50. številka Ljubljana, v torek 3. marca. XXIV. leto, 1891 MjMI UJAROBL Ishaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a vat ro-o g e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt lota a i i voske sitnjmt i ]e. Peterburški 1 iat „Herold" donaša uvodni članek o posetu nemške cesarice vdove Friderika v Parizu. Ruski list misli, da se ne moti, ako izreče, da v okolici predsednika Oarnota ne mislijo niti na to, da zamene nisko prijateljstvo z nemškim. Orne njeni list javlja, da bodoče poletje doide francoska mornarica pred Peterburg. Brez dvoma bode ta vest, ako se obistini, obradovala Uuse in Francoze jednako prijetno. Xentčija in Francija. Cesarica vdova Friderika zapustila je francosko zemljo. Bil je res skrajni čas, da se neso dogodili morda resni izgredi. Francozje bo sicer v njej v prvi vrsti videli žensko in po starem običaji bili galantni. A nekaterim nemirnim elementom pa je bila tudi kratka njena navzočnost predolga in bati se je bilo, da se prvotna prijaznost ne spremeni v nasprotno, ko so se začeli pridevati obisku njenemu politični nameni. Gotovo je, da se je prvotni namen, sprijazniti francoske umetniške kroge in pridobiti jih, da se udeleže razstave v Berlinu, popolnoma izjalovil. Nemški časopisi bo precej razburjeni zarad tega poraza. Francosko časopisje si prizadeva stvar pokazati v ugndnejem svitu. Kake nasledke utegne ta zadeva imeti, je de dvomljivo; na vsak način ni zboljšala odnošajev mej Nemčijo in Francijo. M i n isterska. kriza v Humani ji. Ministarske krize so na dnevnem redu. Komaj sta se poravnali v Italiji in v Ser bi ji, nastala je v Romuniji. Ministerstvo Manu dalo je ostavko, ko je doživelo poraz v senatu, kateri ni hotel posvetovati se o postavi o podku, katero smatrajo junimisti kot važen del njihovih reformacijskih postav. Položaj je težaven baš zaradi tega, k°r sta večini v senatu in v poslaniški zbornici si nasprotni. Glede na naše sosedne razmere je razvoj te ministerske krize važen za odnošaje na Balkanu. Socijalni demokratizent v Nemčiji* Pri ra/pravah' o vojaškem etatu izrazil se je pri točki „premije za podčastnike" državni kancelar Caprivi, da v boji proti socijalnemu demokratstvu jo treba poskusiti vbs sredstva, da se odpravijo nezadovoljnosti. Ne govori kot vojak, nego kot državni kancelar. Leta 1848 vojaštvo, to je moštvo, ni bilo še socialističnega mišljenja kakor zdaj. V pravem boji proti socijalnim demokratom treba je druzih podčastnikov nego proti vnanjemu sovražniku. Nemčija ima najbolje častnike sveta — rekel jo kane* Iar — treba je, da imamo tudi najbolje podčastnike. Alzacija in Lotarlngija stisnili se bodeta zopet strogeje na srce ljubeče Ger. manije. Ministerstvo je dalo namreč ukaz, da se morajo v jutro 3. marca od 8. ure naprej zopet vse odredbe zaradi potnih listov z vso strogostjo izvrševati, ter da odpadejo vse olajšave v želez niškem prometu s tako imenovanimi prehajajočimi biljeli. Anarhisti v Italiji. Pričela Be je pravda proti trem anarhistom, Calzoni, Pedroni in Penachi, ki so obtoženi, da so odposlali kralju Umbertu v januvariji 1. 1881). iz Perugie pismo „nihilističue družbe", v katerem so ga pozivali, da se odpove do 21. marca, drugače bodejo ga anarhisti z dinamitom pognali v zrak. Ker so došle isto leto v juniju pošiljatve dinamitnih patron, zaprla je policija več sumljivih oseb. Obtoženi taje, da bi bili deležni zarote, akopram se priznajo za anarhiste. Vstaja v Chile se hitro razširja in napreduje Dne 25 t. m bom-bardovalo je ustaško brodovje mesto Iquique, ter ga zaselo. Razrušenih je šest največjih meBtnib trgov in ubitih do 200 ljudi j. Vodja vladnih čet moral je '.kapitulirati in predati mesto ustašem, ki so oplenili najbogateje biše v mestu. Posredovanji angleškega admirala je zahvaliti, da se neso vršila še večja poškodovauja. Dopisi, I/ li run ju 1. marca. [Izv. dop.J Skoro bo že dve leti, kar smo pisali za Časa izvolitve g. dr. J. Tavčarja deželnim poslancem nekako tako-le: Res ne razumemo nekaterih sicer izkušenih, pametnih ter skozi in skozi olikanih mož, ki so tudi res že mnogo koristili našemu mestu, da trobijo v rog nekega gospoda, kojega največje veselje je šteti stopinje mej dekanijo in mestno hišo ter zopet nazaj in ki je že vsa leta z neko čudovito doslednostjo, katera bi bila vredna boljše stvari, zopet vsak napredek. Tako pred dvema letoma. In danes? Mirno podpišemo, kar smo govorili takrat. V krogih katere smo si dovolili takrat malo prerešetavati, so še vedno iste razmere. Dotičnik, g. Pavšlar st. namreč, „mešetari" še vedno mej „l'arovžem" in „ro-tovžem" in njegovim sladkim in prepričevalnim (?) besedam so še vedno na stežaj odprta ušesa neka terih naših veljakov in po njegovem prizadevanji vlada sedaj mej župnijo in županijo, ki ste si bile fie ravnokar v laseh, ginljiva sloga in jedinstvo. Pozabljena je „roženkranska afera". Blagoslovil je naš Bismark to zvezo svojim tobakom in prekrasna ter uplivna vonjava poslednjega prouzročila je bržkone ono polo, ki pričenja neki tako-le: „Midva volila bodeva c. kr. vladnega svetnika Antona pl. GloboČnika. —---" Podpisana sta g. župau K. Šavnik in g. dekan A. Mežnarec. Da se je podpisal g. dekan se nikakor ne čudimo in tudi hudi mu radi tega ne moremo biti, kajti on je otrok svojega časa, v katerem se č. duhovščina tako rada ume-šava v politiko, da jo je zanesla še celo v cerkev, kjer bi se imela glasiti le beseda božja in oznanje-vati ljubezen do bližnjega. Tako je tudi danes zjutraj pri prvi maši dekan vrgel g. dr. Majarona in vse „Mladoslovenco in njih tovaršijo" raz lečo v velih gaudium pametuomiBlečib naših meščanov. Vendar naj hi zastran tega g. dr. Majaron ne dela skrbi. Kaj tacega pripetilo se je tudi že marsikomu drugemu tako pred kratkim našemu si. mestnemu zastopa in g. županu, kateri je pa sedaj g. dekanu popolnoma udan, tako, da sta prav debela prijatelja. Da je to pot v Ci nosso pripravljal naš .pot" to je samo ob sebi umevno. Kakor Že rečeno, g. dekanu nikakor ne zame- rimo tega podpisa, a res žalostni smo postali, ko smo brali na dotičnej poli tudi ime g. župana Sav-nika. Niti misliti bi se ne bili upali, da se bo ta mož kedaj pustil tako uporabljati. Jeli to Šavnik iz leta 1877. za deželnozborskih volitev, za kojega so naudušeno delali rodoljubi, da so mu pripomogli do zmage pri najhujšem vladnem pritisku ? Tempora mutantur! In šla je mej svet ta pola s priporočevalnima podpisoma; Pavšlarjev duh plaval je nad njo, razboriti kapelani obdajali so jo s svojim svitom in vse sknpaj zavito je bilo v nekako skrivnostno vladno meglo. Pričelo se je agitovanje, lovili so podpise in ustanovili bo agitarijski odbor pod firmo „Tomaž Pavšlar in sin" ! Pravijo pa, da so jih strašno malo ujeli na te limance. In kaj je temu uzrok? Zopet naš Bismark! Naši nasprotniki napravili so veliko taktično pomoto, ker so poslali g. Pavšlarja preobračat volilce. Mož ima namreč jako malo simpatij mej našim občinstvom. On je neprostovoljni agitator za dr. Majarona, ker večina meščanov izrekla se je: Če je pa „pot" za GloboČnika, potem je pa na vaak način Majaron naš kandidat, kajti malo dobrega naklonil nam je do sedaj še g. Pavšlar. Morda bo na ta način g. Pavšlar vender prišel do prepričanja, da je on že „eiu todter Manu", da nima več toliko upliva kakor včasih. V postu, v tem času premišljevanja in pokore, naj gre vender mož v se, naj se spokori in oJide naj v hišico mej škofijo in farov-žem, kjer je neki že odnekdaj določeni „Friedrichs-rube" za našega Bismarka. Kar je še druzih agitatorjev so le bolj „mi-norum gentium" in nimajo posebne veliave. Da vam dokažem njihovo duhovitost, navedem naj le dva slučaja. Tako naprim izrekel se je g. Tomo Pavšlar ml., duhoviti sin svojegs še bolj duhovitega očeta, da je samo zato proti dr. Majaronu, ker je le ta njegov pioti-znstopnik v nekej pravdi. Kaj ne, kako se tukaj bije hud boj za načela in versko šolo? Nekdo drugi zopet hotel je pridobiti nekega volilen nemškega mišljenja s to pretvezo: „Tega Slovenca vendar ne bote šli volit"! To se pač pravi, da dotičnik agituje za nemškutarja GloboČnika. Lahko si mislite, da nam agitovanje za dr. Majarona „rebus sic stantibus" pač ni težavno iu da je v nas njegova zmaga osigurana s precejšno večino glasov. — „Žene, prigovarjajte svojim možem, da se izvoli plemeniti Globočnik", dejal jo danes zjutraj pri pridigi g. dekan Anton M'žniree, mi pa zavr-šujemo svoj dopis: Možje! bodite možje! volite može, in ne bodite šle ve in šolobarde! Sicer pa: vigilan-tibus jura! kuj t i naš zoprtuik hodi okolu, kakor rujoveč lev in gleda koga bi požrl! Iz ftkofjeloke, dno 1. marca 1891. [Izv. dop.] (Dva volilna shoda ali nov dokaz klerikalne poštenosti.) Na sinoči, t. j. soboto zvečer sklicalo je „Slovensko društvo" shod državno-zborskih volilcev, pri katerem nam je predstavilo svojega kandidata g. dr. D. Majarona. — Razpošiljala so se tiskana vabila vsem volilcem, prost bil je pristop tudi gostom, nasprotne nam volilce pa smo še izrecno naprosili, naj se shoda vdeleže* ter brez strahu povedo svoje pomisleke proti našemu kandidatu. — To storili smo zategadelj, ker nam je bilo do odkritosrčnosti in ker se nismo bali niti mi, niti naš kandidat javnosti. — To zdelo se nam je danes potrebno poudarjati, da bodo meščanje lažje sodili nase in pa nasprotnikov postopanje. Shod „Slovenskoga društva" vršil se je povsem dostojno; g. dr. Majaron razvil nam je mirno in trezno svoj program, povedal nam je da je naroden in veren, da bo po svojih najboljših močeh skušal koristiti domovini in svojim volilcem, zlatih gradov pa seveda razsodnim našim volilcem ni mogel in ni hotel obljubovati. — Predsednik zboru g. notar Lenček, deželni poslanec g. dr. Tavčar in naS rojak g. dr. Triller so nam g. kandidata iz razlogov, ki jih je „Slov. Narod" itak že opetovano povdar-jal, toplo priporočali in vsled tega je od navzočih 86 volilcev, 32 volilcev proglasilo g. dr. Majarona svojim kandidatom. — Nasprotna stranka se zbora navzlic vabilu ni udeležil«, pač pa nas je počastil mestni župan g. Valentin Sušnik. Komaj pa se je to zborovanje tako mirno in dostojno završilo, pričelo se je proti nam tihotapsko rovanje. Že danes ob 6. uri zjutraj čutil se je naš g. župnik — ki mimogrede povedano, v Loki še ni znal pridobiti si trdnih tal — poklicanega, da D*lje v prilogi. "W Priloga „8iovenskemu Narodu44 ftt. 50, dno 3. marca 1891. je zlorabeč svetoat cerkve, raz lečo pobijal ukrepe našega shoda ter svaril volilce z ne baš pobožnimi besedami proti nam, kakor da bi mi ne bili verni katoličani ampak brezverci in Turki. — Kar naravnost moramo povedati g. župniku, da tako zavratno postopanje ni dostojno njegove obleke in da si ž njim ne bode pridobil simpatij Ločanov, ki jih pogreša še v tako obilni meri. Toda dalje! — Napovedali so naši klerikalci v zvezi z nekaterimi preslepljenimi meščani svoj volilni shod na danes popoludne v gostilni zmeša-nega svojega pristaša g. Av. Sušniku. — Namestu da bi bili k temu shodu, tako kakor mi, vabili vse volilce ter odkrito ravnali, so pa obvestili le svoj« pristaše ter pisali, ker so se sami čutili vender-le preslabe, v Ljubljano po pomoč. In res, opoludne primarširal jo v mirno naše mesto celi štab kntoliško-političnega društva obstoječ, iz gospodov Kalan, Žitnik, Pro.senc, Peterca st., Peterca ml., Polak, na čelu pa neizogibni dr. šušte ršič. Zares, sami ljudje, ki jim je blagor Skofjeloke gotovo posebno na srci! Boječ so, da bi nasprotna gospoda na skritem svojem shodu ne skušala po stari svoji navadi begati naših volilcev z lažmi, in pa v svesti si, da shod volilcev mora biti pristopen tudi nam, tako kakor je bil naš nasprotnikom, podalo se je na ta čudni shod tudi kakih 20 — 25 naših volilcev in pa vsled njih vabila tudi naš rojak in tajnik „Sloven-skega društva" g. dr. Triller. Naš prihod je gospodo silno zbegal, posebno adjutant dr. Sušter.šič in faktotum Prosenc letala sta, kakor da bi ju bil gad pičil, po mostovžu ter pošiljala na vse strani po svoje pristaše. Preteklo je precej časa, prodno so zbobnali skupaj večino in šele proti G. uri ustal jo — kdo? menda kak star upliven meščan — o ne, listal je — dr. Šušteršič ter otvoril zbor baje v imenu katoliškega političnega društva ter proglaseč tudi takoj samega sebe predsednikom! Svojega kandidata so bili v naglici doma pozabili in zato je „predsednik" dr. Sušteršič proglasil njegov program s tem, da je več kot pol ure zgol lagal proti naši stranki ter z n a j p o d 1 e j š i m obrekovanjem in natolcevanjem skušal ponižati jo v očeh navzočnih volilcev. — Zabelil pa je konečno svoje otrobe s tem, da je volilce slovesno odvezul in oprostil slehernega davka za slučaj, ako bodo volili g. pl. GloboČnika. Mi smo vse to mirno poslušali ter se zanašali na to, da bomo žo potem očitno na laž postavili predrznega tujca, da se bomo branili, sodbo pa mirno prepustili volilcem. — In res oglasil se je takoj po govoru dr. Šušteršiča k besedi g. notar Lenček proseč, v imenu navzočnih nezavisnih volilcev, da se podeli beseda našemu rojaku gosp. dr. Trillerju, ki je naprošen v to, da odgovarja g. dr. SušterŠiou. Mislil bi človek, da je to bila skromna zahteva, utemeljena v pravicah volilcev — a kaj so je zgodilo ! Vstal je tujec in no volilce dr. Sušteršič ter izjavil, da dr. Triller-ju ne moro dati besede, ker v Loki ni volilec in tudi ne ud katoliško-politienega društva! — Temu pritrdili so tudi njegovi pristaši, đoČim tudi sami niso loški volilci in zaman j<: ostalo vso našo apelovanje na poštenost in pravičnost nasprotnikov. — Ne da bi bili dopustili pravilno glasovanje, proglasili bo g. GloboČnika kandidatom, akoravno so je komaj polovica navzočnih odzvala zanj, tako, da jim je moral priskočiti na pomoč ne vol i le c Andrej Kalan, ki je prej sam bil zato, naj so strogo pazi, da bodo glasovali le volilci. Se enkrat je potem naš pooblaščenec g. dr. Triller zaprosil besede, zahteval jo je zanj vrh tega še volilec g. M., a vse zaman — gospodje so se bali resnice, vodeli so,/la jih bodemo grdo na laž postavili in ko smo jim to v obraz povedali, ko so zaorili po dvorani klici „Sram vas bodi," „resnice se bojite" itd. — tedaj so pogumna ljubljanska gospoda in ž njo njih maloštevilni zaslepljeni pristaši pogumno — zbežali v d rugo nadstropje v čitalnico in prvi žalostni nastop katoliško-političnega društva v Škofjiloki bil je pri kraji. Beležeč mirno in trezno ta dogodek prepuščamo, sodbo o škandaloznem postopanji stranke, ki nima niti tolhto poguma in poštenja, da bi dopustila braniti se onemu, ki ga je na nečuven način napadla, mirno volilcem. — Sodijo naj sami, katera stranka zasluži več vere, ona ki nastopa javno in odkritosrčno, ki vam predstavi svojega kandidata, — ali pa ona, ki izza grma meče kamenje in blato na nasprotnika potem pa pogumno zbeži. Sodite in izročite v četrtek na volišči svojo sodbo: danes ne gre več za osebe, vaša sodba bodi ob enem obsodba postopanja, kakeršnega smo bili deležni danes, bodi vaš slovesen protest proti obrekovanji someščanov4 in nasilstvu stranke, ki o pravem katoličanstvu niti pojma nima. Zategadelj volimo s oglasno g. dr, Majarona, ki je obljubil, d a h o n a s z a s t o p a 1 po starem geslu: „vse za vero, dom, cesarja". — On je mlad in delaven, on ima kot vernih kmetskih starišev sin bolje srce za naše potrebe, kakor star, za delo nesposoben uradnik, ki je ves čas svojega službovanja le u rado val nad nami in ki se nam niti pokazal ni. — Na limanice slepili, smešnih in praznih obljub se pa ne damo loviti. Zategadelj svetujemo tudi predrznemu usiljencu dr. Šušteršiču, naj gre v prihodnjič drugam kroš-njarit ter ljudem pesek v oči metat, kajti danes imel se je zahvaliti le naši potrpežljivosti in dostojnosti, da ni pred pragom Loške čitalnico pobiral svojega rojstva grešnih kostij. 1% B'ostojiiie 1. marca. [Izv. dop.J (Voli lno gibanje.) Vsakdo bi mislili, da ima starček pl. Gobo čn i k v Postojini, kjer je dolgo vrsto let kot glavar služboval, veliko večino volilcev na svoji strani. Tukaj ga mora ljudstvo najbolj poznati ; ako je torej vreden in sposoben dolžnosti državnega poslanca izvrševati, gre gotovo Postojini prva in odločilna beseda. Postojina mora lastnosti in zmožnosti tega gospoda najbolj poznati iu umestno je, da druga mesta, ki volijo s Postojino v isti skupini, ne zmatrajo glasu našega trga, kot glas upifočega v puščavi. Kako pa misli in sodi velikanska večina Po-Btojncev o kandidaturi g. GloboČnika razvideti je iz sledečega : Volilni shod dr. Danila Majarona napovedan je bil za v nedeljo 1. marca ti. — Izncuadilo nas je torej, ko pride gospod kandidat navzlic zgornjemu naznanilu v petek 27. februvarja našim volilcem predstavljati .->e. Dasiravno ga ta dan nihče pričakoval ni, zbralo se je vender ob 5Va uri po-poludan čez 40 volilcev v gostilni gospoda župana Vičiča, da bi zaslišali njegov program. Ko so si zbrani volilci g. župana Vičiča odbrali predsednikom volilnemu shodu, pričel je gosi), dr. Majaron v lepem in jedrnatem govoru razviiati načela, katerih bo hoče držati, ako ga v iilei izvolijo svojim poslancem. Avstrija, rekel je govornik, potrebna je kot država neobhodnu nam Slovencem in vsem drugim avstrijskim Štovanom. A gotovo je tuli to, da Avstrija more vspevati le s pomočjo Slovanov; zato bodem jaz podpiral le ono vlado, katera bode to neovržno trditev, kot pravo spoznala. Podpiral bodem dalje le ono vlado, katera bode za razširjenje državljanskih svoboščin in pravic, katera se ne bode upirala svobodi državljanov bodisi v besedi bodisi v tiBku. Vsakteremu zvišanju davkov hodom so jaz z vso odločnostjo uprl — sicer bodem pa tudi na to delal, da se bode obrtni iski in dohodninski davek pravilno in pravično uredil S svojimi volilci hm" m ostali v nepretrgani zvezi; poročal jim bodem vsak o leto o svojem delovanji v državnem zboru ter jim hočem večkrat priliko dati, da mi osebno svoje željo izrazijo, za katerih izpolnitev bodem vse svoje moči zastavil. Sicer pa poudarjam, da je podlaga mojemu programu občesloveuski program z dno 2. oktobra 1800." Ko je kandidat svoj govor, kateri je bil na mnogih mestih od pričujočih volilcev burno odobravan, končal, oglasilo se jo več volilcev k besedi. Gosp. Kraigher Al. povdarja, kako nejediuo iu deloma uemškutarsko je bilo tržaustvo v Postojini, da smo pa sedaj z malimi izjemami došli vender do lepe jedinosti. Ta jedinost, katera nas je danes tukaj zbrali, porok nam je, da bodemo vsi svoje glasove oddali za g dr. Dan. Majarona. Gosp. Kraigher omenja konečno potrebe obrtne šole v Postojini ter polaga g. kandidatu na srce, storiti za to šolo, kar je mogoče. G. A. Ditrich priporočal je vsprejem kandidature g. dr. Majarona ker so volilci lahko spoznali, kako izvrstna govorniška moč je on; v sedanjem kritičnem času potrebovali bodemo krepkih, mladih, delavnih morij ; starčki nikakor ne morejo bremen in dolžnostij državnega poslanca prenašati. Gosp. VičiČ priporočal je kandidata, ker je naše gore list; on pozna potrebe našega iu posebno notranjskega ljudstva. Na podlagi razvitega programa in zgornj h priporočil, predlaga g Bile, da se dr. Majaron proglasi našim kandidatom in da se vsi zavežemo 5. marca našim poslancem voliti ga. Ta predlog bil je naudu-šeno in jednoglasno vsprojet. Dr. Majaron odgovarjal je na vsak posamezen govor zelo duhovito in primerno« Ko je še g. Kutin na srečno zmago napil, prišel je kmalu čas, da e moral gospod kandidat oditi. Spremili so ga vsi, naudušeni vsled njegovih govorov, na kolodvor in sii'alsi večkrat in večkrat ponavljane besede: Le dr, Majaron more biti nad kandidat; od star. ga političnega uradnika, katerega je vlada že v kot postavila in katerega /možnosti in lastnosti le predobro poznamo, ne pustimo se nikakor zastopati." Gola resnica je, da so bili vsi nezavisni in uplivni tržani, kateri imajo pravi čut za slovenski narod pri tem zborovanji navzočui in da so tudi vsi za nafiega kandidata dr. Majarona oduševljeni. Sedaj pa nekaj zelo novega. Bojazljivi gosp. pl. Globočnik došel jo tudi isti večer v Postojino. Mislili smo vsi, da ho volilce, zbrane pri gospodu Vičiči, obiskal ter jim svoj program razložil. Toda Bog varuj! Gospod se je marveč skrival in skrivaj nekaj uradnikov, Nemcev in nemškutarjev in par tržanov, na kateri.' je gotovo računil, za drugi dan ob 11. uri k Doksato povabil. Slučajno zvedela sta o zborovanji tudi gospoda Kraigher in Ditrich, katerih se je pa pl. gosp. umi-rovljenec tako ustrašil, da svojega programa, katerega niti nema ne, ui mogel nikakor razviti. Zamr-mral je le: Vse za vero, dom, cesarja saj me poznate, kar volite m e ! Ko sta skušala Se g. notar in tehant ta progi a m nekolikoliko razjasniti, vzdignili so h ponosom svoje nežne muče za tega pokojnega kandidata gg. Kraiuer Ivan, Burger Matko in Deu Edko in mnogo drugih gospodov, ki so kot svoj občevalni jezik nemščino upisali. To zborovanje se je končalo s protestom g. Kraigherja, da večina Postojiuskih tržanov ima že g. dr. Majanuia za svojega kandidata, na kar so se nasprotniki žalostno razšli. Kar pa neso dosegli s shodom, doseči hočejo po potih, katera neso ljuba niti Bogu niti ljudem: Za srečen izid volitve v nasprotnem zmislu — izpostavljeno je sv. reSnje telo ! ! Preproste tržane slišiš nad tom zelo godrnjati, Gosp. Kapelan skačejo skupaj z znanim gosp. baronom po hišah in gosp. tehant kličejo uboge žene volilcev k sebi — bogsigavedi zakaj. Pri vseh poštenih in zavednih Postojineih postal je pa dr. Majaron že jako popularna in priljubljena oseba iu splošen glas je: Volili bodemo 5. t. ni. le dr. Majarona. Pri najbolj preprostih tržanih pa slišiš o g. Globočniku: Saj še prej, ko je bil mlajši, ni mogel nič prav zastopno govoriti ; tem manj mogel bode sedaj v sivi starosti za nas storiti. Volilci ostalih notranjsko-gorenjskih mest! Vzemite si k srcu to našo sodbo o g. pl. Globočniku ; mi ga dobro poznamo — zato ga tudi voliti ue maramo. Ne dajte se slepiti po klerikalnih gospodih kapelanih — posebno Vi v Kranj i ne! — ampak volite z nami g. dr. Danila Majarona. — E% lr«*si»j:uo 27. februvarja. Kar ustemeli smo, ko smo začuli, da se sili zopet kandidatura gosp. pl. GloboČnika za državni zbor na površje. Mi poznamo nekdanjega našega o. kr. okrajnega glavarja prav dobro, kajti služboval je tu celih 22 let. Ilaš mi tedaj bi bili prvi poklicani, izrez i se za to kandidaturo ali ne in naša sodba utegnila bi biti merodajna. Mož je sicer dobrega srca, rad bi vsakemu ustregel, pa so nikomur ne zameril. Idej ima h kratu tisoč, pa nobene se ne upa svršiti. Neodločnost pa je njegova slaba stran, kakor nas je.posebno preveril v svojem času, ko je izdal naredbo, katero je takoj drugi dan preklical in drugi dan pa ravno nasprotnega obsega naredbo izdal. rl\ daj samostalnosti in odločnosti mu na vsak način primankuje, to mora vsakdo priznati, ki gosp. pl. GloboČnika bolj natančno pozna. Še za kandidaturo se ne more odločiti in izjavlja tako, kakor je to 1. 1886. o priliki nadomestilno volitve za državni zbor v kmetskih skupinah Notranjske, izrekel, da bode vsprejel mandat, ako bode voljen. Mi ne sodimo take izjave baš pri njem, ne tako, kakor, da bi taka izjava pokrivala skrivnostne namene, ker ga dobro poznamo, sodimo to le iz skušnje svoje, pripisujemo namreč to njegovemu neodločnemu in omahujočemu značaju. Kaj pa naj diči državnega poslanca? Samostalnost in odločnost, da ne omaga v valovih večkratnih burnih državnozhorskih debat. Teh pa pri gosp. Ant. pl. Globočniku moramo izreči, kakor ga spoštujemo kot svojega častnega tržana, v polni meri pogrešamo in zato tudi z lahkim srcem izrečemo, da temu možu ne moremo Postojinci izročiti državno-zborskega mandata. Nočemo moža žaliti, kajti, ko bi ga hoteli, bi to lahko storili z drugimi dokazi njegove neodločnosti, a nam je za to, da drugi naši sovolilci v notranjskih in gorenjskih mestih in trgih morejo ceniti moža, katerega jim ponuja kat. polit, društvo državnim poslancem. Zamolcati pa vender ne moremo, da bi se naš častni tržan moral vender boljo brigati za Postojino, v kateri je dobri dve desetletji preživel in kjer se je sam izrazil, da je to njegova druga domovina. Posojilnice so gotovo V nas potrebni zavodi, a sedaj upokojeni vladni svetnik je z velikim pesimizmom o projektu tega zavoda in tako nekako prisiljeno uplačal nekaj zadružnih deležev, taiste pa (čujte) po preteku par let, pa tudi brez vsacega uzroka odpovedal. Ko je po inicijativi blagega dobrotnika in z njegovo izdatno podporo tržnemu zastopa omogočeno bilo, takorekoč kupiti najlepše posestvo v trgu, kjer se bode potrebam novejšega časa za-doščnjoča šola gradila, spomnili smo se tudi našega bivšega c. kr. okr. glavarja in častnega tržana. Prosili smo njega, ki je povrh vsega imovit, ki ve dobro kot bivši predsednik okraj, šol sveta, kako silno je treba Postojini novega šolskega poslopja, zdaj ko imamo vrhu deške tudi dekliško šolo, prosili smo ga podpore. Mož pa ni le nič v ta namen žrtvoval, marveč je osteutativno se pro-tivil temu projektu tržnega zastopa. Če se po vrhu oznanjamo, da je skoraj ves svet, pod katerim se sloveča naša jama nahaja, lastnina Postojencev, in da se je tržni zastop vedno potegoval in to več ko 20 let zato, da ima biti jama popolnoma lastnina trga Postojine in da je ravno bivši predsednik jamske j komisije pl. Globočnik kolikor je le mogel tej želji 1 občine Postojinske ovire delal, potem mislimo, smo dosti povedali, zakaj, da se, ne glede na lastnosti kandidatove, ki smo jih v uvodu tega dopisa navedli — za njega ne moremo ogrevati. Mi smo torej prepričani, da, če ni mogel ali ni hotal svoji drugi domovini koristiti, bi to tom manje kot poslanec tolikih mest in trgov za vse te storil. Sovolilci druzih mest in trgov pa naj ta pojasnila nepristrano, presojajo in uvažujejo in naj izrečejo sodbo dne 5. marca t. I. z nami vred s tem, da si izvolimo odločnega, čilega in vestnega poslanca v osobi dr. Danilo Majarona I a liaiiiniiiii 1. marca. [Izv. dop.] V našem sicer počasnem in tb'gmatičnem g. dekanu se je kar čez noč porodila politična strast in mlade-uiška prožnost, kakeršne bi od masivnega telesa njegovega človek ne bil pričakoval. Videč, da vsi „Domoljubi", s katerimi je poplavil naše mesto, volilcev ne morejo pridobiti za g. GloboČnika, prijel se je danes druzega sredstva. Uporabil je prižnico za agitatorske namene ter vernikom svojim prepovedal čitati „S!ov. Narod" in voliti „brezverskega* kandidata; dejal je, pridite za svčt vprašat mene ali pa katerega mojih ključarjev. lato je pri popoludanskem opravilu storil njegov kapelan, imenujoč „Slovenski Narod" od cerkve prepovedan list. — Za danes zabeležimo le ta faktum, komentar prihranimo si za prihodnjič. DaneB videli smo skritega nemčurja, graščaka Detelo, po Kamniku brusiti okorne svoje čevlje. Čujemo, da je prišel agitovat za svojega kandidata GloboČnika. llabeat sibi! Pri nas nič ne opravi, ker je večina volilcev za našega kandidata g. dr. Danila Majarona. 3/ Radovi|iee 28. februvarja. [Izv. dop.] Pri nas je agitacija proti g dr. Majaronu od strani „Slovence vili" pristašev kaj čudno se pojavila. Včeraj imel je mestni odbor sejo pod predsedstvom g. župana Robleka. Predmet tej seji bil je proračun mestne občine. Pa kaj se zgodi V Gospod mestni sveto valeč Janež Bulovec, ki je bil dO novejšega časa zvest naročnik in čitatelj „Naroda", kateremu se je pa vsled pritiska naših ,. gospodov iz farovža" odpovedati moral, — uatal je pri seji in pričel ja-dikovati glede državnozborskih volitev, beeedujoČ: Danes se ne gre za uprašanje, je li naš poslanec Slovenec ali ne, danes se gre za vero, vera je v nevarnosti i. t. d. Na to pa g. župau takoj iz svojega nagiba (? ? ?) predlog stavi oziroma zahteva, da naj oni gospodje, ki so za g. GloboČnika, usta nejo. In rea ustali so 3 mestni očetje misleč, da so že pred volilno komisijo, in da volijo poslanca. Drugi bolj zavedni mestni odborniki pa neso hoteli ustati in za GloboČnika glasovati dobro vedoč, da mestni odbor s to kandidaturo ničesar opraviti nima. Odličen meščan g. Sartori, ki je mnogo sveta videl, je pa pogumno zoper to protizakonito postopanje mestnega župana se izjavil in je prote-stoval, da se tukaj v mestnem odboru glasuje o kandidatu Globočniku in da se tukaj glasuje, je li res vera v nevarnosti. Posledica temu je pa bila, da je g. župau spoznal, da se je prenaglil, in da je nepotrebnimi se na željo gosp. župnika, ki ga je ta dan večkrat obiskal, za klerikalnega kandidata potekal. Umaknil je torej svoj predlog, in mestni odbor prihranil si je vsled možate besede gosp. odbornika Sartorija veliko blamažo. Pritisek od nasprotue strani je tak, da celo nekateri sicer odločni prijatelji dr. Majarona, omahujejo in se boje zauj glasovati. - Posebno nam je pa omeniti najmlajšega nasprotnega agitatorja, ki niti volilne pravice uima, to je po Ljubljani dobro znanega dr. Supana, (to je dvojčka g. dr. Črevljaršiča,) kajti on je napadel včeraj odličnega meščana in mestnega svetovalca, ki se je za dr. Majarona izrekel, z besedami: Kaj Vi ste agitator za dr. Majarona, kako morete kaj tacega početi. Veste kaj bomo mi (to so klerikalni somišljeniki g. dr. Zupana) storili? Mi ne bomo več v Vašo gostilno obedovat in pit hodili itd. Toda spekel se je ta mož in sprevideti je moral, da je na nepravega naletel, kajti dotični gostilničar mu je pošteno domov posvetil in mu povedal, da mu ni prav nič mari, če g. dr. Zupan alias Supau iz njegove gostilne takoj izostane, kajti on nima od njega toliko dobička, da bi na kant prišel, Če dr. Zupan in komp. njegove gostilne ne obiskujejo. Tako je prav, tako govori pravi mož, ki ima lastno prepričanje, in se ne da strašiti in zbegati. Veliko meščauov je za g. dr. Majarona, nekaj se jih je pa že pred 4 dnevi gospodom iz farovža na limanice usedlo, in jeden se je celo z besedo in roko g. kaplanu Kačarju zavezati moral, da bode vse „Podmeščane" za „katoliškega" kandidata GloboČnika pridobil. Umevuo je, da so marsikateri izmej volilcev zamere boji in besedam nasprotnikovim verjame, ki trobijo, da je vera v nevarnosti itd. Mi spoštujemo vero in cerkev, ker smo, kakor tudi naš kandidat dr. Majaron, verni katoličani; toda mi hočemo svojega poslanca v državni zbor, ne pa na kak koncil poslati. Prepričani naj bodejo naši someščani, da bo dr. Majaron v državnem zboru tako postopal, kakor se katoli- j čanu spodobi, iu da ne bode nobenih pravic sv. uaše cerkve kratil. Če to morda njegovi nasprotniki trdijo, je to goli humbug in podlo sredstvo proti našemu kandidatu dr. Majarouu. Njemu bodemo dali glasove in nas ne briga, je li to „Slovencu" in vladi po volji, ali ne. Pogum velja! Pozor volilci, in ne dajte se preslepiti. Naš kandidat jc OBtane gospod dr. Majaron, kajti uver-jeri smo, da bode njemu mogoče najbolj uspešno pravice naroda slovenskega v državnem zboru braniti, kakor smo na drugi strani prepričani, da bi častiti starček g. vladni svetnik Globočnik, kot upokojeni uradnik ze vsled svojega dosedanjega službovanja pri vladi, nikdar no mogel se proti vladi po robu postaviti, če bi to slučaj zahteval, kar se pa bode prej ali slej zgodilo. Mi spoštujemo g. GloboČnika, ki ima mnogo zaslug kot uradnik, ali za poslanca si ga ne moremo izbrati, ker nima v to potrebnih svojstev, in bi bil le veren pristaš vlade, ne pa neodvisen zagovornik slovenskega naroda in gorenjskih in notranjskih skupin. Zategadel dali bodemo dr. Majaronu gla*ove. — Bog i sreča junačka. — 1% Ajdovščine 22. svečana. [Izv. dop.] Danes sklican je bil občni zbor telovadnega društva „Ajdovski Sokol". Ob napovedani uri sešlo se je blizu 80 oseb. Gla ni snovatelj društva gosp. Aug. Dolenc odpre zborovanje, pozdravlja navzočne, prečita dnevni red, ter naprosi pričujočega gosp. Dra- gotina Ballogh-a, da pravila prečita. Predno omenjeni gospod pravila čita, prosi, da naj vsi navzoči s svojih sedežev ustauejo in naši premilostai dinastiji in presvetlemu vladarju Franu Jožefu trikratni „Živijo" zakličejo. To se z naudušenjem zgodi. Pravila se potem prebere in jednoglasno vsprejmo. Prične se upisovanje udov, katerih se je 50 oglasilo in večina njih namerava že o Velikinoči v svoji opravi javno nastopiti. Oprava bode jednaka opravi Ljubljanskega Sokola. Potem so bile volitve. Z vsklikom bil je za starosto izvoljen gosp. Avg. Dolenc, trgovec v Ajdovščini. Za odbornike bili so izvoljeni gospodje: Anton Lokar, Josip Vidmar, Danijel Sapi a, Vinko B laško, Josip Valič, Ivan Šel j. Pregle-dalcema računov gosp. Dragotin Ballogh in Ludo vik Flore ni ni. Za učitelja telovadbe gosp. Dragotin Kravos. Došlo je društvu čvetero brzojavk, iu sicer: Iz Ljubljane: Kot Vaša rojaka pozdravljava z naudušenjem ustanovitev mladega Sokola. Čuvaj bistrim okom pravice naroda in deluj ne-morno v prospeh zatiranega našega naroda. — Na zdar ! Živeli! Josip in Ivan Itebek. Iz Ljubljane: Nepremagljiv stoj kakor skala, trdnjava na braniku proti italijanskemu na-hiMvii. KepiČ, Rake/, Šifrer, dr. Kraut. Iz Trsta: Sokol Tržaški presrčno pozdravlja svojega najmlajšega brata. Na zdar! Iz Ljubljane: Radostnim srcem Ljubljanski Sokol porod svojega najmlajšega brata pozdravlja. Ideja Sokolska spoji naj kmalu vse slovanske Sokole pod jedno samo mogočno krilo! Dvigaj se ponosno na višine, čili Sokol Ajdovski. Prebujaj, na-udušuj in delaj neustrašno v prospeh in blagor slovenske naše domovine! Živeli bratje! Na zdar! Ljubljanski Sokol. Po prečkanji teh brzojavk zaorili so po dvorani srčni „Živeli" i „Na zdar!" Omeniti mi je, da so se od takozvane Ajdovske inteligencije udeležili zborovanja samo gospod Župan Daniel Godina iu gospod župnik Ivan Dugulin, ter par druzih gospodov. Prepičla udeležba od strani inteligencije je obžalovanja vredna, ker je društvo za Ajdovščino jako važno. Ajdovci 1 Občinske volitve so pred durmi in na vas je, da volite može v odbor, kateri so za nas, ne pa takih, kateri se za občinske posle uriva j o in občinsko imetje oskrbujejo in hočejo imeti vse druge častne posle v občini, katerih pa niti jeden se ni udeležil zborovanj. Na vas je torej, da spoznate može, ki se za to važno društvo zanimajo. Zatorej pa našemu gosp. županu posebna Čast in vse zaupanje, kajti on je naš Ajdovec stare korenine, značajen, brez vsake sebičnosti in pravi mož naše občine, on je naš in naj ostane uaš župan Ajdovski. — Novorojenemu društvu „Sokol" pa kličemo srčen „Na zdar!" Iz Gradca 2. marca 1891. [Izv. dop.] (Odhodnica dr. Š laj me rja) Novoimenovani, aBistent na kirurgičuem oddelku Ljubljanske bolnice dr. Edo Šlajmer, bivši asistent prof. dr. Wolfler-ja odpeljal S) je preteklo soboto v Zagreb, od koder pojde v kratkem času na Duuaj na kliniko prof. Ohroubaka. Početkom junija misli nastopiti novo svojo službo. Povodom njegovega odhoda iz Gradca priredili so mu klinični zdravniki slavnosten banket, kojega se je vdeležil tudi prof. dr. Wol fer. Znamenito je, kako se je ta veliki kirurg v svojem govoru izrazil o dr. Šlajmerju: „Čudno", rekel je, „Čudno, da ljudje prišedši od različnih krajev in dežel na kliniko, postanejo v kratkem času prijatelji; kmalu se zjedinijo v družbo, katere ne more nikdo razdružiti. Kaj je neki povod temu zjedin-jenju, tej celokupnosti V Le zanimanje za znanost, naudušenost do vede. Iu v tem naudušenji vzrastel je naš dr. Šlajmer! Kot tujec dospel je semkaj, kmalu znal si je pridobiti simpatije svojih kolegov, — a kmalu dobil je tudi mene v svojo oblast a svojim čistim značajem, s svojim velikanskim znanjem, s svojo brezkončno potrpežljivostjo proti bolnikom. Vsekdar mogel sem se zanesti nanj, brezskrbno položiti sem smel v njega spretne roke najtežjo nalogo. Čudom se čudim, da je v teku 2'/a leta postal tak kirurg! To je prav nekaj nenavadnega! Kakor sem žalosten, da me zapušča jeden mojih najspretnejših učencev, ipak moram si častitati, da pride moj učenec na toli odlično mesto, čestitati pa tudi moram mestu, deželi, da vsemu 1 j ud- at v u, kamor pride ta človek t" Še več polivale prišlo je iz ust sla*nega kirurga, — a zadostuje oaj navedeno. V petek zvečer priredilo je akad. društvo „Hrvatska" bivšemu svojemu članu slavnostno sejo. Tu se je posebno povdarjala narodna zavest in rodo ljub je slavljenčevo. Slednjič naj še mi čestitamo Ljabljanskej bolnici na pridobitvi take moči! Iz Ljutomera, konec februvarja. [Izv. dop.] Nedelja 22. februvarja je bila za Ljutomerski okraj zopet pravi narodni praznik. -— Popoludne ob 3. uri se je pri sv. Križi na Murskem polji volilcem predstavil gospod dr. Lavoslav G rc goreč kot kandidat za državnega poslanca. V govoru, Bkoro dve uri trajajočem, je imenovani gospod slikal zdanje razmere v drŽavi ter poudarjal vse tisto, za kar bode moral skrbeti novi državni zbor. Zanimiva je bila točka o kmetskih zbornicah; kazalo bi, da bi se tega uprašanja poprijel! vsi slovenski državni poslanci. Udeležba tega volilnega shoda je bila jako mnogobrojna in vsi navzočni volilci so se izrekli za zo-petno izvolitev gosp. dr. Gregorca. Zvečer iste nedelje pa je priredila Ljutomerska Čitalnica v prostorih gosp. Vavpo-tič-a veselico, katera se je izvrstno dovršila. Ljudij je piišlo na to veselico toliko, da v obširnih pro-Btorih VavpotiČevih skoro ni bilo dobiti prostora. Pa tudi ni bilo mogoče drugače biti. — Cvenski tamburaši so se s svojim ubranim, zvonkim igranjem že tako prikupili, pevci in pevkinje v mešanih zborih popevajo — četudi večinoma stare pesmi brez lastne krivde — tako izvrstno, da jih pride z veseljem rad vsak poslušat. — Med vsem tem pa se je igrala gledališka igra: „Županova M i c i k a". Vsi igralci: župan — gospod Karba, njegova hči — gospodična Milka Prešeren, ženin Anže — gospod Babu i k Lud., udova — gospodična Razlag, zakotni pisač — gospod Schneider, SUs-heim — gospod Knez in njega prijatelj —• gospod Zacherl so izvrstno rešili svoje uloge. — Večinoma so nam že tudi znani imenovani igralci. — Da sta pa gospoda Knez in Babnik, ki sta bila prvokrat. na odru, tako izvrstno igrala, nas je iznenadilo, posebno moramo pohvaliti gospodaBabnika, ki je predstavljal kmetskega fanta tako resno in živo, da ga je bilo veselje gledati. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenila je c. kr. deželna vlada zaradi uvodnega Članka. Zaplenjena sta 3. in 4. odstavek, od besed „Gospod člankar" do „priporočljiva lastnost". Današnja številka ima štiri strani priloge. — (G ro f Ho he n wa rt) bil je danes na vseh voliščih izvoljen jednoglasno. — (Pri današnji volitvi v kmetskih občinah) za Rodiške okraje ljubljanska okolica, Vrhnika, Velike Lašče, Ribnica, Litija in Zatičina bil je izvoljen g. kanonik Karol Klun jednoglasno. Na volišče Ljubljansko došlo 117 volilcev, izostali so 3. V Ribnici glasovalo 50 volilcev. — (Dr. Majarona kandidatura) prouzrokuje „Slovenčevim" gospodom še vedno nemirne noči. Razbijajo si glavo, kako si predrzne kandido-vati odvetniški kandidat, ki smo še lo v dveh letih napraviti odvetniški izpit. Gospodje so res mladi krščeni, sicer bi znali, da sta bila dr. Poklukar in dr. E C os ta oba kot koncipijenta voljena državnima poslancema. Sicer je pa jako čudno, da se nad kandidaturo dr. Majarona spodtikajo v toliki meri baš „SlovenČevi" gospodje. Ali mari res mislijo, da se človek Še le pri kapelanu začenja? — (Vox populi vox de i.) Naš „Slovenec" na vsaki strani svoje številke naglasa, kako čilega, mladeuiškega in krepkega duha da je starček — kandidat pl. Globočnik. Sumno je pa Bamo na sabi, čemu to hvalisanje, ker se pri vsakem kandidatu, če se ponuja za državni zbor, Bamo ob sebi umč, da ima biti bistrega uma. Če torej naši politični „katoliki" neprestauo slavo pojo ti duševni čilosti, zgodi se to gotovo Bamo zategadel, da bi morda volilci kje ne staknili, da duševne moči pl. GloboČnika neso več v redu, kar v reBuici neso. Mi tukaj navajamo le to, kar je notoricno. Notorično pa je, da je bolehal pl. Globočnik že za čaBa svo ega aktivnega delovanja na taki nervoznoati, da ni bil porabljiv za nikako težje delo! Kar je v roko vzel, to je zmedel. Tisti božji glas, ki tiči v glasu ljudstva, pridal mu je torej že pred mnogimi leti pridevek: dr. Zmešnjava. Mine rečemo ničesar, nego: Vox popnli vox dei I — (Shod volilcev vPostojini,) na katerem se je prikazal tudi kandidat Globočnik, bil je. kakor poroča tukajšnji list, obiskan „zahlreich". Ta pa je bosa. Mi bodemo jutri prijavili tiste, ki se bili res navzočni, po imeni, da se vidi prvič, kako „zahlreich* je bil ta zbor, drugič pa, kakšne volilce šteje slovensko-konservativna stranka, katera je v Postojini kar naenkrat dobila za pristaša liberalnega Nemca — dr. Deua. — (Z mesu java nad zmešnjavo.) Kako je zavijal .Slovenec" oči, ko je pisaril, da ao naši Botrudniki nekdaj v Ljubljanski kazini plesali. Kako mnogokrat naš klerikalni organ bruna v svojem očesu ni opazil! Kandidat katoliško-političnega društva, pl Globočnik, je še dandanes ud nemške kazine v Ljubljani, tiste kazine, kl uapra> I (a plene v |»ohIiiohi času, In na take plese zahaja katoliški kandidat katoliškega političnega društva. Živio doslednost! — (Slovenščina in pI. Globočnik.) Mislimo, da smo vender že toliko napredovali, da bi moral vsakdo, ki si upa nastopiti med nami za kandidata, znati vsaj pravilno slovenski pisati. Celo od mož stare šole smemo to zahtevati, zlasti pa še, ako so bili v službah, v katerih jim je sloven ščine — če so hoteli dobro izpolnovati svoje dolžnosti — bilo neobhodno potreba. Poglejmo torej kako slovenščino piše pl. Globočnik, katerega neki gospodje tako silno utivajo za kandidata v gorenjskih in notranjskih mestih in trgih. Pismo, katero je razposlal gospodom županom te volilne skupine, slove od besede do besede; »Častiti gospod župan! Od narodne konservativne stranke naprošen, kandidaturo za derž. poslanca prevzeti, Bim )i, sicer ne rad, konečno obljubil, volitev, ako bi name pala, ne odkloniti. Počastim se to odločbo Vašej blagorodnosti a tim naznaniti, in Vas, ako se z mojo kandidaturo strinjate, za Vašo blagovoljno podporo v ti zadevi prositi. Moje politične načela se koncentrirajo v našim staro — patriotičuem geslu: „Za vero , dom iti cesarja" kteriga se, cel čas mojega življenja ko verni sin našega naroda, držim. Kakega shoda volivcov, ako bi ga moj nasprotni kandidat v Vašem tergu skupaj sklical, se ne morem vdeležiti, vunder pa ne bodem opustil, se Vam, ako bi volitev na me pala, po priliki osobno predstaviti, in poprašati, ako imate kake posebne vošila za Vaš terg, ktere bi za/nogel u1 mojim novim poklicu pospešiti. Z odličnim sjo^tovanjem Globočnik c. kr dež. svetovalec v p." V Ljubljani 27/2 1891. Komentarja m treba. — (G o s p. pl. Globočnik in P o s t o j i n s k a jama). Nasproti včerajšnji ditirambični hvali Glo-bočnikovih zaslug treba vender nekoliko opazek. Gosp. pl. Globočnik ima za jiimo veliko negativnih zaslug. Oa je oviral, da hi v jamskem oskrbništvu bila zastopana tudi občina, ker je hotel sam liki paša gospodariti. Ni mu bilo po volji, da dobiva zdaj občina polovico letnih dohodkov. Dalje ni nič. storil, da bi se jamski dohodki uporabljali za kak blagodejen namen. V 22 letih ni nič storil, ker on sploh nikdar ni imel kakšne inicijative. — (Iz Škofjeloko) poročajo se nam z nova čudne stvari o strastni agitaciji naših klorikalcev. — Nekemu odličnemu meščanu in pristašu naše stranke obljubovali so za njegov odpad od naše stranke 50 gld., a vrli narodnjak jim je primerno posvetil. — Drugemu odličnemu meščanu pa se je kapelan H. zagrozil, da pri njem no bo dobil v spovednici nihče odveze, kdor bo dr. Majarona volil. — Glede to nesramne zlorabe vere in duhovne oblasti storili bomo pozneje primerne korake. — G. kapelanu smo sicer že jedenkrat s\etovali, da naj nikari preveč na solnce ne hodi. — Ker nas ni ubogal, pristavimo danes le še, da nesmo volje moralo učiti se od človeka, ki bi moral bosonog, gologlav in brez telesnega perila po mestu hoditi, ako bi odložil vse, kar so mu darovala — dekleta. Ste-li razumeli caro mlo! — Narodni volilci pozor! Ne udajmo ae tako nezaslišanemu pritisku. — (Iz Postojino) se nam piše: Z ozirom na opazko v včerajšnjem cenjenem Vašem listu Vam naznanjam, da so se shoda g. vladnega svetnika pl. GloboČnika udeležili sledeči tržani, kolovodji bivše nemškutarske stranke: Burger Mat., dr. Deu, Fr. Inocente, Krainer Janez, potem nevolilca Anton Šibenik in Janez Ogrizek, pa Debevc Jakop neizogibni faktotum bivšega c. kr. okrajnega glavarja viteza Schwarza, Fran Jurca (Žvirca), štirje po poslednjem prignani slugi jamske uprave, par uradnikov pa dva duhovnika. Priporočil je kandidata navzočni c. kr. notar, ki je tako nekako predsedoval temu čudnemu shodu (?) na kar je po kratkem tavanji kandidat g. pl. Globočnik svoj progam s tem razvil, da je navzočnim omenil, da je bil že 1. 1348. Slovenec in da ga itak poznajo, ker je 22 let mej njimi služboval. (Bum!). Bila sta tudi navzočna tržana K. pa D. in ko je prvi vprašal po predsedstvu shoda, izjavjlo se mu je: „kaj govorite, saj to nt volilni shod." K. je nato omenil, da je včerajšnji shod, ki se ga je udeležilo nad 56 volilcev, proglasil že druzega kandidata, ki je čvrsteji in ugaja našim zahtevam in potrebam. — (Iz Kranja) poslala se je včerajšnjemu „Slovencu" notica, v kateri se uprav nesramno napada g. Omersa, trgovec in posestnik v Kranji, Ker se ne more in neče ogrevati za penzijouista GloboČnika, opozarjajo se nanj duhovniki, ki „n a-vadno kupujejo p r i trgovcu g. O mer si." Ne dovolj, da se s tem duhovniki jmzivljejo, naj ne kupujejo več pri njem, bil je dotični dopisun celo toli predrzen, da naravnost svari, verovati v gosp. Omerse besedo. To je vender že preveč. Gospoda Omerso pozna vsa gorenjska stran kot moža poštenjaka v polnem pomenu besede in jako solidnega in obče priljubljenega trgovca. Njegova beseda drži, kakor bi bilo pribito. Zato je rečena „Slovenčeva" notica vzbudila v vseh trezno mislečih krogih Bplošno in veliko nevoljo. Res daleč smo prišli, ako takšen mož, kakeršen je g. Omersa ni več varen pred kapelansko surovostjo. — (Radovljiški gospod župnik) skuša v „Slovenci" našo brzojavno vest z dne 27. februvarja dementovati po stari prislovici: „si fecisti nega". Kdor pa pazljivo ta „deruenti" čita, uvidi takoj, da je naša brzojavna vest popolnoma istinita, kar g. župnik Novak nehote sam izrecno priznava. On pravi, da je podpis županov na brzojavki pristen in hoče to dokazati po konceptu brzojavke, poslane osrednjemu volilnemu odboru. To je pač čudna trditev, kajti mi nesmo vedeli do danes, da je „Slovenec" osrednji volilni odbor v Ljubljani! Kako se meša gospodom pokroviteljem vladnega kandidata GloboČnika, da so zmatrajo v redakciji „SloveucaH kot osrednji volilui odbor! Torej je istina, da tudi po besedah župnikovih „Slovenec" ni od župana Robleka brzojavke dobil iu da torej g. Roblek nobene brzojavke za „Slovenca" ni podpisal. S tem je dokazana istina naše vesti, katere vse zavijanje „Slovenčevo" ovreči ne more. Sicer pa ponavljamo, da je g. župan sam priznal, da ni „Slovencu" nobene brzojavke poslal in da tudi ni imel nikdar tacega namena. Ofl bode tako naprej Šlo, pridejo gospodje od „Slovenca" kmalu tjekaj, kjer so g GloboČnika pred ne mnogimi leti zdravili radi hude nervoznoati. Stpienti sat! — (Iz Trnovega na No t ra njskeni) piše prijatelj našemu listu: Videč strastno nasprotno agitacijo č. duhovščine v druzih krajih, si štejem v dolžnost v imenu našega kraja, ki je ves za doktorja Ferjančiča, izjaviti se, da se naša č. duhovščina volitve ni udeležila, torej tudi nobene nasprotne agitacijo ni prouzročila, za kar joj gre vsu čast. — (Žrtev rodoljubnega delovanja.) Iz Celovca prejeli smo žalostno poročilo, da je nevarno obolel neutrudljivi rodoljub Ve k o s 1. L e g a t, in sicer vsled napornega delovanja za srečen izid državnozborskih volitev. Dal Bog! da bi se temu vrlemu možu, čegar požrtvovalnost iu ueutrujenost v službi naroda je brezmejna, zdravje zopet kmalu popolnoma povrnilo. — (G g. dopisnikom!) Povodom volitev došlo nam je toliko gradiva, da nam nedostoja prostora. Prosimo torej, da se nam ne šteje v zlo, ako vseh dopisov ne moremo porabiti, in ako se kak dopis malo zakasni. — (Dramatično društvo) ustanovilo je stalen pevski zbor, ker je takega nujno potreba za novo deželno gledališče. Prvi početek je že storjen in je upati, da si dramatično društvo ustanovi pevski zbor, kakerfiuega ima le malokatero deželno gledališče in kakeršnega — to smelo trdimo —- ne bode imelo v Ljubljani nikdar nobeno nemško gledališko podjetje. Na tak način bodo slovenske predstave mogle zavzemati v novem gledališču ono čaBtno mesto, katero jim gre. V to pa je potreba trojih stvarij: zadostnega števila dobrih igralnih in pevskih moči ter stalnega pevskega mešanega zbora, in mi smo uverjeni, da nam glede na naše razmere bližnja bodočnost pomore do potrebnega organizo-vanja slovenskega gledališča. — (Koncert.) V nedeljo 8. t. m. priredi gosp. profesor Gerbič, vodja „Glasbene Matice", kapelnik „Drnmatičurgn društva" iu pevovodja „Či-tilnice" svoj letni benefični koncert v redutni dvo-i mi. Zisluge, katere si je pridobil g. Gerbič pri \seh teh imenovanih društvih z neumorno požrtvo-v alno delavnostjo, so znano predobro, da bi bilo potreba poudarjati jih Se posebej. Naše domoljubu«) (•Očinstvo storilo bode gotovo tudi pri tej priliki i /njo narodno dolžnost. Program priobčimo v jednej prihodnjih številk. — (Slovensko gledališče.) Nedeljska j red.stava bila jo prav dobro obiskana. Veseloigra „Vse za dame" igrala se je povoljuo, akoravno i:e spada baš mej najbolje plodove francoske dramatične literature. G. Danilova in gg. Borštnik in Danilo igrali so prav dobro. G. S lavova In g. Lovšin imela sta le manji ulogi. Opereta v 2 dejanjih „Zaroka v kleti" je pač malo zastarana glede muzike, kakor tudi glede priprostega dejanja, a reči moramo, da je bila prav izborno in vestco študirana, in je vsled tega naredila dober utisek. G. Gerbičeva in gg. Danes eva in N i g rineva, kakor gg. Pa v še k in Perdan izveli so glavne partije prav dobro in jih ie posebno vrlo podpiral krepki zbor, ki se je posebno odlikoval včeraj. Prav z veseljem pozdravljamo to i,uvo podjttje „Drnni. diuštva", želeč, da •e ios kmalu krepko razvije, ker naše občinstvo posebno ljubi predstave s petjem, in je pri večjih operetah dober zbor neobhodno potreben. G. Sršen izvršil jo svojo ulogo prav dobro, isto tako manje pevske partije g. Borštnikova, g. S lav če v a in g. Verovšek. Gosp. dirigentu prof. Gerbič u ?re piiznanje, da si je dal mnogo truda, da je opereto spravil v tako dovršeni obliki na oder, kar je mnogo pripomoglo, da je občinstvo bilo popolnoma zadovoljno, ter so navzlic gori navedeni po-majnkijivosfi operete izrazilo tudi tako. — (G o s p. F r a n Z o r m a n ) v Nubrezini daroval je dijaškim kuhinjam v Cel j i, Mariboru iu na Ptuj i po 2 gld. Bog plati! — (Naša domača umetnica gospodični n Kobilčeva) podala se je te dni v Pariz, kamor jo je svojim znancem in prijateljem najtop* ieje priporočil vladika Stroamaver. Idealnej, za lepo umetnost gorečej rojakinji želimo najboljšega uspeha v Eldoradu umetnikov našega časa, — („Ljubljanski Zvon") prinaša v tretji številki obilo dovršenih posmij, izmej katerih ome-ojamo slasti Aškerceve „Poslednje straže", Steber je ve ga „ Izdajalca" in Bi s trnu o v ega „Troj-aega snu", dalje lepo vrsto zanimivih pripovednih in znanstvenih spisov. Opozarjamo sosebno na izborno satiro „4000", kjer duhoviti pisatelj po nazorih dr. Ničmaha s perečim sarkazmom slika našo razmerje v letu 4000 po Kr.; živo se čita nastopni članek V r h o v če v o grozoviti kitajski lakoti; konec Kaše vi h „Crtie iz južne Dalmacije" podaja tako pristno kakor lepo sliko te dežele. Ostalo spise, kakor Maričino novelo „Na obali", U u t a r j 10% odračunilo, f>960 gld. Podpora v bolezni dala se je 63 udom. Zbor odobri po nasvetu g. K ndl i c h e r-j a računski sklep in izreče upravni komisiji zahvalo za točno in pazljivo delovanje in upravljanje z društvenim premoženjem ter nasvetuje, da se upravni komisiji izreče absolutorij, kar soglasno obvelja. V upravno komisijo izvolijo se z veliko večino glasov gg.: Poveljnikom: Juraj Mihalič. poveljnika namestnikoma : Ivan Goljaš in Alojzij Safenrath; prvim kornim adjutantom: Jernej Lichten- r, drugim kornim adjutantom: Viljem Bišof; blagajnikom: Fran Skof; računovodjem: Ivan Skube ; kot odborniki: Fran Anzlin, Lovre Blaznik, Ivan ( 'igoj, Jakob Cik, Štefan Franzot, Anton Gams, Anion Hočevar. Matija Horvat, Andrej Zagonak, Jurij Jarc, Ferko Jaut, Jurij Klobavs, Fran Limpel, Miha Mihalič, Fran Skof, Marka Špan, Fran Ver-hovec, Fran Zavašnik in Malija Zigur. Častniki za-stave ro bili izvoljeni: Juraj Jan i, Andi.'; Jagonak, nadporočnikom : Anton Hočevar, poročnikom: Lovre Blaznik, skoraj jednoglasno. Predlog o proslavi 25letnico bitke pri Kustoci, bil je jednoglasno vsprejet. Načelno se je sklenilo, da s i priredi 24. junija t. 1. ali prejšnji ali prihodnji dan posebna slavnost, h kateri se bodo povi.bila ne le vsa društva Ljubljanska, ampak tudi vsa društva Kranjska. V trajen Spomin pa bi se imel postavili spomenik, na kateri bi bili vpisana imena vseh v boji pri Kustoci padlih častnikov in vojakov vseh kranjskih čet, katere so se udeležili te bitke. Predlog g. M i h a I iča je bil z velikim naudušenjem vsprejet, na kar je končal g. Mihalič s trikratnimi Zivio in Slava-klici na presvetlega našega cesarja zborovanje. — (Obrtno gibanje meseca svečana t. 1 v Ljubljani). I z v rš e v a n j e pr o s t i h o hrtov so zrI a sil i: Katarina Primožič, ua sv. Petra esti št. 26, prodajo ovočja; Neža Štefan, na sv. Petra cesti Št. 33 branjarijo; Jernej Gaber, v Zvo-narskih ulicah št. 9, branjarijo; Resa Kut u ar, na Karlovski cesti št. 11, branjarijo; Jeia Arhar, na Duuajski cesti Bi 7, branjarijo. Izvrševanje rokodelskih o hrtov se je pri pustilo: Jožefu Gorenjcu, v Tesarskih ulicah St. 3, črevljarski obrt; Alujziju Kosiniiku, v ulicah na gradu št. 10, kro- jaški obrt; Jožetu Lasetzky-ju, na Križevniškem trgu št. 7, krojaški obrt ; Antonu Makovcu, na cesti □a Loko št. 12, črevljarski obrt. Koneesijoni-rani obrti bo se podelili: Jožefu Lokarju v Vegovih ulicah št. 10, gostilniški obrt; Ani Sedej, v Gledaliških ulicah Št 10, skuha; Uršuli Tome, na sv. Petra cesti št. 3, prenočevanje tujcev. Nastopni obrtniki so svoje obrte premestili z dovoljenjem obrtnega oblastva: Franc Svetlič, izkubar iz hiše Št. 5 v Slonovih ulicah v hišo št. 16 na Bregu; Terezija Klemenčič, gostilniški obrt iz hiše št. 3 na sv. Petra cesti v hišo št. 59 na Poljanski cesti; Jožef Auspitzer, mehanikarski obrt iz hiše št. 4 v Židovskih ulicah v hišo št 11 v Kolodvorskih ulicah. Gostilniške koncesije so vzeli z d ovo ljenje m obrt nega oblastva v zakup: Franc Kramar, v Kurji vasi št. 6, koncesijo zapuščine Jere Zagore — (Na Igu) so se že mnogokrat brezvpešno vršile volitve za občinske odbor. Zato jo dosedanji odločni župau g. A. Kocmur v soboto dne 18. pr. m. službo prostovoljno odstopil občinskemu svetovalcu J. T., v korist ondotniin, po božji volji izvoljenim vetrnjakom. — (V M a r o n b e r g u) osnovali so za učence tamošnje ljudske šole kuhinjo, v kateri se iiin daje opoludne malo kosilo. G. J. Mu uda, c. kr. okrajni sodnik in g. A. Langer, župan v trgu, imata naj* večje zasluge za to dobrodejno napravo. Naj bi na mnogih krajih posnemali ia lep izgled v prid šolske mladine I Vivat eequena ! — (Zgradba nove šole v Središči) oddala se je gospodu Jos. \Vresnigu, stavbinskemu podjetniku na Ptuji. — (Požarna b r a m b a S r e d i š k a) izvolila je v zadnjem občnem zboru g. Ivana Koče-varja ml. načelnikom iu g. Ivana Ko I ar iča ml. podnačelnikom. Dosedanji načelnik, g. Tomaž Saju-kovič, ki te časti ni hotel več prevzeti, izvolil se je zarad njegovih zaslug pri ustanovitvi društva, častnim načelnikom. — (Tridesetletnica.) Na Zagrebške m gledališči praznovala je te dni zaslužna igralka Maca P e r i s o v a tridesetletnico svojega umetniškega delovanja, katera bi se smela tudi imenovati tridesetletnica nepretrganega obstanka uarodnega gledališče. V novembru 1. 18G0 bila jo namreč ona znamenita prva predstava v hrvatskem jeziku, po katerej se nikdar več ni igralo v kakem tujem je ziku na hrvatskem odru (izvzumši deloma operne predstave.) Takrat je nastopila prvikrat slavljenka, ki še danes sodeluje na istem zavodu. Odlikovalo jo jo občinstvo in tovariši s srebrnim lovor vencem, cvetjem in raznimi darili. Igrala se jo Hermine TomiČeve izvirna igra „Zabluda matere", ter so je vsa slovesnost izvršila prav lepo in dostojno. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri vče-rajsnji prvi obravnavi, kateri je predsedoval deželne sod nije predsednik g. Ko če v ar, zatožen je bil o.iletni hlapec Anton Zupan, zaradi hudodelstva požiga. V službi je bil zadnjo leto pri posestniku Janozu Kepci, po domače Rupu v Velesalu. -— Ko jo bil ustopil v službo, zmenila sta se, ker je Kepec vedel, da Zupan včasi rad pohajkuje in pije, da mu odtegne za vsak dan "dvajsetico". Res razvada tudi v novi službi Zupana ni zapustila in Kepec, kot skrben gospodar, je natanko zaznamoval s črnimi črtami v pratiki, koliko dnij njegov hlapec ni delal i u popival. Konec ni račun jo kazal, tla zato-ženec 24 dnij ni prav nič dolal. Po dogovoru z zatožencom, sklenil j°i Kepec odtegniti mu primerno vsoto. A, ko je prišlo do računa, trdil je gospodar Kepec, da je mislil, ko sta se pogajala, na staro dvajsetico iz boljših časov, Zupan pa je trdil, da stari denar ne velja več in da jo mislil le na novo dvajsetico avstrijsko veljave. O Božiči bilo je izplačevanje in gospodar Kepec zmagal jo s svojim mnenjem, da se je določila stara „dvajsetica" iu po tem računu svojemu hlapcu tudi odtegnil nekaj nad 8 gld. Zatoženi Zupan je bil zaradi tega jako jezen in takoj začel pretiti, da bode Kepcu še jako žal, da mu je 8 gld. odtegnil, da mu bode požgal. In kar jo grozil, to je tudi izvršil dne 31. decembra 1890. Vrgel jo v Kepčev skedenj proti 6. uri zvečer v slamo žveplenko in zgorel je skedenj, polog skednja pa tudi svisli, tako, da je imel Kepec, kateremu je zgorelo vse kmetijsko orodje, žito, vozovi, i. t. d„ škodo 1915 gld., katera ga bode vse življenje bolela, kajti zabredel je sedaj v dolgove, ker je bil zavarovan le za 700 gld. Poleg, tega pa bi se bil Kepečev hlapec, kateremu je zgorela v akednji suknja, jeden petak in pa jeden papirnat goldinar, hoteč rešiti svoje imetje, skoro zadušil, komaj so ga rešili. Zatoženca sta takoj zagledala dva moža, ko je bežal od gorečega skednja. Prijela etk ga in gnala do pogorišča. Tam so ga hoteli razljuteni prebivalci tepsti in najrajše bi ga bili vrgli v svoji razburjenosti v ogenj, da neso trez-nejšeji možje to zaprečih in zatoženca izročili žandar jem, kateri so ga odveli v Kranj. Zatoženi Zupan dejanje popolnoma priznava, le izgovarjati se hoče, da je včasih nekoliko zmešan, čemur pa vse priče ugovarjajo, rekoč, da je sicer Zupan včasih pijan, zmešan pa nikakor ne, pač pa zloben človek, kateri je tudi neki ženski v Velesalu, katera ga je zaradi njegovega pohajkovanja opravljala, pretil, da jo bode usmrtil, „da vsaj pride jedenkrat na Grad". Porotniki so pritrdili vprašanju zaradi krivde zatoženca in obsojen je bil Anton Zupan na sedem let teške ječe, poostrene vsaki mesec s postom, samotnim zaporom v temnici vsakega 31. dne decembra. Tako pride Zupan na toli zaželjeni Ljub Ijanski Grad. — Pri drugi obravnavi zatožena je bila 56letna omožena gostinja Klizabeta Golob, zaradi hudodelstva tatvine. Kaznovana je bila zato ženka, ki je tatica iz navade, že sedemnajst krat in prebila skoro pol življenja svojega po raznih zaporih. A vse dosedanje kazni je neso izpamtilo, kradla je prej ko slej in tako zopet ukrala Jeri Lap v Mengsi ruto, vredno 1 gld. 20 kr., dne 22. januvarja pa kos kotenine, v vrednosti 12 gld. 79 kr. Obsojena je bila na pet let teške ječe, poostreno vsaki mesec s postom. Častiti volilci gorenjskih in notranjskih mest in trgov! Poročila iz volilne skupine gorenjskih in notranjskih mest in trgov, kateia sta došla pripravljalnemu volilnemu odboru, se večinoma glase tako, da imata oba kandidata večino glasov. Pripravljalnemu volilnemu odboru, katerega je centralni volilni odbor pooblastil, konečno se izreči o kandidatdi za to skupino, na podlagi teh izjav ni bilo mogoče razsoditi, kateri iz mej nju ima v iltinj večino glasov. Zato in ker sla oba kandidata, Anton pleni Globočnik, c. kr. vladni svetnik v pokoji v Ljubljani iu dr. Danilo Majarou, mestni odbornik in urednik „Pravnika" v Ljubljani pismeno izjavila, da kaudidujeta na podlagi sklepov sloven-Bkih poslancev iz vseh dežel z dne 2. oktobra 1890, podpisani odbor prepušča častitim volilcem, da se dne 5. marca 1891 sami izreko, kateri naj bode državni poslanec za volilno skupino gorenjskih in notranjskih mest iu trgov. V Ljubljani, 3. marca 1890. Za volilni odbor: M it r ni/c. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Idrija 1. marca. Danes pnpoludne bil volilni shod, sklican po županstvu. Zbranih nad sto volilcev. Predsedoval župan Didič. Navzo-čen tudi kandidat dr. Majaron, kateri v dolgem govoru razvil svoj program. Za predlog dekana Kogeja, da bi se Globočnik proglasil kandidatom, glasovalo je deset volilcev. Z vsemi ostalimi glasovi sklene shod, da se kadidatom proglasi dr. Danilo Majaron, za katerega vlada splošno navdušenje. Sklep shoda župan Didič takoj prijavil centralnemu volilnemu odboru v Ljubljani. Skofjaloka 1. marca. Sinoči mnogobrojno obiskani volilni shod vs prejel na predlog dr. Arkota soglasno z navdušenjem kandidaturo dr, Majarona. Notar L e n č e k , predsednik shodu. Skofja Loka 2. marca. Pri včerajšnjem shodu „Katoliško-političnega društva", pri katerem se je imenoval dr. Šusteršič iz Ljubljane samega sebe predsednikom, postopalo se je popolnoma jednostransko proti vsaccmu par-lamentarienenm običaju. Ni se dala od ogromnega števila navzočnih naših volilcev izvoljenemu zastopniku „Slovenskoga društva", domačinu dr. Trillerju beseda. Pri glasovanji, pri katerem je soglasovala skoro polovica nevolil-cev, mej temi več iz Ljubljane doslih članov „Katoliškega društva", se ni dopuščala proti -poskušnja. Končno umaknili se sklicatelji shoda in njihovi somišljeniki opoziciji in našim vrlim volilcem. Živio naš kandidat dr. Majaron! Postojina 2. marca Pritisek na volilce od strani združenih nemškutarjev in duhovščine silovit. Dekan pozval žene k sebi in prigovarjal, da naj uplivajo pri svojih možeh za GloboČnika. Mi pa hočemo na dan volitve pokazati, da je Postojina ogromno narodna in zavedna in da je dr. Majaron naš poslanec. Kranj 3. marca. Snioč bil tu volilen shod ob mnogobrojni udeležbi. Program dra. Majarona naudušeno odobren in njegova kandidatura jednoglasno sprejeta. Ptuj 2. marca. Svobodni slovenski volilci gorenjskih in notranjskih mest! Prihodnji četrtek je Vaš dan, pokažite slovenskemu svetu, da samostojno mislite, da slovensko čutite! Ne izbirajte, temveč vejajte ! Tu zrnje, tam plevel! Ako volite hirajočega starčka in politiško ničlo, mesto čilega iu odločnega Slovenca, izdajice ste svojega rodu! Vsi na volišče za mladega dr. Majarona ! Štajerski Slovenci. Dunaj 2. marca. Pri državnozborskih volitvah na Nižje Avstrijskem izgubila zjedi-njena levica vse dosedanje svoje mandate. Izvoljeni mej drugimi protisemit Muth, klerikalec Oberndorfer, FuinUranz, Dotz (Schonererjevec), nemsko-nacijonalca Rigler in Garnhaft, proti-semita Troll in Polzliofer. Praga 2. marca. Pri današnjih državnozborskih volitvah v kmetskih občinah izvoljenih 10 Nemcev. Staročehi dobili v vseh 17 volilnih okrajih le jeden mandat. Mladočehi dobili 14 mandatov, v dveh okrajih ožja volitev, pri kateri bodo Mladočehi zmagali. Praga 2. marca. Pred uredništvom „Narodnih Listov" bile danes zvečer povodom zmage živahne ovacije. Na stotine ljudij se je nabralo in klicalo mlado češkim poslancem „Slava!", Riegru pa „Pereat!u. Policija morala je posredovati, na kar so demonstrant je vrv ili pred uredništvo „LIlasa Naroda" in oiulu „Pereat!" kričali. Dunaj 2. marca. Letošnjih velikih manevrov pri Budejevicah udeleževala se bodeta, kakor se čuje, zopet dva bosensko-hercegovska batalijona. Peterburg 2. marca. „Novosti" javljajo, da je veliko ruskih umetnikov obljubilo, udeležiti se razstave v Berolinu. Pariz 2. marca. Iz poučenih krogov se čuje, da ni osnovana vest, po kateri bi se Herbette odpoklical i z Uerolina. Bukurešt 2. marca. Floresco, senatski predsednik, dobil naročilo, da sestavi kabinet. Praga 3. marca. Staročehi izgubili v kmetskih občinah 14 mandatov, ker ni izvoljen noben Staročeh. Mladočehi pridobili torej 14 sedežev. Mej izvoljenci je princ Schvvarzenberg. Praga 3. marca. Naznanilo mladoče-ških volitvenih uspehov vzbudilo hrumne ovacije pred uredništvom „Narodnih Listov". Policija je brez truda napravila red. Brno S. marca. Kmetske občine okolu Brna izvolile Staročeha llelceleta, torej vsega v kupe sedem Staročehov. LVOV 3. marca. V kmetskih občinah izvoljenih dvajset Poljakov, sedem Mladorusi-nov. Poljaki izgubili tri mandate. Razne vesti. * (Hrvatske knjige v tujini.) V Ameriki izhajajoči hrvatski list »Slavjanski glas" pripoveduje, kako Hrvatje v argentinskej republiki in posebno v Buenos Avresu radi čitajo domače knjige. Vsaka knjižica, pisana v hrvatskem jeziku, gre skozi tisoč rok. Največ deli knjige uredništvo omenjenega lista. * (Predavanja za dame.) V veliki dvorani „collegio Romano" v Runu so vsak četrtek predavanja za dame, k: io jako dobro obiskane. Najodličneje dame so mej poslušalkami iu mnogokrat pride tudi kraljica Margerita, katere zanimanje za literarna vprašanja je znano. Predavajo profesorji rimskega vseučilišča in tudi od drugod. Ta predavanja kažejo, da se tudi v Italiji dame živo zanimajo za take stvari. *(Iz Pariza v M o s k v o ) Dva mlada Francoza, sin znanega žurnalista Pegramonta, iu nek slikar lista „Uuivers illustre" g. Marait, napravila sta se na pot peš iz Pariza v Moskvo, preko Sois-sona, Lavna-Lutticha, Kolonje, Berolina iu Varšave. * (Volkovi) bo postali letos v raznih krajih jako predrzni. Glad jih žene, da se klatim v celih tolpah okoli posameznih hiš in vasi, tako, da v nekaterih krajih ni varno potovati. Iz Tarnova se poroča: V gališki vasi Perzopendovu, okraj Tarnov, primerilo se je, da je pes, ki je bežal pred velikim volkom, vlomil okno v sobo, v kateri je ravno kmet Pavel Piatkovič z družino vred večerjal. Za pesom pognal se je pa tudi volk. Krik prestrašenih žensk in vsklik moških prestraši volka. Mislil ju skozi okno ibežati, toda srčen kmet zgrabi zver za zadnjo nogo, is katero jo drži tol ko časa, da je njegov sin zunaj hiše mahnil parkrat s sekiro po volčji glavi, ter ga ubil. * (Mlada mati in dva otroka pogoreli) so pri požaru v Čast res na Francoskem, ki je nastal po noči in se razširil tako hitro, da so ljudje morali »ko/.i okna poskakati, da so se rešili. Omenjene tri žrtve požara našli so drugo jutro vse sežgane pod razvalinami. * (Drag pes) Da se konji plačujejo jako drago, je znano. Da bi pa pes dosegel ceno 65.000 mark, to je morda novo To ceno plačal je nedavno nek Anglež Američanu za psa bernhardinca, ki je visok 89 centimetrov, in telita 100 kilogramov. iiiioKitiriiui o|ni/niiii|:i. Pri slabem probavljenji in pomankanji slasti do ledij, sploh pri vseh želodčnih boleznih 86 pristni Moli-ovi „ Se i d I it z-p r u S k i J zelo odlikujejo k»kor nobeno drago sredstvo s svojim želodec krepoujooim ter kri olate&ttn uplivom, usna škatljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dati A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tueh lauheu 9. V lekarnah po deželi zahtevaj v.'dno izrecno Moli-ovo preparate. I njega varstveno znamko iu podpisom. 1 (4-3) Piccoli-jevo esenco za želodec prireja iu razpošilja njo i zdelo v h te. 1 j lekarnar (i. Piccoli v Ljttblj.oi v zabojčkih po 12 iu ver Steklenic. I steklenici 10 kr. 1 (Tt)-K) MMIIL ZfO N" t« to 11 zit vm» I «'■>«> gld. !.<»<»: ma |m»I Ivin S gl«l. •-».:*<>; »it (Četrt ivtn tfld. 1.1(1. i r; Tur-— "-mir*— Zahvala. Mozirji jo ravnin oceniti 1891 po 40 gld., tole j Današnje volitve. Postojina 3. marca. Dr. Ferjančič dobil 70, Windischgriit'' 18 glasov. Logatec 3. marca. Gosp. Ferjančič dobil 41, Windischgriltz 30 glasov. Pet volilcev ni glasovalo. Novomesto 3. marca. Gospod Viljem Pfeifer od kmetskih občin jednoglasno voljen državnim poslancem. Krško 3. marca. Vseh 57 glasov dobil gosp. Viljem Pfeifer. Radovljica 3. marca. Grof Hohenvvart jednoglasno voljen z jedciiiiišestdesetiini glasovi. Radeče pri Zidanem mostu 3. marca. Povše dobil 41 glasov, Golja 8. Trebnje 3. marca. Povše dobil tukaj 40, Golja 5 glasov. (Izvoljeni so torej: Grof Hohenvvart, V. Pfeifer in K. Klun jednoglasno, dr. Ferjančič z veliko večino (111 proti 48), iu Povae, glede Čegar volitve pa razmerja glasov v Kočevji pri zaključku lista 6e nesmo dobili. Ured.) Slavna posojilnica v cem tukajšnje |i le hta 1890 skupaj 80 gld. veledufino darovati blagovolila, za kar ho imenovanemu denarnemu zavodu v imenu šolske mladine najtoplejša zahvala i/reka. Krajni SololcI svet v S^ozirjI dne 1. marca 1 8i> 1, i'run It <> let, Dunajska cesta št. 8, za brigthijevo boleznijo. 27. februvarja: Jernej Podgoršek, vrvar, U8 let, hv. Petra cesta St. 33, za plu^nico. — Ema Kvas, črev-Marjeva hči, 8 noes., Mestni trg fit. 10, za plačnico. — Alojz Ločnikar, kajzarjev sin, ii", leta, llKvptuianca St. 8, za davico. V deželni bolnici: 26. februvarja: Prane Kikol, gostija, 36 let, za bož- jastjo. 27. februvarja: Jakob ltat>nik, goitafi, 80 let, za oslabljenjeui. - UoStJHti Stupnikar, berač, 86 let, z« oslab-Ijenjem. 1. marcija: Jožef Jerai, gostač, 17 let, za oslab-Ijonjom. Loterij ne srećke 28. februvarja. Na Dunaji: 16, 28, 37, 77, 29. V Gradci: 65, 7, 49, 11, 87. Meteorologično poročilo. 1 g tU ! a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mole rina v mm. ' j 28. febr. 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 74H"3 mm. 74H-1 mm. 748-2 mm. —f>-4° C si. vzh. — 2 0° C si. vzh. —4 2° C si. vzh. obl. obl. obl. 000 mm. 1. marca 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 745-9 mm. 743 8 mm. 742'8 mm. —6-8« C - 2-2° C —4-0« C si. vzh. si. vzh. si. vzh. obl. jasno d. jas. 0-O0mm. S 1 m i oo a. 1 čilo.) Papirna renta..... Srebrna renta ..... Zlata renta...... 5"/0 marčna renta .... Akcije narodne t»mke . . K ■ nI 11 n.' akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... 0. kr. cekini .... .Vilinske murke ..... 4°,„ državne srečke iz I. 1854 Državno srečke iz I 1884 O^erska zlata renta 40/„ . Otferska papirna renta ftg/u . Dunava reg« »ročki« 5°/. . gld. Rudolfov« srečke..... Akelje an^lo-Hvatr. banko Tramway-druit. volj. 170 gld. a. v včeraj — dati en 91 8D — gld 9185 91 8> 9 91 70 llo 15 n 110 — ti 2 05 102-15 9H8 — o 986 - ;j'ii;-7:> 306-75 115 25 — 1 115 05 9 13 ar 9 117, t«* 6 55 » a • > i:> 'JftO gld. 188 gld. — kr. 100 , — 104 . ™ , . . • • 101 t % 100 gld. 121 0 1! . listi . . 113 , 75 „ 100 tfld. 1H1 * » 10 „ 20 „ 50 , 120 . 165 , 40 , 920 n ■ Zahvala. Globoko ganjeni po bolestni izgubi našega presrčno ljubljenega sina, oziroma brata, svaka in strijca, gospoda FRANA VERTNIKA eomptoirista izrekamo najiskrenejso in najsrčnejšo zahvalo za srčno sočutju mej boleznijo in ob smrti pokojnikovi. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, mnogobrojnim spremljevalcem dražega pokojnika k poslednjemu počitku in darovateljem krasnih vencev. V Ljubljani, dno 2. marca 1891. (168; Žalujoči ostali. Alojzij Korsika OlaitiA prodajalni«: Tržažka cesta 10 poleg c. kr. glavne tobačno torarno. Poddružnica: Selcnburgovc ulico 6 via-A-viH o. kr. polt, in telegraf, uradu. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija v l.J ubij a nt. Podpisanec so ponižno priporoča častitemu r. n. občinstvu za izdelovanje svežih Šopkov in vencev za grobo In mrliče, a trakovi mnogovrstnih barv in baž ter z napisi. Ima pa tudi veliko zalogo suhih venoev od najcenejših do na j ti ne j šib. Posebno opozarja na svojo veliko zalogo vrtnin m poljskih semen, največ doma pridela-iih, ali pridobljenih iz tacih krajev, da jim nase poduebje ugaja. Omeniti mora, da mora vsak trgovec s semeni vedeti, od kod da je seme. ker sicer ne more jamčiti, će jo za naše kraje. I'.,viška in francoska semena sploh nošo za našo kraje. Podpisanec more jamčiti, da SO semena njegova pristna ln kaljlva. Podpisanec prevzema tudi kln&anje grobov in spinli vsa dela, spadajoča v stroko njegovo, tur jih izvršuje hitro, fino in po najnižji ceni. Pri njem dobivajo so tudi raznovrstne rastline m ovetlioe v lonoih. Za obilno naročevanjo priporoča se (143—6) z odličnim spoštovanjem Alojxij Korsika. Vsprejme se več potovalnih in stalnih zastopnikov za zavarovanja proti telesnim nezgodam. Ponudbo naj se i/volš* pošiljati UpravniStvu tega lista pod šifro: „Nezgoda". 170—1) Prodaja ledu. Ljubljansko drsalno društvo prodaja na veliko ali na drobno kristalni led iz svojega ribnika pod Turnom. — Več poizve-deti je v pisarni kranjske stavbinske družbe. (i7n Restavracija v Ljubljanski čitalnici oddaja se od 1. iipi'ilji, odnosno 1. maja t. 1. v najem ali pa na račun. Pojasnila daje v imenu odbora gospod Fran Drenik. (I62-3) aoio >U ot> iast mi je naznanjati, da sem splošno pohvaljeno Milko prvega sloveli* ' Nka-git peetnlka in preporotlltelja ttgotovil i v manjem forumtu, namreč 5f> cm široko, (iH cm visoko. Ta slika (oTeogratijal Btoji v 10 cm Sirekem, krasnem, pozlačenem ali crneui okviru «l«l. i:i*50 proti gotovemu plačilu. Da omogOAim vsakemu nakup slike tega narodnega velikana, in ker mi je do tega. da se ta slika najde povsod, kjer se slovenski čuti, dajem jo tudi mi iim-n.m-im- uliriikr po 1 za Iti gld. loOO Zagreb, brez zaboja. Nadalje priporočam oleografije: ..Kimj«-oi Crnogortac'*, ..Hercego. vsi'k« rohlje". II r» HtNk i sabor gotl. IHls-, Krunisanje kralja Zvonimira*6, I unuk". ..Joalp Juraj NtroMinaJer". Z odličnim spošto\anjetn (150—8) S. Kočonda založnik -v IZ agreto -u~ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Št. 3869. (1(>9—1) št. a a io. (lti'2—1) Mesnica v najem! Zn 1. maja rok leko^a l»*lu oddati je v hranidbi gasilnega orodja v soisbeni «1 tv\ond 11 jedno na oglu proti Ljubljanici ležečo mesnico v nuj«'m. UHtiM' ali pismene ponudbo v sprejemu podpisani mestni magistrat v na vadnih uradnih urah «lo utiietega liO. marca t. I. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dno 25. februvarja 1801. Posojilnica v Celji ima v torek dne 10. marca t. 1. ob 2. uri popohidne v d\oiauah Celjske čitalnice svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Odobrenju letnega računa za leto 1890. 2. Razdelitev (istega dobitka. 3. Razni nasveti. PELJE, dne 2. marca 1891. (io7) Načelstvo« V ponedeljek dne O. t. m. dopolnilne ol» O. url se bodo kostanjeva drevesa v onem delu Luttermunovega drevoreda, ki prične pri koroški državni cesti in služi kot, vozna cesta do rondo a, daljo ona ob zidu vojaško oskrbovahiico na Frana Josipa cesti, — pod pogojem, da se takoj posekajo in s koreninami vred odstranijo, na lici mesta gotovo plačilo prodala potom oeiliie <"vn#J»e. Mestna občina. Ljubljanska dne 2. marca 1891. G-raščirLa. laZrta^lsoTrrla. proda ležečo v občini Vidovimi, v okraji JNiNka na llrvaNkeiu. blizu DolenJNkegn, ne daleč od Vleflike. obsezajočo: 25 oralov 1498 O0 njiv, 1 oral 393 D° vrtov, 4 orale 6f>2 travnikov, 2 orala 890 Q° pašnikov, 32 oralov 374 □ <> gozdov, _258 □" dvorišča, Vkupe §6 oralov 800 □". s In so in gospodarskimi poslopji vse vkupe za ceno OOOO goldinar)*'\. Pojasnila daje gospod CTu-riJ Burg-staJ-ler, P, Kratil* pri .laski. (10(5—1) Prodaja drevesnih, sadik. \r c. kr. g'4»%