorja Svojo delovno in življenjsko pot je sklenil 5.12.1991. Plemenito idejo delavskega turizma je svojsko zasnoval in osmislil ter s svojimi somišljeniki uresničil. Bil je človek, ki je živel in delal za dobro drugih. Prizadevali si bomo, da bodo njegove zamisli in njegovo delo tudi v sedanjem in prihajajočem času ohranile svoj smisel. Vsem, ki se nam boste v mislih pridružili ob spominu nanj, hvala. Kolektiv počitniške skupnosti Krško ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame MARIJE MLINARIČ se zahvaljujemo vsem, ki sojo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala za vsestransko pomoč sosedi Mariji Kostanjšek. / Žalujoči: njeni najbližji ZAHVALA Od nas se je poslovila draga mama in stara mama ŠTEFANIJA HORJAK z Drožanja Zahvaljujemo se vsem, ki so seje spomnili s cvetjem, svečami, molitvami in svetimi mašami ter jo pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala tudi osebju Doma upokojencev Sevnica za pomoč in skrbno nego v času njenega bivanja v domu, še posebej v zadnjih dneh njenega življenja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Špiler Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250 Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič, Boštjan Colarič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. J špranje in okenca posavcev Mag.Tomislav Žbontar: “Škoda, da se ne naučimo tudi tistega, kar nam ne leži, slovenščine npr., kar je pomembno” Najina veza je bila mama Ankica, gospodinja, Slavonka s širokima dušo in srcem (op.avtor.), ki gaje rodila 27. marca 1951 v Ljubljani, kjer je imel takrat oče Mihael kot geometer zaposlitev. Brežičanom je ostal zapisan kot velik planinec in strasten šahist. Kasneje so živeli še leto dni v Krškem, potem pa se je družina (ima brata Matjaža, režiserja, živi v Ljubljani) preselila v Brežice, kjer je Tomo končal osnovno šolo in gimnazijo. Na brežiška šolska leta ima spomine, ki ne bodo nikoli zbledeli. Predvsem pa se spominja gimnazijskega profesorja Franca Savnika, njun odnos dijak - profesor je kasneje prerasel v izjemno prijateljstvo, ki ga ohranjata in negujeta. “Od 1 .letnika me je vzgajal, pripravljal na tekmovanja v matematiki in mi privzgojil ljubezen do matematike. Med sošolci pa je imela prvo besedo kolegijalnost. Tako lahko rečem, da so to nikoli pozabljena leta, še sedaj se redno srečujemo v Brežicah, mladostna prijateljstva smo znali obdržati. Potem sem v Ljubljani študiral na Fakulteti za elektrotehniko in študij končal v petih letih, leta 75. Po končanem študiju sem bil do 78. leta zaposlen v ljubljanski Iskri, podjetje se je imenovalo Razvojni inštitut “IPT”. Delal sem na oddelku za razvoj in izdelavo mikrovalovnih anten. In so ene od teh, ki se danes uporabljajo v sistemu GSM. Leta 76 sem vpisal podi- plomski študij na Fakulteti za elektrotehniko, bil na enoletnem študijskem izpopolnjevanju na Univerzi v Mississipiju v ZDA, kjer sem izdelal magistrsko nalogo s področja mikrovalovnih anten. To nalogo sem potem leta 79 zagovarjal na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in^si pridobil naziv magistra elektrotehnike.” Vmes pove, da mladi danes drugače živijo. Tomo: “Mi smo bili veliko skupaj, sedaj pa se mladi dobivajo ob petkih, ker med tednom komunicirajo kar preko e-pošte. To vidim pri sinu Juretu, ki hodi v 2. letnik Bežigrajske gimnazije in je tudi matematično-naravoslovni tip. Hčerka Zora, ki hodi v 8. razred OŠ Valentin Vodnik, pa je bolj oblikovalska, družboslovna. Kot žena oz. mama Danica (roj.Horvat), kije sicer arhitektka, na univerzi v ZDA pa se je izpopolnjevala na področju keramike, ima s.p. in se ukvarja s poučevanjem in oblikovanjem keramike. Na letošnjih dveh mednarodnih ex-temporih je prejela l.nagrado, v Piranu za izdelek Morin in v Ajdovščini za izdelek Veter. Saj je vse valovanje in če se vrnem, je pa “e-slovenska go-verment” politika dobra. Vse podatke bomo lahko dobili po e-pošti, otroci pa bodo že sledili usmeritvam RS pri programu e-Slo-venija. Njena vključitev v načrt e-Evropa že poteka, otroci pa se vzgajajo za ta način uporabe, da bodo jutri sledili razvoju informacijske družbe v Sloveniji. Jaz ra- čunalnik uporabljam že vsaj 25 let. Trenutno delam na Agenciji za telekomunikacije in radiodifuzijo, kar pomeni, da smo agencija, ki regulira trg telekomunikacij, s svojim delovanjem pa zagotavljamo pregledno in nepristransko delovanje telekomunikacijskega trga oz. zagotavljamo optimalno uporabo rediofrekvenčnega spektra. Agencija je organizirana kot agencije v državah ES, med njimi je tudi Slovenija, kije ena najbolj pripravljenih kandidatk za vstop v ES. To pa pomeni, da smo samostojni, neodvisni od Ministrstva za informacijsko družbo, in se tudi samostojno financiramo. Kar spet pomeni, da na naše delo ne more nihče več vplivati.” Tomo se sprošča s planinarjenjem v Kamniških Alpah, v Brežicah in po Dolenjski s kolesarjenjem z gorskim kolesom, z igranjem tenisa, skoraj z vsakim športom po malem in veliko potuje, ker je službeno dostikrat zunaj domovine. In ni nikoli razmišljal, da bi živel kje drugje kot v Sloveniji. Končal je z ugotovitvijo, da sva dosti povedala in napotkom “pojdi domov kuhat”. Natja Jenko Sunčič Hvala vam! Brežice - Ob zaključku letošnjega tedna Karitas lahko z velikim veseljem poročamo o rekordnih in skoraj neveijetnih številkah zbranih sredstev. Tako se je akcije pletenja adventnih venčkov udeležilo 30 otrok, napletli so ravno toliko venčkov, v prodajo sojih namenili 27, kar znaša 27.000 SIT. V radijski humanitarni akciji je bil končni skupni znesek darovanih sredstev 105 darovalcev kar 524.000 SIT. Izjemno odmeven je bil tudi koncert “Klic dobrote”, kije potekal v prepolni brežiški dvorani ob množici ljudi, ki so vztrajali stoje. Skupni znesek darovanih sredstev na koncertu je znašal 411.270 SIT. Tako je celotni skupni znesek akcije neveijetnih 962.270 SIT, namenjen pa je družini, ki seje ob že tako težkem življenju znašla še v hujši stiski zaradi nesreče in bolezni očeta šestih otrok. V času akcije so na naslov Župnijske Karitas Brežice prispele tudi druge materialne dobrine; črno beli TV sprejemnik, 80-litrski grelec vode in očala z dioptrijo za enega od otrok s strokovnimi napotki darovalca. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo! K.M. Luč miru v Posavju Posavje - Taborniki rodu “Sivi dim” iz Krškega bodo tudi letos sprejeli “Betlehemsko luč miru”, ki jo bodo v četrtek, 20.decembra, raznašali po ustanovah. V soboto, 22. decembra, pa bodo “lučko” delili tudi pred večjimi nakupovalnimi centri v Posavju. Lučka miru je namenjena vsem ljudem dobre volje, povezana je s solidarnostjo do sočloveka v stiski. Kot skrbimo, da mah plamen ne ugasne, tako varujmo mir, pozivajo taborniki. K.M. lV l vV p O p l l p l’ k, tl, | www.web-ldik.com CKŽ 58, KRŠKO, Tel: 490 56 78 * bora« vrednostnih papirjev * računovodstvo, svetovanje * prodaja računalniške in programske opreme * izdelava internet strani * pri opremi možnost kredita TOM+0 UGODNE. NALOŽBE KVAUTKTA « MUN miš / I o Pr EPSON ipBii / comm m Slovenski kozolec Čatež ob Savi- Ustanova “Poti kulturne dediščine” Slovenija in Projekt “Slovenski kozolec”, ki beleži 5. obletnico obstoja, sta podelila priznanje lastniku kozolca na čateškem polju Stanku Zadniku, ki je ponosen, da ohranja našo kulturno dediščino. Na trasi nove “dolenjke” so z DARSOM in DDC-jem rešili kar nekaj propadu zapisanih lepotcev. Na podelitev priznanja se nista odzvali niti Občinska turistična zveza niti KS Čatež. Pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kulturo in drugih so se jeseni začela napovedana prva srečanja pod kozolci, v okviru projekta pa so obiskali že vrsto poiskati ustrezne oblike namenske pomoči lastnikom, ki vzdržujejo našo skupno, k sreči še živo stavbno dediščino, je pudaril koordinator Slavko Mežek ter dodal, da imajo tudi drugod po svetu Zadnikov kozolec na čateškem polju je bil obnovljen leta 1884, leta 1998 je bil prestavljen iz Sobenje vasi s Semeničeve kmetije z obnovitvijo temeljnih kamnov. krajev, ki jih kozolci še krasijo, saj so spoznavna znamenja Slovenije. Med L in 15. decembrom nameravajo obiskati kraje na Dolenjskem, Kozjanskem, Gorenjskem in Primorskem. Glavno sporočilo “Srečanj pod kozolci” je ohraniti Slovenske lepotce in G33IS3 __ Grafotrg d.o.o. Krško L£ LjF Krika, Centa 4 julija 44 ^^B^^B tr44as imi ■■ foto -v decembru pri nakupu fotoaparata podarimo darilo • * v vrednosti 7,000,00 SIT 31 -otrokom podarjamo brezplačno fotografiranje z Božičkom 19, in 20, 12, od 16, do 18, ure v naši trgovini FOTO BB na 1 Idmu nekaj kozolcem podobnega, a nikjer toliko, tako raznolikih in tako mojstrsko izdelanih. Prav nikjer ne bogatijo kulturne podobe krajine tako kot v Sloveniji in prav zato smo lahko ponosni na te spomenike naših ljudskih stavbarjev. Projekt poznajo že mnogi v Sloveniji, vseslovenski interes za ohranitev ljudskega stavbarstva pa je prerasel v nacionalni projekt, s katerim je naraslo zanimanje za načrtno obnavljanje in predstavljanje zanimivih kozolcev. V projektu sodelujejo številne šole z zbiranjem dokumentarnega gradiva in raziskovalnimi nalogami, med soustanovitelji projekta pa je tudi 52 občin. Hkrati je v pripravi nova knjiga z delovnim naslovom “Slovenski kozolec - včeraj, danes, jutri”. N.J.S. Sava Glas, 12.12.2001 Brežiški veseli december bo vse kaj drugega kot vesel. Lani so ulice samevale, prireditev na Čatežu pa je bila le po okusu posameznikov. Leta pred tem se je sistem praznovanj v Brežicah počasi rušil. Župan pa je komaj ob Miklavžu pozval turistične delavce in lokalno skupnost, da pripravijo nekaj na hitro. Mu bo uspelo v zadnji minuti? Po izkušnjah sodeč le, če se bo komu pridružil! A kdo ga bo vesel, ko je proračun prazen. Brežiški nogometaši imajo lep štadion. Radi bi imeli še lepšega. Atleti imajo lep štadion. Radi bi imeli še tribune. Katane imajo lep “tatami”, ali bi radi imeli še enega? Tega ne vemo. Vemo pa, da brežiški “sokoli” mimo in potrpežljivo, predvsem pa zelo tiho trenirajo v stari telovadnici s “pretpotopnim” gimnastičnim orodjem. Pa se ne pritožujejo. Veseli so, da sploh lahko trenirajo. Na Holly-evem memorialu so si lahko številni trenerji, sodniki, telovadci in telovadke iz vse Slovenije na lastne oči ogledali in celo izkusili tekmo na njihovem parterju. Kaj so si mislili? Tega spet ne vemo. Vemo pa, da bo nekdo moral storiti nekaj in jim stopiti nasproti. Kajti lepi uspehi, kijih dosegajo pravijo: "Zaslužijo si novo orodje!” In kdo jim bo pomagal? Tega še bog ne ve. Mimogrede, občinskih veljakov nismo srečali v telovadnici gimnazije. Zakaj ne? Spet vprašanje, na katerega ne vemo odgovora. “Sokoli”, držite se! V naši hiši je ropotalo, pokalo in se treslo. Smo že mislili, daje najmanj konec sveta. Pa ni bilo nič od tega. Le naši “sosedje” pevci so prišli z novimi modernimi stoli. Da sojih zamenjali s'starimi, so morali prestaviti vaje, kajti na vrsti je bila predvaja - “fizkultura". Veseli december v Posavju Krško Kulturni dom Krško (prirejata Občina Krško in KS mesta Krško): 13.12. ob 17. uri Četrtkov večer ob domačem ognjišču 14.12. ob 16. in 17. uri Dedek Mraz - obdaritev najmlajših 17.12. ob 18. uri božično novoletni koncert orkestra Slovenske vojske 18.12. ob 17. uri predstavitev prve zgoščenke dueta Amalu 19.12. ob 17. uri Glasbena šola malo drugače 20.12. ob 17. uri Majda - Maijan Kozina (opereta v koncertni izvedbi) 22.12. ob 20. uri Podnajemnik, komedija SLG Celje 23.12. ob 16. uri dobrodelni božični koncert, organizator Rotary klub Krško 26.12. ob 17. uri slovesnost ob dnevu samostoj nosti, koncert Pihalnega orkestra Videm Krško 28.12. ob 17. uri Večer ob svečah z glasbo in pesmijo Zaključek veselega decembra 31.12. ob 20. uri silvestrovanje na Trgu Matije j Gubca z Nušo Derenda in ansamblom Happy Hour ter ognjemetom Od 18.12. do 30.12. božično-novoletni sejem, stojnice na CKŽ med lekarno in bivšo Elektrotehno s kulturno zabavnim programom (Klub Orion Krško) Od 12.12. dalje bo Zveza prijateljev mladine Krško organizirala prihod dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok v vseh krajevnih skupnostih in učencev vseh osnovnih šol po krški občini. Za šolaije organizirajo različne prireditve, ogled Harryja Potteija ter koncert Foxy Teens. Brežice 21.12. se bo v OŠ Brežice popoldne odvijala nevsakdanja prireditev. Tega dne namreč pripravljajo tudi srečelov, z izbranim denaijem pa bodo nakupili programsko opremo za računalnike, ki sojih v šoli prejeli kot darilo. Vsaka šola in vrtec pripravljajo svoj program. 22.12. ob 15. uri sprevod dedka Mraza v organizaciji Mladinskega centra Brežice, sicer pa v MC-ju v decembrskem sobotnem živ-žavu otroci izdelujejo novoletne okraske in voščilnice. Kar zadeva ostalih decembrskih praznovanj se v občini Brežice odvijajo v organizaciji različnih večjih nakupovalnih centrov in središč, medtem ko v organizaciji Občine ne pridvidevajo tovrstnih praznovanj. Sevnica 21.12. DPM organizira otroški Živ-žav v kulturni dvorani komedija Trojka, trojkica, Božični koncerti: 22.12. ob 19.uri v sevniški cerkvi, zbor Pro mušica iz Maribora 23.12. zvečer skavti iz Maribora prinesejo betlehemsko luč 25.12. ob 19. uri koncert MePz Župnije Boštanj v tamkajšnji cerkvi 26.12. ob 19. uri v kulturni dvorani PGD Blanca novoletni koncert z Blanškimi vinogradniki ter ansambli Labirint, Brodniki, Jasmin, ans.Gregoija Oblaka ter ans.Maijana Hočevarja. 31.12. pred Paradižem silvestrovanje na prostem z ansamblom Mirana Štojsa in velikim ognjemetom. Radeče Dom kulture: 18.12. ob 16.uri Otroški novoletni sejem, ure pravljic in kino predstava za mladino 19.12. ob 16.uri ustvarjalne delavnice 19.12. ob 19. uri v Domu PORP novoletni koncert Glasbene šole Radeče 21.12. ob 18.ini gledališka predstava Mladost pred sodiščem 22.12. ob lO.uri TV risanke Walt Disney 25.12. v športni dvorani božično-novoletni koncert papirniške godbe PORP z nagovorom župana 27.12. ob 17.uri gledališka predstava Žogica Marogica 28.12. ob 16.uri lutkovna igrica in prihod dedka Mraza 26.12. in 30.12. ob 18. uri pred cerkvijo Sv.Petra žive jaslice Silvestrovanje na trgu in polnočni ognjemet Lidija Petrišič, Branka Demovšek in Karmen MolanJ