SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto prcdplaian 16 fld., za pol leta 8 fld., ia četrt leta 4 rld., ia {edem
meiec 1 rld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za «•!• leto IS fld., «a pol leta 6 fld., za fieiri leta 3 fld., ta jeden meiec 1 fid. V Ljn bljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. v«6 na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino In oananlla (iaaerate) vaprejema upravništvo in ekepedlelja v „Katol. Tlikami", Kopitarjeve ulice It. 2.
Rokopial »e ne vračajo, nefrankovana piima ne viprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17.
Ixhaja vsak dan, i*v»emii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.

V Ljubljani, v soboto 17. aprila 1897.
Letnik XXV.
Vabilo
k
občnemu ibora
„Katol. polit, društva v Ljubljani",
ki se bo vršil
v sredo po Veliki noči, dne 21. aprila, ob 7s 6. uri zvečer
v rokodelskem domu, Komenskega ulice 10.
"V spored:
1.	Nagovor predsednikov.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo biagajnikovo.
4.	Volitev dveh verifikatorjev.
5.	Volitev novega odbora.
6.	Slučajni nasvčti. K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Velika noč.
„Zemlja se je stresla in je mirovala !" S temi besedami sveta cerkev naznanja na velikonočni praznik, da Kristusovo vstajenje ni bilo privatna stvar, ampak javno sta nebo in zemlja priznala, da je ta, ki vstaja, vsegamogočni Bog, kateremu se morata ukloniti človek in narava vselej in povsod.
Stresla se je zemlja v hudih bolečinah, ker je kal greha in prokletstva zastrupila zemski drob ob prvem grehu, in pomirila se je zopet, ker je Duh Božji Tazlil spravo in odrešenje čez njo !
Naj humanisti reko, kar hočejo, istina je, katero nas uči dan na dan, da se v javnosti izvirni greh bori z odrešenjem, pokvarjena človeška narava z nadnaravnim zdravilom.
Vidimo Te, Kriste, preganjanega. Množica Te zasramuje, ista množica, za katero prelivaš svojo dragoceno kri.
Tu vidimo prevzetnega Saduceja. Liberalec je po „prepričanju". Njegova filozofija je: Edere et fornicari! Jejmo in nečistujmo ! Kristus pravi: Nečistost je greh, tudi če jo poganska javna oblast potrjuje. Saducej pa pravi, da je to postulat znanosti in potreba časa; na križ tedaj s Kristusom, on ne sme vladati v javnem življenju.
Tam Farizej ščuje ljudstvo na dobrega Izve-ličarja. Denar ima. Kapitalist je. Ali mere služiti Mamonu in Kristusu hkrati ? Šamajeva morilla je njegov evangelij. Debeli jud si želi civilnega zakona. A ta Oalilejec zapoveduje drugače, njegov zistem je nasproten težnjam bogatih, po vladi in nasladi hle-pečih Židov — torej na križ ž njim, pahnite ga iz zbornic, in če je tudi Božji Sin 1
In sedaj še ti, ubogi Judež! Dolgo si hodil s Kristusom. Z njim si trpel zaničevanje dolgo časa. Od cerkvenega premoženja si živel ti in nebrojno revežev, ker kjer vlada Kristus, tam je ubožnost plemstvo. Kristus te je celo postavil za oskrbnika cerkvenega premoženja. A ti si škilil k liberalnim Farizejem. Njihovi nazori so se ti zdeli bolj svobodomiselni in napredni, nego preprosti nauk krščanstva. Liberalni Farizeji so se hlinili. Niso sami psovali Kristusa in ga suvali. Podkupovali in ščuvali so preprosto množico, sami pa se obnašali kot pošteni velmožje. Izpodkopavali so nravnost, a hoteli veljati za poštenjake. Ti pa, ubogi Judež, si
njih nauke naravnost in odločno izvršil, in glej: postal si tat, izdajalec, anarhist!
Obljubili so ti takrat 30 srebrnikov, sedaj ti obljubujejo nebesa na zemlji, življenje brez dela in trpljenja, uživanje brez konca. In ti, ubogi Judež, se daješ slepiti in nočeš spoznati, da je tvoj dobrotnik in rešitelj ono krščanstvo, katero preganjaš, in tvoji pravi sovražniki so oni bogati Farizeji, kateri te ščujejo na dobrega Izveličarja. In če se ti posreči, ubogi Judež, da izvršiš izdajalsko delo, tekla bo nedolžna kri v potokih. Ti pa boš spoznal, d& so te goljufali tvoji Adlerji, Singerji in Ingwerji, vrgel jim boš izdajalsko svoto pred noge in boš v obupu rekel: Nedolžno kri sem izdal. Vi ste sovražniki resnice in pravice! In smejali se ti bodo židje, kakor pred devetnajst sto leti: Tu videris! Le sam glej, kaj nam mari!
Ubogi Judež, ti hitiš v svojo pogubo, slep si od strasti!
Mi pa opazujemo ta boj, kakor se nam kaže v
luči vere. Nedolžna kri je takla v potokih, umrl je sladki Izveličar. A tudi židje se niso veselili. Ker glejte:
„Zemlja se je stresla in je mirovala, ko je vstajal Bog v sodbi."
človeška družba se trese — in bo mirovala. Trese se, ker so družabni grehi, grehi našega javnega življenja, izpodkopali njene temelje. In če nas tudi čaka Se veliki petek, ob katerem pride izdajalstvo, sovraštvo do Kristusa in do krščanske družbe do vrhunca — mi vemo, da pride tudi vstajenja dan.
Samo žene so šle za Kristusom, vse ga je zapustilo, ko je trpel. Celo apostoli so se poskrili in niso hoteli biti klerikalci oni dan.
LISTEK
Aleluja.
Češki spisal Vacslav Kosmiik, poslovenil Iv. P.
Na svetu je kakor na plesu. Spomlad je prišla med bučanjem gozdov in šumenjem voda kot mogočna zmagovalka ledu in smrti. Njeni bojeviti obraz se je nenadoma zjasnil in umiril. Ozrla se je po naravi kakor krasni angelj. Ptiči so prileteli iz daljnih krajev, da jo ogledajo in s pesmico poveličujejo. Zvončki in vijolice, marjetice in druge pestre cvetice zvedavo pogledujejo in se smejejo od krasote in blaženosti.
Po lokah skačejo otroci in piskajo na vrbove piščalke. Pomlad jim žari iz mladih očij. Starčkom in starieam oživlja ovenelo srce, želja po novem življenju se jim vzbuja. Kamor oko pogleda, vse pleše in tisočerim glasom prepeva alelujo.
V mali sobi pri oknu sedi starica z rožnim vencem, pri peči pa ziblje mlada žena dete. Sobota pred vstajenjem je. Zunaj kričč dečki, deklice se igrajo sredi vasi, iz dimnikov se vzdiguje dim, iz kuhinj duhti vonj kolačev, cela vas se veselo giblje in hiti, da se dostojno pripravi na veseli praznik.
A starica in mlada žena nimata ognja v peči in ne pripravljata ničesar. Tiho in žalostno sedita in solze jima tek6 po licih, kakor bi vsa njihova
radost in vsa sreča počivala s Križanim v grobu. Pripravljali bi za praznik, a nimata, iz česar bi pripravljali in za koga bi pripravljali. Dolgo časa jima je jedina jed kruh bridkosti, ki nima teka, naj bo črn ali bel, čemu torej v takem položaju peči kolače, da bi jih močili s solzami?
Po dolgem molku vzdihne starica globoko:
„Kako bode pač naš revež praznoval te praznike ?"
„Ravno nanj mislim," odgovori ji mlada z žalostnim srcem. „Sinoči se mi je o njem sanjalo. Zdelo se mi je, da je priletela lastovka s pisemcem na vratu in potrkala s kljunčkom na okno. Odprla sem ji, vzela pisemce in radosti sem vzkliknila. Bilo je od našega Jožefa. Ko sem vzkliknila, sem se prebudila. Bog ve, kaj je bilo v pismu?"
„To je dobro znamenje, draga moja," reče sta-riea. Lastovka je svet ptič in ne prinaša nesreče, Jožef gotovo kmalu pride."
Mlada mati sklene roke, pogleda k nebu in iz dna srca se ji prikrade vzdih: ?„Daj, dobrotljivi Bog, da se to zgodi. Brez njega me prazniki ne veselijo. Mati, ko bi prišel v teh praznikih!"
„Oh, prosim Te, draga moja, na to niti misliti ne morem. Midve sva že tako najbolj nesrečni. Ko-vorjev je prišel domov, Miheljnov in Dvornikov tudi, le naš revež ne sme od tam, kljub temu, da bi ga doma najbolj potrebovali. Teh pa ne potrebujejo doma, ostali bi lahko tam."
„Kdo ve, če ne leži še v bolnišnici," reče mlada.
„Ne bodi tako žalostna," kara jo stara. „Saj nam je pisal, da mu je boljše, a di mora še čakati, da se okrepča in se more podati na pot. Gospod Bog, ko bi te praznike prišel, od veselja bi pamet izgubila."
Najedenkrat pa zopet vsa žalostna vsklikne: „Kako bi pa reveža vsprejeli ? Saj nimamo niti merice bele moke, niti za grah masla."
„Oh, kaj to," mahne mlada z roko, „saj bo žid posodil. In tudi če bi morala svojo novo obleko prodati, bomo pekli in cvrli."
Nekdo potrka na vrata, in ne da bi čakal odgovora, vstopi.
To je stara Kovorka. Pozdravi in se začudeno ozira. „Ljudje božji, kaj pa delate! Pri vas se nič ne vidi, da bodo prazniki."
„Nam je vse jedno, ali so prazniki, ali ne," reče stara. „Saj je pri nas vedno žalost doma."
„Ali vam Jožef ni nič pisal ?"
„Ze pet nedelj ne."
„Revež," pravi Kovorka in strese z glavo. — „Bog ve, kako se mu tam godi. Dopoludne je bil pri nas hišni oskrbnik in je pripovedoval, da je v časopisih bral, da se bodo naši vojaki potegnili do Novega Pazarja, ali kako se to mesto imenuje."
„Lepo nas tolažite," zakliče stara prestrašena.
H ^V Wv
A, ko je izdihnil Kristus, zaklical je nekdo : »Ta je bil res božji Sin!« Kdo je, kito kliče? Ta je mož, vojak, in Se celo častnik. In gospod ma-gistratni svetnik Nikodem se tudi več ne boji svojega krščanstva. In gospod velemož Jožef iz Ari-mateje je tudi pri krščanski družbi To so možje. Ko se je zemlja stresla, so spoznali, da krščanstvo ni privatna stvar, in sojejavno priznali.
In sedaj, ko se družba trese v hudih bolečinah in zopet Judež hodi k židovskim Farizejem, da izda krščansko družbo pogubi, ne bojmo se; Družba se trese, dokler je proti-krščanska, a bo mirovala, ko postane krščanska tudi v javnosti.
Izveličar je vstal, v neskončni slavi kraljuje nad nami. In mi naj ne upamo, da pride dan, ko se bo tudi v šoli in v parlamentu, v državi in v občini razlegal glas:
Christus regnat, Christus vincit, Christus imperat!
Vstajenje.
Zmagoslavje praznuje o Veliki noči katoliška cerkev. Premagana je smrt, strta nje sila.
Odrešenik je vstal iz groba in ž njim praznuje vstajenje iz smrtnega spanja Človeštvo.
Odrešenikove cerkve žarko solnce ni samo presvetlih tudi najtemnejših kotičkov človeškega duha, ogrelo in poživilo je tudi socijalno telo človeštva ter je obudilo v novo življenje.
V naukih naše cerkve položen je temelj zdravemu socijalnemu razvoju človeštva, ti nauki so najboljši, najlepši, človeški naravi jedino prikladni socijalni program.
To treba poudarjati posebno v našem razburjenem času, ko iščejo modrijani in državniki, delavci in gospodje rešitve socijalnemu vprašanju povsod, le tod ne, kjer jedino je najti, v naukih naše cerkve.
Nasprotno, v cerkvi in njenih naukih celo iščejo ti možje vzroka socijalni bedi. Bahajo se s svojo nevernostjo, ki pa navadno ni druzega, kot nevednost, temeljito nepoznanje sestava cerkve in njenih naukov. Desmares vrgel je takim bahačem v obraz rezko ali resnično besedo : „Non incrčdule, mais ignorant." "
Krščanstvo prvo učilo je ljubezen do bližnjega. Ono šele podrlo je dotlej nerazrušljivo pregrajo, ki je ločila Grka od barbara, gospoda od sužnja.
Cerkev pa se je tudi od početka pa do danes vedno ravnala po tem nauku ljubezni.
O prvih kristjanih pripovedujejo nam zgodbe apostolov, da niso poznali razlike mej bogatini in reveži, da niso poznali gladu in bede. Bogatejši do-našali so od svoje obilice apostolom, da so ti dajali ubogim.
Cerkev je že koj v prvih časih svojega obstoja vstanovila dijakonat, odbrala je značajne in neoma-deževane može, Kateri so imeli skrbeti za uboge.
Kako pa so ti možje umevali svojo nalogo, kaže nam tako lepo mučeuištvo velikega dijakona Lav-rencija, katerega so pri živem telesu pekli, ker ni hotel rimskemu cesarju izročiti poverjenega mu denarja za uboge, marveč ga je razdelil mej reveže.
Omenimo še, kako je cerkev posvetila rodbinsko življenje, kako je povzdignila zakon do idejalne višine.
Zadruge, sad teh cerkvenih nazorov, dajale so skozi ves srednji vek mestom oni krepki sreduji stan, ki je zgradil monumentalne stavbe neprecenljive umetniške vrednosti, katerim se čudimo še danes ; zadruge razširjale so blagostanje iu zado-voljnost.
Kjer je cerkev imela posestva, tam so dobro živeli kmetje. Od tod nemški pregovor : „Unter dem Krummstabe ist gut wohnen". Najemnina bila je nizka, navadno v pridelkih obstoječa, tako da se je znižala, kedar je bila letina slaba.
Kako je skrbela cerkev za delavce na cerkvenih posestvih, vidimo iz različnih, še ohranjenih hišnih redov, kjer je bila plača delavcev in njihova hrana natančno določena, in sicer taka, da je delavec lehko in dobro živel s svojo rodbino. Svedoči nam to vsaka nepristranski pisana zgodovina srednjega veka.
Nesmrtne slike in zgradbe, velikanski pesniški umotvori, po cerkvi povspešeni vsestranski napredek v vednosti, vse to nam priča, da cerkev ni bila in ne more biti vedi in umetnosti sovražna.
Tudi tu velja vsakemu klevetniku Desmares-ova beseda: Non incrčdule, mais ignorant.
Zatorej je tudi našega naroda prva dolžnost, da se tesno in krepko oklene naukov cerkve, in on, kedor mu trga iz srca te nauke, ni prijatelj narodov.
Ako hočemo, da praznuje tudi od bede, še bolj pa od zaslepljenosti ob tla pritisneno človeštvo svoje vstajenje, delovati moramo na to, da se razširjajo, da prodirajo v vedno širše kroge nauki krščanstva:
Dovršujmo nam od zgoraj dano naročilo,
Da ne bo nam solnce za gorami zatonilo,
Da sijalo vedno lepše bo pred naša vrata:
Hej, rojaki! kvišku, da nam pride doba zlata!
Obnovljena Bachova naredba.
Iz Z a g r e b a , 14. aprila.
Socijalistični nemiri, ki so se dogodili nedavno v Slavoniji, dali so hrvatski vladi povod, da je izdala jedno staro naredbo iz Bachovega časa. Po tej naredbi, izdanej leta 1852, tedaj v dobi absolutizma, so prepovedana vsa politična društva, a tudi uteme-ljenje vsakega drugega društva ima dozvoliti le vrhovni upravitelj dežele. Z obnovljenjem te naredbe je pri nas zabranjeno vsako politično delovanje, katero ni vladi po volji, a to je za našo opozicijo hud udarec. Vlada je bržko ne že die časa razmišlja-vala, kako bi popolnoma strla opozicijo, ki se je začela resnobno pripravljati za nove volitve. Pravega povoda za to seveda ni imela, kajti naša opozicija je čisto pohlevna in vodje njeni tako oprezni v svojem delovanju, da niso dali nikjer nobenega
povoda političnim oblastim, da jih preganjajo. A če je bilo v zadnjem času od opozicijonalne strani mnogo pritožb proti političnim oblastim, bile so le te s svojim nepravičnim ravnanjem pri sestavljanju volilnih listin tega same krive. Kakor nalašč pripetili so se omenjeni nemiri v Slavoniji, s katerimi seveda opozicija ni v nobeni zvezi, a vlada je upo-trebila to priložnost, da ob jednem udari socijaliste in opozicijo, katere poslednje se gotovo bolj boji nego prvih.
Opozicijonalni listi so se seveda izjavili vsi proti tej naredbi na način, ki jim je dozvoljen. Oceniti tega Čina vlade niso mogli tako, kakor bi se moral, kajti konfiskacija bi sledila za konfiskacijo. Je pa tudi zares čudno, da se na Hrvatskem tako upravlja, kakor nikjer drugje v našej državi. Po naših nazorih tako stanje ni normalno; a če se morajo unotrebljavati taka sredstva, kakor je omenjeno, potem prav čudno glasi banova poslovica, da je on uvel na Hrvatskem zakon in red. Trinajst let traje že ta vlada, ki se hvali, da je Hrvatsko umirila, a v štirinajstem letu svojega obstanka mora posezati za Bachovimi naredbami, da zatre nemire, kakor ona trdi, v resnici pa je naperjeno vse to proti opoziciji, ki odkriva žalostno stanje, v katerem se nahaja Hrvatska pod vlado z geslom reda in zakona.
A zakaj se pa pojavljajo neredi in nemiri v zemlji, če je zares vse storjeno po zakonu ? V Zagorju pride v kratkem času cela občina pred sod-nijo, češ da se je narod vzdignil proti kotarskemu predstojniku.
A kaj je storil ta narod ? Zahteval јб odločno od kotarskega predstojnika, da ee drži v svojem uradovanju postave in da se izvrši volitev občinskega poglavarstva po propisih. Narod ni hotel imeti za načelnika mažarona, katerega jim je oblast postavila po sili. Ker je župnik posredoval pri tej priložnosti ter narod svoj branil, obtožen je tudi on, in še celo najhuje, namreč da je kriv upora.
Kriv zato, ker je branil svoj narod in ker odločuje v občini njegova beseda, a vsa občina glasuje za opozicijo. V neposrednej bližini Zagreba, v Turovem polju, se je uprl narod občinski oblasti radi paše, katera se jim je zabranila po graščinski zemlji. To pašo je narod zahteval po starih svojih pravicah, a do zdaj oblasti niso imele časa — imajo le pre-vjč posla s politiko — da razsodijo o tem vprašanju, nego jednostavno zabranjujejo pašo. Narod zahteva svoje, a ker se je uprl, bode mnogo obsojenih in kaznjenih. Znano je, da Turopoljci od starine pripadajo mažaronskej stranki in da tega po-kreta ni skrivila opozicija. V občini Ivanić je prosil narod, da se odstrani župau, ker niso bili ž njim zadovoljni v nobenem pogledu. Prošnjo so večkrat obnovili, ali so bili vselej odbiti. Ko pride kotarski predstojnik v občino, da pregleda urad občinski, se zbere narod, da se iznovič potoži na župana pred kotarskim predstojnikom. Ali mesto tolažbe dobi narod strašen odgovor. Na narod se je streljalo ter
Mlada prebledi kakor zid, vzame dete iz zibke in ga gorko pritisne na srce.
„I no, jaz ne pravim", izgovarja se Kovorka, „da gre tudi vaš tja. Saj le pripovedujem, kar sem slišala".
„Slednjič pa le moje sanje nekaj pomenjajo", pravi tiho mlada. Jožef mora dalje.
Iz zvonika zadoni zvon, ki vabi k vstajenju.
„Tudi k vstajenju ne pojdeta ?" vpraša Kovorka. „Ze zvoni. Ne zabita Boga, da vaju on ne pozabi".
„Zakaj bi ne šle? Smo mar Židinje?" reče stara trpko. „Ali kar je res, je pa res: Ce je človek žalosten, še do molitve nima veselja".
Stara se je oblekla in šla v cerkev. Mlada pa je ostala na vrtu pred hišico, da bi se udeležila proeesije vsaj z očmi. Z otrokom ni mogla v cerkev.
V drugič zazvoni. Gospod župnik pride iz cerkve v praznični obleki. Bobni zagrme, godba zaigra in ko neha, zazvončkajo ministranti, v zvoniku pritr-kavajo, veterani snamejo klobuke, in župnik pod nebeeom podeli blagoslov z Najsvetejšim in sprevod se pomika med spremljevanjem godbe po vasi.
Videli ste že tak sprevod, čemu bi ga torej opisoval. Tega, kar je pri takem sprevodu Bogu najbolj všeč — vroče molitve, ki kipi iz src vernikov, ni mogoče popisati.
Mlada žena je pokleknila na vrtu poleg bezgo-vega grma in gleda s solznimi očmi na zlato mon-
štranco, ki se lesketa v zarji zahajajočega solnca in in v kateri se skriva najdražja skrivnost naše svete vere.
Ko tako kleči in ji duša na krilih molitve zleti visoko gori k modremu nebu, zaškripljejo za njo vrata. A ona ni slišala. Začujejo se tihi koraki, a ona jih ne čuti. Ko pa zasliši glasen jok, obrne se in — za njo kleči suh mož, poraščenega obraza v ponošenem vojaškem plašču.
Zena radostno vsklikne: „Jožef!", in mu pade okoli vratu.
Po vasi pa doni godba in zbor veselo speva: aleluja ---
Povest o hrastu.
(Spisal Angelar Z—n.)
(Konec.)
Jednakomerno je zvenela žaga svoj »žig-žag«. Skoraj je do konca debla zažagal. Tedaj vzame zopet sekiro in pomigne svojim sinovom, naj dobro, vrv pritegnejo. In trije krepki fantje so nategnili, da se je hrast zazibal. Tedaj mu je bila zadnja ura. Dolgo časa se je branil smrti, pa prišla je zanj tudi ona usodepolna ura, da bo moral položiti svoje razkavo truplo po mrzli zemlji.
Kožuhar je krepko dvakrat s sekiro mahnil. In tedaj je deblo zdrknilo po gladko odžaganem štoru in s hrumom šlo v dolino na Rekarjevo stran. Bodisi da so fantje prekrepko vrv nategnili, bodisi
da je bilo deblo kaj mokro: hrast je zdrknil v dolino in s tem korakom svojim hotel pokazati, čegav je.
»Strah in groza!« izvil se je skoro nehotč iz prs osuplih gledalcev.
Ljudje so bili prepričani, da je to božja sodba, da je Bog hotel s tem pokazati, čegav je hrast. Vsi so se s strahom ločili od jeznega Kožuharja in šli k Rekarici. Rekarici ie zakopitljalo srce od veselja in ponosna je gledala ljudi, češ, vidite, da se je pravica izkazala.
Kožuhar je pa trikrat robato zaklel, strupeno pogledal svoje sinove in druge ljudi; toda ni vedel, kaj bi naredil.
Toliko je vedel, da na tuji zemlji ne sme sekati debla, posebno ker je bila na Bekaričinem posestvu bujna trava. Samo vzklik: »Pa je vendar hrast moj!« se mu je izvil iz grla, druzega ni mogel reči.
Preširen smeh sovaščanov je odgovoril Kožuharju. Rekarica pa na to:
»Samo stopi mi na travo, pa boS videl: precej te grem tožiti«
Kožuhar ni vedel, kaj bi naredil, zato je od-sel proti domu. da bi razbral misli, kaj bo treba sedaj učiniti. Hrasta še zdaj ni bil pri volji dru-zemu dati.
Množica se je počasi razgubila in tudi Rekarica je odšla. Baš se je solnce poslavljalo in zad-

je bilo mnogo ranjenih, in jeden je vsldd ran umrl. O tem nemilem elnčaju uradni časopis še dandanes ni jasno odgovoril, premda so to zahtevali opozicijonalni časopisi, ki so branili opozicijo grdega napada, češ, da je ona provzročila to nesrečo. Citate-Ijem „Slovenčevim" je gotovo še dobro znano, kako je v poslednjej proračunskej razpravi posl. Jakčin opisal našo občinsko upravo in občinske župane. Je-li po tem opisu sodeč čudno, da se narod brani takih uradnikov, katerim ni stalo niti najmanje do blagostanja narodnega, nego da delajo le za svojo udobnost in pa za vladni zistem. A povrh vsega tega se je dogodil v Slavoniji velik socijalističai po-kret, o katerem bom posebej sporočil.
Vsak trezen opazovalec more iz omenjenih dogodkov sklepati, da ni bilo niti najmanjega povoda, da se izda radi njih taka naredba, kakoršno je izdala hrvatska vlada. Tudi po drugih deželah se dogodi taki nemiri, posebuo agrarni in socijalistični, ali nobenej vladi ne pride na pamet, da uvaja postave iz absolutne dobe. Je-li se je to storilo na Ogerskem, kjer so ве godili veliki agrarni in socijalistični nemiri ravno pred volitvami ? Se mislili niso na to, pač pa so pri volitvah pozvali vojsko v one kraje, kjer je imela ljudska stranka svoje kandidate. Le-te stranke se je vlada bala bolj, nego socijali-stov. Ogerska vlada je bila prepričana, da more s socijalisti lahko obračunati, ne pa tako z ljudsko stranko, ki bi mogla sčasoma postati na Ogerskem merodavna ter zmožna skopati grob mažarskemu pseudoliberalizmu.
Ni li nekaj sličnega pri nas? Ni izdana omenjena naredba niti radi agrarnega, niti socialističnega napredka, nego radi napredka domoljubnega, radi opozicije. Volitve so blizu. Vladna stranka vidi, da se opozicija resno pripravlja za boj. Vkljub vsem vladnim zmagam pri sestavljanju volilnih listin vendar le še ni varna mažaronska stranka, pa išče pomoči pri vladi, ki v zadnjem času pred volitvami upotrebljuje taka sredstva, ki niso v nobenem pogledu osnovana na etičnej podlagi, katere se mora držati vsaka ustavna vlada, če hoče veljati zares kot taka.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. aprila.
Dr. Lueger, dunajski župan. Zadnja številka dunajske „Reichsposte" objavlja z vidnimi črkami, da je včeraj proti večeru došel magistrat-nemu predsedstvu odlok, s katerim se naznanja, da je presvitli vladar potrdil izvolitev dr. Luegerja dunajskim županom. S tem je torej izpolnjena najbolj goreča želja dunajskih antisemitov in prihodnji torek se vrši slovesno vmeščenje. Za to slavnost se že vrše mnogovrstne priprave, kajti vdeležila se je bodo mej drugimi tudi vsa dunajska krščansko socijalna društva z zastavami, pa tudi z dežele se pričakuje velike
I	■	' '	"	=S
njič obsijalo na mrzli zemlji ležeči hrast. Tiha noč je zavladala v vasi in pri Dolu, kjer je bilo malo prej tako hrupno življenje. Tako na svetu vse mine.
Po noči je izginil hrast iz Dola. Bila je mesečna noč. Rekarjeva družina je odšla spat polna zmagoslavja in radosti nad dobljeno zmago. Kožuhar je pa s svojimi sinovi žagal in s težavo spravil hrast iz Dola. Celo noč je imel dovolj dela.
Drugi dan ni bilo hrasta več v Dolu. Le pomendrana trava je pričala, da so tod po noči krepko đelali. V Rekarici je kar pokalo od jeze, ko je videla tako škodo. Prišel je domov tudi Rekar iz semnja.
V prvi jezi je hotel iti naravnost v sodnijo Ko-žuharja tožit. Toda trezen premislek ga je uveril, da bo tožarenje drago in dolgotrajno. Bog ve, če bi on zgubil, potem bi bil ob posestvo ; saj je bil še tako zadolžen. Stvar sama na sebi nima tolike vrednosti.
„Bog naj ga sodi, jaz ga ne bom," mislil si je miroljubni Rekar in popustil tožarenje.
IV.
Končana je prav za prav povest o hrastu. Kje so zdaj ostanki njegovi, ne vem. Mnogo tudi Ko-žuharju ni odvrnil, ki ga je moral jako na kratko razžagati, da ga je spravil iz Dola. Najbrže je zgorel kot drva in o njem ni več sluha ne duha. Hrast sam je zginil, a ostale so posledice po njem, katere moram omeniti, da bo povestica popolna.
vdeležbe. Podroben program za to slavnost še ni objavljen. S tem je dosegel toraj dr. Lueger najvišjo čast, ki jo more koma podeliti dunajsko mesto, a prevzel je s častjo tudi velikansko odgovornost. Židovski listi mu že sedaj napovedujejo vojsko, ki jo bodo vodili neprestano proti njemu in njegovim somišljenikom, o tem pa seveda molče, kako ga bodo skušali povsodi blatiti na vse mogoče načine. Mi želimo vrlemu prvoboritelju, da bi dolgo užival čast mestnega župana in da bi reševal svojo nalogo vsestranski pravično v korist dunajskega krščanskega prebivalstva.
Splošni nemški strankarski shod sklicujejo kolovodje avstrijskih Prusakov v Prago na dan 21. t. m. z nastopnim dnevnim redom: 1. jezikovna naredba, 2 stranke v novem parlamentu, in 3. predlogi nemške ljudske stranke. Za ta shod se že na vse možn« načine agitaje in vsi „pravi" nemški listi a la „Ostdeutsche Rundschau" morajo objaviti obširne oklice, v katerih se roti vse, kar „nemški leze in gre", da se gotovo udeleži tega ve-lepomembnega dneva, ki bo prinesel „rešitev" nemškemu narodu. Na tem shodu se bode seveda najpreje posvetovalo e korakih, ki bi prisilili vlado, da bi preklicala nesrečno jezikovno naredbo; najbrže se prebero po vrsti tudi vsi najodločneji ugovori ultranemskih občin proti tej vladni naredbi. Kot druga točka dnevnega reda bodo fulminantni govori proti klerikalizmu, ki baje sedaj odločuje v poslanski zbornici. In tako bo šlo nadalje, dokler ne zašije nemštvu „zarija* boljše bodočnosti in trajno ne ubeži krščansko slovanski povodnji. Da bi se to zgodilo, o tem sami niso prepričani, ker dobro vedo, da se zahteva le to, kar so imeli Nemci že pred davnim časom v obilni meri. Jednaki shodi se vršć tudi po drugih krajih.
Deželnozborske volitve na Hrvatskem. Združena opozicija, Obzoraši in pravaši, je že postavila nekaj kandidatov za prihodnje deželnozborske volitve, ki se vršć najbrže meseca junija. Za 78 deželnozborskih mandatov so postavili sedaj le 30 kandidatov. Izmej teh jih je pripadalo pet prejšnjemu deželnemu zboru, osem je pa takih, ki so bili v prejšnjih letih deželni poslanci; ostali so novi možje. „Obzorova" stranka ima 13, stranka „Domovine" 16 mož, jeden je pa unionist. Večina mandatov se je porazdelila na Hrvatsko, na Slavonijo odpade le neznatna malenkost.
V Franciji, koder vsi socijalistični in fra-masonski listi kriče o „klerikalni povodnji", ki preti poplaviti celo republiko, je podala vlada zopet nov dokaz verskega sovraštva. Iz Pariza se namreč poroča, da je dovolil glavni guverner Saussier na prošnjo vojaškega duhovnika vsem vojakom toliko prostega časa, da so mogli zadostiti svojim verskim dolžnostim. V Douai-u je dovolil polkovnik Froment, da smejo biti navzoči vojaki 27. topniškega polka pri govorih duhovnika, ki ga je poslal škof ondotni
Leta so zatem tekla mirno. Kožuhar se je staral bolj od dne do dne. Z Rekarjem sta se kmalu zopet spoprijateljila, in govor od hrasta ni več kalil miru med obema sovaškima hišama.
Kakor rečeno: Kožuhar se je staral in v trdo zbolel. Vsi so vedeli, da ne bo več trave na tej zemlji tlačil. Tudi sam je bil o tem prepričan. Poklical je duhovnika. Ni bil sicer nikoli posebno pobožen, a vero je imel trdno.
Dolgo časa se je spovedoval. Ljudje, ki se sv. popotnico spremili in nestrpno v veži obhajila čakali, pomežikovali so si nelepo, češ, marsikaj starca tare. —
Po obhajilu je bil sam z ženo v sobi.
„Daj, daj, pokliči Rekarja, naj k meni pride; imava se nekaj pogovoriti," rekel je ženi.
Odšla je in se naskoro z Rekarjem vrnila.
Težko je bolnik že dihal; vsi so vedeli, da ne bo učakal druzega dne.
„Ali mi odpustiš, Rekar," začel je s tihim glasom bolnik, „da sem tvoj hrast v Dolu posekal ?"
Zjasnil se je obraz Rekarju, češ, sedaj se je pravica izkazala. „Kajpada odpustim," hitel je Rekar. „Kaj če hrast!"
Mir se je razlil čez bolnikov obraz.
„Naj ti žena moja povrne za hrast," pravi še Kožuhar.
„E, kaj če to," odvrne na to Rekar.
In res ni nikoli nič odškodnine dobil.
Zvečer je pa naznanil zvon vaščanom, da je zapustila ta svet duša Kožuharjeva.
garniziji. Vsakdo bi mislil, da se s tem nista prav nič pregrešila zoper vojaško dolžnost in dostojanstvo, in vendar je ravno nasprotno resnica. General de France je izrekel poslednjemu grajo, vojni minister pa ga je odstavil iz službe. Komentara gotovo ni potreba.
Turčija in Srbija. Vkljub raznim poroči-čilom o neki napetosti mej Srbijo in Turčijo, o kateri vedo poročati nekateri listi, se vendar vedno bolj kaže naklonjenost sultanova nasproti Srbom. Kar je posebno omililo razmerje mej Belgradom in Carigradom, je sultanov najnovejši odlok, s katerim dovoljuje Srbom, da smejo otvoriti svoje šole v titru-mici, Jetici, Vardaru, Darijanu, Djevdeniji, Prilepu in Ohridi. To je pa za Srbe velik poklon in so se zanj že izkazali hvaležne s tem, da so dali sultanu zagotovilo, da ostanejo popolno nepristranski, ako se vname turško-grška vojska. Jednako izjavo je izsilil sultan tudi Bolgarom iz rok, toda to zagotovilo ima ravno tako malo veljave, kakor vsakdanje sultanove obljube. Posebno se je zameril sultan bolgarskemu narodu, da mu ni dovolil takih ugodnostij, kakor srbskemu narodu. Ta nezadovoljnost mej Bolgari se je pokazala že povodom otvoritve srbske šole v Mo-nastiru, koder je po mnenju bolgarskih listov zelo malo srbskih prebivalcev. S tem korakom si je torej nakopal sultan še večje sovraštvo in v slučaju vojske mu bodo Bolgari pokazali, da imajo tudi oni pravico do jednakopravnosti.
Položaj ameriških kmetovalcev. Poljedelski tajnik J. S. Morton pod predsedstvom Cleve-landove administracije podaje svoje poslednje letno poročilo o ameriških farmerjih, katero se glasi na kratko tako: „Farmerji Zjedinjenih držav imajo od vsacih 100 farm, na katerih so njih lastniki naseljeni, po 72 farm vseh hipotek in vseh dolgov prostih. Od vsacih tisoč kmetij jih je v Zjedinjenih državah s hipoteko obremenjenih le 282, tretjina denarja, ki se je na te hipoteke oddal, porabila ee je večinoma za nakup ali zboljšanje dotičnih farm. Država New Jersey je po razmerju s kmetijsko vrednostjo najtežje obremenjena. Prijatelji kmetovalcev kaj radi tožijo, da vlada ničesar ne stori za poljedelstvo in da vse prošnje v kongresu ne izdajo nič. Trdi se tudi, da so ameriški tarmerji skoro vsi v dolgeh, v obupanju in pomanjkanju. Vse te trditve nimajo temelja in njih govorjenje škoduje razširjanju poljedelstva, zraven delajo tudi nečast praktičnemu in inteligentnemu farmerju Zjedinjenih držav. Prosti in neodvisni farmerji v tej deželi niso obubožali, niso nikaki berači, tudi ne branivci vlade, kajti Indijanom podobno na reservacijah pustimo jim letni dohodek. V drugem pogledu so farmerji zastopniki najstarejšega, najčastnejšega in najpotrebnejšega dela v človekovem življenju. Na-nje zidajo vsi ostali stanovi, da se vzdržč v ravnotežju svojega obstoja in prospehs. Farmovec je sodelavec naravnih močij, njega inteligentno uporabljene moči združujejo se z svitlobo in gorkoto solnca in vspeh njegovih del predstavlja zmešanje deževnih kspljic z njegovim potom. Postavodajalstvo zna poleg oranja tudi sejati; inteligentni, praktični in vspeha bogati farmovec ne potrebuje nikake pomoči od strani vlade, neumen, nepraktičen in len kmet pa je ne zasluži. Dolžnost vlade ni, da bi delala postave na korist jedne vrste meščanov." Poročilo je v marsičem zanimivo, toda ne moremo pa verjeti, da bi se farmovcem v Zveznih državah godilo tako dobro, kakor slika vladni poročevalec. Res je sicer, da so mnogo na boljem, kakor naš kmetič, toda tudi oni si želč še marsikaterega zboljšanja. Kar se pa tiče konečne opombe, menimo, da bi si pri nas noben vladin organ ne upal izustiti takih besedij, kajti država je v prvi vrsti dolžna, da podpira vse stanove, torej tudi kmečkega.
Anglija v Južni Afriki. Razna poročila, ki dohajajo iz Pretorije in druzih krajev, kažejo brezdvomno, da se Angliji bolj ko kedaj sline cedć po južnoafriški republiki. Ker pa brez boja ni mogoče doseči tega namena, si Angleži prizadevajo na vse mogoče načine, da bi razdražili prebivalce v posamnih pokrajinah in na ta način pričeli prepir. Minuli mesec je imel predsednik republike, Kriiger, daljši govor, v katerem je naglašal, da je z angleško kraljico zelo težko občevati. Ko je bil ta govor objavljen, so se zbrali Angleži v večje tolpe ter prepevaje angleške pesmi izzivali republikance, ki seveda tega prizora niso hoteli mirno gledati in so priredili protidemonstracije. Ta dogodek je sedaj sicer že precej pozabljen, toda tembolj se je oživela angleška pohlepnost po novem bogastvu. Pri tem
poslu se poslužujejo najsramotnejih sredstev. Dovolj je, ako povemo, da je upor Kafrov v deželi Gaza delo Angležev, s katerimi imajo sedaj dovolj opravila in bi ne mogli pomagati napadeni republiki. Jednako sramotno angleško dejanje je upor Vazutov, s katerim je državica Oranje popolno ovirana, da ne more na pomoč transvaalski republiki, ako jo napade Anglež. Sedaj, ko je vse pripravljeno, oziroma vsa nevarnost odstranjena, je poslala angleška vlada v delagoaski zaliv osem ladij, katerim je naročeno, naj priredč demonstracijo ter na ta način dovedejo republikance do sklepa, da napovedo Angležem vojsko. Kaj poreko k temu druge države, posebno bližnje, dosedaj še ni jasno. Največ škode bodo trpeli Portugalci.
Cerkveni letopis.
Iz Rima, 12. aprila.
Prihodnji mesec majnik se bodo tukaj razne in izvanredne slovesnosti obhajalo, za katere se že zdaj velikanske priprave delajo in b katerim bodo gotovo v mnogem številu prihajali romarji iz celega sveta.
Najprva bode 2. maja slovesnost kronanja sv. Bambina, onega čudežnega Ježuščka, katerega Rimljani tako pobožno častijo in se z velikim zaupanjem k njemu zatekajo. K tej slovesnosti se bode v aračeljski frančiškanski cerkvi obhajala devetdnevna pobožnost; vsaki dan bode zjutraj eden izmed kardinalov maševal, popoludne pa z Najsvetejšim blagoslov podelil. Pri pontifikalni sveti maši, katera bode tudi vsaki dan, bode pela sik-stinska slavna kapela in brez dvoma mnogo pripomogla k povzdigi slavnosti.
Po končani devetdnevnici in kronanju ee bode ravno tam tudi obhajala 600 letnica sv. Lu-dovika, škofa Tuluškega, posebnega zavetnika sv. Očeta Leona XIII.
Tretja slavnost bo petindvajsetletnica, odkar so sv. Oče postali ud tretjega reda sv. Frančiška. Za to slavnost bode mnogoštevilno romanje zlasti tretjerednikov iz Italije in Francoskega, kateremu se bodo gotovo tudi pridružili drugi verniki raznih krajev, kajti priložnost bode takrat najlepša, sv. Očeta videti, ko bodo romarje v Vatikanu vsprejeli.
Najaijajnejši pa bode slavnost slovesne kano-nizacije blaženega Petra Furier iz reda reguliranih kanonikov sv. Avguština, in blaženega Antona Zaccaria, ustanovitelja reguliranih klerikov svetega Pavla, ali tako imenovanih Barnabitov. Zadnja taka slovesna kanonizacija, katera se je očitno v cerkvi sv. Petra v Vatikanu obhajala, bila je pred tridesetimi leti, ko so bili namreč 29. junija 1867 gor-kumski mučeniki slovesno med svetnike prišteti; druge kanonizacije, ki so se med temi 30. leti vršile, so bile navadno v jedni ali drugi vatikanski dvorani in je bila udeležitev le za gotovo število omejena. Letos pa, ko se bode ta slovesnost v ogromni baziliki sv. Petra obhajala, se je bode lahko 60—70.000 ljudij udeležilo in vsi ti bodo imeli lepo priložnost, biti pri sv. maši sv. Očeta, kar se drugače le redkim posreči in Se to z mnogimi težavami.
Govorilo se je že tudi, da bode pri tej slovesnosti zopet jedenkrat na vrsto prišla ona cerkvena kompozicija slavnega kapelnika sikstinskega Mustafa, pri kateri sodeluje nad 600 pevcev, ki so na tri kore razdeljeni. Na loži, nad glavnim cerkvenim uhodom, poje 200 pevcev, v visočini velikanske kupole 300 dečkov, drugi so pri glavnem altarju.
Ker bode vožnja po laških železnicah za to slovesnost zdatno znižana, bode to gotovo na tisoče ptujcev v Rim privabilo, in če ima kdo izmej Slovencev namen, kedaj Rim obiskati, bi mu svetoval, to pri tej priložnosti storiti, ker znabiti ne bode kmalu jednake.
Občeznano je, kako dandanes tu in tam nedelje in zapovedane praznike z očitnim hlapčevskim delom oskrunjajo, kar je posebno tukaj in sploh na Laškem na dnevnem redu. Ustanovilo se je pred nekaj časom posebno društvo plemenitih rimskih gospa in gospodov, katerega poglavitni namen je, da bi se v središču katoliškega sveta pospeševalo spodobno obhajanje nedelj in zapovedanih cerkvenih praznikov. Delovanje omenjenega društva je jako uspešno, ker nekaj časa sem se katoliški duh v rimskem prebivalstvu veselo oživlja, cerkve so ob nedeljah in praznikih še precej
obilno obiskane in zasebna dela se opuščajo. Vse drugače pa adela državno in mestno vladarstvo, ono nadaljuje nedelje in praznike oskrunjati z očitnimi deli, zlasti o onih praznikih, katere laška država ne spoznava, kakor so: Svečnica, praznik sv. Jožefa in Oznanenja Marijinega. Na zadnji Marijini praznik je bilo n. pr. na trgu sv. Petra pred Vatikanom, ravno pod stanovanjem sv. Očeta veliko delavcev, kateri so med slovesno službo Božjo, v veliko pohujšanje pobožnih obiskovalcev bazilike, kamniti tlak čedili ter travo izmed kamenja ruvali. — Mislim, da si je vlada ta dan in ravno ta prostor zaradi tega izvolila, da bi s tem žalila sv. Očeta, vatikanskega vjetaika. Kakor se pa framasonska vlada prizadeva pri vsaki priložnosti žaliti očetovsko srce velikega Leona XIII., tako se pa druge vlade prizadevajo to blago srce oveseliti in tolažiti. Tako se je n. pr. 23. marca ruski veliki knez Nikolaj Mihajlović poklonil sv. Očetu v Vatikanu, in je bil z vso slovesnostjo vsprejet, kakor je to v navadi pri vsprejemu kakega vladarja. Pogovarjali so se ž njim dobre pol ure.
Razveselilo je tudi svetega očeta, ko jim je pl. Leon Wernbrug z Dunaja izročil krasno podobo presvitlega cesarja Franca Jožefa v naravni velikosti, katera je jedna izmed onih, katere so bile o priložnosti cesarjevega jubileja tako umetno in dovršeno narejene. Sveti oče so z veliko zadovoljnostjo blagovolili prelepo sliko sprejeti in so se pri tem izrazili, da jih jako veseli imeti to podobo, katera tako živo predstavlja apostolskega cesarja in kralja, ki ga tolikanj čislajo in spoštujejo. Zapovedali so potem podobo obesiti na častni prostor njih priročne knjižnice.
Tretjo postno nedeljo so sveti oče v zaslišanju sprejeli tudi generala nekdanjih papeževih vojakov zuavov, De Oharette, kateri ljubezajivi sprejem sam popisuje in ga tukaj podam.
„Prepričal sem se," pravi, „da so se sv. oče, odkar sem jih pred tremi leti videl, nekako pomladili. Po končani sveti maši, katero tako samo in jedino Leon XIII. brati zamore, sem bil v družbi moje sestričine in vnukinje prvi, katerega so sveti oče sprejeli, in mi v roko segli. .Kako,' so iznena-deni me nagovorili, .,vi tukaj v Rimu ? Za koliko časa ?' ,Ah, sveti oče,1 odgovorim, ,primoran sem oditi prej, kakor sem nameraval.' ,Kako se počuti vaša ljuba družina in zlasti vaš sin Tone?' Radosti dobro, s»eti oče, naročili so mi vsi, da Vaši Svetosti poklonim znak najvišjega spoštovanja in najsrčnejše udanosti.1 »Povejte jim, da vse blagoslovim, posebno pa še sina in vse svoje nekdanje vojake, kateri naj bodo vedno jedini in vzajemni in tako bodo doživeli slavno zmago.' ,Sveti oče,' pripomnim jaz, ,regiment je v lepi složnosti in pripravljen, ubogati prvemu klicu Leona XIII., papeža in kralja.' ,To me jako veseli, s celim srcem blagoslavljam hrabre zuave.' Se to in ono so me z največjo ljubeznjivostjo vprašali, naposled so se na mojo ramo oprli, da bi vstali in se vrnil: v stanovanje. Pripomnil sem pri tem, da vse zaupanje stavim na presveto Jezusovo srce in da bode cel regiment iz tega svetišča zajemal zmagovalno moč. ,Dobro, dobro,' so na to rekli, ,gotovo ste že slišali, da smo-med molitve, katere se v cerkvi pred blagoslovom z Najsvetejšim molijo, tudi vpletli zdihljej k presvetemu Srcu.' ,0 da, sveti oče, zato se pa zmage nadejam bolj ko kedaj.' ,Dobro, pojdite v miru in moj apostolski blagoslov naj vas spremlja.'"
Dva dni pozneje so sveti oče v zaslišanju sprejeli sto amerikanskih mornarjev vojakov, ki so se z vojno ladijo „San Francisco" v Neapol pripeljali. Bili so vsi najprvo pri sveti maši, katero so papež v dvorani „del Trono" brali, in potem so jih sveti oče ljubeznjivo nagovorili in jim nogo in roko poljubiti dali. Vojaki so bili jako naudušeni in s trikratnim veselim „hurrah" so pozdravljali svetega očeta, ko so se zopet vrnili v zasebno sobo; polni zadovoljnosti so ti dobri Amerikanci trdili, da jim bode v trajnem spominu ostala očetovska ljubeznji-vost Leona XIII
Tako se pri svetem očetu papežu vrsti žalost in veselje; od jedne strani donijo klici: „Križaj ga!", od druge pa: „Hozana!"	P. C. L.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. aprila.
(Veselo Velikonoč) želimo vsem svojim p. n. naročnikom, prijateljem in sotrudnikom, proseč jih,
naj tudi v prihodnje vstrajajo na naši strani ter podpirajo list, ki ima izvrševati težko nalogo slovenskega katoliškega dnevnika in ki bo le tedaj vsestranski vstrezal in napredoval, ako ga bodo gmotno in s sodelovanjem podpirali vsi zavedni katoliški Slovenci. Katoliško časopisje ima veliko nalogo v sedanjem času : pripomoči po svoje k temu, da krščanski narodi in ž ujimi slovenski, tudi v javnem življenju že vendar enkrat obhajajo svojo veliko noč, da namreč zavladajo načela vere od mrtvih vstalega Boga - Oirešitelja tudi v javnem življenju. — Zato se trudimo in če tudi vspehi niso taki, ka-keršnih bi si želeli, vender ne obupamo, ker smo prepričani, da tudi v sedanji borbi sledi velikemu petku — velika nedelja, dan vstajenja. V tem nepremagljivem upu je naša moč, ki nas privede do zmage ! Aleluja !
(Papežev blagoslov.) Prevzvišeni gospod knezoškof Jakob podelili bodo veliko nedeljo, dno 18. t. m. okolu 11. ure v stolnici papežev blagoslov, s katerim je združen popolni odpustek za vse, ki so vredno opravili sv. spoved in prejeli sv. obhajilo, so navzoči, ko se blagoslov deli, ter molijo po namenu sv. Očeta.
(Občili zbor katol. polit. druStva.) Na drugem mestu objavljamo vabilo na občni zbor kat. polit, društva. Tukaj opozarjamo posebe, na; se somišljeniki in člani društva zbora vdeleie v prav obilnem številu, ker bodo gg. državni poslanci ob tej priliki pojasnovali tudi zadnje dogodke v državnem zboru.
(Nemška stranka v Ljubljani.) Pod tem naslovom piše „SI. Nar.", da je „nemška stranka postavila za bodoče volitve v mestni zastop dva kandidata v prvem razredu", in potem pravi: „O tem bomo še pisali. Za danes naglašamo le toliko, da v tem času, ko narodna stranka bije pravi boj za obstanek, korak nemške stranke ne bode imel druzega vspeha, nego da bode koristil jedino le klerikalni stranki ter kolikor največ škodoval kandidatom naše stranke. Pač je sedaj jasno, da je „zveza" mej nemško in našo stranko samo sanjarija naših klerikalnih nasprotnikov !" Ta argumentacija se nam zdi jako čudna. „Slov. Narod" najprej „lamentira", da bo nemška stranka postavila svoje kandidate. Pri zadnjih državno - zborskih volitvah se mu je to zdelo čisto naravno. Postavili so kandidate baš letos, tako nekako je pisal, ker so — državljani. Prav tako bi moral reči sedaj : postavili so naravno kandidate, ker so, hm, ker so — meščani! Potem pa, če že toži — „o puella, quaestio est, kdo je kriv, al' ti al' jest?" kakor bi rekel Jenko. Ali mi nismo tega že naprej napovedali ? Da ali nismo mi tega izvajali prav iz nemško-slovenske zveze? Dejali smo, da slovenski liberalci s to zvezo le po-morejo nemčurstvu na noge, da bodo nemčurji (o Nemcih nismo govorili, ker jih je na Slovenskem ubogo malo!) skoro zahtevali žrtev cd narodne stranke po znanem : do ut des! Nam se ta lamen-tacija zdi čudna in čudna argumentacija ! Vselej, kadar „SI. Nar." taji zvezo med nemško in narodno stranko, smo le še bolj prepričani o njej, ker jo taji s takimi argumenti! Nam se ne zdi le čudna, ampak s u m n j i v a ! Morda nas čaka o prihodnjih volitvah neljubo — presenečenje. Morda bodo zasedli dva stolca v mestnem zastopu zopet — Nemci! S čigavo pomočjo? Zdi se nam, da ni „sanjarija", če pravimo, da bo to hvaležni dar narodne stranke za zadnje volitve. Te sumnje nam tožbe „Sl. Naroda" le še bolj vzbujajo. Te tožbe se zde le priprava, da be po volitvah „Sl. Nar." vso krivdo mogel vreči zopet na klerikalce! Timeo Danaos, tudi če — jokajo ! Bomo videli.
(Bohinjska železnica.) Kakor poroča sinočui „SI. Narod", se je to vprašanje v ministerskem svetu predvčeranjim rešilo delinitivno. Sklenila se je toraj gradnja druge železnice čez Ture in skozi Bohinj v Gorico. Troški so proračunjeni, kakor smo že svojedobno omenili, na 60 milijonov. Vsa proga se mora zgraditi v dobi od 1898 do 1906 ter se bo pričela na primernem mestu proge Ljubljana-Trbiž, čez Ture pojde železnica pri Gasteinu.
(Darovi.) Za Jeranovo dijaško mizo: Nekdo 5 gld. — G. A. Oblak, kaplan v Bohinjski Srednji Vasi 8 gld. — Neimenovan blag dobrotnik duhov-nik-profesor v Ljubljani 100 gld. — Po g. drž. poslancu dr. Ign. Žitniku 2 gld. — Bog plačuj stotero blagim dobrotnikom njih ljubezen do uboge Šolske mladine!
(Slovenska fotografska nmetnost) je stopila I zopet korak naprej. Spretni tukajšnji domači foto-
graf g. Davorin R o v š e k je razstavil v izložbi g. Kollmana na mestnem trgu dvoje prekrasnih akvarelnih fotografij, skoro pa jih razstavi še več. Pridnost g. Ro v 6 e k a je res obču dovanja vredna, zato pa skrbimo, da odlični domači fotografski zavod vedno bolj napreduje.
(Občinski svet ljubljanski) ima prih. torek, 20. t. m. ob petih pop. izredno sejo, v kateri se obravnavajo nekatera poročila fiuančnega, stavbin sitega in policijskega odseka, po največ v stavbin-ekih zadevah.
*
* *
(NovomaSniki Celovške škofije.) Nove maše bodo letos darovali sledeči gg. bogoslovci celovškega dub. semenišča : Iz IV. I e t a : Ant. E a p 1 a n iz Ko-marov na Češkem ; R P i 11 e r 1 e iz Taistna na Tirolskem ; S. R e h r 1 iz Laufen a na Bavarskem ; Fr. R o s m a n iz Kostaojevice na Kranjskem. Iz III. leta: 0. Brunner iz Obermilstata ; B. H o c h 1 iz St. Pavla; Fr. Ott iz Ganselsdorfa na Nižje Avstrijskem ; Iv. S c h w a i g e r iz Ebs - a ta Tirolskem ; Josip Z e i c h e n iz St. Jakoba v Rožu. — Med imenovanimi je 5 Nemcev, 2 Slovenca, 1 Ceh.
(Koroške novice.) Snablegerjeve fužine v Rablju je kupil grof Henkel - Donersmark v Volšberzi za 850 tisoč gld. — Davica se je pokazala v Železni Kaplji in Koprivni. V Kaplji so zavoljo tega šolo zaprli. V St. Jurju na Vinogradih je precej močno nastopila bolezen infiuenca. — Dne 10. t. m. je v Celovcu vtč vojakov zapustilo kosamo brez dovoljenja. Straža jih je potem iskala po mestu. V St. Petru ob Celovcu so našli jednega pobeglih vojakov, ki se je pa branil iti s stražo. Začeli so se tepsti in vojak J. Sdvšek je bil ranjen z bajonetom tako hudo, da je takoj obležal mrtev. — 12 starčki, katerim so knezoškof na veliki četrtek v celovški stolnici umivali noge, so stari vkup 904 leta. — Občinski odbor na Rudi je imenoval pliberškega Lud. Herbsta za častnega občana. Kaj pa je lega treba bilo ? — Ustanovilo se je novo katoliško ljudsko in delavsko društvo za Beljak in okolico. — V Celovcu se vršijo občinske volitve dne 26. aprila za tretji, due 28. aprila za drugi, dne 30. aprila za prvi volilni razred. Volilo se bode 11 novih odbornikov.
(Iz celovške škofije.) Župnijo Bilčoves je dobil tamošuji provizor č. g. Jož. V i n t a r. Čestitamo! — Na župnijo Kremsbrdcken je prezentovan tamošnji provizor č. g. J. Wilhelmer. — Za beneficijata v Kortah je imenovan č. g. Jan. Slomšek, vpokojeni župnik v Labovkovji. — Za provizorja v Raogers-dorfu je imenovan tamošnji kapelan g. Jož. Bra-benec. — C. g. kapelan Ferd. Mayer je premeščen iz Meiseldinga v Milstat. — Misijon so imeli od 28. marca do 6. aprila v St. Janžu v Mostiču. Vodili so ga oo. J. Franz, R. Walter in J. Empel iz družbe Jezusove. — Umrl je dDĆ 5. aprila čast. g. Ferd. Gotsch, župnik v Rangersdorfu, star 81 let. — Dnč 10. t. m. je umrl v Koprivni tamošnji župnik č. g. Jožef Oswald star 66 let. Rodil se je 30. avgusta 1831. 1. v Smarjeti ob Velikovcu, bil v maš-nika posvečen dnč 31 julija 1861. — V Strassburgu je dn<5 12. aprila umrl dekan in župnik č. g. Albin
Jorger, star 64 let. Naj pokojnim sveti večna luč!
*
* *
(Iz Maribora.) Preč. gosp. dr. Alojzij Мебко, profesor morale v tukajšnem bogoslovju, ustanov-nik tukajšnjega »katol. delavskega društva« in ne-utrudljiv bontelj za kršč.-socijalno idejo, je pred več tedni nevarno zbolel, tako da je moral pretrgati svoja predavanja. Vsem njegovim učencem, sploh vsem duhovnim bratom priporočamo blagega profesorja v pobožno molitev. Začasno sedaj predava moralo preč. gosp. špirituval Jakob H r i -b e r n i k.
(Nove pesmi.) Gospod Valentin Stolcer, učitelj v Razboru pri Slovengradcu, je izdal zbirko pesmi za majnikovo pobožnost, katere so tudi za druge Marijine praznike sposobne, koje se takoj pri imenovanem skladatelju dobč, ki ima v zalogi tudi zelo prosto, a jako lepo mašo za četiri glase „V ponižnosti klečimo itd." in kratki latinski Requiem. Cena Marijinih pesmij je 1 gld. 20 kr., maše in zaduš-niče pa 55 kr. komad.
(Porotne obravnave v Celjn) Ponedeljek, dne 5. t. m., začela se je porotna obravnava proti Janezu Kranjcu, posestniku v Zabukovju v sevniškem okraju, njegovemu bratrancu Mihaelu in sleduiega ženi Mariji Kranjc, pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju, Obtoženi so bili vsi trije, da so v noči od
15. na 16. avgusta 1896 v sporazumljenju skupno umorili sedemdesetletno Marijo Brinovar, ki je že 26 let živela ločena od svojega moža in v divjem zakonu z Janezom Kranjcem — dalje, da so tisto noč proti jutru zažgali kočo Martina Pajka, ki je pogorela do zidovja, tako da )e nastalo škode 325 gld. 50 kr., in konečno še različnih tatvin. Ko sta stopila oba v zvezo, kupila je Marija Brinovar malo zemlje, na kateri sta si postavila svojo hišo; prepisalo se je posestvo na ime Janeza Kranjca. Pri obravnavi dokazalo se je, da je bilo razmerje mej pokojno Marijo Brinovar in Janezom Kranjcem v zadnjih letih že postalo neznosno za njo, ker jo je Janez Kranjc neštevilnokrat pretepal. Marija Bri novar pa je bila udana pijaučevanju in imela je hudoben jezik. Priče potrdile so, da je pokojua Marija Brinovar še nekoliko dnij pred smrtjo nameravala tožiti Janeza Kranjca zaradi denarja, ki ga je pred leti njemu izročila, ker ji ni bilo več živeti poleg njega, dalje, da so ji Janez Kranjc, Miha in Marija Kranjc opetovano grozili, posredno in neposredno, češ, da jo morajo odstraniti, in da se je pretenje ponavljalo posebno v zadujem času ter da jo je tudi Marija Kranjc jedenkrat pretepla. Ko je Marija Brinovar še celo začela raznašati, da bi Janez in Miha Kranjc dobila gotove več let ječe, ko bi hotela ona vse povedati o njijnih tatvinah, ji kratko malo ni bilo več prestati v hiši ter je sama razodela še zadnji dan svojo slutnjo, da jo bodo Kranjčevi ljudje gotovo Se ubili. Miha Kranjc živel je prej s svojo ženo v različnih krajih, na Hrvatskem in na Kranjskem; lansko leto vrnil se je na Štajersko in se naselil blizu Janeza Kranjca, v isti vasi. Kakor je Marija Brinovar tožila proti različnim osebam, je Janez Kranjc od tistega časa Se grSe ravnal ž njo, kakor poprej, ker ga je baje Miha Kranjc Ščuval, ki je bil že dvakrat kaznovan zaradi hudodelstva tatvine in javne posilnosti. — Dne 15. avgusta 1896 videli sd ljudje zadnjikrat Marijo Brinovar; po noči je \ pogorela Pajkova koča, ki je bila komaj 10 mfyut oddaljena od doma Janeza Kranjca; dne 16. svgusta in pozneje ni nikdo več videl Marije Brino4r. Na pogorišču so se naSli ostanki trupla ; izvedenca potrdila sta, da je zgorela oseba ženskega sp<tya in že stara. Obtoženci tajili so vse, vender pa ni vedel nobeden odgovoriti na vpraSanje, kje da bi bila sedaj Marija Brinovar. Na podlagi navedenih in Se drugih okolnoetij, kakor posebno njih sumljivo govorjenje in vedenje po ognju, potrdili so porotniki jednoglasno njim stavljena vpraSanja zaradi umora, zažiga in tatvine glede Janeza in Mihaela Kranjca ter vprašanje zaradi umora in tatvine glede Marije Kranjc. Vsi trije obtoženci so bili obsojeni na smrt in je bilo izrečeno, da se kazen izvrši po vrsti, najprej na Mariji Kranjc, potem na Mihaelu Kranjcu in konečno na Janezu Kranjcu. Obravnava trajala je dva dni; torek fr t. m. Sele pozno zvečer razglasila ee je razsodba. — Dne 7. t. m. pa sta stala pred sodiščem 22letni delavec Anton Suligoj iz Tolmina in 24letni čevljar Martin Ciraj iz LetuSa. Kradla sta po Savinjski dolini, hodila v gostilne, koder sta jedla in pila in odSla ne da bi plačala. Dokazalo se jima je več obtežilnih dejanj. Porotniki spoznali so ju krivima in sodišče je obsodilo Martina Ciraja na 4 leta težke ječe in Antona Suligoja na 7 let težke ječe.
(Umor.) Na Bregu pri Ptnji dogodil se je, kakor poroča „Domovina", dnč 7. t. m. nezaslišan umor. Posestnico Terezijo Pintarič, staro 63 let, katera ima prodajo tobaka in malo branjarijo, zadavil je doslej nepoznan zločinec po noči. V jutro jo je našel pekovski učenec, kateri ji je nosil vsak dan kruh, na tleh mrtvo. Morilec strgal ji je uhane iz ušes in pobral prstane raz prste m ukradel tudi srebrno uro. Koliko je pokradel denarja, se še ne ve. Sodnija zasleduje zločinca.
(Iz Gorice.) „Starčki", katerim je v tukajšnji me-tropolitni cerkvi umival noge preč. g. stolni prošt msgr. A. Jordan m^sto bolehnega knezonadškofa, so vsi vkup stari 292 let; najstarejši šteje 29, najmlajši 22 let. Bili so ti starčki — bogoslovci.
(Umrl) je sloveči katoliški nemški pisatelj Filip Wasserburg, ki je spisal mnogo leposlovnih del, katere je podpisaval z imenom : Filip Laicue.
(Iz Brna) 12. aprila. V Olomucu ie umrl zdravnik dr. Ннипк Waukel, star 76 let. V svojem življenju je prepotoval Sirijo, Palestino in Egipt. Izdal je tudi več znanstvenih spisov o jamah pri Sloupu na Moravskem in drugih spisov iz zdravniške stroke. — V Trebiču je odpovedal trgovec Schober vožnjo
Židu Polačku. Zato so prepovedali socijalisti kupovati pri Schobru. Vedno bolje se kaže, kdo vodi eocijaliste. — V Lodenici je umrl veteran Machan od polka št. 54. Udeležil se je bitve pri Somacam-pani, kjer jih je navduševal za hrabrost podpolkovnik baron Sunstenau z besedami: „Držte se Ha-n&ci!" Cesarica je dala zato polku na zastavo trak s temi besedami. Pokojni Machan je doživel visoko starost in rad je ta dogodek pripovedoval. Polk je
nosil tedaj ime „Emil".
* *
(Sejmi po Slovenskem od 20. do 24. aprila.) Na Kranjskem: 20. v Rudečah, Leskovcu, v Kranjski gori, Črnomlju, Cešnjicah, Dobrničah, Ipavi, Novem mestu, Lescah Vrhniki; 21. v St. Vidu pri Zatičini, v Zireh; 22. Motniku ; 24. v Trebelnem ; 24. v Loki, St. Jurji pri Gomberku, Kotredežu, Planini, Radovljici (za živ.), Črnem vrhu, Žužemberku. — Na Slovenskem Štajerskem: 20. aprila pri Sv. Barbari, v Vildonu, Podčetrtkom, Šoštanju, pri Sv. Duhu v Ločah, pri Sv. Tilnu; 22. pri Novi Cerkvi; 24. v Hočah, St. Jurju ob južni železnici, v Hrastovcu, v Svičui, v Kanižu, Ptuju in na Laškem, v Zdolah v soseski Pleterji. — N a K o r o -š k e m : 24. aprila v Gutštanju in Blatogradu. — Na Primorskem: 23. aprila v Tolminu; 24. v Komenu.
Tedenski koledar.
Nedelja, 18. aprila: Velika noč. Vstajenje Gosp. Ponedeljek, 19. aprila: Velikonočni, Leon IX. p. Torek, dne 20. aprila: Viktor m. Sreda, 21. aprila : Anzelm šk. C e t r t e k , dne 22. aprila: Soter in Kaj m. m. Petek, 23. aprila : Vojteh šk. Sobota, 24. aprila: Jurij m. — L u-n i n spremin : Zadnji krajec dne 23. aprila ob 10. uri 46 m. zvečer. — Solnce izide: dne 20ega aprila ob 5. uri 9 minut; zaide ob 6. uri 50 minut.
Društva.
(Vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda) ima glavni zalagatelj gosp. veletržec P e r d a n to dobo toliko v kupčiji, da je najobsež-nejim naročbam postreči v stanu. Ker je družbi do danes po njega redoljubni požrtovalnosti ob vžigalicah že 300 gld. dohodkov, priporočamo tem potom te družbine priznano izborne vžigalice slovenskemu občinstvu.
(Katol isko-p olitično in gospodarsko druStvo za Slovence na Koroškem) priredi na velikonočni pondeljek, dne 19. aprila t. 1. ob 2. uri popoludne javen shod v gostilni gospe Oberwalder v Ukvah (Kanalska dolina.) — Vspored: 1. Pozdrav. — 2 0 delovanju deželnega zbora, poroča gosp. deželni poslanec Fr. Grafenauer. — Govori o političnih strankah, ndrodnem gospodarstvu itd. — 4. Prosta zabava. — Rojake, Slovence Kanalske doline vabimo, da se v prav velikem Številu udeležijo tega ehoda.
(Slov. posojilnica v Mariboru.) Iz poročila ravnateljstva „Slov. posojilnice v Mariboru" posnamemo za naše bralce nekaj črtic, zanimivih za nje gospodarjenje. —.V letu 1896 pristopilo je posojilnici 146 novih društvenikov, izstopilo pa 94. Vsled tega naraslo je število društvenikov na 2449, kateri imajo 132 giavnih deležev v znesku 13.200 gl. in 3953 upravnih deležev v zuesku 39.530 gl., skupaj 52.730 gld. — Prošenj za posojila vložilo se je med letom 676 in 486 prošniam se je ugodilo. SKupaj izposodilo se je leta 1896 238.355 gl. 16 kr. in vrnilo na posojila 218 821 gl. 41 kr. Stanje posojil se je toraj zvijalo za 19.533 gld. 75 kr. in znaša koncem leta 658.783 gld. 90 kr. Izmed vseh posojil jih je 2009 v skupnem znesku 404.346 gl. 40 kr. na osebni kredit pod poroštvom, ki so se obrestovala po 6% na leto. Posojil na osebni kredit, katera pa so se zaradi varnosti porokov tudi še pri posestvih dolžnikov — vendar pa ne pod strogo pupilarno varnostjo vknjižila, bilo je 165 v skupnem znesku 108.898 gld. 62 kr. Ta posojila obrestovala so se s 5l/i % na leto. Hipotekarnih in drugih posojil proti zastavi in 5% obrestim, in posojil drugim denaistvenim zavodom, šolskim svetom in občinam, katera so se tudi obrestovala po 5%, bilo je 156 v skupnem zuesku 145.538 gld. 88 ur. Hranilnih vlog vložilo se je m^d letom 180 766 gld. 26 kr., vzdiguilo pa 144.557 gld 46 kr. Zušslo se je toraj stauie hranilnih vlog za 36.208 gld. 80 kr. oziroma a kapitalizovauimi obrestmi po 21.062 gld. 88 kr. za 57.271 gld. 68 kr. in zuaša koncem leta 612.123 gld. 02 kr. Med tem jih je 156.020 gld. 82 kr. proti 4l/t % obrestim in četirimesečui odpovedi. Vse ostale so navadne vloge, ki se obrestujejo s 4% na leto. Iz čistega dobička v znesku 10.123 gl. 21 kr. izplača se po sklepu občnega zbora z dne 21. svečana t. 1. zadružnikom na n|ih deleže 5% dividenda. Znesek 4049 gld. 26 kr. priklopil se je po sklepu občnega zbora specijalnemu zadružnemu (rezervnemu) fondu za pokritje slučajnih zgub, ka-
teri fond se je povišal s tem na 37.687 gld. 16 kr. Občni zadružni fond znaša 23 294 gld. 54 kr. in celi zadružni fond toraj 60.981 gld. 70 kr. Znesek 1534 gld. 87 kr. dodal se je posebnej „ustanovi za dobrodelne namene" osnovanej pri rednem občnem zboru 1. 1890. S tem je narastla ta ustanova na 17.720 gld. 45 kr. Razven tega odločil se je po sklepu občnega zbora iz čistega dobička še znesek 1000 gld. a. vr. neposredno v dobrodelne namene, posebno v podporo šolskim in dijaškim društvom, dijaškim kuhinjam itd. Franc Rapočeva ustanova narasla je tekom leta na 31.061 gld. 75 kr. Iz dohodkov ustanove podelila je posojilnica osmemu vi-sokcšolcem štipendije v znesku po 150 gld. a. vr. Posojilnice lastno premoženie, ki je zusšalo po računskem sklepu za leto 1895 152.828 gld. 42 kr., obstoji sedaj : a) iz zadružnih deležev 52 730 gld., b) iz zadružnega (rezervnega) fonda 60.981 gld. 70 kr., c) iz ustanove za dobrodelne namene 17.720 gl. 45 kr., d) iz Franc Rapočeve ustanove 31.061 gld. 75 kr., skupaj 162.493 gld. 90 kr. in se je torej tekom leta povišalo za 9665 gld. 48 kr.
(Posojilnica na Dolu pri Hrastniku) izkaže za upravno leto 1896 denarnega prometa 50.637 gld. 21 kr. Čistega dobička imela je 80 gld. 23 kr., kateri se je vsled sklepa občnega zbora dne 8. marca t. 1. razdelil tako: a) Rezervnemu zakladu se doda 61 gld. 7 kr.; b) 10 gld. dobi dijaška kuhinja nižje gimnazije v Celju; c) 5 gld. dobi dijaška kuhinja višje gimnazije v Celju ; d) 4 gld. 16 kr. dobi družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Narodno gospodarstvo.
Izvažanje pšenice v raznih deželah po svetu.
(Konec. J
Iz Kanade se je I. 1872 izvozilo 137.000 m stotov pšenice, leta 1894 pa 394.000 m stotov pšenice in pšenične moke. Nizke cene žita, naraščaj ljudstva in veliki stroški vožnje ovirajo zelo izvoz pšenice.
lzhodnja Indija angleška je 1. 1874 89.000 m stotov, leta 1895 pa 242.000 m stotov pšenice oddala v inozemstvo. Tu je zemlja že izkoriščena. Ker je tudi veliko ljudi, ki le malo in še to slabo hrano vživajo, so delavci prav po ceni. Glede na le to in z ozirom na pomanjkauje gnoja moramo si čuditi, da je bil od 1. 1882 sem izvoz dosegel 3krat nad tisoč milijonov m stotov, 1. 1892 je znašal celo 1540 milijonov m stotov.
Tudi Avstralija je navadno izvaževala pšenico. Zemlje je obilno, delavskih moči pa zelo po-manjkuje, tako da se pri nizki ceni pšenice obdelovanje zemlje komaj izplača.
V Evropi pa Rusija največ žita izvažnje, pa vendar ne toliko, kolikor Severni Amerika.
Leta 1871 zn&š&l je izvoz pšenice it evropske Rusije 1,917.804 m. st.; Amerika je tisto leto izvozila 1 400.000 m. st. pšenice. — L. 1878 narastel je izvoz na 2 794.605 m. st. Amerika je pa isto leto izvozila le 2,200.000 m. st.; leta 1879 se je pa obrnilo; takrat je Rusija izvozila 2 257.576 met. stot., Amerika pa 3 700.000 m. st., torej za l1/, milijona več ko Rusija. Leta 1888 je Ruska nekoliko več pšenice oddala kakor Amerika. Od 1. 1889 sem pa Amerika nadkriljuje Rusijo in tako se povsod pozna konkurenca ameriške pšenice.
Rusija ima na razpolago silno velike planjave polja in ker ona skrbi za nove prometne pomočke, torej se zopet nove dežele odpirajo prometu in trgovini. —
Ne da se pa določiti, koliko žita bode azijska Rusija izvozila. Zanimivo je pač to, da dandanes več moke kakor pa pšenice prihaja iz Azije.
Kar zadeva A vs t ro - O g er sk o, pride po mnenju Lawes in Gilberta na Ogersko dobre */4 vsega eknporta; skoro polovico je moke. Ogerska dobiva pšenico iz Rumunije, Srbije, Ruske in Bolgarije; moke iz te pšenice se proda na Ogerskem in v Avstriji; moka iz ogerske pšenice se pa v inozemstvo oddaja.
Ako se odšteje vvoz pšenice, iznašal je izvoz pšenice in moke v Avstro - Ogerski leta 1877 455 OOO m. st. in se je I. 1888 največ blaga, namreč 700.000 m. st. izvozilo.
Potem se je izvoz .manjšal 1. 1893 114653 m. st.., 1. 1894 pa že le 74.179 m. st. Angleža mislita, da se to godi za to, ker se ljudstvo množi in veliko pSeniCne moke porabi.
Nam se to zelo čudno zdi in pomenljivo, če bo to tako naprej Slo, ne bomo več pšenice oddajali inozemcem. Istina pa je, da avstrijska oziroma ogerska moka spada med najboljšo moko.
V R u m u n i j i je ljudstva malo, rodovitne zemlje pa veliko, torej žita veliko izvaža.'
Ze 1. 1879 je izvozila ta dežela 450.506 m. st. pšenice, potem je znašal izvoz pšenice blizu milijona meterskih stotov na leto. Seveda moramo v poštev vzeti, da Rumunija dobiva precej žita iz Srbije in Bolgarije.
Iz Argentini je v južni Ameriki se je I. 1883 62 684 m. st. pšenice izvozilo, in ta izvoz se je povišal do I. 1893, v katerem je 1 milijon m. st. blaga bilo izvežanega.
Argentinija ima silno dobro zemljo za pšenico in ker so kapitalisti tam veliko zemlje pokupili in jo prav skrbno obdeljujejo, se ljudje Čudijo rodovitnosti zemlje ter obilnim pridelkom. Ako pomislimo, da je ondi šele 1000 □ milj zemlje s pšenico ob-sejane, katera zamore donesti 50 milijonov m. st. pšenice na leto v srednji letini, kaj bo Sele po tem, ko bode obdelanih še drugih pralnih 13 000 □ milj silno rodovitne zemlje. Svet se kar čudi temu prizoru in argentinska država utegne v nekaterih letih tudi severnoamerikansko konkurenco spodriniti ter evropski žitni trg kar preplaviti s svojo pSenico.
Telegrami.
Dunaj, 17. aprila. Podžupan dr. Neu-meyer je prejel odlok namestništva, v katerem se naznanja, da je vladar z odlokom z dne 16. t. m. potrdil izvolitev dr. Luegerja dunajskim županom. Prisega se vrši v torek dne 20. t. m. dopoludne.
Levov, 17. aprila. Gališki šolski svet je potrdil izvolitev prve učiteljice kot zastopnice učiteljstva v levovskem okrajnem šolskem svetu.
Bukarest, 17. aprila. V včerajšnji seji poslanske zbornice se je prebral kraljev odlok, s katerim se zaključuje zasedanje parlamenta.
Dogodki na vzhodu.
Getinje, 17. aprila. Iz Ipeka je dospelo nekaj vojaških čet, ki imajo nalogo razpršiti Albance.
Solun, 17. aprila. Grumbckow-paša je dospel včeraj po noči in se poda v ponedeljek v Elessono. Vojni oddelki se nadalje odpošiljajo. Sedaj vlada popolen mir.
Kolonija, 17. aprila. „Koln. Zeitg." poroča baje iz dobro poučenih krogov, da je vsak trenotek, morda še ta teden, pričakovati odločilnega koraka na vzhodu. Grki hočejo Turčijo tako dolgo dražiti, da napove Grški vojsko. Prvi napad se izvrši od grško strani pri Arti. (?)
Carigrad, 17. aprila. Major Juzuf, poveljnik 1. bataljona 34. polka, ki se nahaja sedaj na Kreti, je imenovan poveljnikom orožništva na Kreti.
Carigrad, 17. aprila. Dnevnik „Ikdam" objavlja članek, v katerem naglaša, da je potovanje cesarja Fran Josipa v Petrograd znamenje miru. Ta list opozarja nadalje na zagotovilo, ki je je dala Grška velevlastim, in na navodilo grški armadi, ter naglaša tudi, da hrepeni turška vlada po miru. — Včeraj je bilo na grški meji popolno mirno.
Atene, 17. aprila. Princezinja Zofija je odpotovala proti Volo s strežnicami vsled lastnega nagiba, ker hoče spremljati svojega soprogo tudi na mejo.
Carigrad, 17. aprila. Ministerski svet se je posvetoval predvčeranjim pozno v noč ter pretresaval vprašanje, je li naj prične Turčija vojsko ali ne. Stranka, ki zahteva vojsko, je precej močna. Včeraj zjutraj je krožila vest, da odstopita veliki vezir in zunanji minister ter da zasedeta ti mesti Kiamil- in Te-odori-paša.
Atene, 17. aprila. „Agence Havas" poroča, da je neresnično poročilo o zopetnem napadu na grško-turški meji.
Kaneja, 17. aprila. V Hierapetri se je pojavila vročinska bolezen. Vstaši so mestu zaprli vodo, prebivalci morajo torej po vodo v oddaljeni vodnjak ob morju. Jednako pomanjkanje vode je tudi v Kandiji.
Atene, 17. aprila. Postopanje Angležev in Rusov na Kreti provzroča tu precejšnjo vznemirjenost. Kakor se kaže, nameravajo ti dalje časa ostati na otoku. Delajo se obširne utrdbe, v katere dovedejo vojaki lepo število topov. Kristijanje dobivajo od Angležev znatne denarne podpore in se sploh ravna ž njimi prav prijateljsko, mej tem ko se rao-hamedovci popolno prezirajo (?) Bodočnost bo pokazala, kaj pomeni ta nenadna izpre-memba.
London, 17. aprila. „Standard" poroča iz Kaneje, da se je izjalovil'poskus ruskega konzula, ki je hotel pojasniti vstašem namero velevlastij. Temu je baje kriv polkovnik Vassos s svojimi pomočniki.
London, 17. aprila. Iz Aten se poroča, da je nastal na otoku Samos upor, ker hoče turška vlada pomnožiti ondotno posadko.
V sedanjem čaiu za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in aveže 53 (12) 3
ur dorševo med. ribje olje
Je ugodnega okuaa in lahko prebavljivo. — Oena stekleniol 50 kr., dvojna ateklenioa 1 gld. Priporoča
lekarna L. Leustek v Ljubljani,
ResIJeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani ueoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z Izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100-7
Provlncijal brat Emanuel Leitner.
nadzdravnik.
rs
ЧЈ > ~
m £ 5
Najboljšo pitno vodo
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušeno, od zdravniških (X.)	avtoritet priznano, ima 4 16
«SLAVNO S KLAD I STE
Ijmi^ll
Ц—-—--najčistije lužn»
Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov iu vodovodov najugodnejšo pijačo.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinarai in vinom.
Staropreizkušeno dijet. kosmet. «vedstvo (vribalno) za okrepčavo in utrjenje žil in mišic človeškega telesa.
Kwizdov fluid
Znamka: каба (hrlbolažkl fluid).
I uspehom ga rabijo hribolazei, biciklist! n jahači, da se utrde in okrepčajo po dolgem naporu. — Cena steklenici I gld., pol steklenice 60 kr. Pristen se dobiva v vseh lekarnah. Glavno zalogo ima
okrožna lekarna v Korneuburgu
pri Dunaja.
Umrli do:
16. aprila. Angela Lumbar, krojačeva hči, 10 mesecev, Trnovske ulice 11, pljučnica. — Terezija Pock, zasebnica, 71 let, Križevniške ulice 6, otrpnjenje pljuč.
Tržne cene v Ljubljani
dnč 17. aprila.
PSenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, Leča, Grah, Fižol, Maslo, kgr. Mast,
Špeh Bve2,
hktl.
•	gl.|kr.		--	«i:	kr.
Џ ,	8	20	Špeh povojen, kgr. .	—	68
	6	—	Surovo maslo, „ .	1	—
	Б	50	Jajce, jedno . . .	—	2
	6	20	Mleko, liter . . .	—	10
. «	7	—	Goveje meso, kgr.	—	64
	7	—	Telečje „ „ .	—	64
* «	6	-	Svinjsko „ n •	—	68
	?	—	KoStrunovo „ „ .	—	40
	12	_	Piščanec ....	—	55
	13	_	Golob.....	—	18
► <•	10	_	Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . .	2	64
	1	_		2	—
	_	70	Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „	6	30
• *	—	64		4	50
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljaven od 1. oktobra 1800.
Prihajalni in odhajalni čas oznaCen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v
Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz Ljubljane Huž. kol.).
Ob 12. uri S min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd; čez Kleiu-Reifling v Steyr, Line, Dunaj via Amstetten.
Ob 6. uri 15 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto
Ob 7. uri 10 min. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Amstetten na Dunaj.
Ob 12. url 55 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 11. uri SO min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 4. tiri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Inomost, Bregenc. Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Francove vare , Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob O. uri 30 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob S. uri S2 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Franeovih varov, Karlovih va-rov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyra. Gmundena, Ischla, Ausseea, Ljub-nega , Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 8. tiri 1!). min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 25 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 35 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob iS. uri. 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 9. uri 4 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten, iz Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik.
„ 2. „ 05 „ popoludne „ „
V <>• n 50 „ zvečer „ „
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob O. uri Sli min. zjutraj iz Kamnika.
v 11. „ 1.4 „ dopoludne „ „ в. „ 20 „ zvečer
•Josip Cvetrečnik,
sobni slikar, Karlovska cesta št. 2,
priporoča se v vsakovrstna v sobnoslikarskl obrt spadajoča dela.	9 32—10
^•W-sr /--------Г1 i i {
.и.Ж'/' h»'
V v '	ve**»**■ v»vrne.-
U^Jf Največji izbor « * ■ <	elegantnih
solnčnikov j
priporoča po najnižjih cenah
L. Mikusch
v LJubljani, Mestni trg 15. j
4
ks
I
VABILO
na
izvanredni občni zbor
posojilnice v Radovljici,
registrovane zadruge z omejenim poroštvom, kateri se bode vršil
dne 4. maja 1897. leta ob 3. uri popoludne v posojilničnili prostorih
s sledečim dnevnim redom:
Volitev Jednega člana v nadzorstvo in eventualno jednega člana v ravnateljstvo.
277 i_i	Načelstvo.
ki se je tekom treh let popolnoma izu>41 v špecerijski trgovini, zmožen slovenskega in nemškega jezika, 15 let star. z dobrim spričevalom, vstopil bi rad takoj ali pozneje v prodaljanico, kjer bi so Izuril ie v manufakturl. Naslov pove upravništvo „Slovenca".	276 3—1
►o o u* o o.
a
rt
••—»
O >
св
	M)
	
o	"3
s	O
3	co
os	a
	-O
	a
C	o
	o
	а
2-S
b£ «
i-H S
~ J« O.
>
M
SJ
n
P-4
o a M
б - O
■So1® &SS 3-2 ав-^ o s
S
O u
•pH «
S I* tj ®
•ScH
Л 5 . <y u ®
c s -5
W
1= i
O rt
<£ S.2 B» s
V g .S > a
O -A
Tnž'Z
>• i» rt
0	M a Žt rt Z
i-5«
>M .«O «£j- *
« o J
1	w J 2
O^ o
ц>Св lO •—< £
J
(M »O
Preč. duhovščini vljudno priporočam
svojo delavnico
za
slikarijo na steklu,
zlasti za Izdelovanje
cerkvenih oken
i nmetno slikarijo
Ed. Stuhl
v Gradcu. Annenstrasse 36.
Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.

Prečast. duhovščini, cerkvenim predstojnikom ln dobrotnikom priporoča podpisani
svoje lepe Izdelke
cerkvenih posod in orodja.
Že izgotovljene reči. katerih imam veliko v zalogi, n. pr.. več monštrano, kellhov, svečnikov, kandelabrov za velikonočne sveče, lestencev itd., prodam 20% nižje od prejšnje cene.
Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo
Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko.
Z največjim spoštovanjem
153 20—7
Lcop. Tratnik,
pasar - srebrar, St. Petra cesta štev. 27.
t/se stroje za poljedelstvo!
Vnovič znižane cene!
Trljerl (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje ln zelenjavo. — Škropilnice proti peronosperl, zboljšani sestav Vermo'erov. — Mlatllnlce, mlini za žito, stiskalnloe (preše) za vino ln sadje
različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznice, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stiskalnloe za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLER na Dunaju,
II/2 Fraterstrasse 49. g
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Zastopniki se iščejo. 265 20-1
Alojzij Večaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij
v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice 2 26—13
priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljioe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so nsjnižje.
Tri lepa stanovanja
v novi hiši
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 27
vsako z dvema sobama, kabinetom, kuhinjo, kletjo
i. dr., prav primerno za čč. gg. duhovnike, ker je lep vrt za izpreha/anje na razpolago, oddajo se za meseo avgust.
V	isti hiši odda se tudi
prostor za prodajalnico.
V	poslopju na dvorišču pa se oddii večje stanovanje s tremi velikimi sobami, kuhinjo ln lepimi podstrešnimi sobami.
Natančneje poizve se pri lastniku.	268 3—3
Fine slamnike-florentinarje
za gospode iu
fantasie-mode za dame
priporoča po nizki ceni
VALEKTIiV MAČKK tovarnar slamnikov v Domžalah pri ILjubljani.
Moji izdelki dobivali se bodo v bodoče tudi v prodaial-nieab ljubljanskega trgovišča io na ljubljanskem slamnikar-skem trgu pri sv. Jakobu.	270 3-2
MŠ2
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamiea)
lz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farma-oevtičnih preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskusen in potrjen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najprlstneje, najreelneje ln najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti kri v želodcu itd. ter je vpora-bno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry lekarna pri „angelju va-rlhu''. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim eenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega halzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogateo-Slatlnl. 12 malih ali 6_dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. .Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica.
Adolf Tkierry, lekarnar
139 20—7 v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 19 20-14




Stanarinske knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobž se komad po IS kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani.

a
Zobozdravnik Avgust Schweiger
ordinuje odslej vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne
v Ljubljani pri Maliču, II. nadstropje št. 25—26.
Umetni zobje v zlatem zajetji brez ustnega neba (takozvana kronska in premostna dela) ostanejo trajno v ustih. Ravno tako tudi posamni zobje in cela zobovja v kavčukastem zajetji. — Kosi iz kavčuka nadevajo se ob nebni strani z zlatom ter ne provzročajo neprijetnega duha, tudi ne provzročajo razdra-ženja nebne slizne kožice. — Nova emajlna plomba, nerazrešljiva, za katere trpežnott se jamči. Po plombovanji ni nikakoršnih bolečin več ; prednji zobje_ se dajo do polovice nadomestiti, barva je slična pravim zobćm. — Nova ameriška zlata plomba za vsak zob. — Vse operacije in zobozdravniška dela natančno, zanesljivo pod popolnim jamstvom.	143 4
Ortlinlra odslej nadalje trajno v Ljubljani.
ГлЧ
I
►J
i I
V lekarni se tudi dobim: Pristno franoosko žganje v originalnih steklenicah po 00 in 40 kr.. med. konjak, med. malaga, najboljša, vso po najnižjih cenah. Želez-nato klneako vino, aagrada vino (odvajajoče) itd.
Splošno priznan je
kina-železnati malaga
kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-inapjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam;
Steklenica gld. 1-80, pol stekl. gld. 1;
Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju
lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (Mardetschlaeger)
v Ljubljani
kateri naj se dopošiljajo naročila. Ondi dobč se tudi vsa homoopatična zdravila.
Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja dajo se radovoljno in brezplačno.	64 53—14
3
Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino-
V)
S
Anton Belec
Št. Vid nad Ljubljano
izdeluje ter ima v zalogi 173 12-7
oerkvene svetllnloe ali italnloe po dve
iz kositarja 12, 16, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 82 gld., iz tompaka 40, 50 gld., obha-Jllne svetllnloe iz kositarja po 2 gld.. iz medenine po 5, 8, 10 gld., pnšloe z zvoniki za pobiranje miloščine, iz kositarja po gld 1'50, iz medenine 5 gld.; itedilna železna ognjišča vsa železna in tudi razna za vzidati.
ar Pokrivanje zvonikov. Barvanje zvonikov.
Napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov.
a-
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča.
LUDOVIR B0R0YNIK
= puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare eamokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene.	655 52—30
Slovenski in nemški ilustrovani oeniki zastonj.
Štajersko deželno kopelišče
Postaja južne železnice Poličane. Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom.
Prospekte razpošilja ravnateljstvo,
Svetovnoslovitl glavberjevo - solnato - klsli-kastl vreloi, priporočeni od prvih zdravniških avtoritet proti obolenjem prebavnih ln dihalnih organov, in sicer:
Tempeljski vrelec, najbolJ-žaosvežujoJa
Wji i.itt .т|<л|«л preizkušeno" zdravilno sred-В1Ј1Ш VIUICI^ 8tV0) 230 20-3
razpošilja vselej sveže napolnjena
deželna glavna zaloga v deželni hiši v Gradcu in kopeliščno oskrbništvo v Rogatec - Slatini. Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja.
Glavna zaloga r Ljubljani pri Mib. Kastnerju in P. Lassniku.
Zobozdravnik
med. dr. Julij pl. Koblitz
ij v hotelu pri Slonu od srede maja nadalje na Dunajski cesti št. 3
plombuje v zlatu, srebru in emajlirano umetelne zobe in zobovja
po naj novejšem načinu.	257 3-2
Ordinira od 9. ure dopoldne, do 5. ure popoldne.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih
lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in sl. občinstvu
Fr. Šiške naslednik:
J. Demšar
Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani.
Naročila izvršujejo se točno po 165 3 nizki ceni. 194 6-6
/ ♦t
šestnajstletnega, ki je krepkega telesa in lepega vedenja, takoj sprejme v poduk
,	Valentin ltihar,
258 5-3	strojar v Polhovem Gradcu.
Uradne [in trgovske
8 firmo priporoča
KAT. TISKAELNA [
v Ljubljani.
St. 4244.
Razpis.
267 3-2
V Idriji je izpraznjena
služba provizoričnega dež. živinozdravnika.
S to službo združeni so dohodki letnih 900 gld. in sicer je v pokritje te svote zagotovljen iz deželnega zaklada znesek 300 gld., iz občinske bla-gajnice v Idriji znesek 400 gld. in za dobo 41', leta iz državnih sredstev znesek 200 gid.
Dotičen živinozdravnik je dolžan brezplačno ogledovati živino in meso v Idriji ter ondi brezplačno nadzorovati živinske semnje, v ostalem sodnijskem okraju pa proti primerni odškodnini po dogovoru z dotičnimi občinami.
Prosilci za to službo pošliejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, znanji slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški vsposobljenosti
do konec aprila 1897. leta
podpisanemu deželnemu odboru.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dnć 8. aprila 1897.
„THE GRESHAM"
zavarovalno društvo za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo: j Podružnica za Ogersko:
Dunaj, L, Giselastrasse 11 PeWanz-Mplatz
v hiši društva.	| št. i
Društvena aktiva dne 31. decembra 1895 .........
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1895 . . Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (.1848)................. n 321,644.530'—
Mej letom 1895 je druStvo izdalo 8761 polie z glavnico .... „ 82,267.300 — Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
glavni zastop v X^jiiT>Ijani
726 (12-6)	pri
Gvidonu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje.
št. 5 in 6, v hiši društva, kron
147,562.080'— 27,120.589'—
Št. 9363.
Razglas.
246 3-3
Komisijsko o^ledLovnnje in. i*asire.
do^riaiaje W<»ai j, katero je zaukazalo c. kr. ministerstvo za deželno bramfco vzajemno s c. iu kr. vojnim ministerstvom za leto 1897, vršilo se bode za okraje mesta ljubljanskega
dnć 3. in 4. maja letos dopoldne
na živinskem trgu poleg klavnice na oddelku za konje v sledečem redu:
Dne 3. maja dopoldne ob devetih za I okraj (Šolski del); dne 3. maja dopoldne ob desetih za II. okraj (St. Jakobski del); dne 3. maja dopoldne ob pol jednajstih za III. okraj (Dvorni del); dnć 3. maja dopoldne ob jednajstih za IV. okraj (Kolodvorski del); dne 4. maja dopoldne ob devetih za V. okraj (predkraji : Hradeckega. vas, Kurja vas, Havptmanca, Ilovca, Karolinška zemlja in Črna vas); dnć 4. maja dopoldne ob desetih za VI. okraj (Vodmat). Tega reda se je strogo držati.
V obližji označenega kraja ni dovoljeno vozove puščati. Ako bi ne bilo mogoče kakega konja pripeljati v pravem času k ogledu,, je vzrok naznaniti mestnemu magistratu, ali pa komisiji.
Za konje, ki so oproščeni predstave, in za žrebeta, katera v tekočem letu ne bodo izpolnila četrtega leta, prinesti bo spričevalo v smislu § 7. mi-nisterske naredbe z dnč 18. marca 1891, št. 35 drž. zak., obsegajoče razlog prostosti in izdano po dveh posestnikih, katerih konji se predstavljajo.
Posestniki konj se opozarjajo, da je vse premembe gledč kouj, ki se do-gode v času med naznanilom in pa med razredbo konj, t. j. za 1. 1897. od 16. aprila do vštetega 4. maja, naznaniti mestnemu magistratu.
Za popisovanje konj in vozov vročili se bodo posestuikom posebni popi-, sovalni listi, katere jim je vestno izpolnjene vrniti magistratnemu ekspeditu vsaj do 20. aprila letos.
Iz орагк ua teh listih je razvidno, kateri konji so oproščeni vsakoletnega naznanila in kateri od predstave za razredbo.
Posestniki konj, kateri opuste pravočasno naznaniti ali predstaviti svoje konje in se ne morejo dovoljuo opravičiti, se kaznujejo v smislu minister-skega ukaza z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198, »li z globo do 100 gld., ali z zaporom do 20 dni; vrhu tega pa imajo plačati vse stroške poznejšega razredovanja.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 1. aprila 1897.
Otvoritev kleparske obrti v Ljubljani. ^
Preoastito duhovščino in sl. občinstvo uljudno obveščam, da sem ' " po mnogoletnem službovanju pri jedni največjih tvrdk kot samostojno delujoč poslovodja otvoril
kleparsko delavnico za stavbena in galanterijska dela
v Ljubljani na Sv. Petra eesti 21.
Ob tej priliki priporočam se najtopleje v vsakovrstna kleparskn, posebno pa v strokoviijaška stavbinskn dela, kakor: kritje ccrkvft, zvonikov, streh na župnlščih in zasebnih poslopjih, napeljavanje žlebov, prirejanje stranišč po najnovejših zdravstvenih predpisih itd.
Za vsako meni izročeno delo uporabljam najboljšo kovino, za katero dobroto in izvršitev popolno jamčim; zaračunjam pa po najnižji ceni.	Velespoštovanjem
218 5-5	ALOJZIJ LENČEK, Stavbeni in umetni klepar.
i шшшвттшшашшшшш^
S SV*	i
krojač v Iijubljani, Valvazorjev trg St. 4 nasproti c. kr. gimnaziji
se priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v naročila na izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obredne in duhovniške civilne obleke
pa tudi poljubne drugačne obleke za svetno gospodo, izvršene po poljubnem kroju, zagotavljajoč trpežno delo iz dobrega, zanesljivega blaga, uljudao postrežbo in kar možno nizke cene.
Prečast. duhovščino in gg. klerike opozarja, da je bil preizkušen v izdelovanji talarjev in vseh obrednih oblačil.	278 3-1
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljeuje sture obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpošteneišo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 12 52-15
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Gledališke ulloe 4.
Tri tisoč od 1 m do 1'50 m visokih močnih in jako kore-ninastih orehovih drevesee se odda proti uplačilu 1 gld. za 25 kosov, pri čemur so ušteti že troški /a zavijanje in prevažanje drevesec do kolodvorov oziroma do poštnega urada v Ljubljani.
Zglasila sprejema, dokler je kaj zaloge, C.kr. (leželno gozdno nadzorstvo v Ljubljani.	279 1-1
Zglasilom je priložiti istočasno dotični novčni znesek.
C. kr. deželno gozdno imdznriiistvo.

Yelika izbera lepih, porabnih priložnostnih daril!
MjMjše ure p najnižjih cena]
Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga
verižic, uhanov in prstanov.
Zaloga Sfyria-koles in raznih drugih zistemoY.
Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hi
Ceniki so franko na razpolago.	L J
Novost: WT Stenske (Pendel-) nre z godbo U
po jako nizki ceni. Фи	711 26
Fr. Čuden. urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu^jj
falriM!
KS-
«s-

X. kranjski
laneno-oljnati flrnež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.
SLeeatiiF-firaež (sušilo)
priporoča najceneje 59 104—38
cUdolf &Cauptmann,
I. kranjs/ea tovarna oljnatih barv, flr-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
Usojam si prečastiti duhovščini, sl občinstvu in vele-spoštovanim odjemalcem uljudno naznaniti, da sem з dnem 8. februarja t. 1. preselil svojo
trCjOVitlO s RloBuRi, čepicami in RrznarsRimi izdalRi
is prejšnje prodajalnice v gosp. Kirbiša hiši na Kongresnem trgu v novo urejene
prodajalnicnc prostore
v rtf/olfovi (proje gtedališcni) ulici št. 5
Ob tej priliki se priporočam vsestranski ter prosim, da se mi ohrani tekom 23 let pridobljena časteča me blagonaklo-njenost sl. občinstva.
Velespoštovanjem
119 15-12
Л nt on dSrejči
Jstotam je tudi trgovina s klobuki za dame.
C. kr. priv. zavarovalna družba
RIUNIONE ADR1ATICA 01SICURTA
v Trstu
(ustanovljena leta 1838)
vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombinacijah, kakor: kapitalov in rent, plačilnih se pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd.
Zastopstva c. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun
družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .MERIOIONALE' v Trstu.
c. kr. priv. „RIUNIONE ADRIATICA DI SICURTA" na Dunaju
v lastni hiši družbe, I., Weihburggasse. 40 12—10 Zastopstva v vseh glavnih mestih in večjih krajih Avstro-Ogerske
Št 1334.
261 3-3
as.
Z dnem 1. januvarija 1898. leta stopi v veljavo zakon z duć 25. oktoora 1896, drž. zak. štev. 220 O direktnih personalnih davkih, glasom katerega je plačevati tudi od obresti hranilnienih vlog prihodninski davek (Rentensteuer) z 17«%.
Hranilnice imajo dolžnost, da odtegnejo ta davek od obresti pri izplačevanju, če se pa obresti ne vzdignejo, da ga odbijejo pri poluletnem prepisovanju k glavnici, in da ga odvedejo davčnemu uradu.
Vsakemu, ki ima pri hranilnici n. pr. glavnico 100 gld. naloženo, in je dobival od nje doslej na obrestih na leto 4 gld. — kr. se mora toraj odtegniti na prihodninskem davku . . — „ 06 „ tako da bi prejel le..........' . 3 gld. 94 kr.
Ce bo pa ukazano, plačevati od prihodninskega davka tudi deželne in občinske naklade, ostalo bi vložitelju od 4% obresti samo približno 3 gld. 90 kr.
Z ozirom na to je društvo kranjske hranilnice, da se ujednovi poslovanje, sklenilo prevzeti v samoplaeevanje prihodninski davek in nanj morda pripadajoče občinske in deželne doklade, zato pa obrestno mero za hranilne vloge
оа1ја»Ј9ШаидшаЖ
znižati.
Vložitelj bode toraj dobival ravno isti znesek na obrestih, kateri bi mu ostajal, če bi bile obresti kakor doslej odmerjene s 4%, a bi moral sam od njih plačevati prihodninski davek z dokladami vred.
Vodstvo kranjske hranilnice.
Ljubljana, dnć 30. marca 1897.
Ustiinovljcno lotit. 1870.
Izdelava perila
za gospode, gospe in otroke
na debeloiinjdrobno.
Cena in blago brez konkurence.
o> o
I
M
O
b
Srajoe ca gospode,
beli chiffon, gladke na pnih, brei ovratnika, brez maniet, 87 vrst Jedna od gld. 110 do ЈГ» «eat „ „ ИЈ „ l6._ Srajoe za deike, TiTelfkoatih, «Icerkakor gorni« Jedna od gld. Г— do 1-40 „ „ 675 ,. 7-78 Svltloe sa gospode, в Trst
jedne 80 kr. do gld. 1'40 leet gld. 4-50 do gld. 7 50 Dvanajst ovratnikov
od gld, 1-80 do !'20.
Dvanajst manSet
od gld. 3-30 de 4-60.
ia predlog
(Vorhecjcn) od gld. 3 45 do 5--

Za kroj^brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
J. O» Hamann
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr.
častnikov in o. ln kr. mornarloo. ■КЈГ" Cenike nemške, slovenske, laške pošilja n» zahtevo brezplačno. 66 13
«L	W
z dvema sobama, kuhinjo in drvarnico
odda se s 1. majem v najem na Poljanski cesti št. 72. 272 1-1
Najboljše sredstvo proti stenloam, bolham, kuhinjskemu mrčesju, moljem, zajedalkam domačih živalij.
„Xacherliii
učinkuje čudovito! Usmrti — kot nobeno drugo sredstvo
vsakovrstno golazen — in ga radi tega milijoni odjemaloev zahtevajo. NJega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime .Zacherl'.
Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani :
Ivan Fabian. Josip Kordin, A. Seharabon, Karol J. Holzer, Anton Krisper, Viktor Sehiffer, Ivan Jebačin, Peter Lassnik, Jakob Spoljarič, Anton Ječminek, Mihaela Lavriča A. Staeul, Jeglič & Leskoric, nasl. F. Grošel, M. E. Supan, G. Karinger, Alojzij Lenček, Franc Terdina, Mihael Kastner, Ivan Perdan, Uradniško kon-J. Klauer,	Karol Planinšek, sumno društvo,
Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašieah, Kočevju, Krškem, Hribu Fr. Kovač, Idriji, Kranju, Kostanjevici. Litiji, Mokronogu, Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, v Tižiču, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Zagorju, Žužemberku. Kamniku, Dragi, Trebnjem. Črnomlju, Bledu, Cirknici. Ložu, Kamniku, Vipavi. V Škofji Loki: M. Zigon in E. Burdych.	202 15-4
mm
klobuke
za
266 9-3
gospode in dečke
iz klobučine
priporoča velespoštovanjem
J. O. Hamann
v Ljubljani, Glavni trg št. 8.
Najnižja oena.
i
P
irnhe, prazne in z razno vsebino, križe, paliee za sprehod, popotne jerbase, vozičke za otroke
priporoča raznovrstno izdelane in prav v ceno
Fr. Stampfel, 248 »
v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle. Dobro ohranjeni, prenovljeni
štedilniki
za vzidati, dobe se po ceni pri J. Rebek-u, ključavničarju v Ljubljani, Francovo uabrežje. 273 3-2
K
I
Pleskarski in lakirarski obrt
tvrdke
Josip 3
na Bregu štev. 20
v Ljubljani
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno izvršeno Imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni.	390 52 — 27
ulj ii dno naznanja, daj«
jj odvetniško pisarno
k t Ljubljani, v Gosposkih ulicah štev. 4
I. nadstropje, na levo.
У
5 Vi
262 3-3

E. P. Yidic & Comp.
v Ljubljani
ponudijo po najnižji ceni poljubno množino
ir itavbiiiike opeke,
zarezne strešne opeke
(izdelane iz najboljše vrhniške ilovice) in tem pripadajočo
strešna okna iz litega železa. 3S
Peči in štedilna ognjišča
(lastni izdelek).
Koman-cement, dovski Portland-cement
pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete.
M* TVaj nižje cene!	201 11—7
D u n a j s
t> o r 5s a,c
Dn6 15. aprila.
8kupni drtavni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemški drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
10 mark............
SO frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
0. kr. cekini...........
100 gld. 90 kr.		
100		90 .
122		80 .
101		05 .
121		90 .
99		35 .
942		50 .
347		40 .
119		50 .
58		62',,.
11		73 .
9		511/..
45		10 „
5	II	64 .
Dne 16. aprila.
4% državne srefike 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srefike 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srefike 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srefike (>% ... Dunavsko vranamo posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
i% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banket % Prijoritetne obveznice driavne železnice . . ,	„ južne ieleznice 3 % .
„	, južne železnice 6* .
„	, dolenjskih železnic 4%
154 gld.		—
154		75
189		—
99		35
137		50
126		50
108		—
112		50
98		75
99	H	80
174	■	60
127		30
99	n	50
Kreditne srefike, 100 gld........201	gld.	50 kr.,
4% srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld.	146	,	—
Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld.	19	,	40
Rudolfove srefike, 10 gld.......25	„	—
Salmove srefike, 40 gld........69	.	50
St. Gen6is srefike, 40 gld.......73	.	—
Waldsteinove srefike, 20 gld......60	.	—
Ljubljanske srefike.........22	.	25
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	151	.	25
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st. v.	3415	„	—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	362	.	-
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	74	.	25
Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba .	—	.	—
Montanska družba avstr. plan.....79	,	00
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	155	»	75
Papirnih rublje» 100 ................127	,	-
ШЈГ Nakup ln prodaja IS
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za igube pri žrebanjih, pri izžrebanj« najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Monjarnićna delniška družba
„M E R C U K"
«oilzeili it. 10 Dunaj, Ririahiltirstraisa 74 B.
Pojasnila *£B v vseh gespodarskih in flnanšnfh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|ikih vrednestaifc papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogofie visooega ibrestovanja pri popolni varnosti ВЦГ naloženih glavnic, ti