Sta«, sil (Ptsamezna »cfllka I viaarjev.) w Trsta« v soboto 17« novembra 1917 letnik XLil. Irfeafa vsa k du, tudi ob nedeljah In prank^ ob 5 zjutraj lin***™; iikej Sv. FrarSHu Asiške-a it 30, L aaMr — V* if lil naj m pcUlj«;* ured. liihru Ksta. Nefrankinoa plana « n« w*)cinajQ fn roko pit! »e ne vražijo. !:4sjjtdj iu i»i£v«wfni itfiadaik Štefan Oii»a. Lar.tnik kvKsar«l| MaU ,r.dnoat*. — Trih tšskarnc .Eći: vpisane zadruge a •aiejatir v Tniu, ulica Sv. FranCISka A sipkega Telefon **T»fn:#tva ?n uprave Jtev. 11-57. Nar«t ci na zaaia: 2» c«Io leta...... . K 31 39 Za pc\ leta ......................, 15*49 aa tri ve*tet.........•••••• m 7*9§ a« eljilt I ada J« aa aete M* .««••• v fV a® ..............s 3*09 Fasaaiožae številk« .ffiiiatili* s« podajajo pa S v.^^h-^ zaaiarefe Številka p« 10 Yi»af)tY. Oglasi a« računajo na milimetre v iiro^oatf eac kolor.a, Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm p* 10 \'fn» Osinrtnlce, zahvale, po>Ian!ce, oglasi dtii*:*«! 7k- vodov...............»v« po žo viti Cfcla.it v tetet« Hsta do pet vrtt , .......K vsaka nađaijna vrsta............ MaH oglasi po 4 viaarje beseda, najnunj pa 40 vinarjev. O^asc sprejema Inseratni oddelek „lidinosti*. Naročena hi rekismacije se poiiijajo upravi lista. Plačuje d Francozov izpraznjenih postojank. Italijanska tronta. — Prodirajoč severovzhodno Gaiiija in na obeli straneh doline Brente so zavzele včeraj naše čete več italijanskih višinskih postojank. Cismon je v naših rokah. Ob dolnji Plavi se je topovski boj povečal. Blizu morja, na zapadnem bregu reke. so ujeli ogrski hon-vedski oddelki tisoč halijanov. BI RDI IN. 16. i Kor.) VVolffov urad poroča: 10. nov. 1917, zvečer. Močnejši topovski boj pri Dixmuidu. — Na vzhodu nič posebnega. — Novi napad' ri i'spchi v gorovju med Brento in Piavo. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. TURSKO. CARIGRAD, J 5. I Kor.) Iz glavnega sta-na se poroča: Smatska fronta: Včerai ni bilo nooe.sih večjih bojnih dejanj. Tudi na ostalih frontah nič posebnega. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 14. novembra. — \ čeraj zjutraj je iz-\ ršil so. ražnik po kratki, toda močni topovski pripravi srdit sunek proti našim postojankam "h Ledranskem jezeru. Napad se je izjalovil ob hrabrem odporu naših »-rak »v, ki so pognali sovražnika v beg. \ iitjči 13. t. m. so naše čete na £siaški planoil. n»i ko so zasedle posto-ja ike na M nt. L'/ngari in odbile štiri znatne sovražne napade, uiriakitilc v svoje prejšnje povtr»jarke. \ čerai popoldne je izvršil sovnM ii južno (Jullija napad na Mont.j Sišemo!, a je b i odbit. V odseku AlU|> fn v Suganski dtHtni so hneii na>L spr-j-i: .i ou^.iki /iviiluic boje s sovražnikom, ki so se vršili na froafi Mar-^!ics?iia Mciiie Li-.r. McJ Brento in Pi;n < je zasedel ^n ražnik črto Tezze— Lnmcn—Feltre. Več odclkov uašfh krilnih čet sc je pri 1 z/c in na Cinii Ji Lan postavilo sovražniku krepko v hran. Ob Piavi zviša^io boj-io delovanje. Obe so-j vrezni artilie.* ji ste razvijali zeU» živahno delovanje. Razni sovražni poiz\asif da bi prekoračili reko med Ouerom in Fe-nerjcin in \ ri ^an Doni di Piave, so bili on;.\ ::i cžkimi iuj1 uni za nasprotnika. i'ri Zensonu se boj nadaljuje. Tamkaj se je pričela naša protiorenziva. vendar pa se nam ni ; osrečilo popolnoma pregnati - »vražnika. Tekom dneva miio ujeli i JI T P O p_L I S _ Miliion^r, ki Is szgi.^^o Rotnia. Francoski spisal Evse« CbavU^ - Vedel r»a irste se nečesa, da namreč moja liči nikakor ni hotela sprejeti takih pogojev, da bi se namreč popolnoma odrekla svojemu očetu, eetudi samo navidez. Koneeno pa setn jo vendarle preprogi. In kako srečna leta sem preživel potem pri vas. ob strani svoje heere. Kaj mi je bilo na tem. da sem bil samo služabnik, ko se;n videl, da je moj otrok srečen. Bil sem srečnejši kot moia hči. katero je vedno težila o a skrivnost. Kako sva se prestrašila tedaj, ko ste v moji bolezni poslal četrtletno penzijo za Pigeota od vet u ku v Nan-cyju in vam je odgovoril le-ta. Ja ne pozna v Nancyju moža s takim imenom. — Posreči sem ;az sam pol .m uredil stvar z onim pismom iz Bruslja, v katerem vam je naznanil Pigeot. da se je preselil v Bruselj. i.iož ii: uplenili par strojnic. Nasa letala so delovala živahno. 15. novembra. — Sovražnik je ojačil svojo akcijo proti naši gi>rski fronti od Asiaga do doline Piave. V noči od 13. na 14. t. m. je napadel odsek Sisemol—Mete Ua, kjer smo se upirali uspešno. Nadaljevali smo z uspehom včerajšnjo akcijo m z dehiimi napadi in protisunki vrgli nazaj sovražne oddelke, ki so prišli v dotiko, z našimi sprednjimi četami in so se hoteli ustaliti v naši postojanki. Včeraj zjutraj je izvršil sovražnik napad dalje severno v obseku Meletra-Monte Fiara — Monte Castelgomberto; bil je odbiu a je obnovil svoj poizkus zvečer z večjimi silami in večjo srditostjo, pri čemer je bil zopet, vržen. Kolone, ki so prodirale z Liserja v j polkrogu proti fronti Trizzone — stek Breme in Cisiiiona — so bile sprejete z ognjem hi ustavljene. Številne bojne sile so napatile naše sprednje postojanke med Cismonotit iu Piavo; Jia Monte Ronconu je bil sovražnik odbit. Na Monte Toniaticu so se naše čete po uspešni obrambi umaknile v pripravljene postojanke v soteski Ouero. Sovražni napad je-bil ustavljen. Y nižini se je boj nadaljeval. Novi sovražni poizkusi prekoračenja reke Piave so bili zaman. Oddelki, ki so prejšnje dni prekoračili reko. so bili potisnjeni bližje reki groti Zensonu. Tam je bil izvršen nanje protiiiapad. Obstreljevala sta jih naša artiljerija in kraljeva mornarica. Včeraj so naša letala z uspehom obstreljevala most preko Livenze in Monticana. se spustila do par sto metrov in obstreljevala na pohodu se nahajajoče čete in tren v nižini s strojnicami. _____ DOGODKI NA MORJU. BEROLJN, 16. (Kor.) Wolttov urad poroča: Na severnem pomorskem bojišču so potopili naši podvodniki zopet 13.000 ton. Državljanska vojna v Mj!. BOJ ŠE VEDNO NI ODLOČEN. RAZNE NASPROTUJOČE SI VESTI. STOCKHOLM, 15. (Kor.) Švedski brzojavni urad poroča: Brzojavna zveza s 1'etrograd«"*! je od danes popoldne zopet vzpostavljena. STOCL'HOLM, 15. 'Vor.) Listi vsebujejo poročila iz Haparajide. ki se opirajo na prinovedovanja potnikov. Glasom istih je Petr^rrad v ognju. V Moskvi da je prišlo tlo krvavih pogromov, pri katerih je bil<> 2;i0o " -tvih. Zveza kadetov ie razpu-ščena. Ljudske mase so ndrle v zasebna poslopja. Vrše se tieopisni prizori. Zdi se, Ja so tako meščanske stranke kakor iudi sociialni revolucijonarji zapustili Keren-sktga Petrograjska garnizija in baltiško brodovje da sta ponolnoma na strani nove vlade. Dalje se govori, da sta se Trockij in Lenin na vojno ladjo »Auroro*. O'avno brodovie bo prepeljano zopet v Kronstadt. STO^' ^OLM. 15. (Kor.) Zadnja poročila "^vore zopet bolj o zmagi boljšcvi-kov. Glasom neke brzojavke iz Haparan-de je izdal M ura v j v. načelnik petrograj-skga o!>rambiicga ozemlja, oklic, v kate-rem oziiaeuje vest o prehodu čet h Ke-renskemu kot laž in izjavlja, da so čete svobodnega ruskega naroda Ie zato izpraznile Uačino, da preprečijo nepotrebno preli van«- krvi in zasedejo primernejšo in k repkejso postojanko izven Petrogra-da. Oklic konstatira Jal je. da vlada v Pe-irogradu mir. Razven krržark >Aurorav, Zarja , /Sloboda« in šolske ladje »Afri-le . je prispelo še 6 torpedovk pred Petrc-gra se socijalistične stranke sporazumejo ž njim. Srditi boji da s.j so vrš:li v Kijevu, kjer ste se obe stranki posluževali letal. Premirje v Moskvi poieče danes. LONDON. 15. I Kor.) Reuterjev urad javlja: Brzojavka iz Petrograda z dne 13. t. m. pravi: Zelezničarska stavka je bila za čas podajanj glede sestavitve socijalistične vlade odgodena. Pogoji, ki so iih stavili socijalisti boljševikom, so sledeči: 1. Razorožcnje rdeče garde. 2. Petrograjska garnizija se postavi pod kontrolo občinske uprave. 3. Voiaške operacije se ustavijo, ako bodo sprejeti ti pogoji. 4. Absolutno jamstvo, da čete Kerenskega na pohodu nroti Petrog 'adu ne bodo izstrelile nobenega strc'a. 5. Nobenih hišnih preiskav, nobenih aretaeij. Ako pride pod temi pogoji do premirja potem bi se pričela pogajanja glede sestavitve vlade, ki naj obstoja iz vseh socialističnih strank brez boljševikov. — I?a/ven udeležbe na novi vladi, zahtevajo boljševiki tudi odgovornost vlade napram mvemu izvrševal-nemu odboru sovjeta. Položaj na Finskem. KOPENHAGEN, 15. (Kor.) »Berlingske Tidendet poroča iz Ha iarande: Finska socijalist i čn a stranka je stavila meščanskim strankam ultimatom;, v katerem grozi s splošno stavbo, ako ne priznajo ne-odvisnostne izjave z dne IS. julija. Socijalisti ne priznavajo direktorija. Ker sn meščanske stranke odklonile zahtevo, so proglasili socijalisti včeraj po vsej deželi splošno stavko. Ta se }e pričela že včeraj zvečer v Helsingsforsu in se bo razširila danes po vsej deželi. Vozijo le vojaški vlaki. Po nekem drugem poročilu jc sovjet delavcev in mornarje v v Helsing-forsu v posebnem pismu na senat i/iavil, da je generalni guverner Nekrasov od-stavlien. sodelovati in ne sme se pustiti, da bi vse delo opravljala le iavna dobrodelnost. — Mnogo se je že storilo. Zdravilišča proti tej b le2ni so se pomnožila od 2 na 31 ; poleg tega imamo dve bolnišnici in 50r000 postelj na deželi. V zadnjem času' je bilo izdanih 19 mil. kron v borbi proti je i i ki. Nade ja se, da se bo v tem smislu nadaljevalo. —-Veliko važnost poklada na pouk ljudstva. Ustanovljena je zveza za borbo proti jetiki. ki ustanavlja zdra-vilišča. poučuje ljudstvo in prireja prvo pomoč proti jetiki. Ta zveza naj se če-daije bolj r^z^irja. Govornik opozarja, da treba iz;v miniti za".- :i o zavarovanju za slučaj bolezni iti o cijalnem zavarovanju. Med na!o ;n!ni. ki jih bo roba rešiti borbi proti jetiki, so v prvi vrsti odredbe za skrbstvo otrok, ustanovitev po-č^niških kolonij, poljedelske koloiiie. morski hospici in gozdne delavnice. S tem se bosta morali baviti obe novoustanovljeni ministrstvi za socialno skrbstvo in za ljudsko zdravstvo, teleti bi bilo, da to slednje prične čim boii delovati. Podobno ie s siiilido, ki se je med vojno silno razširila. Splcšnost nima le te naloge, da žrtve zdravi, marveč da vse ostale varuje pred njo. Ouloeno se je treba upreti naziranju, da je ta bolezen nečastna za tistega, ki io prizna, in da ta bolezen javnosti nič ne briga. Zakon mora siliti v to. da se proti tej bolezni kaj dobrega ukrene. Previdnostne odredbe proti prostitutkam se morajo poostriti. Na Dunaju je od 20.000 prostitutk le 2«XMJ pc-d nadzorstvom. Nadzorstvo treba razširiti, ali tudi obolele — moške bo treba kako nadzorovati. — Eno najvažnejših bojnih sredstev je pouk ljudstva. Društvo za bci proti spolnim boleznim je storilo že veliko dobrega. Govornik je za prisilno zdravljenje te bolezni, za prepoved zdravljenja po mazačih in pismenim potoni in za deloma prisilno naznanjenje bolezni izlasti v šolah, kaznilnicah in zavodih, kjer prebiva veliko ljudi skupaj. Ustanoviti bo po sebne bolnišnice za sitilitične prostitutke, kjer bodo morale ostati do popolnega ozdravljenja. — Hvali zdravnike, ki so v tej vojni silno veliko storili za človeško zdravstvo; skoro 90f, ranjenih vojakov ie popolnoma ozdravilo. Priporoča sprejetje odsekovih predlogov. Notranji minister grof Toggenburg je izjavil, da bo vladi možno predložiti zahtevani načrt zakona še. v tem letu. Pravi pa, da ne smemo stavljati prevelikih nad v zakonodajstvo, kar se tiče borbe pruli spolnim boleznim. Omenja, da po demobilizaciji se le bolezni strašno raznesejo po vseh kotiii države. Ministrstvo za notranje stvari se že več časa dogovarja z vojnim ministrstvom o skupnem delova-| ni u takoj po Vojni. Kar se jetike tiče, ie znano, da se v zadnjem času ustane v ;jaK> zdravilišča, ki niso predraga, a bodo mogla sprejemati veliko jetičnih, posebno iz vojne se vra-čajoeih vojakov, ki se bodo tam mogli (ozdraviti. — Vzel je v zaščito zdravnike, j ki so med vojno silno veliko dobrega ' rili. Vsak pa ni za vse, y tem je marsika-jka pritožba. — Ali kateri zdravnik bi mo-: gel zunaj na ir.Miti zabraniti, da se ne prikažejo tam spolne bolezni v večjem številu? Kdo bi moge! zabraniti, da bi se jetika tako strašno m- razšr ia, k.>kor nismo nikoli sbitili? PosI, dr. Formanek je dokazi>vaI s sla-lisriškirni podatki o izredni \ a zgosti nevarnosti. ki groze ljudstvu po jetiki i«! siiilidi. Preslaba hrana pospešuje jetiso, iraginja pa prostitucijo. Primerna prehran) valna politika in skrb za zdrava stanovanja sta najboljša Ickurna. Kg je govoril se kršeansl^ sneh lisi dr. .lerzabek. je bila razprava o teir. predmetu pretrgana. Nadaljevala se b i \ pe-jk. Volitev v avstrijsko deleg3ci;». Poslanska zbornica *e volila v siuoeiaj; seji 10 članov v delegacijo. — Pred pri-četkom volitve je .predlagal načelnik i . p / ur. Petruševyč. naj se volitev za Galicijo odloži. Od 106 galiških poslancev "e iS Ukrajincev; ker pride na vsakih 15 iv slancev en delegat, bi n -rali i .".krajine? dobiti dva, a Pollaki |im dovoljujejo le p< enega. V svriio novega dogovora nai se volitev danes ouioži. Posl. Stanjek tudi predlaga, naj se vo-li.ve ploh oJiožjjo, da .^e Jose/.e nov do-over iudi za Cešk<«. Od Io delegatov •*epuščajo Čciti Nemcem - Miri; ker :r ud Nemci 4 -Iraukc, bi bile torej lahko Zi;st«.';>aue štiri. I oda nemškim o-;:jatuLin uemiikratom n «eeio do/oiili Je-...•aia. kar Ceiii ne odobravaju. iViorda bi dal doseči sporazuii«. — Nemški radi-^ !ee l5acher je kratkomalo ou»\ii>iiil pred-'rg Stanjka. češ. da iudi krščanski socš- !ci in socijalisti na Nižjem Avstrijskem dovoijujejo delegata ostalim 14 nem-š:;- -narodnim posumcein. Zbornica je odklonila oba odgoditveiu ,:redloga in volitve so se priče'-.-. Prve volitve so bile za Cv^.ii. Izvt>ij«;na :w bnaj cela sktpna lisia. razuu Vvolia. o je ooi»: t le 24 glasov, dočim je bii iiaHoio j izvoijen socijalni demokrat Glockel z in glasovi. — WoIf je razkačeno vpil: Fides Ciehovica! Po nemški .>e temu pravi-Zchuitereil — Bil je pa osamljen io se j*, ovjnaiu pouihaii. . FRANCOSKA KABINETNA KRL-A. t PARIZ. 15. (Kor.) Agence Havas javlja: Clenienceau je dobil naročilo, naj sestavi novi kabinet. Z Dunaja. (Od aašega posebnega poročevalca.) 14. novembra. Dragnijske ?k>k|?ide učiteljstvu. Predlog proračunskega odseka bi Imel priti na vrsto šele kot 16. točka dnevnega reda. Na predlog i-redsednika pa je prijel na vrsto takoj kot tretja točka. Poročevalec posl. Tcuiel je na kratko priporočil odsekov pred! g s prislov ico: Dvakrat da. kdor hPro da . Zbornica ie "prejela odsekov predlog, sc dovoljuje deželam prispe vek 70 milijonov za dr. ginj-ske doklade uči' l.^tvu. OdV lonjen ra je bil manjšinski pr-dlog dr. Korošca, :!a je ta prispevek povišati na 100 milijonov. — Tako «i >be učiteljstv<». vdove sirote izdat 10 Jraginisko dol hdo ?e do l\ decembra. Jetika in spolne bolezni. Nato je prišlo v razpravo poročilo zdravstvenega odseka o borbi proti jetiki :n spolnim boleznim. — Poročevalec dr. Viichl je omenil. Ja je jeiika : 'e-J vojno strašno razširila. Država" mora priee i b.v :;roii tej bolezni: vsi činitelji morajo m Za Dalmacijo je bil izvoljen dr. Cin-grija, namestnikom dr. Scsardič. — treba pa konstatirati to: od 9 glasovnic so bile 4 prazne; od ostalih 5 je dobil dr. Cintrri-ja 3 glasove. — Kaj naj to pomeni?! Za Kranjsko je bil izvoljen dr. Korošec, namestnikom vitez Pogačnik. — Za Goriško pa Fon, a Gregorčič ie ie namestnik. — Pri volit vi delegata za Istro ni bil oddan noben listek. Predsednik je izjavil, dn se bo vršila ta volitev v prihodnji seji, ker ni došel noben poslanec. — Na to se je oglasil dr. Laginja, ki je rekel, da je on navzoč, ali ne glasuje. Po kompromisu bi moral biti letos izvoljen Italijan, od katerih ni nihče navzoč (eden je v Italiji, ostala dva, Rizzi in Degasperi, pa drug drugemu ne privoščita in sta izostala), on pa Italijanov ne more voliti. — Za Trst so ie izvolil PittonT, a namestnik je Rumun Origorovici. — Jugoslovani imamo torej tri delegate. — Predsednik bo najbrže k"r-ščanski soeijabst dr. liauser. Proti vinskemu davku. Včeraj je bilo zopet posvetovanje poslancev iz vseh vinorodnih krajev pod predsedstvom dr. Mayerja. V večurniseji so razpravljali o vladinem načrtu zakona, ki hoče uvesti na vino 32, na sadjevec S K davščine. Soglasno so sklenili, da je tak vladin načrt zakona nesprejemljiv. — Poslanci so se zavezali, da bodo v svojih klubih poročali o tem sklepu in skušali pridobiti svoje klube, da se postavijo proti vladinemu načrtu. — Ako ostane pri tem sklepu, je gotovo, da je vladin načrt zakona že pokopan. Proti Jugoslaviji. Nekateri zunanji nemški listi so vedeli poročati iz povsem zanesljivega vira , da sc merodajni krogi poleg rešitve poljskega rudi pečajo prav resno v podobnem smislu — z jugoslovanskim vprašanjem. IT me je se, da so take vesti zelo razburile tukajšnje nemške parlamentarne stranke. — Včeraj je imelo sejo nemško Alpsko združenje (alpenlandische Vereinigung) ki se ie bavila z juge slovanskim vprašanjem. Sklenila je, zahtevati od dr. Scidlerja točen iii jasen odgovor, kaj vlada misli o — Jugoslaviji. Nemcj nimajo namreč nič -?roti temu. ako se ustvari Velika Hrvatska z Bosno in Hercegovino vred. — n'kdar pa ne dovole. da bi se ustanovila Jugoslavija, v kateri bi bile tudi slovenske zem-je, Istra, Reka in Dalmacija. — Ako dr. Scioler ne da zadovoljivega odgovora, mu odpovejo svojo ljubezen. Koniercnca štajerskih poslancev. Ministrski predsednik dr. -Seidler je povabil včeraj v dvorano proračunskega odseka vse poslance iz Štajerske; udeležila sta se te konference tudi minister za ljudsko prehrano Hofer in štajer. namestnik Clary. Konferenca je bila namenjena rekvizieijskim iu prehranjevalnim razmeram. Takoj ob početku seje je podal posl. R. žkar naslednjo izjavo: Zastopniki Slovenskega štajerskega sc zahvaljujemo ckacclcnci ministrskemu nredsedirikn, da je blagovolil tudi zastop-•: . j Slo .-cuskeg-' Štajerskega povabiti dar.«rs na posvetovanje •> gospodarskih s'vareh štajerske dežele. V neštetih pi-nih, osebnih posredovanjih, interpelacijah smo se opetovano pritoževali^ kako hudo zadevliejo z«, .ii Slovcns'o Štajersko razne težave tc vojne. Ker se ces. namestnik grof Cjary ni potrudil, da bi razrc vo_';-e zahteve primerno iu pravično ra ' Ielil na vse dele v deželi, tudi nima-,- . i'i ,'C t? >rerii(» m.ii nobeiicga zaupa-»ja njegove ekscelence in d«; njemu 7odreic.- ii • . Zaradi tega tudi sc ie moremo niti J.av.s uiti v bodoče vde-ležiti "lakih skupnili i> svetovanj, dokler *e u;ait ne zajame: i.-.poiaoma pravično in ol iek ivno poyU.aiijc. Na to je zapustilo dvor mo vseh sedem štajerskih poslancev in Nemci so ostali -ami i:i so liosveto-. anje tudi dokončali. — Ta-*odIočnl nastop štajerskih poslancev ie bil naperjen tgrebeev. Tekom vojne v Avstriji pridno ustvar-velike načrte, ua imamo kmalu nato ;*ča>ien -- pogreb. Koliko časa bo ko-v ali Deiaage . razbil! jali večino avstrij- — T Ti i narudov žalili jih v* dno duše. ali ' ančiio so jih navali pokopati. Semtertje s- še komu skomina po Belangih , ali resno !:e misli »lihče več iiunje. Žc P i ed letom so proglasili neodvisno Poljsko, sev eda le it. zasedenih ruskih po-vrajui. A-enili so ;rva, k*io ve kako velikansko .'eč so napravili. — Od ruske re-. jlucije dalje pa je to vprašanje našim •ržavnikom le na poti. Končno so to veko državniško modrost pospešili, da bi jo ..•1 i - poks pati. S' .vnorten :>;» .reb je obela i ' ; zbornica piv t. \li pe- Citaieiji uoio-.'o spominjajo, koliko 'asa ie strašila neka Srednja Lvn pa po časopisju, brošurah in predavanjih. K> liko lavdusenih bt«e : so zgubi«i?'»' za tesno ospouarsko zvezo Avsirin. Nemevie» A^Oi^arije m lur^r.e. u» e bili \vroro, in ob pomisli, da naj druga ž.cnska Jeli vaše imetje s Pavlino, je okam.aelo •noje srce. Ze tedaj sem liiadnokrvi - Meni, da vas umerim, In č.ikai sem ■ g» -i i-^ ril ike, ki sc mi pa ni nudila piv j «. asu poroko. Ob tem izrazu divje odločnosti ie Bri-eheta t>-bsia kurja po>It po vsem tele>u. — Končno sem nu^el priložnost, in da ste si tedaj rešil živGeuie, s. morate zahvaliti samo srečnemu slučaju. Nekega večera, šest dni po vaši i^roki, sem čakal na vas par korakov od hiše gospoda de Budičrea, pri katerem ste bil v pose-tih. Za bližnjim vogalom sem vas hotel umoriti. Javnost bi bila umor gotovo pripisovala Cartouchu. Vaša sreča je bila. da niste prišel iz hiše sam, temveč da vas je spremljal gospod BaudouLn. Poslušal sem, kaj ste se pogovarjala, in tu sem izvedel, da ste izpreinenil oporoko v korist svoje mlade žene. Potemtakem h: ne bilo koristilo aič, če bi vas bil umori! trn ft •BMNOST« fttev. 318 V Trsta, dne 17« novembra 1917 s^cer b*;li previdni v takem navdusevanju i:; vid-.!. se )c i- tla nič ka i ne verujeta > i " t?-. ta.-JI: : --Crtov. — Ali polagoma Sv jc ; - v•■■Tih • navMoi glave, a« Avstrija in N-*i i; - ni be^te nikdar v tako sr, _ne?n v '«ii «?.= bi — bojkotiral'- ves, o>tali svet. marwe d" bosta morali biti 7. zeio ponižni zadovi Ini. da ji' ves; o i svci i;_ 1 bojkotiral, t. j. dn :*:ria; ko prodajal .surovine in kupoval njiiu d. To s"'"'" ot:-" "ia rra-Jr1 h' . nično .0 • i- l. .. »po- sreciio p-' ::I«. p* t? br orl^oiiii »a dan:,?T>"a »Zedo ie Avstrija skl mila celo z Ojjr-I sr:o le-dveletno nagodbo, ker----bočeta in c;b : r >-ovici proste roke za čas :>o vr:ni. K - o nai bi torej sklepali Avstrija1 in Nemčija večne pogodbe?« — Tud? se; že iasn sv ti v glavah avstrijskih indu-strijalo:v. da bi vsaka daljša pogodba z j Nemčijo bila !e — njej v korist in v usode-' r 10 škodo avstrijski industriji in veliki trgovini. In iako je srečko pokopana tudi ta zmota avstrijskih vročih glav. V begimš^eai oJsefcis je naznanil ministr. tajnik ar. Mont-d se-, znam krajev, ki so iz!cCe«ni iz onih. ?i pošteno izvrše predpisi 1 in naredbe, ki >asnru, mor;: biti pre-j pri'an. da jih je izrf'il na na;boljše mesto; in da 1" ukreni, no v njegovo korist vse, j kar se sploh more storiti. — V tem odboru raj se prii:ra\ Ijaio predi' za razne spremembe ali đopolniia k uo^ U« irn ministr-I skirn naredi ar? . in naj se ki '-.roht.ie izvr-' sevanje po posaiiiičiiiii deželah in ra naj s j zlasti posrcJije selitev beguncev Iz taborišč v j domovin-» al; na deželo med kmetovalce. I Posebno ?>o treba pazit: ali bi ne bilo mo-; pres^iit; naših beguns- ih otrok v si j .ens^-j - rii.Ie in razdelit: jih po druži-liah. k- ..: \ t. '-U njihovo zdravje in j življe-,-e ni brezpogojno varno. — Hrana' je strasna. Niti 1>.»li!> <. -oci ne dobivajo trobe inlcV... i a ^risča so na sploh pre-1 skrbljena s hr;::- za nar dni: kaj bo'pa J ako dovoz odpove za tetku ali celo več?j Ali borir pustili umirati na so mladino v t tak:^ razmerah? Odraslih mož se ne povrne v d novi: - ia tisoče in tisoče, i»o-; čemo-h. da n?*:; tadi ■ Mraičai?!] Ali -j b: t i n; da e -iz vali cfcromni delekn-g, ki bi ga m .! no.i odbor že — pripravljen: jasno U cia ie bi! > tako orga-' nizovatn- dei< z.i begtmcepotrebno že pred! dvetm na, «'M, ker najtežji časi šel?] Oitg'tCH ili, ii ij s. Lanovi ta odbor čim j prej, ca i orno pripraviieiii za v^e slučaje! Gospodje ix>slanci pa naj pogledajo v državni proračun, koliko mMiionov je tam doiočenih za begunska podporna društva, od kateriii Slovenci ne dobimo počenega groša! Zakaj ne t Ker smo — spali, ko so Lani ddali!! I - — m ^aStl. sit5! dv^ffca v Vrstts- Cc- lhdvojica prispela, iz svo^esra sta:;a. čeraj v Trst. Cesarje •• navzočiio-st cei.arice, ki se je mudila poprej pri baronici h>ies Skene, sprejel v veliki slav-nrsii-i dvc.a.i tržaškega namestnik iva poklonitev odposlanstva zastopnikov trgovine in prometa, Industrije in obrti. V odrovl-mstvu so bili zastopniki vseh gospodarskih poklicnih krogov in vseh na-r^uosti v Trstu. Cesarska dvojica je i vispeia v spremstvu dvorjanke gospe Kailav, glavnega pribočnika fml. princa Lobkovica in krilnega pribočnika podpol-kevnika barona Cati-nellija. Deputacijo je predstavil cesarju namestnik baron Fries Siwne, ki mu ie stal ob strani dvor. svet. baron Glanz. Koje množica, ki je prihitela prefl namestr<:št\ eno palačo, izvedela za navzočnost cesarja, so zadoi'_li mogočni in viharni vzkliki. Kom. s^/ct. baron Aibo-ri je imel na cesarja navdušen patrijoiičen nagovor, v katerem je izražal iskreno veselje tržaškega prebivalstva povodom-srečne rešitve cesarja iz resne življenjske nevarnosti in povodom sijajnih zmag zveznih armad, ki so v par dneh pregnale j sovražnika z domače zemlje in prodrle, vrh tega globoko v njegovo lastno deželo, j Cesar je odgovoril: »Zahvaljujem se iskreno za izražena čustva lojalnosti in vdanosti. Vem. kako težko je prizadet j zvesti Trst vs'.ed vojne in kako težko so trpeli v mestu vsi viri bogatega blago-! stanja. Sledeč tradicijam Mojih predni-! kov. hočem storiti vse, da ostane Trst za vedno neločljivo združen z avstrijsko krono in da sc po težkih izkušnjah kmalu zopet dvigne do neoviranega procvitanja.« Cesarjev odgovor je bil sprejet z viharnim navdušenjem. Cesar in cesarica sta se dalje časa razgovarjala z vsemi člani odposlanstva, povpraševala o težavnem go-spedarskem položaju Trsta in izražala to-' plo zanimanje za usodo mesta in stremijo- ■ ii'a po povzdigi gospodarskega življenja.; Nato je stopila cesarska dvojica na veliki: balkon namestništva, kjer je bila pozdrav- j lična od množice z viharnimi 2ivio! Hoch! i In E\"viva! -klici. Cesarska dvojica sc je nato zopet odpeljala v svoj stan. Cesar o aprovizaciji Primorske. V zadnji seji deželnega gospodarskega sveta se je z raznih strani izražala želja, da bi Nje- j govo Veličanstvo cesarja informirali o te-} žavnem aprovizacijskem položaju v Trstu in na Primorskem sploh ter ga prosili pomoči za našo deželo, k\ je tako težko ni zadeta po vrojaii. V smislu te želje dežel-tega gosi)odarskega sveta se ie najnestnik povodom neke avdiience pri Njegovem! Veličanstvu posluži! prilike, da ie cesarju i poročal o težavnih aprovizacijskih razme- j rah r.a Primorskem sploh, zlasti pa o yo-sebno težavnih razmerah, ki so v tem ozi-' ru nastale baš v zadnjih mesecih in kate-j rili posladice občutno zadevajo tako rjre-j bivalstvo Trsta kot prebivalstvo Trsta, j Cesar je z živahnim zanimanjem poslušal i iiAiitc-ttrkovr -'-vajanja in se je s toplim pii^i anjem izrekel o požrtvovalnosti ;tc-bi\bistvo Trsta kot prebivalstvo Istre, j osrednje vlade storilo vse, da se, kolikor1 je to le mogoče, ublaži aprov. položaj Pri- j morske. Pogreb dr. Karla Pemičiča bo danes, v j soboto dopoldne ob 10. in sicer se iz-! prevod pomikal od Ljudskega, vrta dalje.' Imenovanja na ljubljanskih sreo"?ijih šo!ah. Ravnatelj idrijske realke dr. Stan-! ko Bevk je imenovan za ravnatelja I!, dr-j žavne gimnazije v Ljubljani, profesor Jo-! sip Wester z II. državne gimnazije v . Ljubljani za gimnazijskega ravnatelja v Novem mestu, reaUčni profesor v Ljub-: Ijani Kare! Cora za ravnatelja ljubljanske realke, profesor L državne gimnazije v| Ljubljani Anton Dokler za ravnatelja j ljubljanskega učiteljišča. Siro-e! I z delavskih krogov smo prejeli: Mi tržaški Slovenci nimamo sreče! Enega edinega zdravnika smo še imeli in še tega nam ie kruta usoda ugrabila. S j :'kolnim dr. Perničič-em smo bi!; zc'oj zadovoljni. On je bil mož, ki je poznal ita-; še reve in težave in ni nam bil le zdravnik. ampak obenem tudi svetovalec. Mi plakatno nad to prebridko izgubo. Kaj bo z nas;m ljudstvom v teh hudih časiii in brez zdravniške pomoči? Naši društvi in naše vodstvo morajo ukreniti vse možno, da sc iLiiii da vsai eden zdravnik, ki po>na in razume naše ljudstvo. Mi si usojamo! prositi, naj nam vojaške ohlast: oprode! g. dr. Pertota, ker je ta vreden :ii nepozabnega dr. Perničič-a. On je ti" pozna:'. in uvažavan ter skrajno potreba". Prosimo n jno, ker potreba je velika hi > druge pomoči ni. Upan^o, da nas ne puste! osirotele sedaj, ko razsaja med ljudstvom I toliko bolezni! !?;»e?r:e aha urnika pri cariusk: ekspo-j z!tur: oa pc>ti. Za odpravo inozem-: sk?'» poš-nih zavitkov se uv ede, p' "cnši! 19. novembra t. I. do vštetega 31. marča ' nepretrgan uraJni urnflc "t si:;?r od i do-po!' ic d > 2 popoldne. Cvt ka hvaležnosti na srrab dr. V;,r|u Pe^n'^iči!. I/ Sv. Ivana nam pišejo: Na-j ra\ los: pretresla me je novica o sm^Li1 d' 1 rcga, nad vrse človekoHubr.ega dr. Per-j 1 'člča. In kakor je mene, sem prepričana, da ?e ta novica pretresla še sto in sto mate. k ; so ga rwiz.na:e in potrebovale od nje - j ga zdravniške pomoči. Posebno mi tu pri Sv. Ivanu, smo ga imeli za svojega, pori en !i smo se ž njim -kot s skrbnim oče-tom, ir. 0:1 nas je umel in, če je le mogel, ludi pomagal. — Spominjam se, da ie pri- j šel v hišo k .bolniku, kjer je vladalo ubošt-'vo in pomanjkanje, a namesto da bi družina njega plačala, je 011 njej kaj daroval.; In koliko takih slučajev bi lahko navedla! i Dobrota, sama dobrota ga je -bila, m sedaj ga ni-več med živimi! Kako težko ga borno pogrešali posebno mi Svetoivančani!^ Ohraniti pa hočemo v svojih srcih nanj lep spomin hvaležnosti, saj drugega Per-1 ničtča ne dobimo več! Žalujoči gospe sg-j progi, kakor tudi gospe materi naše naj-j iskrenejše soža'ie! ToVtži ju Bogf — A. O. Deželna upravna kor.aslia mejne grofije , Istre je razposlala županstvom in cestnim ■ odborom nastopno okrožnico: Domolju-; bje. ki je je izkazalo prebivalstvo Istre s ! tem, da je dosedanja vojna posojila pod-prio ni mno^o pripomoglo k njih sijajnemu uspehu vzbuja nado, da bo tudi VII. vojno posojilo, izdano z zakonom od dne 30. oktobra t. L, z oz.irom na briljantne uspehe našega orožja in naših zvestih zaveznikov, ;>očensi s koncem oktobra t. 1. proti vero-lomnerju našemu sovražniku, imelo tak ! tisneh. ki pokaže našim sovražnikom, da je ves narod brez izjeme, oduševljen po j odločilnem zgodovinskem momentu, pri— 1 pravljen staviti domovini na razpolago j ' vse svoje Imetje, da. jej pripomore k sreč-! nemn končnemu uspehu svetovne vojne. Zgodovinski dogodki zadnjega časa. katerim sc je zahvaliti za osvoboditev Primorja. zasedenega po sovražniku skozi dve leti, ter za olajšanje Trsta in istrske obali, pripomorejo mnogo k temu, da bodo vsi I prebivalci nase pokrajine z vsemi svojimi j silami sodelovali pri podpisovanju tega| vojnega posojila ter da z vsemi razpoložljivimi silami pomorejo državi do zma-gonesnega z vrše tka vojne. Zato se obrača podpisani do tega urada s toplim priporočilom. da na najprimemeji način vpliva na vse prebivalstvo, da bo bogato sodelovalo pri podpisovanju VIL vojnega posojila, da bo uspeh tega čim povoljneji. Predsednik: Lasciac. Slovensko gledališče. Objavili smo že spored predstave, ki se bo vršila iuiri ob 4 popoldne v »Narodnem domu-. Spored; je dokaj zanimiv. Gospića Mezgec pojej obče znano romanco iz »Jesenskih manevrov« in ponovi priljubljeno Pavčičevo vPaslirico t. Nanovo bo pela romanco iz opere Ribiči biserov«. Kakor razvidno iz programa, nastopi tokrat tudi g. Sva-geli. ki bo pel Adamičevega »Planinca*, Devov Mak« ter romanco iz opere »Ma-non«. Ponovi se dobro uspela burka »V civilu , ter se uprizori nanovo burka v enem dejanju *Blaznica v prvem nadstropju , ki obeta že po naslovu živahne iu zabavne prizore. Privlačni spored pri-. vabi jutri gc.ovo lepo štev i'o občinstva, zato svetuje:; o, da si preskrbi po luozno-su že prej sedeže ia tudi v^tjfuiice, da ne. bi> prevelikega, liavaia v zadnjem liipu pri . blagajni. Vstopnice so v predprodaji pri j gos. c B!ček-Razfc^ii-it' ovi. Odbur »Učitcliskcga Urustva za I rsi iu okolico- ima svojo redno sejo v nedeljo, j 18. t. m., ob 912 v sloveusJeL šoii na Aeuue- I dot tu. j Oebcf pripomoček, da se ubvaruiemo > le^arU. Včeraj pu:,oicine so pripeljali iz mestne centrale v svetoivarsko ?prc-.:za-i cijsKo prodajai.K.: sir. Na vozu je bila poleg celih koles sira, tudi polovica kolesa.; Veter je pihal in nosil prah na vse strani,! pco~bno pa v luiknjičastl načeti sir, kater?! ni bil pokrit. Kakor, da ne bi bilo to do ; volj. stal je se težak aprovizxicjie s polno nogo na odrezanem delu sira! Zaieke! Jun^c. K nekomu v vipavskem! F.odniiskcm okraju se jc zatekel kake 2 let! otar junec. Lastnik se naj zglasi pri tem sad'šču. Drug: PalokovSCcv korcert. Tržaško gledališče *Politeama Rossetti« je naj-i večje gledališče na avstrijskem jugu in j nekaj -"/.rednega mora biti. da se napolni-1 jo ti velikanski prostori do zadnjega ko-tička: naš jugoslovanski umetnik na slih. Ziatko Balckovie pa jih je napolni! > tekom enega teJna dvakrat. Prvi koncert J ga j-: tako -prili-abi! tržaškemu občmstvu. da je bilo tudi drugič, v četrtek, 15. t. m..! g'edališče taRorekoč razprodano. Spored! je bil nov. in oK?nstvo je imelo pril:k?».; da je občudovalo umetnika v vsei njegovi j vseMranosti, 11a naj sia bila klasika: ir.a sanjavi, Mozart in večno klasičnoj res-;' t5ach, ali pa moderni in najmoder-. nejši mojstri, kot Fdgar Bazzini in Wie-| nia\vski. Vendar pa je tudi ru treba reči.! da je ob vsem naUriobljem umevanju in naieksaktnejšem izvajanju obeh klasikov prihajala izvajateljeva osebna ustvarjalna sUa do naikrepke^ega m najznačilnejšega razvoja in izra-za. do umetniškega viška, v moderni glasbi, kjer so rnu gosli pelc,| jokale, vriskale in vzdihovale, da je ob-! činstvo vridrževalo. sapo, dokler ni zamrl, zadnji j^la.s, in potem izbruhnilo v odobra-; vanje, ki se kar ni h<»tek> iK»leči. Po drugi» točki so izročili umetniku ob dolgotrajnem j ploska. • j u ve!" k lovorjev venec s slovenskimi in hrvatskimi trakovi z napisoma:' Tržaški Jugoslovani velikemu umetniku« j in Velikom umjetniku tršćanski Jugoslaveni . Ob koncu je bilo odobravanje toliko, da je moral čaščenec šestkrat, sedemkrat na t>der in dodati nekaj točk. Mlademu t^'so simpatičnemu umetniku, kateremu so položile rojenice v zibel tako dive 1 dar božanske umetnosti, moremo is' eno le čestitati na njegc*vem sijajnem uspehu in mu želimo samo, da bi s tem darom, tako srečno spoznanim in porab-Ijeaau. zanesel svojo in našega jugoslovanskega naroda slavo v najširši svet! -NajoJkritosrčneje priznanje pa tudi nje-i g. vc.iui umetniški dovršenemu spremlie-valcu. mojstru Evzcbflu Curelichu._! DARPVL Radtijoč se lepes^ narodnega dela v Trstu daruje revež-vojak Ludovik Gržina K G — moški podružnici CMD. Denar hrani uprava. , Češko Bodjevlčka Restavracija (Bosd-f i kova uzorna češka gostihia v Trstu) se nahaja v u!. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski iedilni listi. ššMALI OGLASna nn IM rsiuaajo po 4 Kot. besđ lo. [r-jr-i L ^fJpMtno tiskan« bttede m r^tt-IUU J j najo enkrat — Najmanji* I j | ULJ J: pristojbina au^ia 40 stotirik. .|L_JLJ ! Drnrfnfn eoa štiri stanovanja,} rlUlIUJU it p d«*tre^je in vrt, druga dve s*.«- i novanji ter prostor za v-ako obrt Naslov pove { Ins. odJ. Edinos i. I5US Mam snho p ekajeno prtšičevo. je na p odaj llCriU v veči ali mali množini. Ulica Valdir vo Ste v. 29. — M. Možetifi. 159.*» KfflfnifkoAn pomočnika ali pomočnico se ttlUjUJH&gll sprejme Delo tnd na dom Ponudb - na Oreeorčifi Josip, krojaški mojster Ki