»osmina piačami » gotovtai Leto LXI V Ljubljani, v petek 1. decembra 1933 Štev. 275 a Cena 1.50 Din Naročni na ififseCM 25 Diu. za inozem-«i»u 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din (J red ništ vo je v Kopitar jen nI. 6/III SLOVEHEC Telefoni arednlštvai daevna ilaiba 28» — nočna 299*. 2994 la 2059 Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika ček. račnn: Ljnb-Ijana it 10.650 in 10.349 za mserate; Sarajevo štv 7563 Zagreb štv 39.011, Praga-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 3992 19 18 JI Petnajst let Jugoslavije A 19 3 3 Franjo Neubuuer: Domovino ljubim Zemlja, ki te zovem: »domovina*, draga si mi, sveta tn edinaI V tebi lepša mi je vas, majhna, skrita za gorami, kot o tujini mesta kras, ki z razkošjem svojim mami. Vsak potoček, ki z gorice skakljajoč šumlja, dione, sladke govorice srcu šepeta. Ptica, ki še v zimskih dnevih po ozračju poleti, cvetka zapoznela, sama, ki pogleda v zimske dni, listov velih šepetanje zatopi me o sladke sanje. Vas ljubim, široke planjave, ki gledale besni ste boj, ki slušale divje ste krike, in štele ste mrtvecev roj. Mogočne se reke valijo po vas, šume, da prostosti zazoril je čas. Na tebe ljubav je ponosna ti, morje, ki nosiš naš brodi Vsa moja ljubezen objema, kar dal nam usod je Gospodi Domovina, tebe nekdaj moja je ljubila strast, vsakdo bil je moj sovražnik, kdor je tvojo skrunil časti V dobi dolgi mučetiiški krvavela si iz ran, jaz s teboj trpel sem, plakal, zlate svobode željan. Ni srce mi ostarelo, mlado je kot jutra svit, ki nad brezdni se dviguje in prepadi zmagovit. Ni pogasil mi ljubezni burje piš, ne zime hlad. V vigred mlado, novo, lepšo sto in sto mi gleda nad. Kakor v dnevih borbe ljute kri kipi mi tudi zdaj, in za sebe hočem sreče in za domovinski raj! Zgodovinski I. december Danes ob 8 zvečer bo preteklo 15 let, ko je bila sprejeta v kraljevem dvorcu v Belgradu od takratnega regenta in sedanjega kralja Aleksandra posebna delegacija Narodnega veča Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu v posebni slavnostni avdijenci. V imenu delegacije je pozdravil regenta podpredsednik Narodnega veča in sedanji senator dr. Ante Pa-velič ter prebral zgodovinsko ndreso. s ka-. tero 6e je končnoveljavno in za vedno proglasilo popolno državno zedinjenje med državo Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevinama Srbije in Črne^ore v edinstveno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev pod vlado dinastije Karadjordjevičev. V tej adresi beremo sledečo zgodovinsko ugotovitev: »Narodne veče je na svoji seji dne 24. novembra sklenilo, da se proglasi zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov s kraljevinama Srbije in Črnegore, v edinstveno državo ter je izbralo svoje odposlanstvo, ki stopa danes pred Vašo kraljevo visokost, da Vam uradno sporoči ta sklep Narodnega veča. Sklep Narodnega veča je ta, da naj vrši vladarsko oblast na vsem ozemlju sedaj enotne države Slovencev, Hrvatov in Srbov Njegovo Veličanstvo kralj Peter I. oziroma v njegovem imenu Vaša kraljeva visokost«. Na adreso Narodnega veča države Srbov, Hrvatov in Slovencev je regent Aleksander med drugim odgovoril s sledečimi zgodovinskimi besedami: »Gospodje odposlanci! Vaš prihod v imenu Narodnega veča Srbov, Hrvatov in Slovencev kot predstavitelja široke naše narodne misli in Vaše poročilo o njegovem zgodovinskem sklepu dne 24. novembra, s katerim se proglaša narodno edinstvo celega naroda in vse naše mile, mučene slavne domovine, me je napolnilo z veseljem. Priznavnjoč to Vaše poročilo, sem prepričan, dn s tem činom izpolnjujem svojo vladarsko dolžnost, ker s tem smo izvršili to, kar so sklenili bratje naše krvi vseh treh imen na obeh straneh Donave, Sove in Drine, kar so pripravljali že naši dedi knez Aleksander I. in knez Mihael, in kar odgovarja željam mojega naroda. V imenu Nj. Vel. kralja Petra proglašam ujedinjenje Srbije z deželami neodvisne države Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. To redko in zgodovinsko dejanje naj bo najboljšn plača za delovanje Vaše in vseh Vaših tovarišev, ki so s smelim preobratom vrgli raz sebe tuji jarem.« S tem zgodovinskim aktom je bi! pred 15 leti končan stoletni zgodovinski razvoj vprašanja neodvisne države Jugoslovanov. Pospešili so ga dogodki svetovne vojne, ki so omogočili Krfski pakt 1. 1916 sklenjen med kraljevo srbsko viado in Jugoslovanskim odborom ter priznanje Narodnega veča v Zagrebu kot zastopnika suverene države Srbov, Hrvatov in Slovencev v tako imenovanem Ženevskem paktu podpisanim dne 7. novembra 1918 od zastopnikov .kraljeve srbske vlade, Narodnega veča v Zagrebu in Jugoslovanskega odbora v Londonu. Proglas Narodnega veča Po zgodovinski avdijenci pred 15 leti jc zastopstvo Narodnega veča izdalo poseben manifest na Slovence, Hrvate in Srbe svoje države. ki je prenehala dne I. decembra. Ta manifest se glasi: Na podlagi sklepa osrednjega odbora veča z dne 24. novembra 1918 je proklnmiralo posebno odposlanstvo Narodnega veča dne 1. decembra 1918 ob 8. uri zvečer v svečani adresi na prestolonaslednika Aleksandra zedinjenje celokupnega naroda Slovencev, Hrvatov in Sr- bov v edinstveno jugoslovansko državo pod vlado kralja Petra I., odnosno prestolonaslednika Aleksandra kot regenta, V novi državi sc morajo takoj organizirati ministrstva za vse veje javne uprave, sestaviti skupno narodno predstavništvo kot provizorna zakonodajna oblast, ki ostane v veljavi do kon-stituante. Dokler se ne skliče konstituaiita, ostanejo \ veljavi vse dosedanje pokrajinske vlade, v kolikor poedini resorti ne prekoračajo edinstvene kompetence. Prestolonaslednik je prevzel v svojem svečanem prestolnem odgovoru regentstvo in bo sestavil edinstveno vlado. S tem aktom je prenehala funkcija Narodnega veča kot vrhovne suverene oblasti države Srbov, Hrvatov iu Slovencev na teritoriju bivše A vstrije-Ogrske. S sestavo ministrstva ho prenehala tudi upravna funkcija Narodnega veča, ki jo bo j vodilo predsedstvo Narodnega veča v sporazu- i mu s srbsko vlado. Z dne 1. decembra 1918 tvori celokupni naš 1 narod slovensko-hrvatsko-srbsko edinstveno državo pod regenstvom Nj. kraljevega Veli- ! čanstva prestolonaslednika Aleksandra. V Belgradu, 3. decembra 1918. Za predsedstvo Narodnega veča: Dr. Ante Pavelič, I. r. — Svetozar Pribičevič, I. r. — General Pešič, 1. r. Zahvala Slovencem Njegova kraljeva Visokost tokratni regent in sedaji kralj Aleksander je zgodovinsko deistvo še enkrat slovesno poudaril v dveh zanvalnih brzojavih, ki jih je poslal banu Hrvatskih dežel in predsedniku Narodne vlade v Ljubljani. Brzojavka, ki jo je dne 8. decembra sprejela Narodna vlad« v Ljubljani, se glasi: »Globoko ginjen sem prejel povodom proglasitve Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno državo pod žezlom Nj. kraljevega Veličanstva n^ojegn Prevzvišenega očeta Petra I. Knradjor-djeviča Vaš, v imenu ljubljanske vlade mi poslani pozdrav iz Slovenije, katere težko užalo-ščenjc tudi meni prizadeva največjo in prvo vladarsko skrb. Nnroo in vlada hočemo storiti vse, da se naša svobodnn demokratična Jugoslavija zedini in razvije v svojih od Boga ji danih mejah, v katerih naj se združijo vsi bratje našega milega jezika. Naš troimeni narod je izvršil veliko delo zedinjenja. Zmagal je v težkih bojih s krasnimi uspehi. Trdno sem prepričan, da sc tudi ta poslednji boj konča častno tembolj, ker gre za uresničenje ideatov, ki jih je v tako vzvišeni obliki slovesno proglasil predsednik Wilson in ki so jih priznali naši plemeniti zavezniki. Prosim Vas, gospod predsednik, da v imenu mojega Prevzvišenega očeta kralja Petra 1. in v nojem imenu sporočite vsem vrlim in junaškim Slovencem naš kraljevski bratski pozdrav. Sporočite jim mojo trdno sveto voljo, dn se skupaj 7, njimi borimo za dobrobit in srečo naše mile domovine.« Aleksander. Nato je bila po načelih izraženih v adresi Narodnega veča in v odi>Avorii regenta Aleksandra sestavljena 15. decembra prva skupna vlada kraljevine Jugoslavije, ki ji je predsedoval Nikola Pašič. Slednji pa je še drugi dan predsedništvo odklonil, nakar je dne 20. decembra sestavil vlado Stojan Protič. Ta prva skupna vlada je nato šla brnnit interese skupne domovine, no mirovno konferenco. Ko obhajamo obletnice našega zedinjenja. ne pozabimo nikdar na zgodovinski potek dogodkov in na navdušenje, s katerim smo takrat gradili skupni dom. ki ga vsi od srca želimo velikega med narodi veta in srečnega za vsakega poedinca, ki v njem prebiva. ■ 1111111 ... > 4* |r $ -^ijfflSjč&M < \ * , ..... .. y. Sfp : {jla^^SRMKm t- ■-toi jmHB IjfPir m^ f|Sir mK .. »i^^H E5.U « ' MHBagšf ^»ŽŽMjk ^jHHBBHMHi Domovina govori... Domovina Jugoslavije praznik svoj slavi, poslušajte, srca vsa. kaj vam govori: Hrabrost in zvestoba mene je rodila, kri junakov groba večnega rešila. Roka božja zvezde jasne meni je prižgala, bisere prekrasne mi narava darovala. Govorico najmilejšo hrani ljudstvo moje, pesem najkrasnejšo meni vdano poje; zame dela in trpi, srečne dneve mi želi. Toda Korotan, Primorje še rešitve čaka in po svoji domovini bridko toži, plaku. Bratje, sestre jokajo, trpe, po svobodi zlati točijo solze, ko cvetice, ki po soncu hrepenijo, lepšega življenja si želijo. Temni jim groze oblaki, kje ste, borci in junaki? V Korotan, Primorje vsi pojdite, svoje brate, sestre tam da bo srečna, radostna, edina, vse objela mati domovina! Litvinov v Rimu Za sporazum med Rusijo - Nemčijo Rim, 30. nov. b. Skorajšnji prihod sovjetskega zunanjega komisarja Litvinova v Rim pričakujejo v političnih krogih z velikim zanimanjem. O pomenu sestanka med Mussolinijem in Litvinovim krožijo v fašističnih listih razna mnenja, ki izvirajo posebno iz britanskega tiska. Na tem sestanku se bo Litvinov potrudil, da utrdi položaj sovjetske Rusije v evropski politiki, pri čemer bo verjetno orisal pota, po katerih bo šla Rusija skupno z Združenimi državami in Japonsko pri reševanju razorožit-venega vprašanja. Ne smemo namreč pozabiti, da ruski interesi niso omejeni samo na Evropo. V vprašanju razorožitve ležijo njeni glavni interesi predvsem v Aziji. Ni dvoma, da bo Litvinov na sestanku z Mussolinijem proučil tudi trgovinske odnose. Sporazum, ki ga je Rusija sklenila s Francijo in ki £a bo sedaj sklenila tudi z Združenimi državami, d povzročil, da bo tudi italijanska vlada sprožila razgovore o raznih možnostih za okrepitev trgovinskih odnosov ined Rusijo in Italijo. London, 30. nov. b. Reuterjev dopisnik poroča z ladje »Conte di Savoia«, da je Litvinov odklonil poziv, da bi bil v Rimu gost italijanske vlade. Lit vinov bo stanoval v sovjetskem poslaništvu. Zagrebška vremenska napoved; Megleno in hladno. Pariz, 30. nov. b. Rimski dopisnik »Journal des Debats< je po informacijah, ki jih je dobil, prepričan, da bo Mussolini v razgovoru z Litvinovim skušal zgladiti vse spore med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, da na ta način omogoči nemško ekspanzijo proti vzhodu. V tem slučaju bi se Nemčija odrekla svoje ekspanzije v jugovzhodni smeri, posebno proti Avstriji. Kriza v španski vladi Pariz, 30. nov. A A. Potrjuje se vest iz Madrida, da je pravosodni minister podal ostavko nu svoje mesto, ker se njegovi tovariši v vladi niso hoteli priključiti njegovi zahtevi, da se razveljavijo volitve od 19. novembra in ponovno skliče stari parlament. Po včerajšnji popoldanski seji ministrskega sveta je predsednik vlade Martinez Barrios novinarjem na lakonski način izjavil, da je pravosodni minister Asensi podal ostavko, in dejal: Ostali člani moje vlade so soglasno sklenili, da se vlada mora predstaviti parlamentu 8. decembra. Pravosodni minister Asensi je pa izjavil zastopnikom listov, da jc slej ko prej mnenja, da v olivni rezultati 19 t ai. niso v skladu z narodovo voljo in da jih jc treba zalo razveljaviti i* spel vrniti luvereniteto prejšnjemu parlamentu. Pogoji angleško-ruske pogodbe London, 30. nov. b. Tukajšnji dopisnik Hear-stovega tiska poroča, da je britanska vlada sedaj, ko so med njo in sovjetsko Rusijo vpostavljeni zopet normalni odnosi, skušala sprožiti zopet trgovinska pogajanja, ki so že 16 meseccv na mrtvi točki. Na merodajnih mestih v Londonu želijo, da se nova pogodba s sovjetsko Rusijo sklene že v začetku prihodnjega leta. Kakor zatrjujejo na merodajnih mestih, bi se ta pogodba sklenila pod sledečimi pogoji: 1. Sovjetska Rusija bi se obvezala, da kupuje v Angliji toliko, kolikor bi uvozila v Anglijo, ker je bil do sedaj ruski izvoz v Anglijo dvakrai večji, kakor pa angleški uvoz v Rusijo; 2. Anglija si pridržuje pravico, da izključi uvoz onega ruskega blaga, ki se proizvaja s finančno pomočjo ruske vlade. Tu se predvsem misli na uvoz lesa iz Rusije. 3. Da se končno reši vprašanje angleških terjatev v zvezi s koncesijo zlatih rudnikov v Zemi. Znano je, da so Rusi zaplenili vso lastnino konce-sijonarjev. Arbitražno sodišče je angleškim lastnikom koncesij prisodilo odškodnino 13 milijonov, ki je Rusi niso hoteli izplačati; 4. da se da popolno zaščito britanskim državljanom ▼ pogledu političnega preganjanja. Enak« Litvinov pride osebno v London garancije je zahtevala tudi Amerika pri pogajanjil< z Litvinovim. V londonskih političnih krogih se pričakuie, da bo Litvinov po pogajanjih v Rimu prispel osebno v London, da konča trgovinska pogajanja z Veliko Britanijo. Rusija - Fraacija Pariz, 30. nov. b. Vlada je sklenila, da pri poslaništvu v Moskvi osnuje posebno mesto trgovinskega atašeja, ki bo imel nalogo, da zgradi trden most za trgovinske zveze med Francijo in Rusijo. Zopet mir v Romuniji Bukarešta, 30. novembra. AA. Radar poroča: Notranje ministrstvo fe tadalo komunike, da vladata v vsej državi red in mir in da ni prišlo do nikakih novih incidentov. Vlada fe izdala vse potrebne ukrepe za ohranitev reda ter fe o tem obvestila tndi študente, ki so bili, kakor kaže, p«id vplivom provokaterjev. Volilna borba se razvil« ▼ popolni rv-obodi, ki M j« —aha delein« v»e strank«, Stran X >SLO VENEC«, di» i. decomUra 1938. Ste*. 273. Tudi v Mehiki se fastu Narod je sil nesposobnih kuliumobojnežev »Avvenlre dltalfa«, katoliški dnevnik, ki lz- naja v Kimu, ponatiskuje uvodnik mehiškega lista /LT.ccelsior«. »Državljanske vojne so razvezale vse vezi in sprostile vse strasti,« piše »L'Excelsior« o položaju v Mehiki. >Ako se ne posreči ukrotiti duha nezakonitosti, ki divja v deželi, bodo Mehikanci v kratkem padli na stopnjo divjega plemena.« Kot reakcija proti rastoči anarhiji v državi se je stvorila zveza nezavisnih revolucionarnih strank, ki je objavila tudi program svojega dela. V manifestu je narodu obljubljeuo, da se bo nova politična skupina borila za socialno pravičnost, versko toleranco, varstvo človeškega življenja, za politično svobodo in izvedbo svobodnih državnih volitev, v katerih bo moglo ljudstvo pokazati svoje pravo mišljenje. Manifest navaja, da je svoboda vesti že itak uzakonjena v ustavi. Anahronizem je, da se to vprašanje vedno znova vlači na dnevni red. Vlada namenoma to dela, da obrača pozornost javnosti od tistih vprašanj, ki bi jih bilo treba neutegoma rešiti. V pro-klamaciji je dalje omenjeno, da so se konservativci že večkrat posluževali vere in Cerkve, da so ti ko lažje prišli do svojih političnih ciljev. Seda] pa gre za to, da odloča Ic odkrito versko prepričanje. Država ima pravico, da respektira versko prepričanje »lehernega državljana in da zaradi svojega verstva nihče ne trpi nikakega zapostavljanja, — nasprotno pa mora tudi Cerkev državi dati in pustiti, kar je njenega, in ostati v potrebnih mejah duhovnega področja. Ta zadnji del manifesta priča, da ga niso Narodna skupščina sestavili katoličani, ki bi vedeli, da st Cerkev nikoli ne lasti tujega. Kavno zato pa je proglas tem pomembnejši, ker dokazuje, da stranke, ki hočejo red in pravne razmere v državi, ne morejo drugače, J kakor da zapišejo na svoj prapor spoštovanje verskega prepričanja. Katoličani, ki imajo veliko večino prebivalstva, bodo z objavljenim programom lahko sodelovali. V zunanjepolitičnem pogledu se program nove politične skupine zavzema za prijateljske odnošaje z vsemi narodi in pu, da se vse stori, da mehiški narod čimpreje izide iz napolkolonijalnega položaja, kamor ga je potisnila socialistična diktatura. Posebno ostro napada manifest sedanje vlastodržce, ki so mesto socialno pravičnosti uvedli sistem prevare, potvarjunja resnice, laži in izdajstva celo nad prijatelji. Takšen sistem se bo nad svojimi sam najbolj maščeval. Državo so finančno upropastili, sedaj pa se izgovarjajo, da je odpovedal »človeški materljal«. In vendar so imeli v svojih rokah izključno vso oblast in so strankarsko disciplino izvedli tako daleč, da je zavzemala že ponižujoče oblike. Končno očita proglas vladajoči skupini, da je v nekaj letih iz besnih revolucionarjev postala sita buržujska klika, ki izmozgava revno ljudstvo. Zdi se, da je zagrizena omejenost in kulturno-bojnost mehiškega režima pričela požirati sama sebe in da se dviga vedno širši odpor proti obstoječemu diktatorskemu režimu Callesovih ljudi. Francija - Nemčija - Ilaliia Ne mir, kvečjemu premirje Poteh velikih razorožitvenih pogajanj Bistri angleški diplomat lord Cecil je dejal, da bi 75% spornega netiva v mednarodnem življenju izginilo, ako bi se Francija in Nemčija pobotali! Kako ne bi potem pozdravili začetka neposrednih pogajnnj med stoletnimi nasprotniki ob Renu? in zakaj bi se ne otresli vseh pomislekov proti pogajanjem med Nemčijo in Poljsko, ko bi po njihovem srečnem zaključku bila odstranjena najnevarnejša spotika — vprašanje Pomorja — in bi se ugludila pot tudi za sporazum ob Renu? Toda za pobotanje, za končno spravo ob Renu danes žalibog še ne gre in tudi ne more iti.. Na zapadni in vzhodni nemški meji gre l^ve^jemu samo za premirje, ne za mir! Nismo tKji^aši zgodovinske filozofije o nujnosti krvavela Sibnieunavanja med narodi !n tudi n" izključujemo končnega pomirjenja med stoletnimi nasprotniki ob Renu in Visli. Toda z vso gotovostjo trdimo, da lahko pričakujemo od današnjih pogajanj kvečjemu premirje; začasno naj bi nasprotniki odložili orožje, domenili naj hi se. koliko ga lahko še skujejo. Več pa nel Premalo smo še odjadrali od strašnega svetovnega klanja, da bi se polegle strasti, ki so razdvojile oba tabora in stezajo svoje korenike daleč v stoletja nazaj. In kar je še najbolj odločilno: Kako naj nam prineso mir ljudje, ki vidijo v vojni sredstvo za pomlajevanje narodov! Kako naj pomiri Nemčijo in srednjo Evropo Hitler? G. Hitler se ponaša, češ da nista imela ne »daljnovidni« Streseniann ne »šibki« Briining nemškega naroda za seboj, ko sta pripravljala končni sporazum s Francijo, on pa ima vso Nemčijo na svoji strani! Gotovo nista imela ne Streseniann ne Briining prostih rok, kadar sta se pogajala s Francijo in bi bila rada zavoljo sporazuma popustila; toda v svoji težnji za enakopravnostjo sta imela za seboj prav tako ves nemški narod, kakor danes Hitler! Poleg tega je svet njima bolj zaujial. Hitlerju manjka v|irav tista kvalifikacija, ki edina lahko jamči za uspeh pogajanj: zaupanje v njegovo iskrenost. Presumljivo se sam trudi, da bi svet prepričal o svoji miroljubnosti. V »Matinii« se za-pndneniu svetu predstavlja kot zaščitnik za-padne kulture pred boljševizmom in pravi, ogaja. Pariz jc vest o pogajanjih med Poljsko in Nemčijo presenetila in z znano odločno izjavo, dn Francija ne bo |>ozabila svojih zaveznikov, sta hotela Paul-Boiirour in Sarraut dati Poljski zadoščenje, v kolikor naj bi pogajanjn med Varšavo in Berlinom pomenila poljsko demonstracijo proti Franciji. Upamo, tla je zadeva s tem likvidirana. Poljsko-ncinška pogajanja so tudi izgubila značaj nekakega užaljenega samoljubja, ako so ga sploh imela, s tem, tla se zdaj tudi Francija (»ognja z Nemčijo. V ostalem je velik del poljskega tiska otlločno vstal proti vezanju poljske zunanje politike na Hitlerja, tako tla ht bilo vsako naše svarilo v tein pogledu danes že odveč. Tudi Pilsudskijev svetovalec g. Sapieha se mora dobro zavedati, dn lahko v kratkem nastopi dan, ko bodo Poljaki vsaj tako rabili Francoze, kakor ti njih. Se z večjim navdušenjem bi pozdravili neposredna pogajanja med obema sosedoma Nemčije in našima zaveznicama na eni strani ter meti Nemčijo na drugi, ako bi se vršila v Ženevi. Bolj se navdušujemo zn Ženevo ne snmo radi tega. ker nam Sajiiehovi načrti, naj bi se nemški pritisk usmeril proti Podonavjii in nn Balkan, niso posebno všeč. temveč tudi zato, tla hi tudi manjše države lahko nn pogajanja vplivale in tla bi se vsem tem pogajati jem vzela protiženevska ostrina, ki jim jo hoče dati Hitler. Moramo vsekakor priznati, tla so po izstopil Nemčije iz Zveze narodov nejiosredna pogajan ja edina pot. ki lahko pripel je Hitlerja zopet v Ženevo. ' Lojb£. London, 30. nov. b. Diplomatski »otmdnik »Morning Posta« poroča, da se v londonskih političnih krogih z največjim zanimanjem spremljajo direktna francosko-nemška j>ogajanja. Verujejo, da se francoska vlada pogaja na temeljih, ki sta jih Bald win in str John Simon ozna&ila jx>d imenom »rednega oboroževanja«, ki natančno določa način povečanja števila mož in okrepitev Reichswehra. Pod temi poj}oodpre. Francosko notranjo posojilo Pariš, 90. nov. b. Davi je izšel dekret, ki določa razpis notranjega posojila v višini 1,47.r>.000.(XV) frankov (okrog 4 milijarde Din), s 5% obrestmi, ki se. bo odplačalo do 1. decembra 1938. Nove za-dolžnice so davka proste. Višina emisijskega tečaja jo 97. Vpis se prične danes. Ob tej priliki vlada demantira vesti, da se je obrnila na angleško banko r.» razpia posojila na nnjzle&kem treru. Nngl.išn »e, da je parlament že odobril razpis notranjega poso-jila, ki so bo ujiorabilo za kritje potreb do konca leta. Bel^ad, 30. mrr. m. Fnrančoi odbor Narodna MtupšOm« j« dane« nadaljeval razpravo o predloženih zakonskih osnutkih, ki jih je predložil finančni minister. Tudi današnje «eje se je poleg članov fin. odbora udeležilo večje Število poslancev, ki niso člani tega odbora, in senatorjev. Seja je trajala do opoldne. Sodeč po današnjih razgovorih »e bo debata o predloženih zakonskih osnutkih končala v ponedeljek 4. t, m., nakar bo finančni minister dr. Djordjevič r obliki ekspozeja odgovoril na vsa vjjrašanja, ki so jih sprožili posamezni govorniki. Na današnji seji so govorili dr. Auer, Či-rič, Svetislav Popovič, dr. Kožulj in dr. Kešeljevič. Seja senata Belgrad, 30. nov, m. Na današnji seji senata je notranji minister Žika Lazič odgovoril na interpelaciji, ki sta jih vložila senatorja Miloje Jovanovič o preganjanju duhovščine in učiteljstva v do-bričkem okraju in dr. Majstorovlč o dovolitvi naseljevanja 350 judovskim družinam iz Reicha v naši državi. Najprej je bila prečitana interpelacija senatorja Jovanoviča, ki je takoj nato dobil besedo in je v svojem daljšem govoru popisal dogodke, ki so se odigrali v vasi Pukovca, kjer je bil sestanek krajevne organizacije JNS, na katerem se je sestavljala kandidatna lista za občinske volitve. Po sestanku je prišlo med pristaši te stranke do pojavov nesoglasja, v katerih je bilo nekoliko ranjenih. Okrajni načelnik je dal nato nalog, da se aretira nekaj nemirnežev. Vse so prignali orožniki r zaj>or ter so jih pozneje kaznovali z zaporno kaznijo. Na izvajanja senatorja Jovanoviča je odgovoril notranji minister Lazič, ki je izjavil, da je dal dogodke preiskati po posebnih inšpektorjih. V svojem nadaljnjem govoru je jjojasnil na kak način je prišlo do izgredom. Zagovarjal je okr. glavarja, ki je takoj vjjostavil red in s tem preprečil, da ni prišlo do večjih neredov, ki bi se lahko ponovili kakor v drugih krajih. To zadevo pa bo reševalo še sodišče. Žika Lazič je izjavil nadalje: Čeprav je ta okrajni glavar na dobrem glasu in je tudi dober uradnik, se je proti njemu uvedla disciplinska preiskava. Če se dožene, da je okrajni glavar prekoračil svoj delokrog, bo kaznovan. Nato je dobil besedo še senator Jovanovič, ki je odgovarjal na izvajanja notranjega ministra ter izjavil, aa so poročila, ki jih je dobil g. Lazič od svojih podrejenih organov, bržkone netočna. On sam se je na licu mesta prepričal o vsem tem, kar je obrazložil v svoji interpelaciji. Tu je senator Jovanovič prečital razpis, ki ga je ta okrajni načelnik poslal posameznim občinam njegovega okraja. Razpis se glasi: »Po dob- ljenih informacijah m je mmH aa področju t« občine g. Miloje Jovanovič, bivši minister in sedanji senator dn« 16. t. m. in konferiral s svojimi prijatelji, o čemur pa to poglavarstvo ni bilo obveščeno od te občine. Zato mora predsednik v po-vratku akta osebno predložiti poročilo, zakaj ni ob-veitil oblaati o prihodu g. Jovanoviča v to občino. Zelo je nujno.« Senator Jovanovič je protestiral proti takemu postopanju proti senatorju, kakor da bi bil on kakšen protidržavni element. Potem je ponovno govoril notranji minister, ki je izjavil, da je to čisto nov slučaj, izjavil pa je tudi, da je okrajni glavar domačin v svojem okraju in da mora vedeti, kaj se godi, in tudi kaj počenjajo razn» ugledne osebe. Naseljevanje Udov Sprejet je bil predlog za prehod na drugo točko dnevnega reda, na pretres interpelacije, ki jo je predložil dr. Majstorovič glede naseljevanja Židov v naši državi. (Po prečitani interpelaciji je govoril notranji minister Žika Lazič, ki je izjavil, da je dovolil 9kupini judovskih emigrantov iz Nemčije naselitev v naši državi v sporazumu z ministrskim svetom. Pri tej odobritvi se ni odločalo tudi o trajnosti njihovega zadrževanja v Jugoslaviji, ampak se je smatralo to samo kot zatočišče v težkem položaju. Zid je sami smatrajo svoje bivanje pri nas za začasno, ker se hočejo le odjx>čiti in pripraviti za potovanje v svojo nacionalno državo Palestino. Teh Zidov je sedaj prišlo v našo državo nad 300, od katerih jih je padlo v breme raznim humanim društvom samo 90, ostali pa se vzdržujejo iz svojih sredstev. Notranji minister je naglasil, da se je predvsem oziral na trpljenje preganjanih judovskih družin ter jim je iz človekoljubja dovolil naselitev v naši državi. Za njim je govoril židovski rabin, ki je orisal težak položaj emigrantov ter se zahvalil notranjemu ministru za pozornost, ki jo je izkazal. Za rabinom je govoril še dr. Majstorovič, ki je izjavil, da naj se njegova interpelacija ne smatra kot protižidovski pokret, ampak je hotel do6eči samo to, da se zadeva razčisti. Čeprav ga odgovor notranjega ministra ni pojx>lnoma zadovoljil, je govornik izjavil, da se z odgovorom zadovoljuje. Nato je senator Daka Popovič postavil kratko vprašanje na predsedstvo senata, zakaj se njegov zakon o ureditvi cen za električni tok ni stavil na dnevni red. Na to vprašanje je odgovoril predsednik senata dr. Tomašič, ki je izjavil, da je od strani vlade obveščen, da so pripravlja zakonski osnutek o elektrifikaciji države, v katerem je absorbiran tudi načrt senatorja Popoviča. Seja je bila zaključena, prihodnja pa bo sklicana pismeno. Vincenciieva družba za akademike Znano je, da slovenski akademik nikdar ni živel v dobrih materielnih razmerah, in tudi danes je beda med akademiki velika, mnogo večja kakor je bila sploh kdaj prej. Gospodarska kriza je najhujše prizadela kmeta in s tem neizmerno obtežila študij nadarjenim kmečkim sinovom, prav posebno še študij na univerzi. Akademik, ki je prišel v Ljubljano z dežel«, je brez denarja. Četudi bi njegovi starši vse žrtvovali zanj, mu ne morejo pomagati, Nujne potrebe gospodarstva in davki jim vzamejo iz hiše zadnje dinarje. V prejšnjih letih je kmet razmeroma dobro prodajal svoje pridelke in tako je lahko s skromno podporo omogočil študij svojim sinovom. Danes pa je kmečki akademik v tujem mestu navezan izključno nase in na srca dobrih ljudi. Vedno večji so izdatki za šolnino in razne takse, tudi najbolj borna podstrešna soba ga slane mesečno najmanj 150 dinarjev. Res je, da imamo v Ljubljani nekaj dijaških domov, ki nudijo stanovanje poceni ali celo zastonj, toda sprejmejo lahko največ do 250 akademikov. Kje pa so stotine in stotine ostalih in neredko najbolj potrebnih? Bridka je resnica, da se akademik vedno bolj proletarizira. S svojo, večkrat prav be-raško zunanjostjo je izključen od svoje boljše stanovske družbe in od vse družabnosti sploh. Zato ni čudno, da se ga celo proti volji jame polaščati srd in zagrenjenost, da vali krivdo za svojo bedo in siromaštvo na družbo in krivičen družabni red. V takem razpoloženju postane prav kmalu dovzeten za razne prevratne ideje, ki mu obljubljajo lepo bodočnost in pravico. Zavedajmo se, da imamo socijalno dolžnost do te mladine, ki se pripravlja za svoje poklicno delo in nima možnosti, da bi zaslužila, Ako še živi v nas čut krščanskega občestva, po katerem smo si vsi bratje in sestre, potem priskočimo na pomoč našim mladim bratom, ki so v stiski. To je naša nravna dolžnost in mi smo krivi, ker se nismo prej zganili in pomagali po svojih močeh. Akademiki si sami iščejo pomoči. V ta namen so ustanovili Vincencijevo konferenco, ki ima za seboj že tri leta plodonosnega dela. Res je, da nabere vsako leto približno 15 tisoč dinarjev, a kaj ko prihaja na stotine prošenj, ki jih je treba pozitivno rešiti. Da nam bo to v bodoče bolj omogočeno, jjTosimo vse dobrotnike naše akademske mladine, da prispevajo za Vincencijevo konferenco obleko, da vzamejo kakega akademika na hrano ali da prispevajo v denarju. V nedeljo, ko obhajajo Vincenciieve konference prosiavo 1000 letnice, odkar je bila ustanovljena prva konferenca, prosimo vse one, ki bodo čitaH te vrstice, da *e spomnijo naših akademikov in jim naklonijo malo pomoč. V to svrho bo za vse naročnike »Slovenca« v Ljubljani in okolici v nedeljo priložena položnica Vincencijeve konferenca za akademike, katere ne vrzite v koš, temveč jo izpolnite, četudi z malim prispevkom. Ob prihodnji priliki bomo priložili položnic« za druge kraje Slovenije. Odbor Vincencijeve konference za akademik« v Ljubljani. imfliluji Miklavž v Uniona Kakor vsako leto, obišč« tudi letos «v. Miklavž belo dvorano hotela Union dne 5. t. m. ob 5 popoldne. Istotam se sprejemajo darila od 1—4. Vstopnine ni. -— Krščansko žensko društvo. Skrb za dekleta v tujini Društvo za varstvo deklet (Kolodvorski mlsi-jon) v Ljubljani jc te dni sporazumno z osrednjim vodstvom Marijinih družb odposlal vsem Marijinim družbam (na naslov prečastitih uradov) »Izseljenski vestnik«, ki prinaša daljši članek glede skrbi za dekleta na tujem. Vljudno se prosi vse Marijine družbe, da bi se odzvale prošnjam, ki jih članek izraža. Osebne vesti Belgrad, 50. novembra m. Napredovali so za davčne inšpektorje 6. pol. skupine: Ribič Alfonz. Gornji Grad, Adamič Franc, škofja Loka, štrekelj Alojz, Laško, Bole Franc, Murska Sobota, Zupančič Mihor, Ljutomer, Trtnik Josip, Kamnik, Žabkar Karel, Ormož, Deveiak. Josip, Logatec; za višje davčne kontrolorje 6. pol. skupine: Sever Jože, Cotič Alojz, 1'ajt Mijo in Petek Anton, Maribor, Novak Lovrenc, Ribnikar Josip Meško Ivan in Vardijan Anton, Ljubljana, mesto; Prudič Anton, Kranj, Pirih Franc, Šmarje pri Jelšah, Jereb Ivan, Novo mesto, Stare Josip in Grah Karel, Celje, Lazar Alojzij, Murska Sobota, Devetak Slavko, Gornji grad; za davčne kontrolorje 7. pol. sku-jiine: Lotrič Rudolf, Šmarje pri Jelšah, Avšič Ludvik, Preval je, Zrimšek Rudolf, Ribnica, Kumer Viktor, Celje, Šterpenc Jože, Novo mesto, Germovšek Alojz, Novo ine6to, Kum.p Rudolf, Višnja gora, Čcjdjak Dragotin, Dolnja Lendava. .Utrinki. Trije rodovi Navadimo iz I epe knjige Divingersa *Zwischen H'ei«» und HoU, ki je pravkar izšla, samo sledeči odstavek: »Dandanes se je izvršila velika ločitev med generacijami, česar se mnogi zavedajo, mnogi pa ludi ne. Navadno pravijo, da je lo vedno bilo in da tudi vedno bo tako. Globljega premisleka je pa vredno, le tako v resnici ludi mora biti. Mnogi iz tega ne delajo vprašanja. Drugi so se z ločitvijo duhov sprijaznili. So pa zopet tretji, ki jih to stanje spravlja v konuij zadriano bojno razpoloženje. In vendar je tukaj nekaj, kar je vsem skupno, dano od lioga, in lo je t r pij en j e. Trpljenje sicer v vsaki generaciji kaže drugačen obraz, vendar pa je vsem očiščujoč božji dar. Stara generacija trpi, ker je izgubila svoj čas. Naši očetje so dozoreli v zdravem razvoju. Cas in zemlja jim je mogla še kaj nudili, od česar so mogli živeli. Bili no podani temelji za zgradbo njihovega življenja in njihova volja do življenja in ustvarjanja ni legla v praznoto. In če si je kdo razbil življenjsko ladjo ob pečinah, to ni bila usoda njegovega rodu, ampak njegova lastna objestnost. Usoda je bila našim očetom naklonjena. Ali niso po notranji nuji naši očetje morali vzljubili svoj las? In ker niso slutili, da se je njihov las vendarle nagnil v zaton, jih ii katastrofa tem tetie zadela. Zadela jih je hujše, kakor so zaslužili, ker je prišla v trenutku, ko bi smeli sadove svojega dela v miru uživali. Vojna generacija, ki je bila poslana v smrt in jetništvo, trpi, ker ni užila življenja. Kateri so se vrnili nazaj, so ostali brezdomci, ker jih zaledje ni več razumelo in ni hotelo umeti hrepenenj njihovega srca, ki je v volji do življenja hotelo nadomestiti štiri ali še več najtežjih let. Kst ti so zaznamovani telesno in duševno. So defektni, bolni zarodi domovine, bolni zaradi življenja in zaradi ljubezni. Mnogi so pretrpeli bolest, ki je nihče ne more razumeti, kdor ni bil z njimi. Bolest je premnoge uničila, nekatere pa napravila za junake in svetnike. Mimo nas hodijo, kakor strašen opomin. Bojevniki trpe, ker jim je i i v-l j e n j e prehitro dozorelo in stopilo v z e ni t. In mladi rod nosi v sebi bolest negotovega, zavesi, da ni poklican, nestrpnost volje do irlev it> dela, ki pa ga nikjer ne najde. Tudi nje je zaznamovala vojna. Mnogi so ostali brez moli in brez volje, drugi se použivajo v brezdanjih hrepenenjih, ki nimajo ne cilja, ne meja. Mladina trpi. ker se njeno življenje note prileti. Vsako izmed teh treh trpljenj je težko, skoraj neznosno. Težko trpe stari, težko trpi vojna generacija. Toda mladi so se že z otroških let navadili na trpljenje. Ce pa je trpljenje postalo tako domalt, skoraj prirojeno, potem si ieli nalog in žrtev. Mladina naj ivoje trpljenje vedno »nova daruje er tiste, ki so ji dali življenje in tiste, ki so s svojo krvjo ohranili domovino. V lem bo našla svoje ve-lelje, svojo rast in razvoj v novo svojsko dobo. Sv. oče poveličuje don Boska Dne 19. novembra je bil v navzočnosti Nj. svetosti papeža IPija XI. prebran dekret o potrjenih dveli čudežih, ki sta se dogodila po posredovanju blaženega Janeza Boska, ustanovitelja salezijanske družbe in družbe hčera Marije Pomočnice. Ta dva čudeža sta bila potrebna, da se blaženi more okli-cati za svetnika. S tem dekretom je zadeva njegove kanonizacije stopila za odločilen korak naprej. Pri branju dekreta je bilo navzočih poleg članov vrhovnega sosveta salezijanske družbe in hčera Marije Pomočnice tudi mnogo osebnosti cerkvene in svetne oblasti. Sveti oče je v vznesenih besedah govoril o Don Bosku, njegovih krepostih in njegovem delu. Spomnil se je njegovih izrednih talentov, s katerimi ga je Bog obdaril, njegove bistroumnosti, njegovega očetovskega srca, ki je najmočnejše bilo za najmanjše in najrevnejše med malimi, njegove jeklene volje, da je mimo vseh zaprek dovršil tako prečudno in tako ogromno delo. In koliko je on pri vsem tem še napisal knjig in knjižic, ki so se nekatere že za njegovega življenja natisnile malone v milijon izvodih! Vsako delo je tako opravljal, kakor da ni imel drugega posla in dru- gih skrbi. Njegova veličina se pokaže v najjasnejši luči šele tedaj, ko se spomnimo, kako skromni so bili začetki in kaj vse je do danes nastalo! Kako ogromno drevo je zraslo iz neznatnega gorčičnega zrna! Njegovih sinov in hčera je cela vojska: 19 tisoč jih je in vsi so v prvih vrstah pri plodo-nosnem delu, saj je bilo don Boskovo geslo: delo in geslo salezijancev in hčera Marije Pomočnice je prav isto: delo, neumorno delo. Precej stoti-sočev je gojencev v salezijanskih zavodih, na milijone pa je že bivših gojencev, koliko pa je so-trudnikov, pravi sveti oče, da mu število niti ni znano. Ti so don Boskova >longa manus — dolga roka — kakor se je sam rad pošalil, češ, da prav s temi dolgimi rokami more toliko storiti. Tnko je dejal tudi sedanjemu svetemu očetu, ki se je nekaj dni mudil pri njem, kar si šteje v veliko čast. Prav zdaj, ko obhajamo devetnajstoletni spomin odrešenja dragocenih človeških duš, se dviga na oltar svetnik-delavec, sodelavec pri reševanju duš — veliki don Bosko, ki je tako sijajno udejstvil katoliško misijonsko misel in jo po svojih duhovnih sinovih in hčerah še vedno udejstvuje. Ljudstvo in inteligenca Pred vsem nam gre za dve reči: da povemo resnico in da jo povemo na poljuden način. Vemo, da pozna veda veliko izvoljenih besed, katere bi se prilegale danemu predmetu, ali mi hočemo biti jasni vsakomur. Kaj je ljudstvo? Ljudstvo je deblo na drevesu človeške družbe v celoti in v posameznem narodu. Tri so korenine, ki vzdržujejo življenje slehernega ljudstva: vera, beseda (jezik) in gruda. V ljudstvu polje življenje najgloblje, ker najnaravnejše in napreprostejSe. Ljudstvu, ki je za svojo vero. besedo in grudo trpelo in krvavelo, smemo zaupati, da bo ohranilo svoje narodne svetinje. Trojna je ljubezen ljudske duše, ljubezen do svoje vere, besede in zemlje. Ako le ena teh treh od|>ove, ie hira deblo ljudskega življenja. Vse si pusti ljudstvo prej vzeti ko svojo vero, besedo in grudo. Vera je ljudski idealizem, zemlja pa ljudski realizem, beseda pa je sredstvo, s katerim izraza ljudstvo vsebino svojega življenja. Ljudstvo brez vere je posekano deblo, ljudstvo brez zemlje je utopija. Vsak zločin, ki ga kdo stori nad ljudstvom, se more prizanesti. toda zločin nad njegovo vero, besedo in grudo je neodpustljiv, dokler se krivica ne popravi. Kdor prav umeva peto božjo zapoved, jo bo pravično raztegnil preko posameznika na skupino, na ljudstvo. Grehi, ki jih kdo zagreši nad posameznikom, se ne kaznujejo vselej žc v tem življenju; zločin, ki ga kdo izvrši nad ljudstvom, se maščuje že na tem svetu. Ako posameznik zapusti vero, mu pravimo: odpadnik; ako zavrže materni jezik, ga s tujo besedo nazivamo: renegat; ako se poslovi od zemlje, je izseljenec. Vsaka teh izgub pomeni veliko žalost za ljudstvo in veliko škodo za posameznika. Vendar izguba nad izseljencem zdaleč ni v ljudski duši tako grenka kakor žalost nad verskim ali narodnim odpadnikom. Prvo samo zaboli, drugo zareže rano v ijudsko dušo. Toda krivdo in kazen za to bolečino in rano nasi posameznik sam. Drugačen je naslov krivdi in kazni, 6e kdo zavaja svoje ljudstvo v izgubo vere, besede in zemlje. To je izdajstvo najhujše vrste. Od vseh grehov imigrši je. če podanik izda svojega gospodarja, ali še ostudnejši od najostudnejšega je, če kdo izda svoiega dobrotnika, roditelja: svoje ljudstvo. Dante prikazuje v svojem »Peklu« hladno oreraču- DARUJTE £1£RNA ELEGANTNO PRECIZNO URO Jubilej slovenske matere Tiho in neopaženo je pred nekaj dnevi obhajala letnico rojstva zavedna katoliška žena in mati Marija Kovač. Rodila se je 23. novembra 1853 v Petelinjuh pri Dolu. Vse njeno življenje je bilo en sam nnpretrgan delovni dan. Kljub temu pa je dane? čila in sveža. Nad 'JO let je vodila kuhinjo v znani ljubljan-«hi gostilni pri Figovcu nekaj let tudi Perlesovo restavracijo v Ljubljani in še danes se gotovo marsikateri Ljubljančan spominja vesele in družabne, »oda skrbne kuharice Marice. Bila je pa tudi vzorna mati in dobra svetovalka svojim številnim sorodnikom, ki se je ob njenem lepem jubileju spominjajo s hvaležnostjo v srcu. Tudi mi vsi, ki jo poznamo, jI želimo še mnogo zdravih in veselih leti — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici * želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »I ran? josefove« grenčice. nano izdajstvo kot najhujše kaznovano zločinstvo. Ljubezen in zvestoba je nagrajena na najvišjem nebu, izdajstvo nezvestobe je kaznovano v najglobljem peklu. Poleg Judeža lškarijota se pokore izdajalci svoje domovine, svojega naroda, svojega ljudstva. Kaj je inteligenca? Cvet na drevesu svojega ljudstva. Vsako zdravo drevo požene ob svojem času svoj cvet in vsako ljudstvo ima svojo inteligenco. Kakor je cvet le jasen dokaz in izraz zdravega drevesa, tako bi morala biti tudi inteligenca le blesteč izraz svojega ljudstva. Cvet ne sme biti po svojem bistvu kaj drugega kakor drevo, sicer bi bil tudi sad le izrodek drevesa. Prav tako tudi inteligenca ne sme biti po svojem bistvu — po svojem mišljenju in čustvovanju — drugačna kakor ljudstvo, iz katerega je izšla. To je tako jasno in uvidevno, da ni treba več nobenega dokaza. Iz tega izvedemo samo še nekaj posledic. Brezbožna inteligenca je izrodek svojega ljudstva. V mestu se ta razlika ne vidi tako in iudi tako ne čuti, na deželi pa je ta neskladnost med vernim ljudstvom in brezbožnim inteligentom zelo kričeča. Povsod srečava ljudstvo inteligenta: na potu, na lovu, na trgu, v gostilni, v uradu, v trgovini, v šoli, samo tam. kjer je ljudstvo najbolj ljudstvo, kjer izraža najvišje misli, najgloblja svoja čustva: v cerkvi ne vidi marsikaterega svojih inte-ligentov. Kdor se v verskem udejstvovanju svojemu ljudstvu odtujuje, mu bo res ostal tuj in odtujen, najsi mu bo iz drugih razlogov še tako blizu. Cvet in veja, inteligenca in ljudstvo si morata biti v bistvu sorodna. Ako je inteligenca pravilno izobražena in vzgojena, si bo iz ljudstva s seboj v življenje ponesla zavest, da se vzori vere strinjajo z najvišjimi vrhunci vede in izobrazbe Globlje življenjske modrosti ni, kot je ona, ki jo črpa ljudstvo iz večnih virov krščanstva. Harmonija ljudstva in njegove inteligence je najlepša in najgloblja harmonija, ki jo moreta ustvariti le vera in veda v sestrskem objemu. Dobro naj to premisli vsak inteligent, zlasti ta, ki hodi in biva med ljudstvom. To naj vpoštevajo tudi ako se hočejo po svojih zastopnikih pribli- žati in dobro storiti ljudstvu v interesu cerkve in države. Inteligenca naj se ogiblje vsega, kar se more smatrati kot opuščanje naipravičnejšega stališča: za Boga in kralja — in ljudstvo. Pogreb f dr. Ivana Perneta Telesni ostanki pokojnega ministrskega svčtni-ka dr. Ivana Perneta bodo v soboto, 2. decembra, ob 9 dopoldne blagoslovljeni na glavnem kolodvoru v Ljubljani in preloženi iz vagona na avtomobil, ki potem odpelje na Trstenik nad Kranjem. Tam bo pogreb v ponedeljek, 4. decembra ob 10 dopoldne. f Ivan Komar Na palači »Grafika« visi črna zastava. Grafično delavstvo, zlasti ono iz »Jugoslovanske tiskarne«, žaluje danes za enim svojih najstarejših stanovskih tovarišev, za Ivanom Komarjem, ki je izdihnil svojo dušo v Bogu. Z njim pa žalujejo za pokojnikom tudi listi »Slovenec«, »Domoljub« in »Bogoljub«, katerim je bil dolga leta izvrsten in delaven meter. Pokojni Ivan Komar se je rodil leta 1859 kol sin znanega ljubljanskega podjetnika, prevoznika in gostilničarja. Umetnosti tiskarstva se je izučil pri nekdanji ljubljanski tiskarni Klein-Kovač v Špital-skih ulicah, sedanji Stritarjevi ulici. Leta 1878 je moral na okupacijske boje v Bosno, kjer je bil prideljen trenu. Ko se ie vrnil, j« vstopil dne 1. decembra 1883 v tiskarno Katoliškega tiskovnega društva, sedanjo »Jugoslovansko tiskarno«, ter je ostal ves čas v njeni službi, doživljajoč vsa dolga leta njenega razvoja, h kateremu je sam prispeval s svojim delom in izkušenostjo. Metiral je »Slovenca«, za Iem pa .Domoljuba« in »Bogoljuba« ter druge liste Biil ;e najstarejši meter »Slovenca« in smo lani objavili njegovo slilko v jubilejni številki. Bolezen ga je prisilila, da je julija 1925, po nepretrganem 42 letnem delu v naši tiskarni, stopil v toliko zasluženi pokoj, Tragično naključje fe hotelo, da poteče jutri, 1. decembra, točno 50 let od dneva, odkar je vstopil v našo tiskarno in na ta dan bo tudi njegov pogreb. Zadnja leta svojega življenja, ki so bila leta bolezni in nadlog, je prenašal z mučeniško potrpežljivostjo ter mu je njegova blaga in skrbna soproga stala vedno ob slrani. V zasebnem življenju je bil vzoren, vrl mož. Svoje otroke je izvrstno vzgojil. Eden je uradnik pri banski upravi, drugi uradnik v »Jugoslovanski knjigarni«, eden je strojni stavec, hčerka je učiteljica. En sin je med svetovno vojno padel na fronti. Pogreb bo danes ob pol treh popoldne. Nepozabnemu in vrlemu možu naij sveti večna luč. naj v večnosti uživa plačilo za delapolno življenje na zemlji! Žalujočim naše iskreno sožaljel Domžale Uudheno društvo Domžale proslavi 15 letnico zedinjenja drevi ob 8 v svojem domu. Na programu je več godbenih in pevskih točk. deklamacij in drugi spevi, Vojnovičeve pesnitve: Smrt mnjke Jugovičev. — Kor ni vstopnine, je vstop vsakomur omogočen in ao vsi prav toplo valil jeni I Jugoslovanski javnosti Po Indeksu Narodne banke ao cene žitnih proizvodov pri nas od 1928 do avgusta t. I padle za 60%, a živina za 49%. Pšenica za 6 mesecev od Din 230.- na Din 100 - za 57% Izvozna pariteta je Din 70- —. Voli od junija 1932 od Din 675 na Din 3*38 Za 50°/. Svinje od dec. 1932 od Din 9*75 na Din 6*75 za 31% Po indeksu Zagrebške delavske zbornice od decembra 1930 do junija t. I. plače so padle za.........33% Politika z dne 1 novembra t. 1. piše, da znašajo dnevne plače v nekem podjetju 5 dinarjev. Iz tega stanja sta dva alternativna izhodat bodisi umetno zvišanje cen poljedelskih proizvodov in plač ali pa znižanje cen industrijskih izdelkov. Med konzumenti je opažati gibanje. Zahteva se znižanje cen industrijskih Izdelkov kot praktično edino muha rešitev. Beograjska delavska zbornica zahteva poostritev zakona o pobijanju draginje. Obutev spada v eno izmed štirih skupin živ-nntrebščin človeka: hrana, stanovanje, obleka in kurjava. Podjetje, ki ga jaz rodim, si je dovolj prizadevalo, da cene obutvi prilagodi zmanjšani kupni moči kmeta in delavca Mi smo znižali cene obutvi: od Din 249.- na Din 149.- za 40% od Din 199.- na Din 99.- za 50% od Din 169.- na Din 89.- za 47% odnosno povprečno 45%, gumijaste škornje za kmetovalce pa od Din 229,- na Din 99.- za 57% Na ta način ima naše podjetje pravico na priznanje, da je omogočilo širokim masam kmetovalcev in delavcev, ki so vsled slabe kupne moči hodili bosi ali nezadostno obuti, da se higi-jensko obujejo. Naša konkurenca, ki se dviga proti našim nizkim cenam, pozablja, da ni nobena umetnost drago proizvoditi. To bi ml tudi znali. Ko imam na izbiro ali prijateljstvo konkurence ali službo širokim m »sam konzumentov, tedaj se moram odločiti za konzumente. Ker se ne more boriti proti nam z nacljonalno-ekonom-sklmi in socijalnimi argumenti, se konkurenca poslužuje nacijonalno-politlčnlh. Predbaclvajo nam, da smo tujci. To ni resnica Pridite v Borovo In prepričajte se. Od mene pa do najmlajšega delavca, vsakdo ie dober in veren Jugoslovan v našem podjetju. Z nacijonalnega stališča tu] kapital ni dobrodošel, ako uporablja tuje sirovine, zaposluje tujo delavno moč in izvaža velike dobičke Iz države VSE TO SE NE NANAŠA NA NAS Uporabljamo izključno domaČe sirovine. Vse kar smo iz tujine, odnosno od naših bratov Čehoslovakov uvozili, vse to sta duh in metoda industrijskega dela. Toda tudi to smo nacionalizirali. Mi smo Jugoslovani z jugoslovenskr delavno v. mOČJO in imamo pravico na priznanje važnosti r nacijo-nalno-ekonomskem in socijalnem smislu. Plačamo najvišje plače in prodajamo najceneje svoje izdelke Podjetje vodim jaz in ne dopusam nikomur, da niti najmanj oporeka mojemu jugoslovenskemu patriotizmu in patriotizmu mojih 2.500 jugoslovanskih sodelavcev. Toma Maksimovič predsednik občine Borovo in ravnatelj (trme Liublianske ves ti: Proslava 100 letnice Vincencijevih konferenc V nedeljo, 3. decembra priredi Vineenci-jeva konferenca za akademike v veliki dvorani hotela Union ob 8 zvečer proslavo stoletnice ustanovitve prve Vincencijeve konference. Mladi francoski akademik Frederic Oza-nam je 1. 1833. zbral požrtvovalne akademike okrog sebe in ustanovil bratovščino z namenom, naj akademiki tolažijo z osebnim obiskom revne sloje in jim delijo nabrane darove. Ta ustanova se je imenovala Vincencijeva konferenca in iz Pariza se je širila po vsem svetu. Akademiki v Ljubljani so po zgledu Oza-numa ustanovili podobno organizacijo in v nedeljo bo akademska Vincencijeva konferenca v zvezi z drugimi Vincencijevimi konferencami praznovala spomin na začetnika te bratovščine, Ozanama. Spored: t. Friderik Ozanain (govori g. A. Ložar, predsednik Vincencijeve konference za akademike). 2. Potreba Vincencijeve konference v Ljubljani (govori ob skioptičnih slikah g. J. Hafner, akademik). 3. Praktično delo Vincencijeve konference za akademike (govori g. Klasinc). — Vmes petje in recitacija sv. pisma. Vstopnice: Sedeži v prvih petih vrstah 8 Din, ostali sedeži v parterju in na balkonu 4 Din, stojišča 2 Din. Dobijc se v predprodaji v trafiki ge. Šoukal, Predškofijo in od 7 naprej v nedeljo zvečer pred dvorano. Vabljeni so na proslavo vsi prijatelji krščanske dobrodelnosti posebej člani vseli Vincencijevih konferenc. Občni zbor Vincencijeve konference za akademike bo v soboto ob 3 popoldne v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva c. 5. PRIHODNJE DNI BO V VES ŽENSKI SVET PRI NAS m PRODAJA ČISTO VOLNENE VRSTE: afghalen crepella bo\ elette Kaj bo danes? ČASNIKARSKA PRIREDITEV V »UNIONU«. OB 8. URI. Drama: Ob 15: »Robinson ne sme umreti«. Premiiera. Izven. Opera: »Mala Floramye«. Gostuje g. Dubajič. Izven. Znižane cene. Kino Kodeljevo: Ob 3, 5, 7 ta 9 avijatiški film >7, dušo in telesom« in smešnica. Zvočni kino Polje: Ob pol 4 in ob pol 8 zvečer: Huzarji prihajajo (veseloigra). KAJ BO JUTRI? Drama: Zaprta. Opera: »Stoji, stoji Ljubljanca«. Premijera. fzven. Kino Kodeljevo: Ob 8 »Ukradeni obraz« in »Naskok na vrh«. Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. Leu- stek, Rcsljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 24 in dr. Kmet, Dunajska c. 41; jutri: dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer Oanes v petek, 1. decembra »e otvori v »Ilnlonn« pred veliko dvorano ob 9 dopoldne predprodaja vstopnic in traj.-i dn i:i. Predprodaja se vrši pnlem vsak dnn od 15 do 10. — ltnriln za otroke in odrasle Ne sprejemalo že v predprodaji. — Prosimo in opozarjamo cenjeno občinstvo, da si vstopnice pravočasno preskrbi že v predprodaji, ker ni izključeno, dn tui dan prireditve ne bo mogoče več postreči 7, njimi. © DREVI VSI NA NOVINARSKI KONCERT! Vstopnice za koncert, v kolikor jih ie sploh Se na razpolago, se bodo dobile zvečer od 7 naprej pred vhodom v unionsko dvorano. Opozarjamo občinstvo, naj se požuri, ker bo tudi stojišč najbrže primanjkovalo. Občinstvo prosimo, naj pride na koncert točno, ker bo naval velik in se bo težko zvrstiti pri garderobah. Kdor ne ljubi gnječe, naj pride malo prej. Garderobe bodo tri, prva rasproti vhoda v Union, druga na levi strani pred vhodom v ve-'iko dvorano, tretja pa na levi strani na balkonu. O Seja krščanske šole bo danes ob 8 zv. m Din &5*— širina 130 cm 17 različnih barv samo enkratna zaloga Manufaktura SOUVAN Mestni trg 24 © Odbor slovenskega katoliškega akademskega starešinstva vabi vse tovariše, naj se po možnosti udeležijo zadnje poslovitve od prerano umrlega tovariša dr Ivana Perneta. Zbirališče v soboto ob tričetrt na 0 dopoldne na glavnem kolodvoru. Vpraša te naše stare od emaice ako so z naši) postrežbo zadovoljni. Odgovor, ki ga boste dobili, je nain v | onos. — Tudi Vam ustrežemo. ios. Roiina, Liubliana, Aleksandrova c. 3 0 Ljndskn igra »Pri kapelici« na o—8 zvečer in v nedeljo od 10—12 dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. O »Nabiralni dan« za »Božičnico revnih otrok«. Danes moremo zadnjikrat javno apelirati na Vas, zadnjikrat potrkati na Vaša dobrotna srcu, dobri meščani, ki ste že neštetokrat s svojo dobroto pomagali lajšati bedo in trpljenje. Dobro vemo, da naš apel ne bo zaman, sedaj, ko prihajamo s prošnjo za naše najrevnejše in najbednejše. Dva dneva sta posvečena plemenitemu namenu, da zberemo potrebna darila za božičnico naših ubogih in rev- Sveti Miklavž, mož dobrote poznane, tako je udaril na veliki zvon: „ Slaščice cenene in skrbno izbrane pripravlja najboljše le Pelicon /" nih otrok. Nihče naj z darom ne odlaša, vsak naj daruje takoj, da bomo mogli čimpreje sporočiti skrbnim materam, du niso zaman hodile na socijalno politični urad, da niso zaman prosile v imenu svojem in svojih malčkov, da bodo matere čimprej vedele, du bodo na božični dan tudi njeni otrocj sredi drugih veseli in obdarovani. Zuto naj bosta 2. in 3. december Vuš in naš dan, Vaš, da boste pokazali svojo dobroto in razumevanje za uboge in revne otroke, naš pa, da bomo mogli ustreči vsem številnim prošnjam za »božičnico revnih otrok« in jih olKlarovati čim več in čim obilnejše. 0 4 odlični solisti sodelujejo na koncertu Glasbene Matice ljubljanske v ponedeljek, 4. decembra t. 1., ko se izvaja Verdijev Requiem. Sopranski part poje ga. Gjutigjenac-Gavella Zlata, altovskega ga. Franja Bernot-Golobova, tenorjevo vlogo je prevzel g. Svetozar Banovec, mogočni basovski del pa je v rokah g. Julija Betetta, ki je tudi leta 1907 pri prvi izvedbi Verdijevega Requiema v Ljubljani, odlično odpel to izredno težko nalogo. V ostalem sodeluje zbor Glasbene Matice in združeni orke- Martborshe vesti: ster, vsi pod vodstvom ravnatelja g. Mirka Poliča. Predj>rodaja vstopnic v Matični knjigarni. 0 Muzejske zbirke bodo za splošen, brezplačen nedeljski |>oset odprte le še prihodnjo nedeljo ,3. decembra t. 1. O ponovni otvoritvi spomladi se izda jjosebno oznanilo. Posetni red za posuniezne plačane obiske med tednom in za brezplačne oglede šol, korporacij in prosvetnih organizacij pa s to zimsko prekinitvijo nedeljskega poseta ni nič prizadet. Med. univ. dr. Ahčin M. Ljubljana, Privoz 20 ordinira od 2-4 Telefon 35 24 0 Senzacija za Ljubljano je razprodaja pri tvrdki A. Šinkovec nasl. K. Soss njenega oddelka za gospode. Opozariamo na inserat. © Javna dražba. Dne 2. decembra 193% ob 9 se bo vršila v skladišču Mestnega načelstva na Jegličevi cesti št. 10, javna dražba zarub-Ijenih premičnin. Kliniški špecijalist za ženske bolezni in porodn štvo PICD. OP. IVO RAlfUt J?€ ICLOV zopet redno ordinira od 9—11 m od 2 '/:7 riiMiOtiCeva cesta 14/1 telefon 2025 Za tujski promet Mariborski tujskoprometni zvezi se mora pri- I znati, da kaže zadnje Čase na tujskoprometnem polju izredno inicijativnost in agilnost. Celo vrsto akcij za povzdigo tujskega prometa na svojem področju je započela v kratkem razdobju in nekatere od teh so zelo uspele. Med načrti, ki jih namerava uresničiti v najkrajši bodočnosti, pa je brezdvom-no med najvažnejšimi, da bo zgradila ob meji v Št. IIju ob glavni cesti poslopje, v katero pride tujskoprometna pisarna in stanovanjski prostori za uradnika, ki bo vršil tu svojo službo. Potreba po tujskoprometni pisarni ob meji je zelo velika. Cesta postaja danes v tujskem prometu že skoro tako važno občilo, kakor železnica, in v naibližnji bodočnosti bo slednjo najbrže še prekosila. Že le- tošnje poletje smo opažali, da so se skoro vse večje ekskurzije vršile z avlobusi; pa tudi avtomobilski promet narašča iz leta v leto. Ves ta promet se je doslej vršil brez prave orientacije, ker ni bilo ob meji nikogar, ki bi dajal tujcu najpotrebnejša pojasnila. S tujskoprometno pisarno se bo tej pomanjkljivosti odpomoglo. V pisarni bo na razpolago ves propagandni materijah informacije o stanju cest, letovišč itd., morda tudi menjalnica. Načrti za stavbo se že izvršujejo. Zgrajena bo v lepem narodnem stilu. — Te dni si je ogledala nekatera v poštev prihajajoča stavbišča posebna komisija. Z gradbo se bo pričelo na pomlad, tako da bo s pričetkom prihodnje tujsko prometne sezone že služila svojemu namenu. za gospode v najnovejših barvah in oblikah, ter KIOBUKE razne športne in zimske čepice Vam nudi dobro založena trgovina klobukov in čepic MIRKO BOGATA3 LJUBLJANA, STARI TRG ŠT 14 Solidna postražba Sprejcmaio st klobuki » popiavdo Nizka cent □ Pontifikalna sveta maša je bila včeraj ob i 8 zjutraj v tukajšnji stolnici na praznik patrona j lavantinske škofije sv. Andreja. Sveto mašo je ob I asistenci daroval stolni dekan dr. Maks Vraber. ' Med sveto mašo je pel pevski zbor bogoslovccv. □ »Petorica«. Dne 11. t. m. bo ob 11 dopoldne v vrhnji dvorani pri Orlu otvoritev slikarske razstave »Petorice«, v kateri so: Albert Sirk, Karel Jirak, Ivan Kos, Franjo Košir in Zoran Didek. To bo prva slikarska razstava v teh prostorih, ki so za to zelo primerni. □ Večer NO bo kakor vsako leto tudi nocoj ob 20 v veliki unionski dvorani. □ Iz magistratne službe. Magistratni uradnik Ludovik Gračner je napravil pri banski upravi v Ljubljani predpisani izpit s prav dobrim uspehom. □ Okoli 20 miiijonov dinarjev izkazuje novi občinski proračun za 1934. Pri tem ni vštet proračun mestnih podjetij. □ Komunalne zadeve. Ravnateljstvo mestnih podjetij je razpravljalo o novem pravilniku za krmljenje živine v klavnici, ki se odstopi upravnemu odboru. Pripravlja se razpis tekočih obrtniških del za 1934. □ Mariborski učitelji so imeli včeraj dopoldne v dvorani prejšnjega kina Apolo svoje zborovanje. Na sporedu je bilo med drugim predavanje šolskega upravitelja A. Hrena o učiteljskih stanovsko gospodarskih ustanovah. Predavanju je sledila debata. □ Vsako leto je v unionski dvorani prireditev v korist ubogim učencem odlično obiskana. Tudi letos želi naša mladež v nedeljo 3. t. m. ob štirih popoldne iskreno pozdraviti pri svoji prireditvi vse odlične mladinoljube. □ Krčevinsko izobraževalno društvo ima v nedeljo 3. t. m. ob 15 sestanek s poučnim predavanjem. □ Mariborski rezervni častniki se udeležijo | današnje svečane službe božje ob U v tukajšnji ! stolnici. Zbor ob 10.45 pred cerkvijo. Obleka: uni-; forma ali civilna. □ Preloženo. Radi nepredvidenih zaprek te je moral dobrodelni operni koncert, določen za jutri zvečer, preložiti na nedoločen termin. Pač pa bo dunajska operna koloraturka gdč. Anny Fuchsova nastopila v ponedeljek, dne 4. t. m , ob 20 v kazin-ski dvorani v prid revnim dijakom in trboveljskim rudarjem. □ Šola in dom. V sredo zvečer je bil občni zbor v dvorani kina Apolo. Bil je zelo dobro obiskan. Poročali so predsednik mag. Minarik, tajnik Franjo Žebot, blagajnica ga. Plantanova in višji kontrolor Rožman v imenu nadzorstva. Članov Šteje društvo 606, priredilo je štiri strokovna predavanja za roditelje in šolnike ter izvršilo več uspešnih intervencij. Ker je dosedanji predsednik mag. Fr. Minarik odločno izjavil, da ne more radi preobremenjenosti več sprejeti mesta društvenega predsednika, je bil izvoljen za predsednika vpok. prosvetni inšpektor dr. L. Poljanec. ^ □ Vrnitev. Trodejanko pod tem naslovom uprizori »Danica« v nedeljo 3. t. m. v Mladinskem domu s pričetkom ob pol 17. Igra je prepolna pretresljivih scen. □ Živahno zborovanje je bilo v sredo zvečer v lovski sobi pri Orlu. Dvorano so zborovalci-dav-koplačevalci čisto napolnili. Govoril je naprej poslanec Krejči, nakar je sledila izčrpna debata, ki je bila zelo zanimiva in poučna. V debato so med drugim posegli odvetnik dr. Rapoc, ravnatelj Ošlak in gostilničar Lipovšek. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden do vključno 10. t. m. lekarna mag. Albaneže na Frankopanski cesti. □ Obstreljenega so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico 20 letnega posestniškega sina Jožeta Pilingerja iz Spodnje Senarske. Obstreljen je v levo nogo. □ Smrt na gnojnih vilah. Zvečer 19. avgusta je razburil krvav dogodek prebivalce Orehovega vrha pri Radgoni. Studenčni delavec Ivan Vogrin se je sporekel z 66 letnim viničarjem Leopoldom Jaušov-cem. Posledica je bil usoden spopad, v katerem je Vogrin izdihnil na gnojnih vi lah, zasajenih mu z Jaušovčevo roko v telo. Dogoc' k se je včeraj obravnaval pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča. Jaušovec se je zagovarjal, da ga je Vogrin ogrožal z motiko ter da je zagrabil za vile v silobranu. Jaušovec je bil obsojen na tri leta ro-bije in tri leta izgube častnih pravic. KuUtnrn* obzornik „Robinzon ne sme umreti" (K današnji premieri v drami.) Prizor iz li. slike današnje premijere »Robinzon ne Hine umreti«. Od leve na desno so gg. Slavčeva, Sancin, Saričeva, Jan, Vida Janova in Zelezniik. Mladi Forster je napisal igro s tem naslovom. Iz deln veje mladost in ljubezen do starega znanca vseli nas, ki poznamo zgodbo o dogodivščinah Robinzonovih. — Kdo se ne spomni rad onih brezskrbnih let. bosonogih, ko nam je za vsakim grmom tičal Indiiauec, v vsakem skednjni bile skrite tajne prerije... ; Kdo 6i ni želel biti Robinzon in kdo ne Petek? , Kdo ni streljal s fičafajem in kdo ni sanjaril . o daljnih morjih, o fregatah, o puškah in o čudežni rešitvi... Da, v tem delu je vrnitev j k mladosti — za dve pičb uri... In to stori I dobro. Kar povem: pri vajah sem gledal v očeh izkušenih (jled. borcev solzč in danes pri ge- ' neralni vaji so gostje komisij tudi trepetali ; in s srcem ihteli. — Ne, to ni snmo za mladino! Za nas vse je, i ki ob teh hudih časih tako hitro morda celo 1 podzavestno pozabljamo na duhovne vrednote, ! nn bogastvo src, na poštenje in smel zanos — i na lastnosti, pa če nam stokrat raste volna iz i ušes. — Samo te vrstice dam kot spremno pismo i Robinsonu — vem, da je dobro delo, ker pre-čiščenje duš in potočena solza osvobodi in da včasih nove vere. Ost. Fran Levstik in prvaštvo Levstikov zbornik. — Uredila Janez Logar in Anton Ocvirk. »Slovenec« je že pred mesecem poročal o izdaji »Levstikovega zbornika«.. Toda posamezna razprave v imenovani jubilejni publikaciji so tako značilne, da ne moremo iti mimo njih z nekaj stavki, tembolj, ker poleg svoje visoke kvalitativ-nosti kažejo resno stremLjenjc in vnelo prizadevanje mlade generacije naših znanstvenikov. Iz teh razlogov moramo »Levstikov zbornik« toplo pozdraviti. Najobširnejša med prispevki je Logarjeva izčrpna razprava o Levstikovem boju s prvaki. Avtor ob dosti objektivni sliki sočasnih političnih razmer spretno pozajame zadevno Lev- i stikovo miselnost in dejavnost in pod tem vidikom izčrpa skoraj dvajset let njegovega najburnejšega življenja, ki ga oklepa obdobje 1854—1872. Levstik sc nam javlja v tem časovnem okviru naravnost na paradoksen način. Zmaguje in pridobiva namreč takrat, ko podlega: lako v tragičnem zaključku boja za kritiko kakor v neplodnem pri- j zadevanju za slovenski časopis. Z druge strani pa se mu trenutni uspehi razblinijo - v poraze vprav tam, kjer bi to najmanj pričakovali, Toda v uspehih in porazih stoji Levstik vedno enako visoko nad svojo okolico. Njegov značaj je idealno nesebičen, nameni so zdravi in sredstva izvečine tudi. Kot tak je pravi antipod svojih nasprotnikov, prvakov. — »Prvaštvo« kot tako je bilo v resnici bolezenski pc*jav — vsaj v svojih iz-rodkih; toda o njega presojanju ne smemo biti hiperkrilični. Vobče namreč gledamo na staroslo-venstvo s perspektive »mladih« in — resnici na ljubo povedano — navadno bolj pod literarnim kakor občezgodovinskim vidikom. Pod vplivom zavedne ali nezavedne enostranosti pogostokrat zagrabimo posamezna dejstva, iztrgana iz gene-tične zveze historične nujnosti, jih krepko podčrtamo in tako dobimo iz naših prvakov zmaličeno karikaturo jvodlih egoistov, katerih edini namen naj bi bila potencirana častilakomnost in bolestno koristolovstvo, sredstva pa laž in zahrbtnost. — In vendar ne smemo celote obsojati na podlagi posameznih primerov; še manj pa zatisniti oko pred pozitivnimi uspehi, katerih ima pa vendarle tudi prvaška politika nekaj pokazati. Njeno pretiravanje je bilo v marsičem produkt sočasnih razmer; demagoške metode, ki se jih je posluževala, pa so v večji ali manjši meri lastne vsaki »vladajoči stranki« (tudi Mladoslovenci so se iih pozneje v izdatni meri posluževali) — čeprav s tem nikakor nc trdimo, da so etično opravičliive. Logar skuša biti v tem pogledu objektiven: ni navdušen trubadur »mladih« in ne zagovornik ■»starih«. Kot statist beleži samo dejstva ter jih v glavnem ocenjuje pravilno in nepristransko. Nesrečno leto 1867 pokaže tAko, kot ie bilo: pogre-šeno glasovanje za dualistično ustavo ni toliko zavedna krivda prva.ške politike nasploh »zaradi obljubljenega konkordata«, marveč vsebolj tragična pomola enega ali dveh njenih eksponentov, izvirajoča iz naivne kratkovidnosti. Paralelno z ne-značajnostio »starih« kaže tudi »mlade« v resničnih barvah, ne da bi se dal zavesti od upravičenosti njihovega pokreta in simpatičnosti njihovega nastopa ter priče! njim v prilog krojiti zgodovinska dejstva. Tu in tam oa tfre vseeno nekoliko oredalcč: Levstikova simpatična postava vzraste pred njegovimi očmi tako visoko, da meče senco vsena-okoli. Omenim naj samo ravnanje z Levstikovimi pesmimi 1. 1854. Izvajanje, da bi bilo izključno gibalo vsej kampanji proti nedolžnemu Levstiku sovraštvo in podlost, je vsekakor pretirano, četudi imamo pred očmi samo kateheta Globočnika. Dejanski vzrok moramo iskati predvsem v pretirani ozkosrčnosti, katera pa je bila legitimno dete enega izmed najbolj neoporečnih mož takratne dobe z najidealnejšimi nameni, čeprav enostranskega —• Luka Jeranal — Ob koncu razprave avtor kratko povzame trojno gibalo Levstikovega pogumnega nastopa in značajne neodjenljdvosti: ljubezen do naroda, do resnice in do dela. Kot tak spada Levstik upravičeno med glavne graditelje slovenske kulture. Jesenovčev prispevek: Snovanje »Slovenskega juga« leta 1867 je v glavnem dopolnilo predidoče okvirne razj>rave. Njega jedro tvorijo originalni zapisniki desetih sej o ustanavljanju imenovanega političnega lista in »črtež«, po katerem naj bi se !e-ta osnoval. Razpravica pa nam nudi nekaj novih oporišč za točnejše poznavanje takratne politične in kulturne usmerjenosti. — Marja Boršnik v razpravi »Francč Levstik in Prešernova hči« osvetljuje razmerje, ki je vladalo med Levstikom in Frnestino Jelovškovo spričo nameravane izdaje Prešernovih poezij. Razpravi jc dodan ponatis Ernestininih »Spominov na Levstika«. — Boris Merhar karakterizira Levstika v odnosu do Stritarjevega svetožalja s posrečeno analizo Levstikovega značilnega preobrata, ki predstavlja za Stritarja »edino nesrečno ljubezen« (Prijatelj). — Eleonora Kune kratko pojasnjuje Levstikov odnos do Kopitarja in Vuka, ob kalerih se jc Levstikova sorodna miselnost oplodila tako v gramatikalno-jezikovnem kakor v litcrarno-kulturncm pogledu. Boris Kune pa je priobčil obširno bibliografio v dveh delih: kronološki seznam Levstikovih tiskanih spisov in spisov o Levstiku. Zbornik je izdal »Slavistični klub« na univerzi v Ljubljani, pri katerem ga je Se vedno mogoče naročili Knjiga obsega 420 strani in stane nevezana v lepi opremi 80 Din, vezana 95 Din. —aš. Bitka med žeparji V Gaju na Hrvatskem je bil pred dnevi velik letni sejem, na katerega se je nateplo seveda tudi mnogo žeparjev. Žeparji so hitro zavohali drug drugega ter se hitro našli in se posvetovali, kako bodo lažje opravili svoje »delo«. Med njimi pa so bili še stari in nejx>-ravnani računi. Tudi med žeparji je namreč v sedanjih hudih časih ostra in umazana konkurenca. Zaradi teli neporavnanih računov je prišlo med žeparji do prepira in da strašnega pretepa. 30-letni Smujo Valkoč iz Topole pri Bo- Posledica: dva mrtva, dva ranjena sanski Gradiški je «unil z nožem v srce svojega žeparskega tovariša Antona Muratorija ix Pakraca, ki je bil takoj mrtev. Z istim, še krvavim nožem je lažje ranil Oskarja Baloga iz Vučina. Tedaj f>a je tudi Balog pograbil nož in skočil v Valkoča ter mu z nožem prerezal vratno odvodno žilo. Težko ranjeni Valkoč je zbežal, toda že po kakšnih tOO korakih se je zgrudil ter čez 20 minut v najhujših mukah izdihnil. Balog ie divjal še dalje ter z nožem ranil še Omara Duljkoviča iz Bosanske Dubice. NI DRAG Kaj pravite ? Oni dan smo praznovali jubilej našega zatlui-nega »n visolcouglednega gospoda Laketbrade-Pe-denjmoiica. Dolga vrstu govornikov je slavila jubilanta in v napiltticuh so ga pozdravljali zastopniki vseh naših pomembnih mest, vetjih trgov in važnejših sejmov. In je povedal prvi govornik: »Ta mož je vse življenje govoril.. .«• Za njim je ponovil drugi: »Govoril je .. .< in tretji in četrti in trideseti govornik so navdušeno pritrjevali: »Govoril je, pa kako lepo in vedno navdušenoU Gospod Laket-brada-Pedenjmožic sc je smehljal in nato govoril ie on ter prijazno migal s svojo dolgo brado. Navdušeno ploskanje je sledilo njegovemu iskrenemu, iz dna srca prihajajočemu vzkliku: »Nikoli nisem molčal — vedno sem govoril!< Gostilniška dvorana te je tresla vzklikanja: »Živel Laketbrada! Živel PedenjmožicU — Da, resnično lepo je bilo na proslavi tega jubileja in še sedaj se mi orose oči, ko te je spomnim. Lepo je bilo. Pa še lepše bi bilo, ko bi bil jubilant vse življenje molčal! Pri boZiCnem nahupu damskega plašča in obleke globoko znižane cene. LUK1Č, LJubljana Stritarjeva ulica Dve nesreči v Jurhloštru V tovarni lesnih izdelkov je prerezal v torek stroj delavki Pepci Kranjc nogo do kosti. Z domačim avtom so jo prepeljali v bolnišnioo v Celje. — V torek okoli 16 je pričela goreti lesena šupa g. Šmida na Marofu. V šupi je bilo nakopičenega okoli pet vagonov sena, precej desk in dva itanta, suhe detelje. Poleg šupe je stala tehtnica za vozo-re. Vsa šupa je pogoreLa do tal. Poleg stojeio hišo in kozolec pa so domači in planinski gasilci oteld, da nista pogorela. To je bil za jurkloštersk« gasilce prvi primer ognja. Prejeli so v torek ognjeni krst, kakor pravijo navadno ob taki pm.ki. Posestnik je bil zavarovan pri angleški zavarovalnici Koledar Petek, 1. decembra: Zedinjenje. Edmond in tovariši. Sobota, 2. decembra: Bibiana, devica muče- nica; Pavlina, mučenica. Ščip ob 2.31. Herichel napoveduje mrzlo in suho vreme. Novi grobovi ■f V Ljubljani je umrla gospa Frančiška Dob ni kar, soproga orož. narednika v p. Pogreb bo danes ob pol 5 poj>oldne. Naj v miru počiva. Žalujočim naše sožalje! -f- Ravnatelj Alojzij Ciuha. V Ljubljani je včeraj zjutraj nenadoma umrl g. Alojzij Ciuha, ravnatelj Mestne elektrarne v pokoju. Bil je dober in blag človek. Pogreb bo v soboto ob pol 3 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Pomanjkanje teka ima največkrat svoj vzrok v slabi prebavi. Krivo temu je pa tudi obolenje ali opeša nje želodca. Zle posledice obolenja prebavnih organov se kažejo v glavobolu, nervoznosti, pomanjkanju energije, veselja do dela in do iiv- i ljenja, pa tudi v oslabelosti celotnega organizma. Vsi ti bolezenski jiojavi kmalu zginejo, če pričnete ; redno vsak dan piti Rogaške Slatine. Rogaške Slatine pospešujejo tek, urejujejo prebavo, pomlajujejo in utrjujejo zrahljano zdravje. Osebne vesti — Promocija. Včeraj, 30. novembra je bil rtu zagrebškem vseučilišču promoviran za doktorja prava g. Vitko Modic, orožniški kape-tan L razr. na službovanju v Zagrebu. — Čast iturno! ^ Nov zdravnik. Na graški univerzi je bil promoviran Ione Gl U š i č iz Mariboru, za doktorja vsega zdravilstva. — Upokojeni so: peh. polkovnik Karel Dolenc; topniški polkovnik Rudolf Vaner; konjeniški podpolkovnik Franjo Ridl; orožniški podpolkovnik Fmanuel Mašek; orožniški kap. II. razr. Franc Tič; nižji voj. kapelnik I. razr. Hinek Blaha: nižji vojni uradniki I. razr. ekonomske stroke Joško Škerl, Štefan Molan in Ivan Bukovnik ter intendanski podpolkovnik Vilko Fux. = Odlikovani so: z redom Jugoslovanske krone 3. razr. nižji voj. uradnik I. razr. ekon. stroke Ivan Bukovnik: z redom Jugoslovanske krone razr. zrakoplovni poročnik Branimir Petrič; z redom sv. Sove 5. razr. nižji voj. uradnik L razr. ekon. stroke Štefan Molan in z redom Belega orla 5. razr. orož. podpolkovnik Emnnucl Mašek. = Imenovana sta: za veterinarskega jx>-ročnika diplomirani veterinar in voj. drž. gojenec Anton Rak in za poveljnika monitorja »Sava« kan Irnrirts Anton l)ejiev«p. Pozor na položnice v današnji šlevilhi! — Za izseljensko nedeljo. Misli za govore ih predavanja smo priložili »Izseljenskemu vestniku«, ki smo ga poslali vsem župnim in duhovniškim uradom. Rafaelova družba. — Eksploatacija Dola. Iz Kamnika nam pišejo: Poročali smo že, da je turistovska pot iz Kopišč na Dol na več mestih težko prehodna, ker je korporacija zgradila po Dolskem f rabnu leseno rižo za splavljanje hlodov v do-ino. Kamniška korjioracija bo v prihodnjih letih posekala na Dolu okrog 60.000 kub. metrov lesa in ga spravila v dolino. Pri prvem letošnjem spravljanju bodo spustili po riži 9000 lilodov. V petek so napravili prvi poskus, in je zadovoljivo uspel. Lesena riža je solidno zgrajena in je v težavnem in strmem terenu zelo dobro izpeljana. Dolga je 2 in j)ol kilometra in ima več presledkov, da se zmanjša brzina lesa pri spuščanju po riži. Pri delu je zajioslenih 30 ljudi. Ojiozarjamo izletnike na Dol, da 6e v času obratovanja riže raje izognejo te poti, ker se zaradi premajhne previdnosti pri spuščanju lesa po riži pogosto pripetijo težke nesreče. — Iz Kopanja poročajo. V nedeljo, 26. t. m. zjutraj ob pol 3 smo čutili tukaj srednje močan potresni sunek, spremljan z močnim bobnenjem. Ccnlcnim naroCnihom vljudno naznanjamo, da imamo v nedeljo. 3.1, m. odprlo Fran LuhitUturniana — Tovarišem podeželskim, pa tudi drugim odvetnikom! Zahtevajte brzojavno takojšnje sklicanje izrednega občnega zbora komore z dnevnim redom: razpravljanje o našem položaju in o določilih Uredbe o zaščiti kmetov z dne 22. novembra 1933 Službene novine z dne 23. novembra 1933 br. 269—LXX1X, zlasti o členu '9 odstavek 2 in 3 te uredbe. Občnega zbora se udeležite V6i osebno ali pa jiooblastite zanesljivo kakega tovariša. Gre za naš obstanek v pravem smislu besede. Dr. Leskovec Janko, odvetnik v Rogatcu. K O N C E R T danes popoldne v slaščičarni in kavami PETRIČEK - ALEKSANDROVA CESTA — Opozorilo javnosti in gg. trgovcem. Z re.šeniom notranjega ministrstva J. br. 7779. od 24. IV. 1923 je zaščiten kroj Zveze skavtov kraljevine Jugoslavije. Radi tega je nošnja kroja ali njegovih delov zabranjena vsem osebam, ki v zvezi skavtov niso včlanjene. Prepovedano je tudi kroj in njegove dele prodajati nečlanom. Ker bo organizacija na izvajanje teli določil v bodoče strogo jjazila, opozarjamo javnost in gg. trgovce na zgornjo odredbo. Uprava Dravske župe skavtov in planink. — Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz .losefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. DE5INFEKCIJSKASREDSTVA ZA VSE SVRHEI CHEMOTECHNA. LJUBLIANA, MESTNI TRG 10 — Grozen zločin sina nad materjo. V Mali Črešnjevici pri Belovarju je bil te dni izvršen grozen zločin. Bogato kmetico Julo Szabo so našli v njeni sobi mrtvo na tleh. Iz ust ji je dišalo j»o ocetni kislini in 60 ljudje res sprva mislili, da gre tu za samoumor. Steklenica, v kateri je bila jjrej kislina, je bila v resnici prazna. Toda pri obdukciji so zdravniki ugotovili, da je bila pokojnic« zadavljena. Sum zločina je padel na 27-lctnega sina Josipa, ki je najprej tajil, potem j>a priznal, da je mater zadavil in sicer zaradi tega. ker je bila vsuk dan pijana ter je zanemarjala gospodarstvo. Po zločinu ji je nalil v usta ocetne kisline, du bi oblasti zavedel v zmoto. Na truplu in nu obrazu pokojnice pa so našli zdravniki velike praske, iz kuterih so oblasti sklepale na ogorčeno borbo, ki se je vršila med materjo in sinom. — Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josei« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josef« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstran-sko ohromelih bolnikih. — Strela udarila v jadrnico. V Hrvatskem Primorju jc divjala te dni huda nevihta, med katero je treščilo v jadrnico »Danico«, ki je plula iz Pašmana v luko lesno. Strela je udarila v jamlior ter sc im> njem spustila na vso ladjo in povzročila veliko škodo. Strela je odbilo vse ogrodje na kljunu jadrnice. Srečno naključje je hotelo, dn se je s kraja, kamor je udarila strela, trenutek poprej umaknil sin lastnika ladje ter tako ušel smrti. — Tat in učitelj orijentnlskih jezikov. Va-raždinski policiji sc je posrečilo izslediti nevarnega sleparja oziroma tatu in sicer nekega .Snlamona Steina, ki je izdajnl m romunskega vojaškega begunca ter učitelja orijentalskih ORION REELEX SIPER O + 1 CEVNI) ker porabi malo toki. NAJNOVEJŠE TUNGSRAM BARIJEVI CEVI: visokofrekvenčna pentoda, Di-tetroda in indi-rektno segrevana krajna pentoda v zvezi z ORION REFLEX principom omogočajo moet odšel po i6ti poti iz pisarne, sekiro pa je vzel seboj. Orožniki so [>o kratki preiskavi našli sekiro v neki drvarnici. Preiskava je dognala, da je bila sekira šele pred par dnevi nabrušena, zdaj pa je imela do 4 mm zakrivljeno ostrino, na kateri so našli med skrhanimi zobmi neznaten košček lesa, ki jmi je bil še vedno dovolj velik, da se je točno vjemal z vsemi sledovi na oknu in na pisalni mizi. Maribor. V) novembra. Po Slovenskih goricah so se zadnje dni zojiet pojavili vlomilci, kateri so si izbrali za svoj delokrog okolico Sv. Antona v Slovenskih goricah. V noči od sobote na nedeljo so nameravali posetiti trgovca g. Morkoviča. Okrog polnoči je prišla večja družba pred njegovo trgovino. Trgovec je k sreči v tem času še bedel ter slišal, kako so se pogovarjali o vlomilskih naklepih. Kmalu za tem je slišal močen jx>k. Vlomilci so se spravili no delo. Zlomili .so zapah pri izložbenem oknu in potrli šipe. Toda v tein trenutku je oddal Mnrkovič iz sobe poštnega urada na vlomile* «rrel. no katerega so odgovorili s streli. Ker so uvideli, da jim sreča ni mila, so takoj izginili v temno noč. Odnesli niso ničesar, škodo so napravili le na izložbenemu oknu. To je že ponoven poskus oropati Markovičevo trgovino. — Ker se vlomilski tolpi ni posrečilo uspeti pri Marko-viču so jioskusili srečo pri načelniku |>osojil-nice g. Jakobu Uojsu. Vlomili v novo urejeno hišo, kjer so odnesli razno posteljnino, več komadov porcelanaste posode. V kleti pa so se spravili nad vino ter odnesli tudi nekaj steklenic. Orožništvo je na delu. da zasledi dolgo-prstneže in je uj>uti, da dobijo zasluženo plačilo. V Novem Sadu je bil izvršen v noči od nedelje na jjonedeljek skrajno predrzen vlom, pri katerem so vlomilci odnesli ogromen plen. Vdova Draga Manojlovič, lastnica hiše v Teodorovičevi ulici, je pred dnevi odšla na obisk k svojim sorodnikom v Subotioo. V njenem stanovanju je ostal samo jKKlnajemnik, neki profesor, ki je imel navado, da se je pozno zvečer vračal domov. V ponedeljek zvečer je profesor prišel domov ter je hotel v svoji sobi prižgati luč. Toda žarnica ni hotela zagoreli, prav tako tudi ne v predsobi. tPrižgal je vžigalico, pri čemer je takoj videl, da so vlomljena vrata v spalnico Manojlovičeve in prav tako tudi vrata v predsobo. V spalnici je bilo vse narobe. Profesor je lakoj poklical policijo. Pri preiskavi je jjolicija ugotovila, da so vlomilci preplezali nizko ograjo do *'eže in od lam vlomili v stanovanje. Stanovanje so vse prebrskali in našli končno listnico 7. 200.000 Din gotovine ter vložno knjižico »Srbske banke«, ki se je prav tako glasila na 200.000 Din. Vlomilci so prerezali telefonsko napeljavo ter zastrli z žaluzijnmi vsa okna ter so mogli neovirano in v miru prebrskali vse stanovanje. V živilski shrambi so se dobro najedli ter popili več steklenic piva. Policija je zaslišala vse prebivalce hiše ter telefonično govorila z lastnico stanovanja v Subotici. Ta je sporočila, da je pred dnevi neki mizarski pomočnik delal v hiši ler se je potem še oglasil pri njej. Policija je tega moža. nekega Ivana Fabiana, aretirala v njegovem stanovanju. V žepu so našli pri njem 43.2r. 12500 - !0.VII. K),TJ SPOTI: v. agr. bar . 7% inv. Ljubljana vojna škoda 283—288, ' 8% Bler. posT 36—38, 7% Bler. pos. 34 -35, 7% pos. DHB 47—50. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. jx>s. 52 den., agrarji 28.50 den., vojna škoda 284—286 ('282, 285), 12. 283.50—285 (282, 285), 2.-3. 285 bi., 6% begi. obv. 39-41, 8% Bler. pos. 37—39, 7% Bler. pos. 34.50-36, pos. DHB 47- 52.50. — Delnice: Narodna banka 3800- 4000, Priv. agr. banka 250 -260 (256, '260), Nar. šum. 40—50, Guttmann 100-135, Secerana Osjek 130—160, lmpex 50 den., Isis 30 bi., Trboveljska 100-120. Belgrad. Narodna banka 3800 —3000, Priv. agr. banka 253-25-1 (253, 250), 1% invest. pos. 53—54 (53.50), agrarji 20.50-30 (30, 20), vojna škoda 287 -280 (288.50, 285), 12. 288—200 (289, 284). 6% !>eg 1. obv. 40-40.50 (40.30, 39.50). 1% Bler. pos. zaklj. 35. Radio Dobava smučarskih čevljev. Dne 0. dec. bo pri upravi III. oddelka Zavoda za izdelavo vojne obleke v Zagrebu oferlua licitacija glede dobave 7000 parov planinsko-smučarskih čevljev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi.) Konferenca bank v Belgradu. V nedeljo bo v Belgradu konferenca zastopnikov bank iz vse države: Zagreba. Ljubljane, Novega Sada in naravno Belgrad?.. Na seji bodo razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z zaščito kmeta in sanacijo denarnih zahodov. Domači posestniki Blerovih posojil se organizirajo. Pretekli teden so se sestali v Zagrebu lastniki Blerovih posojil, ki so sklenili organizirati se, da pripomorejo svojim papirjem do vrednosti, ki bi io morali imeti brez ozira na katerokoli papirno valuto, ker so vezani — ne ua papirni dolar nestalnega tečaja — amjiak ua zlati dolar iz leta 1922. Izvoljen je bil pripravljalni odbor. Informacije daje vseuč. profesor dr. Srečko Zugli v Zagrebu, Krš-njavega ulica 25. Želeti je, da se tudi drugod osnujejo pripravljalni odbori. Indeks v oktobru. Zagrebška Delavska zbornica je sestavila indeks cen za oklober. V nadrobni prodaji je indeks popustil od 1266 na 1258 (v zlatu oil 115 na 114). Indeks življenjskih stroškov je pa-del za odraslega delavca od 1188 na 1175 (od 108 na 107 v zlatu), za štiričlansko delavsko družino pa od 1137 na 1123 (od 103 na 102 v zlatu). Razkisanie vina. Kr. banska uprava dovoljuje na podlagi čl. 10 pravilnika za izvrševanje zakona o vinu. da se sinejo letošnji kisli vinski mošli in vina razkisati, in sicer se sme odvzeti največ 2°/ravičcno): gg. Anko, Oman, Skuhala; neupravičeno: g. Starec. V nedeljo 3. decembra 1933 se določijo prvenstvene tekme v Ljubljani, igrišče Ilirije, ob 14,15. Ilirija : Rapid. Službujoči odbornik g. Zupane, nadzor nad blagajno g. Jugovec. Ilirija mora postaviti deset rediteljev, — V Celju igrišče Celja ob 14. Olimp : Jugoslavija. Službujoči odbornik g. Paj-uaseh. — V Ptuju igrišče Ptuja ob 14: Ptuj : Drava. Službujoči odbornik g. Samuda. — Odobri se reprezentančna tekma Trbovlje : Primorje 3. dccembra v Trbovljah. Nadalje pokalne tekme: Korotan : Svoboda Vič v Kranju; Disk : Hermes v Domžalah; Primorje : Jadran v Ljubljani. — Verificirajo sc s pravom takojšnjega nastopa za Olimp, Celje: Tlenčič Josip, Lešek Simon, Stanič Franc, Bianchi Anton, Tkalčič Rudolf, Leskovšek Viljem. S pravom nastopa dne 9. decembra 1933 za Mars, Ljubljana: Drobež Milan, Klemcnčič Maks; za Slovan, Ljubljana; Zevnik Jo-sip; za Hermes, Ljubljana; Loboda Franc; za čakovečki SK Čakovcc: Koren Franjo. _S pravom nastopa dne 9. deccmbra 1933 za mednarodne, dne 29. febr. 1934 za prijateljske in dne 29. maja 1934 za prvenstvene tekme se verificirajo za Mars, Ljubljana: Drobež Vladimir; za čakovečki SK Čakovec: Adonič Gjuro. — Kazenskemu odboru se preda igralec Bavčevič Nikola (Čakovečki SK Čakovec) na podlagi sodniškega po-ročlia od prijateljske tekme čakovečki SK ; Va-raždinslti SK dne 19. novembra v Varaždinu Nadalje se odstopi k. o. dopis Z. N. P. Zagreb, br. 1219-33 od 24. novembra 1933. — Tajnik II. Božični izlet slovenskik smučarjev v srbske planine JZSZ organizira skupno s Putnikom v Belgradu prvi skupni izlet slovenskih smučarjev v planine Srbije med božičnimi prazniki. Naši smučarji posečajo razne planine, ki so res mikavne, toda naših bosanskih in srbskih planin s svojevrstnim terenom, ki morejo nudili smučarjem polno užitka, pa ne poznajo. , Prvi izlet je določen na planino Zlatibor, z nadmorsko višino 1200 m, ki leži ob progi Belgrad _Užice—Sarajevo. Tereni so do 15 krat večji kot naša Velika planina ter nudijo smuko do 9 km daljave. Na planini jc hotel s 60 posteljami. Promet do Zlatibora oskrbujeta dva avtobusa. Izlet traja od 23. dccembra do 2. januarja. V Zlatiboru bo na Sv. večer Božičnica. Od 25. do 30. decembra bodo izleti, ture in cvcnt. smuč. tečaj. Nato se preko Belgrada, kjer bo Silvestrovanje in ogled mesta, vrnejo izletniki v Ljubljano. — Za izlet z vožnjo v III. razr., hrano in stanovanjem v Zlatiboru in Belgradu sc plača 850 Din. — Prijaviti sc jc Jugosl. zimskosportni zvezi v Ljubljana, ali podzvezi v Mariboru, ali pri Putniku do 12. decembra, kjer sc dobe nadaljnje informacije. Vremensko poročilo JZZS in SPD., stanje 30. novembra 1933. Ratečc-Planica: temp. —.4°, barometer pada, drobno mede, 15 cm snega ns 60 cm stare podlage, sneg erež. — Vršič: 1 m snega, sneg srež. — Bled-jezero: temp. —2", oblačno, mede, vreme mirno, 40 cm snega. — Bistrica-Boh. jezero: temp. —2", sneži, 75 cm snega. — Kamnik: -1-2°, megleno, 1 cm snega. — TržiiS: 4-1°, sneži, 20 cm snega. — Stanje 29. novembra 1933: Mrzii studenec: r.nega 120 cm, sneg suh, sneži dalje. — Zelenica: na stari podlagi 50 cm suhega pršiča, vreme jasno, smuka idealna. - Velika Planina: —6", 40 cm suhega snega na stari podlagi, obeta se prav dobra smuka, po malem sneži. — Krvavec: —6", 50 cm suhega snega, zapadel na staro podlago, .Z dušo in telesom-. Cisti dobiček od teb predstav je namenjen za Miklavževo obdaritev revnih otrok v Mladinskem domu. Zato vabimo k Iem predstavam vse prijatelje mladine. Mesečna pohožnost za žen«' iu mladenke bo prihodnji potek namesto danes. Dev. Marija v PoHu Skupina Bojevnikov vabi na občni zbor v nedeljo 3. decembra ob pol 1 popoldne v šolsko dvorano (stara šola). Vabljeni člani ter odsluženi ka-drovci. Nu Miklavžev večer bodo v Prosvetnem domu uprizorili igro - Ural Anton :. Sv. Miklavž, ki ima letos bogata darila, pride ob 7 zvečer ter bo obdaril vse pridne in dobre, male in velike. Darila se sprejemajo od 4 naprej. (Vovc mesto Miklavžev večer priredi Katoliška akcija v torek v Prosvetnem domu. Pričetck ob 17 z igro v petih slikah »Sv. Nikolaj« in dcklainaoijo. Nato sledi obdarovanje otrok. — Darove sprejema iz prijaznosti gdčna Pickova v svoii trgovirti na Florjan-skein Irgu. Mohorjeve knjige sc dobe pri g. vikarju. Kranj V Ljudskem domu vprizori .Delavsko podporno društvo« v soboto 2. decembra ob 8 zvečer in v nedeljo 3. decembra ob I popoldne priljubljeno in znano F. S. Finžgarjevo narodno igro .Našo krte, katere pcslru dejanja se odigravajo na Gorenjskem. -- K prireditvi vabimo. Roiičua drevesca vozijo Io dni v obilnem številu na železniško. postajo, kjer jili nakladajo na vagone. Kmalu bodo krasila salone gosposkih hiš, pa ludi v kako skromno, revno izbico do eno nli j drugo prišlo, kjer pa v svoii zvedavosti nc bo moulo zreti prevelikega zadovoljstva, sijaia in src5e. Največje presenečenje za Miklavža so skrajno znižane cene priznano najboljše obutve znamke Priljubljeni športni čevelj za šolsko mladež z okrašenim jezikom iz rjavega boksa, s prvovrstnimi podplati. Št 26—27 Din 85-— „ 28 H) .. 95-— „ j!—j.; „ 115-— „ .36-39 „ 145'— Topli suknjeni čevlji, visoko z usnjeni obšiti, za dom in za cesto, Vas obvarujejo prehlada. Edinstvena prilika za naše dame! 165" Za elegantne gospode, iz črnega ali rjavega usnja. Izborni podplati. Vi6ok fantovski in dekliški čevelj za slabo vreme, rjav ali črni boks, St. 25-30 Din 75--„ 31-35 „ 95-— „ 36—39 „ 125'— Okusen damski čevelj na zapono ali v salonski obliki, z visoko ali nizko peto, iz rjavega ali črnega boksa. Lakasti.....Din 125'—, 145-—. PEKO ČEVLJE Udobna, topla copata iz velblodje dlake, neobhodno potrebna vsaki gospodinji. Nosite le KCRU VCVLJC z usnjenmi podolati, ki so najboljši in najzdravelSI za vsako noso in jamčijo za udobno in sigurno hojo ! I NAŠE GESLO: Najboljša kakovost za najmanj denarja! Bogata izbira najohusneišili snežk suetovnoznanih znamk „TPBtom", ..Riga" itd. Bogata izbira najohiisoBj^h snežk svatovnoznaniii znamii Jritorn", Jiga" itd. " 1 ' ■• ■ ■ \ » ...... Epidemije (hripa, influeilca) skrbe prečesto ljudi, zlasti roditelje, ki se tresejo zaradi svojih otrok. Oblasti priporočajo za preprečenje infekcijskih bolezni največjo opreznost in čistočo. Odvračati je vedno lažje nego boriti se proti infekciji, ki je že nastopila. Po sedanjih izkušnjah je znano, da prihajajo bakterije skozi dihalne organe v telo. Zaradi tega morate vsako jutro in tudi neko-Iikokrat čez dan izpirati svoja usta in grlo z mlačno vodo, v katero nakapate nekoliko DIANA francoskega žganja. Njeno dobrotvorno delovanje je poznano že cele decenije, a tudi z Vaie strani boste dosegli uspeh v pobijanju prenašanja infekcije. Dobiva se povsod. Nai priznano izvrsten In Cisto domai izdelek. IGRAČE ZA PMILAVZA kupite najceneje pri ANTON SKOf - LJUBLJANA Pred škofijo 16 Velika izbira jaselc in božičnih okraskov. Oglejte si blago in cene in ku.dii boste le pri nas. O Z O R SMUK Največja izbira vseh vrst puloverjev, nouavic, rokavic i t. d. ter največja izbira vseh vrst smuči in ves ostali sinučarsk' prbor najcenejše samo v modni in sporni, trgovini M. TOMAZIČ MARIBOR, ULICA 10 OKTOBRA ST. 4 Oaiščita nas n ogiejte si bretodvizno niše blago Danes zopet otvorjena restavracija in kiet 99 ZVEZDA u Aleksandra Rahmanova: Dijaštvo, ljubezen, 46 Čeha in smrt Inženjerjeva žena je dosti mirnejša, utišava triletnega sinčka, ki ga pestuje in ki se dere ua vos glas. Začno razbijati tia vrata, udarci postajajo vedno močnejši, nujnejši. S petami butajo v vklad-ke. Inžcnjcr se opoteče in se zgrudi v naslonjač, inteligentni obraz s finimi potezami nenadno pobeli ko apno; žena položi dete nu stol, plane k možu in mu odpenja vrat. »Oj, oj, smrt je tu k kriči Maša. »Zdajci pride kak podlež in ti zabode bajonet v trebuh in adijol« Iu z inženjerjevim otrokom tulita za stavo. Kamen prileti skoz okno, šipe se drobe. Zunaj vedno močneje tulijo in rjovejo zveri v človeški podobi. Oče toče v kabinet in pozvoni. »Pošljite takoj oddelek milice, drubal nam hoče stanovanje oplenlti... — Vsi zaposleni?? — — Toda skrajni čas je... Za Boga. pošljite takoj 111< Mine minuta, druga, tretja ... Oče zopet zvoni: »Hitro, hitro, že podirajo vra-•a! Za božjo voljo, hitro III« Množica pritiska, vrata se udnjajo, koraki zn-opotajo po dolgem hodniku! Kaj doživljajo ljudje v zadnji uri? Nc vem. Vič nisem vedela, nič mislila. Stala sem ob zasloni iz zelenega pliša, prltisknla na prsn dnevnik in pazljivo ogledovala vzorce plišastega blago: tnko natančno sem ogledalu vsako cvetlico, vsak list. kot bi bila prav v lom trenotku iiioju edina naloga, da te risbe natančno proučim. Nenadno se začujejo streli. Dva, trije in takoj nato salva. Množica, ki Jo medtem pretekla že ve« hodnik in je bila že pred našo prednjo sobo, obstane; za hip se obotavljajo koraki, potem se pa hitro oddaljijo. >Prostovoljna družina- jo prišla, oddelek akademikov in gimnazijcev, ki so ga v naglici sestavili. Nekje so dobili strojno puško jn začeli streljati v množico. Meri krikom in vikom se druhal raztepe in prej nego v eni minuti ni na ulici žive duše ... Gremo vun. »Hitro bežite odtod!: kriči nekdo izza ogla. Tečemo, kar moremo in komaj smo zavili okrog vogala, se -ačne divje streljanje med prostovoljno družino in roparji. Dolgo se ne moremo odločiti, kam bi šli. Dn bi se zatekli k znancem? To hI bilo nespametno, saj so ti tudi sami »buržujl«! Domislim se, da bi se rešili k Marusji Bjeljajevi; tam gotovo nc bodo plenili. Nedaleč od naše hiše nam priteče nasproti Je-katerinn Pavlovna Kalinnlkova v dolgem črnem plašču kot velika ptica. Ko nas zngledn. piano k docentu, gn prime za roko In jo pritisne na srce. »Hvala Hogu! vzklikne. »Rešeni ste! Slišala sem namreč, dn pri vas plenijo In sem prosila brala, ki je pri prostovoljni družini, naj vam čimprej hiti tui pomoč z nekni tovariši Torcl lc nI bilo preluisno, hvala Bogu k Ljubljanska inženerska komora razpisuje za takoj mesto samostojnega administrativnega uradnika Zahteva se znanje korespondence, administracije, stenografije in strojepisja. V ponudbi je navesti znanje jezikov in curriculum. Lastnoročno pisane ponudbo z navedbo plače jc poslati do 10. decembra t. 1. na: Ljubljanska inženerska komora, Beethovnova ulica 2. Znak na zaprti kuverti: ponudba. Oria nas je rešila! Očo se ji zahvali in ji poljubi roko. Pove ji, da se mu je komaj posrečilo spravili docenta iz kabineta. »Cel dan sem Izgubil zaradi teh tovarišem-!-jn tarnal docent. »Pojdite z menoj! reče Jekaterina Pavlovna in oči se ji svetijo liki zvezdi; v obraz jc lepa. Prime ga za roko in pokorno gre z njo, mi pa gremo dalje k Marusji. 20. septembra 1017. Ob mizi prijetno brni satnovnr, krožnik črnega kruhu stoji nn mizi in še en krožnik z narezanim krompirjem. Marusja nam streže in njena mati, ki jo prav tako grda kot Marusja, pa tudi prav tako ljubezniva in simpatična. Marusjjna mali je bila že dolgo na glasu zaradi »socialističnih« idej. Vse si sama naredi, Se celo čevlje si sama sešije. V mesto je prišla nekoč kot izgnanka, kot socialna rovolu-cionarka. Nosi kratko ostrižene lase in očala. Marusja je bila danes v mestu; uspelo ji je priti skoraj do naše hiše. Pravijo, da jo do tal porušena kot tovarnarja Laptjcva zraven nje. Nekaj majhnih prodajalcu, med njimi tudi tatarjeva bra-njarija na vogalu so baje popolnoma izropane. Marusja in njena mati si prizadevata, da bi nam napravili bivanje pri njih Čim prlJetnejSe. Povedala mi je, - »Da, otroci! Ga bom pa kupila, če gn tako radi jeste.. >0 saj ne bomo jedli, le Indijance se bomo fili. NAZNANILO! Cen ioni ni gostom naznaniam. dn sem prevzel Maiw.uano gostilno VLAIMVlC, /Melfsondrova c 39 Pripor, ča se: 9- M. KOLARIC 22. septembra 1017. Vendar smo zopet doma. Naša hiša je nepoškodovana, toda tovarnarja Laptjeva jo popolnoma izmpana. Njemu in otrokom se je posrečilo, dn so o pravem času pobegnili. On In njegova družina so 9e ob istem času vrnili kot mi. Ko iuis Je potem srečni pri vratih, je dejal: »Ali sc spominjate preprog in vseh lepih reči. ki nam jih je naš Serjožka poslal iz Peterburga, ko jih je ob pogroinu .shranil'? Vse so nam uropali in še vse drugo povrhu! Prav se nam je zgodila Uplenite, kar so vam uplenili I« Po našem dvorišču bega tatarjeva žena ko! b zblaznel« In skuša zbrali ostanke svojega imetja Tu pobere košček papirja, tam prazno škatljo z: konserve in tuli, kot bi jo kdo klal. Zakaj so ubu gega tatarja oropali, t"g«. ni moči razložili s stali Sča holjševikov. Tudi nekaj cerkva so oplenili. skoraj vse !rgo vine so uničene, mnogo hiš požganih. Prebivalci so zdaj osnovali prostovoljno družino in slražijo hiše sami. menjaje se. Danes imajo službo oče. docent in inženjer. Todu docent je sodeloval s;inu> s pogojem, dn gn pri delu ne bodo molili. 'Iii de lovne dni je izgubil, ubožec! 24. septembru II'1T Moj rojstni dan! Zdaj jih imam osemnajst! K«< ko malo pa |e ta dan podoben lanskemu! Malokdo se 7.an| /.meni, tudi darov mi niso mogli kupiti, ke. je v mestu So vodno zelo nemirno. Samo M.irusls mi Je prinesla šopek cvotllc iz papirja, ki jih je sumu naredila. Upor Balamamov v AvsItaliji Avstralski črnci prisegli sveto ___ w v • maščevanje BgH naseljenci v nevarnosti V misijonski postaji ob reki Roper ob zalivu Garpentaria v severni Avstraliji so bile večernice pravkar končane, ko j« pridirjal ve« upehan domač Avstralec in voditelju misijonske postaje začel nekaj pripovedovati. Po raztrgani in umazani obleki se je videlo, da je mož prehodil dolgo pot skozi avstralsko grmičje. Misijonarju je povedal, da je odposlanec poliotje v Darvvinu, ki med rodom Ba-lamumu že več let dela zanjo. Balamuimu je bojevito avstralsko pleme, katero avstralski policiji že od nekdaj dela mnogo preglavic. »Takoj se morate oborožiti in se pripraviti za obrambo!« je izjavil sel. »Pleme Balamumov je že na poti, da napade vašo postajo. Po bližnjici sem naravnost z njihovega bojnega zborovanja pribite! semkaj, da bi preprečil strašno prelivanje krvi. Balamumu so si sveto prisegli, da ne bodo nobenega policista živega izpustili iz svojih gozdnih po-krajiin, ko bi jim kaka policijska patrulja hotela priti blizu. Nadeli so si vojno okrasje ter zbrali vse orožje. V nekaj dneh bodo tu. Ko bodo tu vse pokončali, hočejo iti naprej v Groote Eyland, da tudi ondotno misijonišče uničijo!« Misijonar je razumei, da ne sme izgubljati časa. Kakor je rekel sel, na policijsko pomoč zaenkrat ni mogoče računati. Policijska patrulja iz Darvvina bi po velikih ovinkih mogla priti šele v enem ted-Kaj storiti? Takoj so sklicali vse moške v misa-jonišču. Še isti večer so od sosednjih naseljencev dobili velike množine bodeče žice in močnih kolov xa ograjo. Poseben sel je o tem nameravanem napadu obvestil naseljene bele kmete v okolici. Vsi nag z vso družino in z vsem imetjem takoj pridejo f misijonišče, da se bodo skupaj branili. Kakor v mravljišču je mrgolelo okrog malega inisijonišča. Hvala Bogu, da je bil hlev dovolj velik, da so mogb kmetje vanj spraviti živino, katero mo prignali s seboj. Ob svitu gorečih bakelj so na »se kriplje delali, zasajab močne kole in jih obdajali z močno bodečo žico. Od vseh strani so vreli beli naseljenci. Saj so vod poznali dtrje pleme Balamumov in m ga bali. Vsi tt še spominjajo strašnega napada, ko so ti divjaki leta 1929 napadli postajo. Po hudem boju, t katerem je padlo tudi več belokožcev, so divjaki zažgali misiijo niš če in potem izginili v grmičevju. S seboj so odvedli več ugrabljenih žensk. Eno izmed teh žena so pozneje našli mrtvo in strašno razmrcvarjeno. 0 drugih pa nikdar nihče ni več slišal. Sedaj torej kujejo Balamumi nov napad. Vii so obžalovali, da se iz zadnjega napada niso ničesar naučili in se niso oborožili. Ampak misijonarji ao pač z mirnimi sredstvi hoteli dobiti zaupanje domačih črncev. Le nekaj kmetov je imelo lovske puške ali pištole. Ampak za silen napad Balamumov je bilo to premalo. Proti jutru je tiha utisi-jonska postaja že bila podobna pravi utrdbi. Okrog in okrog naselja je bilo prepreženo z bodečo Oco, katere ni bilo lahko raztrgati. Misijonarjem prijazni domačini »o JK na straže. Te straže so segale globoko notri r grmičevje. Sli so neprestano tekali od straže do straže in izvidniki so se plazili čisto blizu napadalcev. Sel, ki je bil poslan od policije v Darvvinu, je bil ie davno na potu na prihodnjo policijsko postajo v Groote Eyland, da tudi tamkajšnje farmarje in misijonarje alarmira. Minilo je nekaj težkih dni, a doslej Bakunutnor Se ni bilo. Vsak dan je postaja bliže reiitve, ker v kratkem utegne priti na pomoč velika policijska patrulja. Upor domačinov ima pa tole ozadje: Ob obali se je naselilo nekaj japonskih ribičev, s katerimi so Balamumi hudo sprti, odkar so jim Japonci pobrali nekaj črnih žensk. Pred kratkim so na samem našli pet umorjenih Japoncev. Ko je zaradi tega policijska patrulja nastopila proti Balamumom, »o jo zvabili v zasedo. Pri tem je bil policist Mc Col ubit. Sovraštvo proti policistom so sedaj divjaki razširili na vse belokožce. Jtovi most mod Indijo in Tibetom. Indijo in Tibet loči dolina Terta. Cez njo je doslej vodil viseči most (na desni), ki je bil že star. Sedaj so zgradili nov moderen most (na levi). V Ameriki so zopet linčali V Kaliforniji, v mestu San Josč, so roparji odvedli mladeniča, ki sc jc pir.al Brookc Hart (glej podobo), sina bogatega trgovca, da bi izsilili odkupnino. Njegovo truplo pa so kmalu potem našli mrtvo. Prijeli so dva človeka ler ju zaprli. Ogorčena množica pa je vdrla v ječo in oba obesila na licu mesta. Najhujše pri tem je to, da so najbrž linčali dva po nedolžnem zaprla. — Na drugi podobi vidimo župana James Ralpha, ki je odobraval ta čin ogorčene množice. Linčanje je v Ameriki precej v navadi. Napad na sibirski ehspresni vlak 0 tem napadu, o katerem smo že poročali, sporočajo sedaj iz Harbina: Kolikor je doslej znano, je bilo pri napadu na transsibirski ekspres hudo ranjenih deset potnikov. Veliko popotnikov pa so razbojniki vjeli in vzeli s seboj. Te so potem japonske straže osvobodile. Zaradi tega napada so Japonci prijeli 18 kitajskih razbojnikov, katere je mandžursko vojno sodišče obsodilo na amrt. Smrtno kazen so takoj izvriili. »Mama, kakšna rastlina pa je to?« » Tobak raste.« >Saj ne visi na njej sad.« >Kakšon sad naj bi pa visel gori?« »Cigare.« »Zakaj pa jokaš, ljubi otrok?« »Dinar sem našel.« »Zaradi lega vendar ne boš jokali« »Pa ga moram doma oddati.« »Seveda ga oddaj!« »Pa če ga ntu dam, le bo mama topla; čc ga mami dam. me bo nta pretepel.« »Ga pn nobenemu ne daj.« »JPotem me bosta pa oba.« Mora ameriška vojna ladja. Amerika je dogradila svojo 15. križarko, ki ima 10.000 ton. Imenuje se »Tuscaloosa«. Dolga je 190 metrov Li ga smrti Ljudje se za denar igrajo s smrtjo y Londonu imajo klub, ki se imenuje »Liga •mrti«, V tem klubu so najbolj sloveči in najbolj drzni možje, ki za filme delajo najbolj nevarne in vratolomne vaje ter so vsak hip pripravljeni, da si pri filmanju zlomijo Vrat. To so ljudje, ki jim je vseeno, ali z blazno drznostjo skočijo z drvečega ▼laka na mimo vozeči avto, aH se prekucujejo na krilih brzečega letala, ali se igrajo z eksplozijami, ali pa z divjimi zvermi — za člane »Lige smrti« je bo vseeno. To tvoje igrajčkaaje z življenjem «i dajo kajpada drago plačati t denarju. Ampak največji denar ne more preplačati nevarnosti, v kakršne se ii ljudje podajajo. Klub je ustanovilo pet mož, izmed katerih je vsakdo do skrajnosti drzen. Predseduje mu Mr. Red Cawanagh, sloveči dirkač na motornem kolesu, la je pri motorni dirki leta 1930 v Vratislavi (Breslau) dosegel rekord. Med šestimi dirkači, ki so si v zadnjih letih za film vsi drugi zlomili vratove, je ostal živ edinole Cawanagh. Nekoč mu je pa že trda predla. Pred dvema letoma je s pilotom Otonom Miillerjem delal nevarne vaje po zraku. Letalo pa je padlo in Muller se je ubil. A Cawa-nagh si je polomil le šest reber in ostal živ. Ta nesreča ga prav nič ni ohladila. Sedaj se vadi za novo senzacijo: iz avtomobila, ld bo drvel z največjo naglico, bo skočil na stransko krilo letala, ki bo v istem hipu čisto pri tleh priletelo mimo, ter se bo s tem letalom dvignil v zrak. Drug sloveč član tega kluba je Roy Sherman, ki je specialist za avtomobilske in motorske katastrofe ter za ponesrečene vlake. Hladnokrvno »ed« v avto ali kako drugo vozilo, katero je namenjeno, da ga že prihodnji hip zdrobi vlak. Njegov tovariš Wing je specialist za letalske katastrofe. Uporabljajo ga navadno tam, kadar je treba prav drzno skočiti s padajočega letala in kjer gre res za življenje in smrt. Četrti mož te lige je junak v padanju z višin. Kadarkoli on pade, se zdi, da si bo vse kosti po-lomd. Ko je pa na tleh, ima kvečjemu tu pa tam opraskano kožo, drugega pa nič. Prav tak je peti član te lige, bivši plesalec Flether. Ta se najraijie prekucuje na hrbtih drvečih konj, ali pa ob robovih streh najvišjih nebotičnikov. Tako si ti ljudje služijo svoj kruh, zato, da se občinstvo v filmu tembolj zabava. Včasih se shajajo v Londonu, da skupaj prežive kak prijeten večer. Nihče med njimi pa ne more vedeti, ali bo pri drugem sestanku svoje tovariše še videl... Tihotapci pokazali zobe in figo Predrznost pomorskih tihotapcev Pomorski tihotapci so neverjetno drzni. Zdi se, da pomorski tihotapci v Evropi hočejo celo prekositi svoje ameriške tovariše. Šele pred nekaj dnevi so drzni tihotapci na škotski obali odvedli seboj dva angleška stražnika. Sedaj pa poročajo iz Helsingforsa, da tam go-9j>odarijo tolpe tihotapcev, katerim niti finske niti estonske oblasti ne morejo do živega. Da bi jih zatrla in zavarovala finsko obalo, je finska vlada sklenila pioti njim uporabiti celo vojne ladje. Večkrat se je namreč zgodilo, da so pomorski tihotapci zasledujočim finančnim čolnom pokazali »zobe« na ta način, da so začeli streljali s topovi na nje. Zato je finska vlada morala postaviti proti njim vojne ladje. Včasih so bile cele bitke na morju. Vse pa prekaša tale drznost, ki so si jo dovolili tihotapci v finskih vodah te dni. Pravkar se je začelo mračiti, ko je finski rušilec »Aura« blizu estonskega otoku Ristna opazil sumljiv dim. Brzo-javnik je dobil povelje, naj brzojavno povpraša tuji parnik, odkod in kam. Ampak tuja ladja se za tako vprašanje niti zmenila ni. Treba je bilo torej za njo. Bil je le še kake pol morske milje od nje oddaljen, ko je tuji parnik naenkrat rušilcu pokazal fige in z vso silo odplul po morju. Naenkrat pa se je tihotapski parnik obrnil in naravnost usmeril proti »Auri«. Še en obrat iu že je z vso silo svojih strojev plul naravnost v vojno ladjo, kjer so bili čisto iz sebe zaradi take predrznosti. Kaj neki namerava tale tihotapec? Zaleteli se hoče v rušilca in ga potopiti! Kapitan vojne ladje je imel še komaj toliko časa, da je zagrabil zn krmilo in zasukal svojo ladjo. Kratko povelje: »Nazaj!« In že je pridivjal tihotapski korzar tik ob kljunu vojne ladje. Če bi se ne bil kapitan pravočasno zavedel in bi ne bil okre-nil ladje ter jo pomaknil nazaj, bi jo bil tihota|>ec zadel v sredo strani in potopil. Moštvo na rušilcu je t pritajeno sapo pričakovalo sunka. Ko je bila ladja rešena, so »e vsi globoko oddahnili. Topničarij so planili k toj>ovom in začeli streljati. Ampak tiho-taj>ec je tako blazno drvel proč, da je kmalu izginil v mraku. Vendar ga je rušilec vseeno zasledoval. Ker se je pa med tem že tako zmračilo, dn ga je bilo težko zgledovati, so nehali streljati. Pač pn so zagoreli na rušilcu žarometi, ki so začeli iskati tihotapca. Žaromet ga je že imel. Za njimi Naenkrat pa je zagrmela od one strani votla eksplozija Dim je zagrnil begunca, ki se je takoj ustavil. Rušilec. so je z namerjenimi topovi previdno približal ponesrečeni tihotapski ladji, boječ se zvijače. Ampak previdnost je bila odveč, ker je eksplozijo tihotapce hudo prizadela. Vojna ladja je pristala ob boku ponesrečenega tihotapskega parnikn. Častniki in mornarji so poekakali nn krov, kjer se jim je nudil krvav pogled. Nn povelju i ko vera stolpiču in ob dilniku so ležali možje v mlakah krvi. Vsi np-laveetni. Ni ga bilo ua krovu, ki ue bi bil ranjen. Pomagajmo ranjencem! Finci so dobri ljudje, zato so opustili preiskavo ladje in so se najprvo pobrigali za ranjence. Uvideli so, da brez zdravniške j>omoči utegnejo ponesrečenci umreti. Zato so na otok Ristna po radiju brzojavili, naj takoj pošljejo zdravnika. Tamkajšnji zdravnik je bil pripravljen iti pomagat, imel p« je premajhen motorni čoln, da bi se smel v njem spustiti na morje, ki bilo precej nemirno. Zato so z otoka brzojavili, naj pride po zdravnika sam rušilec. Tako se je tudi zgodilo. Na tihotapski ladji so pustili dva častnika za stražo in za pomoč ranjenim. Rušilec pa je naglo odplul po zdravniško pomoč. Med tem je morje zagrnila črna noč... Kje so ranjenci? Ko se je končno rušilec z zdravnikom na krovu vrnil, nikjer ni mogel najli tihotapske ladje. Kapitan kar svojim očem ni mogel verjeti, da je tihotapec izginil kakor kafra. Takoj so ga začeli iskati, a brez uspeha. Se vedno nihče ne ve, kaj se je zgodilo z ladi<\ Ln obema častnikoma, ki sta ostala nn ladji. Najbr/r-se »hudo ranjeni« tihotapci kje na varnem smejejo dobrosrčnim finskim pomorščakom, pijo žganje in tuhtajo, kako bi se iznebili obeh ujetnikov s finskega rušilca. »Zakaj ste pn odpovedali svojo sobo, s katero ste devet mesecev bili tako zadovoljni?« »Sedaj sem ugotovil, da nima kopalnice.« A »Znkaj pa svoji ženi ne dopoveš, kdo je gospodar v hiši?« »Je prepozno, ker že ve.« Letalo s ptičjimi peroll Italijanski letalec Jgo Antoni je sestavil letalo, ki ima poleg navadnih kri! zgoraj še peroti, katere sc premikajo taK.- pri ptiču. Lclalo so preizkusili na AniileSkeui. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienitovanjskl oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi ae plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja •e računa enokolonska, S mm visoka petilna vrstica po Din 250. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko- S-v. Miklavži Pridi in oglej si cene lepih, praktičnih daril pri F. M. Sehmitt, Ljubljana Pred Škofijo 2 Lingarjeva 4 Pozor na iilolbe! M2SS3 Akademik instruira vse predmete, zlasti matematiko. Pism. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Matematika« št. 14.060. (u) Inštruktorja (ali profesorja), sposobnega, ki govori srbohrvat-iki, išče višješolec gim-oazist za: matematiko, nemščino, zemljepis (kos-mografijo). Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Inštruktor« št. 14095. u lIlJJIMLIl Hranilno knjižico za 10.000 Din od Kmetske posojilnice v Ljubljani, kupim. Naslov v upravi »Slov.« št. 14.053. (d) ODDAJO: Lokalček na Aleksandrovi cesti, pripraven za vsako obrt, vpeljan plin, gorka in mrzla voda, se pod zelo ugodnimi pogoji takoj odda. Naslov na upravo »Slov.« pod št. 14.077. n 2 pisarniška prostora oddaja Delavska zbornica v Ljubljani s 1. januarjem 1933 v svoji palači v Čopovi ulici. Rellektanti nai se javijo osebno — med uradnimi urami od 8 do 14 v zborničnem uradu. Natakarica čedne zunanjosti, slara do 20 let, samostojna moč, s kavcijo 5000 Din, dobi ua račun zajtrkovalnico. Naslov v upravi »Slov.« pod šlev. 14.055. (n) Hranilno knjižico Ljud. posojilnice v Ljubljani za 10.000 Din — kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Ljudska posojilnica« št. 13985. (d) ieeesd ■■■■■■■■■■■■■■■a 8 Najboljša nogavica IŠČEJO: Sobo s kuhinjo ali sobo s štedilnikom išče mirna gospodična za takoj ali pozneje. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Mirna« 14063. (c) ODDAJO: Enosobno stanovanje s kuhinjo, parket, elektrika, vodovod, se takoj odda. Poizve se pri Naši Slogi, Tyrševa cesta 17. č Lepo stanovanje 5 sob, kabinet, v vili poleg Tivoli, solnčna lega, brez vis-a-vis, moderni komfort, povsem renovi-rano, se odda takoj ali za februar. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13773. (č) Oddam takoj ali pozneje sobo in kuhinjo. Kovačič, Kettejeva 7. (č) Praktična Miklavževa darila za gospode, dame in otroke, v veliki izbiri, dame in otroke, v veliki vsaki ceni dobite pri F. I. GORIČAR Ljubljana, Sv. Petra cesta št. Oglejte si izložbe! po 29. Dve lepi stanovanji enosobno in dvosobno s pritiklinami poceni oddam decembrom v Mostah, Predovičeva 28. (4) 2 dvosobni stanovanji in eno enosobno, oddam. Vse je parketirano in pod enim ključem. Naslov v upravi »Slov.« 14076. (č) Dvosobno stanovanje kuhinja in pritikline, za 1. januar, oddam. Vrhovčeva 12, Ljubljana. (č) Sostanovalko resno gospodično, ki bi se rada naučila nemščine, sprejmem. Pogoji ugodni. Center. Naslov v upravi pod št. 14.059. (s) Sobico zračno in svetlo, s souporabo kopalnice, v strogem centru v I. nadstr., oddam za 650 Din mesečno. Istotam sprejmem dijaka niž-ješolca v popolno oskrbo in nadzorovanje pri učenju. Naslov v upravi lista pod št. 14.000. (s) Izgubila so je temnozelena pelerina dne 28. novembra na Šmarski cesti. Pošlen najditelj naj jo odda proti nagradi pri Anžiču, mehanik - Sne-berje pri Ljublj. (e) Dvignite ponudbe! Prosimo p. n. inserente, da pridejo iskat sledeče ponudbe v našo upravo: »Družabnik«, »Gostilna in mesarija«, »Jaquard-<, »Kamnik«, »Kurje oko«, »Poštena 13.781«, »Plačam«, »Parcelo kupim«, »Sigurno št. 13.500«, »Snažna in poštena«, »Tajniško mesto«, »Takojšnje plačilo 3«, »Tiha sreča«, »Uspeh 1934«, »V gotovini«, »Vestna 12.000« »Zenitev takoj«, »V gotovini«. (o) Cenjene dame! Prodajamo lepe in line damske klobuke po lastnih cenah. Poslužite se prilike, dokler traja še zaloga. Fr. Bernik, d. z o. z., Dunajska cesta 12, Matjanovo dvorišče. — Istotam se sprejemajo popravila. (1) Stroji in železo vsake vrste, v največji izbiri, "-abljeno in novo, na skladišču Kras, Zagreb, Sajmišna 48 a, tele-lon 66-49. (1) šivalni stroj pogreznjen, prvovrstne znamke, se poceni proda. Dvorakova ulica 3, !lllllllll!lllll,IIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIH!l|lllll Ur u beri oghis v »\luvtncu. oosestvo ti hitro proda; .(•e ie ne z gotovim denarjem not kupcu ti s kniiiirn dn ailiiuuilliuiilllliilliliuuiiliuillllllli Enonadstropno vilo prodam na periferiji Celja za 220.000 Din. tudi na hranilno knjižico. Ponudbe poslati podružnici »Slov « Celje pod »Ugodnost« št. 14011. (p) "viTo- novo, moderno, petstano-vanisko. v Ljubljani, prodam. Naslov v upravi »Slov.« št. 13958. (p) Objezerske stavbne parcele na Bledu ugodno prodam. Informacije daie informacijska pisarna foklič, Bled. (p) za 3 in pol tone, v zelo dobrem stanju — proda radi nabave večjega voza »MERKUR«, Maribor, Meljska 12. (f) Dvostanov. hiša z gospodar, poslopji in lepi in vrtoin, sadonosni-kom in (ravnikom ca. dva orala. 6 km izven Maribora se zelo ugodno proda. Več se izve v trgovini Lebe v Reki, p. Moče. (p) Krasno parcele ob Linhartovi, Celjski, Dunajski. Alešovčevi, na Mir ju. Kleče in pri novi cerkvi v Šiški naprodaj. Ponudbe pod »Redka prilika« na »pravo »Slov.« pod št. 14026. (p) Zlato in srebro kupujem — Ure, zlatnino popravljam. IGNAC JAN,, urar, Maribor, Glavni trg. uuiiuiuuiuiiiiiiiuiumuiiinmuuui Ct avto svo/ stan ortian/uS nt motorja bi >.nehil se rad hri kunci v ti n,turno prižem llovrnrev naitn ar.irnsrrai IIIIIUIUIMIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIUIUII Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah za Mroioo pletenie in ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdki Kari Preloa Liubliana — Židovska ul tn Stan trg Miklavževa darila za velike in male kupite prav dobro pri JOS. JAGODIC Gubčeva ul. 2 Celje. Glavni trg w m Po čem pa spozna^, koliko je kokoš >Po zobeh.t >Saj kokoš nima zob.< »Kokoš ne, pač pa jaz.« stara?' 300 kom. divjih vrtnic lepih, prodam. - Naslov: brane Skriba, Ponikve na Dolenjskem. (D Krojaški stroji z vel. mizami, znamke Singer in Piaff. v dobrem stanju, nadalje likalnik s podstavkom, blazina in drugo krojaško orodje ceno naprodaj. Naslov v upravi pod št. 14.057. (1) mm e«wg. NINERVA itd. najmodernejše radio aparate Vam dobavlja 4* Radiovai ** Ljubljana, Dalmatinova 13. Tel. 3353 Hitite, dohler ic zaloga! Ugodna priliha za Miklavža! Pohištvo v veliki izbiri lahko kupite s hranilno knjižico pri Erutan & Arhar, tovarna pohištva, St. Vid, zadnja tramv. post. (š) Nudimo vam v nakup zajamčeno solidno izdelane spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Najmodernejše, od fine do oreproste izdelave, po zelo ugodnih cenah in z ugodnimi plačilnimi pogoji. Egidij in Karel Erjavec, zaloga pohištva, Brod (poleg tacenskega mostu), Št. Vid nad Liubliano. (š) Več spalnic in kuhinjskih oprav prodam. Ogleda se v nedeljo. Josip Goljar, Gosposvetska cesla 13. (š) Jnsera ti V\ •Slovencu• imajo največji uspeh: Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra e Staro, dobro vino 30 hI, proda grajščina Stari grad pri Novem mestu. (1) Perje! gosje, čohano. kg 36 Din; purje, čohano, kg 26 Din, II. vrste 16 Din; beli puh kg 160 Din Razpošiljam po poštnem povzetju najmanj 5 kg. L. Broz.ovič, Zagreb. Ilica 82. (I) Vino belo in črno, novo in staro, na debelo, se Jobi pri Osrednji vinarski zadrugi v Liubliani. Celovška cesta 81. (I) Orehova jederca v vsaki množini nudi Sever & Komp., Liubliana, Gosposvetska cesta 5. Jabolka zimska, okusna, po 5 Din ktf franko vsaka postaia novzetne razpošilja: Po-stržin. Maribor, Gozdna ulica 56. 11) Špeciialnl šampon S. Y. S daje potemnelim lasem sijaj in svileno mehkoto. Že prvi poizkus Vas bo o tem prepričal I Oprema za enkratno uporabo Din 6"— n za trikratno Din 12'—. Dobi se povsod. Pfaff šivalni stroji Večletna goroncliat rieseCna l)ll(l llllllllll I ■lllllflllllllllllf IIII lllllllltlll ■•■ lili llllll III ■lltllllltt II svensson PRIGODe mflLeGfl nonnufl JON SVENSSON PRIGODE MALEGA NONN1JA S slikami. 187 sir na na/bollSem papirju, krasno ue-zano d platno, za otroke od 6—12 let Cena Din 40'■ GABRIEL SCOTT / MALA TROJKA mala trojka Z izvirnimi slikami Milka Bamblča. Za otroke od 8—16 let 171 str. Krasno oezano o polno platno. Din 40—. r RUDYARD KIPLINO/ZAKAJZA TO Zčidtz^- Mnoge suke Milki Bamblta na Samotnem paplriu. 157 sir. Za otroke od 7— 14 tet. Krasno vezano o platno. Din 40 —. BRATA GRIMM / PRAVLJICE ice NallepSa zbirka praoljic. kar lih imamo. Bogato opremljena z Izolrnlml slikami Milka Bamblča. 191 sir. Za deco in odrasle. Krasno oezano Din 45 —. KAR.IN MICHAELIS BIBI Edina knjiga za deklice I Daruile jo — deknce vam bodo hvaležnel Krasno opremljena z mnogimi podobam! Hedvige Colltn In Bibi. 195 sir. Za deklice od 7—14 let. Din 45 - JON SVENSSON NONNI Nalpriljubllene/ie čllvn naše dece so knilge o Nnnniju. 502 sir. Razkošno vezano. Primerno za otroke od 6—14 let. Din 55'—. ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNfi LJUBLJANA (■•lltlllttlll)llllllllll>ltlfllli>(lllllt*tlllliatt(lltlltllllllllflllilllll(ttlllltll>llll*ttlllll>lllllflttll(l)«III«ltllllllll(SlllillItillll(tllltitK>lltllt«lltt(Illllllllltl ............Illlllllllllllllllllllllll.....Illllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll....................... j ZA MIKLAVŽA RAZKOŠNO OPREMLJENE MLA-1 DINSKE KNJIGE JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE! J Poleg navedenih ima Jugoslovanska knjigarna še bogato zalogo mladinskih knjig po najzmernejših cenah. 1 Zlasti opozarjamo na spise IZ TORBE KOTIČKOVEGA STRIČKA — MIRKA KUNČIČA: Za Žida no voljo I — Ptiček z dvema kljunčkoma — in na pravkar izišlo knjižico: KROJAČEK VESELJAČEK. 1 Redni občni zbor zadruge »Jugoslovanska knjigarna« bo v sredo 13. decembra 1933 ob štirih popoldne v posvetovaluici Jugoslovanske tiskarne. Spored: t. Čitaoje zapisnika z. o. z. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka xa zadnj* bilančno leto. 4. Volitev tretjine načelstva v smislu £1. 13. zadr. pravil. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam pretužno vest, da me je za vedno zapustila moja ljubljena so£roga, sestra, teta, svakinja, gospa Frančiška Dobnikar roj. Plantan soproga žandar. narednika v pokofn dne 29. novembra t. 1., po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v petek, 1. decembra 1933 ob pol 5 popoldne izpred mrtvaške reže splošne bolnišnice oa pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. novembra 1933. 2ala|oči soprog DOBNIKAR IGNACIJ in vse ostalo sorodstva. Večji užitek boste imeli od radioaparata, večjo selektivnost ter boljši sprejem, ako pri nakupu izrecno pazite na to, da je ra~ dioaparat opremljen z novimi Tungsram barijevimi cevmi PER]E poceni dobavlja E. Vafda, Čakovec. Vzorce pošlje brezplačno. KROMPIR droben, za živino, vendar pa zdrav, po 45.— Din, lep, odbran, za človeško prehrano, po 60 Din za 100 kg — oddaja dokler ga j« le kaj v zalogi: tvrdka A. VOLK, LJUBLJANA, Resljeva cesta it. 24. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M ZORMAN Ljubljana Stari trg 32. PASTO ZA ZOBE NEVESTE! GOSPODINJE) Najlepši okras Vašega doma ie perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše in naitrpežneiSe ga okrasite t vezeniem od tvrdke MATEK & MIKES, LJUBLJANA, poleg hotela Štrukelj. Izdelujemo gumbnice, prebadamo Šablone, pred-tiskujemo čisto ženska ročna dela. imamo spe-cijelni entel za obleke in volane, ažuriramo in entlamo. Vsakdo že ve, da imamo naivečjo m najmodernejšo vezilnico. Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato Vas najboljše postrežemo. POZOR/ - REDKA PRILIKA! Predno si nabavite manufakturo in galanterijo za Miklavža in Božič, oglejte si naše že znano ugodne cenel Tenisflanela od . . Enobarvna flanela perilo od . . . Ia. češka flanela od . Velour barhend za obleke od. . . . Rožasti barhend za obleke od ... . Beli šifon..... Sifon boljše kvalitete Najfinejši šifon . . . Platno za rjuhe, 150 cm Platno za rjuhe, bolje kvalitete Ia. domače platno Malinos, 70 cm Damski in moški puloverji od Damske nogavice že od . . , Moške nogavice že od . . , , za damsko domače jutranje Din 6.50 naprej Volneni popelini, enobarvni, 100 cm......... Din 30,— Din 10.— naprej Polvolneno blago z modernim Din 12.— naprej karo.......... Din 19.— Ia. blago za damske plašče, an- Din 12,— naprej gleški vzorci od ..... Baržuni, enobarvni, znamke Din 60.— naprej Din 16.— naprej i Lindener........ Din 62.— Din 6.50 Rožasti baržuni, 70 cm . . . . Din 21,— Din 8.— Damske triko hlače od . . . Din 21.— naprej Din 10,— Crep de Chine, boljše kvalitete Blago za moške 'obleke od . . Din 38,— Din 16,— Din 60,— naprej Din 19.— Angleški štofi za moške obleke Din 240.— Din 21.— Ostanki za moške suknje, cela Din 5.— suknja 2.50 m...... Din 220 — Din 40.— naprej Moške srajce že od .... . Din 22.— naprej Din 7.— naprej Kravate že od....... Din 5.— naprej Din 2.75 naprej naprej Manufakturna trgovina MARA RAMOVŠ, LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA ST. 26 (nasproti hotela » Štrukelj«). r\m Umrl nam je dnnes jionoči naš dobri soprog in oče, gospod IVAN KOMAR stavec v pokoju v 74. letu starosti. Pogreb rajnkega bo v petek, dne I. decembra ob pol treh popoldne iz hiše na Grudnovem nabrežju št. 21 k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. novembra 1933. Žalujoči. Najnovejše radio modele znamk Gumig, Minem, Orion, 015 Mosfets Voice