(V2. številka. Trst. v |>ct«'k 29. aprila I SOS. (Večerno f/datijc) Tečaj XXIII. „Edlnoat" izhaja drakmt mi •hm, razun ncdplj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja nb 11. uri. večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Niiročnina znaša : Obe izdan j i na leto . . . gld. 21 ■— Za sumo večerno izdanje . ., 12'— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino jo plačevati naprej. Na nn-rorhe hrez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drohno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po a nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST ■'fffltaiG CLAS1LO A DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. ~ir Stane 4 nvč. Telefon Itv. 870. V edinost i Je moč! Oglati se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poalana. osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upraviilstvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. l'mliiištvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia stv. 12. I pravnlštvo, o1> 4. uri pop. v „Narodnem (lomu" v Bark ovijali nastopnim dnevnim redom: a) Nagovor predsednika. b) ( iovor (j občinskih stvareh. e) ( „lovor o političkom položenju. d I Evontuvelni predlogi in interpelacije. Na obilno udeležbo pozivlje predsedništvo. Novejše vesti. Petrograd 28. Poslanik Zjedinjenih držav je prijavil ruski vladi, da je z dnem 21. aprila nastojalo vojno stanje med Zjedinjeniini državami in Kpanjsko. Pctl'Ograd 28. »Novosti« javljajo da se — v slučaju, da se razvije vojna — v Rusiji prirede oddelki usmiljenih bratov, kateri se odpošljejo na bojišče v postrežbo ranjenim. Madrid 28. Spanjsko brodovje se je postavilo nekoliko milj od Manile ter čaka tam na amerikansko brodovje. Madrid 28. »Agenzia Fabra« pravi, da brzojavke iz amerikanskoga vira o položaju na Kubi ne zaslužijo ni kake vere, ker so v nasprotju z oti-eijelnimi poročili. Vzlie vsem poročilom amerikanskih časnikarjev niso utrdbe v Havani do sedaj izpustilo nijednoga strela. Keyvest 28. Streljanje na utrdbo Matanzas je imelo namen, da prepreči dovršenje nasipov. Vzhodna baterija je jela streljati na admiralsko Indijo »Ne\v-York«, katera poslednja se je odzvala. Utrdba je izstrelila kakih 8 krogel, ki pa niso P O I) L I S T E K. «<5 PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski, Polž je stopil k njemu. »Kaj se godi tu?«, jo vprašal. »Nasip hočejo napraviti in potom most čez ■Belko*, je odvrnil Višnjevski. »A kaj delate vi tu ?« »Najel nas je Frie Kamer, da vozimo pesek«. Sedaj je zagledal Polž v tolpi oba Hamera: Friea in starega, tor jo šel k njima. »Vrla soseda sta«, je rekel trpko. »Celo v oddaljeni vasi najemata voznikov, toda mene no pozove nobeden na delo«. »Kadar boš prebival v vasi, pa pokličeva tudi tebe«, je odvrnil Frie ter mu obrnil hrbet. V bližini je stal med kopači nekak gospod, ki jo izgledal kakor predstojnik. Polž se mu jo približal in je jol govoriti snevsi si kučmo. »Ali je to pravica, velemožni gospod, da bi so Nemci bogatili na gradbi železnice, jaz pa še groša no bi zaslužil, dasiravno bivam tu nad roko? V minolem letu sta bila v nas dva gospoda, ki sta mi obetala, da zaslužim lepega denarja, kadar zadelo. Amerikanske ladije so ostavile zaliv in so odplule na visoko morje, da natanjčno določijo lego baterij. Na to so oddale 800 strelov na utrdbo iz daljavo 4 do 7000 metrov. Na pni dovršeni nasip in jedna baterija se zdijo porušeni. Jedna na pol dovšena baterija je izstrelila pet ali šest krogel malega kalibra, katerih dve sti leteli nad ladijo »No\v-York«. Admiralska Indija »Ne\v-York« se jo povrnila potem na svoje mesto pred Havano. Tudi ladij i »Puntan« in »Cineinnnti« sti odpluli. R>ywest 28. Amerikanski monitor »Torror« je zajel spanjsko ladijo »Guido«. Na istoj jo bilo mnogo živila in denarja za španjsko vojaštvo. Vrednost vsega ukup se coni na 400.000 dolarjev. Cliiktimaima 28. Iz dobrega vira javl jajo, da jo iz AVashingtona odšel ukaz, da je 2 lahki batteriji ki se nahajati sedaj v Chikomango, od poslati v Tampa, kar je smatrati dokazom, da se je sklonilo ttkupnn sodelovnnje Zjedinjenih držav z ustaši na nemudnem napredovanju proti Havani. tteka 28. Mestni svet je zopet izvolil odvetnika dr. Mnvlenderja županom reškim in sioor 44 glasovi pr«»ti 7. Ko je vprašal guverner Szaparv župana, če je voljan priseči zvestobo državnim zakonom in če je voljan na podlagi teh preklicati izdane odredbe, jo žttpnn izjavil odločno, da ne priseže tako zvestobe. Na to jo prijavil guverner zastopstvu, da tudi takrat ni veljavna izvolitev župana. Socijalna politika. u- Na Dunaju, dne "24. aprila 18!)8. Ker vem, da jo vaš list namenjen vsem slojem našega naroda ter ima resno voljo, da donaša vsakemu nekaj, sklenil sem, dokler ne dobite boljega poročevalca, zbirati Vam iz raznih revij kratka jumejo graditi železnico. Nu, in sedaj se gradi železnica, jaz pa ni konja nisem še pognal iz hleva. Nemec, ki ima sedem »vlok« zemljišča, jo še lo-komen postranskega zaslužka. .laz pa, dasiravno imam komaj deset oralov zemlje, sem zgubil delo radi tega, ker v nas ni več grajšČaka ter hodim kakor berač za miloščino. Saj tudi jaz imam ženo in otroke, imam hlapca, deklo in nekoliko glav živino. Torej naj mi poginemo vsi radi tega, ker se Nemci hudujejo na nas? Ali je to pravica, vcl-mežni gospod ?« Tako je govoril Polž v jedni sapi, neprestano prikla injnjc sti do tal. Predstojnik ga je iz početka gledal začudeno; mahoma pa je uganil, za kaj da gre tu tor se je obrnil do Friea Hamera vprašanjem : > Za kaj, gospod, ga nisi vzel na delo? Frie jo stopil par korakov naprej in je odvrnil ošabno gledaje tujca: »Mar vi plačate kazen za-me, ako katerega dne no pridejo vozniki?____ Vi niste odgovorni za voznike, marveč samo jaz. Torej pa jemljem samo take ljudi, katerim zaupam ter vem, da me ne prekanijo«. Predstojnik si je grizel ustnice, a jo molčal. Cez nekaj časa je rekel Polžu: Brate no morem ti pomagati v tem slučaju. Zato pa, kolikorkrnti pridem v vašo okolico, me poročila o socijalnih razmerah in o socijalnom gibanju ter začenjam s tem že danes. Ne bode sicer veliko, a bolje nekaj, nego nič. Od 1. marca t. 1. je ustanovljen na glavnem ravnateljstvu Pražko ubožnice zavod, kateri bode posredoval brezplačno za delo in službe v Progi in predmestjih, na deželi ter v sosednih deželah, posebno slovanskih, s katerimi bode v zvezi, za moške in ženske v posebnih moških in ženskih oddelkih. Osebe, katerim bodo preskrbljena služba izven Prage, dobivale bodo na poti hrano v okrajnih zavodih za prehranjevanje (popotnih in domačih ubožcev). Ti zavodi delujejo že od decembra m. I. kakor delavske poizvedovala ioe (A rbcitor-A uskunfts-bureaux). Od decembra izhaja tudi uradni oglasnik delavskih mest, kateri izdaja centrala okrajnih zavodov za prehranjevanje, ki je ustanovljen« na deželnem odboru. Delavski listi so o priliki otvoritve prnžkoga zavoda izrazili svojo pomisleke, boječi se, da se iz njega razvije zavod za preskrbovanje štrajkokozov. Drugod ni podobne bojazni; ve se, da je proti or-ganizovanemu delavstvu brezuspešna tudi štrajko-kazna delavnost javnih delavskih poizvedovalni«- ter da, nasprotno, podjetniki dobivajo pot do noorga-nizovnnih delavcev tudi brez poizvedovnlniee, po insorntih, plakatih, agentih itd. Prožka poizvedovaloica ima baje postati nekak osrednji delavski izkaz za vse Češko; za nje poizvedovalno delavnost se zahteva osvobojenje od poštnih, telegrafskih in telefonskih taks, znižanje voznin za delavec, poslane v drugo mesta na delo, kar bi bilo na vsaki način bolje, nego pa prehranjevanje v okrajnih zavodih. Slavno trgovinsko ministerstvo je odreklo okrajnim zavodom za prehranjevanje osvobojenje od poštnino, čeprav jo priznalo njih neumorno delavnost, ter so bode moralo prisiliti k temu še le po posebni resoluciji deželnega zbora. kodeš vozil ti. Ne zaslužiš mnogo, a nekaj vendarle. Kje bivaš? Polž je pokazal na dim, dvigajoči se za jarki ter je rekel, da tam stoji njegova hiša. Ko pa je gospod odhajal k delavcem, ki so čakali naročila, objel ga je Polž o slovesu za noge. Zapazivši pa, da nima na kaj čakati, krenil je kmet proti domu. Na poti ga je srečal stari I Iamer. >A kaj?«, jo rekel starec, ..slabo je, da mi niste prodali posestva! Vedel sem, da ne vzdržito z nami. Sedaj bo še huje, ker se jo Frie razrdil na vas«. »Bog jo močnejši od Friea , jo odvrnil kmet. »Premislite si , jo rekel Hamer. Dam vam petinsedemdeset rubljov za oral . »Se enkrat toliko ne vzamem , je odvrnil mirno 1'olž. »Slabo vam bo predlo, ker tu no zaslužite ničesar. Vam treba ali bivati pri grajščini, ali pa imeti mnogo zemlje. Za Bugom kupite si najmanj dvajset oralov zemlje za denar, ki ga dobite od mene«. Jaz ne pojdom za Bug. Naj gredo drugi, ako je tam tako dobro. (Pride še.) <> Veliki ihm'm I »t 1 je v Pragi | »rvi redni shod čcško-slovanske tmr«nhn»-!-ei signal k napadli na vse tlačitelje, naj nas že tlačijo socijalno in gospodarski, ali pa narodno in politično . Dočim je njene pristaše družil do sedaj odpor proti neverni socijahiodoniokratični stranki «, I hoče -i sedaj sestaviti pozitiven program ter se dogovoriti o nadaljnjem taktičnem postopanju in razviti češki socijalni tip! SiM'ijalno-narodna stranka hoče, tožeča po zvezi z ostalimi Slovani, s poljskimi, ruskimi, slovaškimi, slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi delavci, osnovati avstrijsko s.»Udarnost od spodaj, na inišičastih rumenih preprostega naroda, kateri se i 111: i zbrati ves pod nepornšeno trohojnico slovanskega socijalizma! »Naš program in edinost z ostalimi slovanskimi delavci pretvarja nas smrtnike v velikane, ne boječe se nikogar itd. itd. Ne da bi liili zavzeli proti uaroduosoeijalni stranki, upoštevajoči in respoktujoči nje agitacijsko moč in spretnost, moramo vendar-le reči, da se nam te bombastične (Vaze, zakrivajoče inoglonost in neodločenost programa, prav nič ne ljubijo ter nimamo pravega zaupanja v odkritosrčnost onih, pod katerih patronanco se postavlja to gilmnje. <) programu o priliki kaj več. Z a sedaj bodi le omenjeno, da ie bila stranka ustanovljena na povelje liberalne mladočeške stranke. Ako stranka ne bode dovolj socijalna, kako se naj vzdrži proti socijalni demokraciji ? ! Trgovinsko ministerstvo je baš izdalo izkaz št raj kov v Avstriji lHtKi. 1. Tega leta je bilo ha Prcdlitovskem 2i>4 štrajkov (tH!»r>. 1. satno 211.")), v 140.1 podjetjih, v katerih je delalo 57.0.4D delavcev; oil teh jih je štrajkovalo .4(5.114 delavcev in -■"»72 bilo je prisiljenih ne delati. (1H1>5. I. hilo je samo 2*.<>2fi štrajkujočih v SO'.) zavodih). Največ štrajkov je bilo na Niže Avstrijskem (1 lil), na Češkem (Ho), na Moravskom (211) in v Galiciji (P.)). Nekaj nad petinko štrajkov se je zvršilo s popolnim vspehom delavcev, nad dve petinki s popolnim nevspehom, ostalo pa le delnim vspehom — rezultat v celoti slabši, nego 18U5. 1. Povod štrajkom je bila največkrat nezadovoljnost z mezdo in z delavno dobo. S št raj ki je bilo zgubljenih 600.000 delavnih dni, zgubljeni zaslužek je znašal 700.000 gld. Poleg teh štrajkov se je zgodilo, da je bilo delavcem v masi delo odpovedano v 211 zavodih z 0.447 delavci, od katerih je bilo o44o odpuščenih. Najznamenitejši štrajk je bil letos v rudokopih v Moravski Ostravi, največ delavcev je hilo odpuščenih iz službe v zavodih v Netinkirchenu. Na Dunaju obstoji društvo za preskrbo vanje služob češkim dečkom, ki prihajajo tjakaj se učit. Služhe jim išče društvo v prvi vrsti pri čeških mojstrih. Društvo deluje s precejšnim uspehom od marca is1.ili. I. in je upati, da se dobro razvije in da bode moglo izdatnejše zastopati koristi čeških rokodelcev. To svrho bi doseglo popolnoma še-le tedaj, ako bi imelo sredstev dovolj, nadzirati odgojo in naobrazbo v rokodelstvu vseh onih, katerim je tudi dobilo mesto. No, na to se Avstriji ne misli še nikjer; še država ne skrbi za to, ki ima veča sredstva na razpolaganje. Čudno je pač to, da imamo toliko inšpektorjev za osnovne, srednje, strokovne šole, nadzornike nad tovarnami, nad gozdi in rudniki ; ali vsa strokovna in moralna odgoja stotisočev obrtniške mladine je prepuščena, brez kontrole, vestnosti in soliiluosti posamičnega mojstra, katerega zmožnosti, niti strokovne niti didaktične, ne preiskuje nikdo in katerega odgojno delavnost ne nadzoruje ltikdo! In kar je še hujše, je to, daje pač vsakdo prepričan o tem, da se skoro v nobeni delavnici vajenec ničemur dobro ne nauči, da izrabljajo do skrajnosti njegove fizične moči, da mečejo leto za letom v praktično življenje rokodelske pomočnike fizično oslabljene, strokovno ncizučene in moralno okužene, a vse to se odobruje nekako tnolčć in vidi se vsakomur kakor čisto naravno zlo, neobhodno potrebno v interesu današnjega samostalnoga rokodelstva. Nikomur ne prihaja na misel, kak hode ta, iz tako odgojenih generacij izišli srednji obrtniški stan , katerega treba vzdržati in ohraniti na vsaki način v interesu države, naroda itd. Se malo ilustracijo k temu. Na Češkem je ljudij, ki češke mladiče trumoma prodajajo po nem- ških mestih mojstrom v delo, in sicer po 2 -5 gld. za kos ; ta kupčija se širi dandanes morda že za meje .... Politični pregled. Italijani in rešenje jezikovnega pra- šanja. Včeraj že nas je obvestil »Piccolo , da pripravljajo italijanski poslanci v državnem zliorn na Dunaju izjavo, s katero hote označiti svoje stališče ozirom na najaktuvelneje vseh sedanjih vprašanj avstrijskih: na jezikovno vprašanje. Ve-doči, da so si vse take izjave italijanskih poslancev slične kakor jajce jajcu, t. j. da hočejo vzlie vsem avstrijskim temeljnim zakonom opravičiti italijansko nadvladje v Primorski, smo bili že pripravljeni na to, da bode tudi ta najnoveja izjava izgled nejasnosti, netočnosti in nesoglasja. Ali gospoda so nas presenetili vendar: podali so veliko več, nego smo pričakovali. Osupnjcni gledamo na to izjavo. Sedaj ne vemo, ali na j bi se čudili cinizmu, s katerim pošiljajo take stvari v svet: ali naj hi se čudili predrznosti, ki jih osrčuje, da zase in jedino le zase zahtevajo nekako izjemno stanje; ali naj bi se čudili najiv-nosti laški, ki se nadeja, da je sploh še kaka krščena duša na svetu, ki l»i mogla smatrati resnimi take izjave. Čujte torej! Italijanski klub izjavlja: Poslanci tržaški, zopet povdarjajoČi pravico deželnega zbora tržaškega glede na jezikovno vprašanje, slonečo na podlagi mestnega statuta — pravico, ki je bila že tolikrat kršena po lninistcrijalnih naredbah, zoper katero kršenje protestujejo vnovič — ; trdeči nepremično, da v Trstu zunaj uradov in v istih mora hiti jedino le italijanski jezik in da tega neoporečnega stanja pravice in dejstev ne more premeniti nikako nedopustno utikanje parlamentarno — zoper kakoršno bi morali kakor nezakonito protestovati v vsakem slučaju — izjavljajo vendar, z ozirom na odnošaje Italijanov v drugih sesterskih pokrajinah, v katerih pravice Italijanov niso zadostno zavarovane po deželni zakonodaji iti bi mogle iste najti boljega varstva v novih zakonodajnih odredbah: da hočejo pritrditi imenovanju jezikovnega odseka, pridržuje si svobodo postopanja in glasovanja, ozirom na predloge, ki se bodo stavili temu odseku«. Dolga in zvita klobasa, ni res ?! No, nje jedro je to-lo: V Trstu ne sme imeti nikako besede osrednji parlament zato, ker imajo tu Italijani vso moč v rokah; drugod pa, kjer Italijani nimajo tako moči, naj isti osrednji parlament varuje pravico Italijanov! To se pravi drugače: državni zakoni naj veljajo povsodi, samo tam ne, kjer so gospodarji Italijani! Italijani, in jedino oni naj bi stali izven zakona, le oni naj bi bili država v državi! Ne, ne, laška gospoda, tempi passnti! Za take privilegije in srednjeveške nazore so minuli časi v Avstriji za vodno! A vsi činitelji v Avstriji so dobili zopet pouk, da naše italijanske politikone bode možno dovesti do spoštovanja zakonov le so — silo in vso brezobzirnostjo eksekutivne oblasti. Državni zbor. Pred včerajšnjo javno sejo zbornice poslancev je bila tajna seja, ki je trajala 2 uri in pol in v kateri je zbornica sklenila z večino glasov, da je v javni seji pročitati one 4 interpelacije, ki ohsczajo konfiscirane članke. V javni seji je prvi govoril krščanski socijalist princ Liehtenstein o jezikovnem vprašanju in je mož povedal toliko, da bi privoščil sicer rad življenje tudi ovci, ali volka bi tudi rad nasitil. On ne želi hudega ncnemškiin narodom, jim pri-vošča življenje, ali zahteva zajedno, da se nemški jezik mora proglasiti državnim jezikom. Toda tekom njegovega govora je plemenitega princa menda tiščala zavest bolj in bolj, da volk ne bode drugače sit, nogo tako, da dobi svojo žrtev, vsled česar jo — zaključujd svoj govor — zavihtel oster meč iz Schouei'erjevega arzonala : proglasil je nemško Gemeinburgsehnft in zagrozil je, da Nemci bodo vedeli, kaj jim je storiti! In nekdanjemu konservativcu in členu desnice je čestitala vsa obstrukcija in stiskal mu je roko jeden — \Volf!! To je menda dovolj kazni tudi zti brzeznačajuost. Seja so je pretrgala in se razprava nadaljuje danes. K položaju. Do izvolitve jezikovnega odseka pride morda vendar-le. Na desni so menda vse stranke pripravljene sodelovati v tem odseku, ali nekaj kaže, da tudi nemške stranke pridejo menda — |k> omahovanju sem in tja — do zaključka, da bi hilo vendar malce nevarno zanje, ako bi si naložile od i j brutalne nespravljivosti s tem, da hi kar na kratko odklonile vsaki poskus sodelovanja za rešenje jezikovnega vprašanja. To bi se Utegnilo britko maščevati nad Nemci. Tako za t rja zopet danes dunajski poročevalec Slov. Naroda«, da mu je od najavtoritativnejše strani došlo pojasnilo, da je izjava grofa Thura zadnji poziv na pozitivno delo! Ako ostane hrezvspešcn tudi ta opomin, pokažejo da se takoj posledice temu! Taka svarila in taki pomisleki utegnejo nagniti Nemce, da se potuhnejo in da odpošljejo svoje zastopnike v jezikovni odsek. Do poskusa pride torej morda, s* I i isti se ne posreči — o tem smo prepričani — dokler nam bodo Nemci — in sicer vsi od jednoga krila do druzega — razohešali (Jes-slerjev klobuk nemškega državnega jezika. A nade ni, da bi Nemci odstopili od svoje pretiranosti, ako je celo krščanskim socijalistom mišljenje zastrupljeno tako, da se je princ Liehtenstein včeraj pov-spel do piramidalno trditve, da pride čas, ko si bodo Slovani sami želeli nemškega drž. jezika. V parlamentarni komisiji desnice je govoril tudi posl. dr. Kerjančič in je pojasnil žalostne razmere na Primorskem, Koroškem in Štajerskem. Vojna med Španjiko in Sjedinjenim! državami. To jedno jo gotovo že sedaj : Amerikam so že jeli prilivati vode v svoje vino. Hitro so izsa-njali Amerikam svoje sanje, v katerih so že videli kakih l(M).OIM) mož na otoku Kuha in popoln poraz Spanjskc ter so že slavili velika zmagoslavja v svojih — zlatih gradovih gori v oblakih. Od vsega onega, kar so Amerikam bahato napovedovali že za prve dni vojne, se ni spolnilo še ničesar, ako ne upoštevamo par neznatnih in noodločilnih vspo-hov brodolova. Amerikam so zajeli Spanjcem par ladij, Spanjci pa so poravnali račun s tem, da so zajeli par amerikanskih trgovskih ladij. Klasično so danes brzojavke iz Kevuesta in Madrida o streljanju iz utrdeb in na utrdbe v Havani, glavnem mestu otoka Kube. Amerikani javljajo, da so utrdbe streljale na amerikanske ladije, da pa niso nič zadele, iz Madrida pa javljajo, da rečene utrdbe niso oddalo nijednoga strela. Amerikani trdo, da so streljali na rečfine utrdbe in da so provzročili Spanjcem veliko zgube, a v isti sapi priznavajo, da se jim lo »zdi«, da so porušeni nasipi in jedna baterija. Amerikanski častniki smatrajo zgube Spanjeev za velike, toda priznavajo, da teh zguh — ne poznajo. In tako slikajo dalje ta fantastična poročila bitke, katerih menda — ni bilo. Ves dosedanji razvoj te vojne, ali prav za prav le priprav za to vojno, kaže, da bode trajala jako dolgo in da bodo /jedinjene države morda še le čez par mesecev v stanu za-pričeti z onimi velikimi akcijami, katere so nam obljuba val i že za te prve dni. Pa tudi za Evropo menda ne bode — vsaj za najbližnjo bodočnost ne — onih hudih posledic, katerih se je bilo bati sosebno glede draženja žita. Francoski vladni krogi sodijo jako pomirljivo. Prefekt generalnega svfeta departementa Bouohe-du-Khonc je bil zahteval nujno — v strahu pred pretečo draginjo — naj Francija odpravi carino nn žito, a predsednik ministerstva, Melino, mu jo odgovoril, da je umevno, da so v hipu napovedbe vojne poskočile cene žitu, sedaj pa da se je — po podanih izjavah obeh vojujočih sil glede varstva blaga pod nevtralno zastavo — položaj močno spremenil. Francija da ima zadostne zaloge žita in letina obeta dobra doma in v Afriki. Zato hi odprava carine na žito koristila le inozemskim spekulantom. Nesrečni spor med Srbi in Bolgari radi Makedonije ne more priti do miru. Žalostmi je, da se ta bratomorni prepir neprestano tira pred sodni stol visoke porte v Carigradu. Vemo, da je Makedonija turški vilajet, ali tužno je vendar to, (hi dedni sovražnik slovanstva in krščanstva nastopa kakor sodnik v narodnih in cerkvenih vprašanjih balkanskih Slovanov. Bolgari rekla-mujejo Makedonijo za-se, Srbi za-se; Bolgari tožijo na visoki porti Srbe, Srbi Bolgare; Bolgari ne privoščajo Srbom ničesar, Srbi ne Bolgarom, a Makedonija ostaja ob tem — turški vilajet, a to ne le v državnopravnom pogledu, ampak tudi po svojih gospodarskih in kulturnih odnošajili. Dva so tepeta, tretji se smeje. Iz Carigrad« javljajo, da je tamošnji diplomatski agent bolgarski, Markov, včeraj zopet grabil svojimi prsti |m> tej rani. Izročil je velikemu vezirju noto, ki se bavi načinom, kako naj se razvrsti 1" ig< »služenje v Ktimanovu v Makedoniji. Velika cerkev naj se prepusti liiilgarom, mala Srbom. Nota pa protestnjo proti temu, da bi se vrstile maše v bolgarskem in srbskem jeziku, ob-dolžuje valija Gazi-pnSo pristranosti na korist Srbom ter opozarja na tievarnosti, ki bi mogle nastati iz take pristranosti, kakoršna mora porušiti zaupanje Holgarov do visoke porte. Bog ve, kaj si je mislil turški veliki vezir o teh večnih tožbah in protestih Slovanov proti Slovanom ?! Domače vesti. Kaj Je z verifikacijo izvolitve Naheriro- jeve ?! — Prodno se je pričela verifikacija zadnjih volitev v sinočni seji mestnega sveta tržaškega, je stavil svetovalec Ivan Gori up prašauje, je-li komisija za verifikacijo izvolitve svetovalca Naber-goja po tolikem času že izvršila svojo nalogo? Župan je odgovoril, da poizve ter da sporoči o tem v prihodnji seji. O zadnji veselici pevskega društva „Zarja" in tamburaškoga zbor« iz Kojaua v Harkov Ijali nam j)išejo: To vreme, to presneto vreme! Dani bilo v nedeljo povsem nepotrebnega dežja, hi bila veselica pevskega društva »Zarja« in tamburaškoga zbora iz Rojana ena najlepših veselic na vrtu. Saj se jo še tako nabralo toliko ljudij, da niso mogli stati na pokritem prostoru, določenem za veselico. Veselica je imela pričeti oh 5 uri, pričela pa jo še h> po I) uri. Taka netočnost napravlja jako sltib utis na točnega človeka. Tudi na drugih naših veselicah imajo to navado, da je treba dolgo čakati nn pričetek, kar napravlja včasih človeka nervoznega. Mesto da hi bilo vse pripravljeno, začenjajo še le uglasbovati instrumente, ali iskati pevce, ali so se zgubile glaske i. t. d. Občinstvo pa mora čekati in čakati! V prihodnjo naj bi ne bilo več takih nodostatkov. Naposled se je dvignilo zagriujalo, in na odru je stal nov, v prvo nastopajoči tamburaški zbor zbor pod vodstvom gosp. H. Vogriča. Nikdar ne bi bili pričakovali od še tako mladega zbora ta-eega užitka. Tamburaši so izvršili svojo . ulogo povsem točno, in tako dobro, kakor da so stari, izkušeni igralci. Nji takem vspehu treba že izreči gosp. Vogriču vso res zasluženo čast. Le nekaj pa se mi ni zdelo prav; da je bilo namreč med med sedmimi skladbami nič manje nego pet Vo-gričevih. Nočem reči s tem, da niso lepe in melodične in da hi bili proti njim, ali vendar bi se dalo uvrstiti tudi par skladeh družili skladateljev, ker varijacija jo vendar priljubljena. Tudi »triangel« se mi ni zdel tu pa tam na pravem mestu; to jo: rabil seje prepogostoma. Dvospev »Za vasjo« sprem Ijeva-njom tamburaškoga zbora izvedla sta g. Katalan in g.čna A. Piščanc prav krasno. Ravno tako so izvoli gg. in g.čne tamburašice Farkašev podporni »Na Savskem bregu« ter želi pohvalo. Vogričeva glasbena slika »Večerni glasovi« je pol ure trajajoča skladba, sestavljena v 14 oddelkih. Vsa ta skladba ima sliko narave, jo lepa, dobro komponirana iu prikupljiva. Marsikateremu sedanjemu meščanu je obudila zlato spomine i/, minolih dni, ko je bival v priljubljeni naravi domačo vasice. Najlepša sta oddelka »Ave Marija« in »Iz gozda se čuje Milotiuka«, za dvospev spremlje-vanjem tamburanja. Jako priljubljeni oddelki so »Poziv na ples«, »Ples mladine® in »Podoknica vaških mladenčev«. Prikladno je sestavljen mešani pevski zbor, spojeni z raznimi točkami skladbe, kateri je — skrit — lepo izvajal svoje ulogo in dajal poslušalcu utis petja v daljavi. V tej skladbi so oddelki preveč vezani. Trebalo bi nekoliko presledkov oziroma prehodov med posamičnimi točkami. In tudi to moramo izreči naravnost, da se vsa ta skladba malo preveč lovi za vnaujimi efekti. Ublažiti bi jo trebalo nekoliko v tem smislu. Sicer pa vse priznanje gosp. Vogriču. Da izvrši gospod Kragclj samospev v Aljaševi »Občutki« tako precizno in občutljivo, vedeli smo že prej, kajti dvojno ima na razpolago: krasen glas in dobro šolo. Mešani zbor Zarje« je izvršil častno vse točke, na čast.svojemu }>ožrtovalnemu in neutrudnemu pevovodju, gospodu Kaiemu, ki si je prav j ta dan stekel veliko priznanja se svojo novo skladlio Himna Zarje . To himno spremljajo krasni in mo-| gočni akordi, posebno jo občudovati lepe spremi-1 ujajoče prehode, ki so spojeni v lepi zvezi vse skladbe, kakor tudi ves moto. Posebno vspodhuja-joče in krepko doni akord: Naš je R o j a n, da, naš!« O tej novi skladbi Ražino vi je bil le jeden glas hvale. Igro Uskok so uprizorili prav dobro g.čna Piščančcva, ter gg, Bremic, Petrič, Raženi in Vogrič. Saj so vsi poznani igralci. Nekaterim pa bi bilo svetovati vendar, da se svoje uloge boljšo nauče na pamet, da ne bode toliko slišati šenetalca. Ta veselica se ponovi prihodnjo nedeljo z malimi spremembami na programu. Ker bode istega «lne v liarkovljah tudi shod >Edinosti«, smo uve-rjeni že sedaj o veliki udeležbi. Izlet pevskega društva „Skala" v Sturje-AjdovŠeino. Pevsko društvo »Skala« v Križu pri Trstu, Stursko oziroma Ajdovsko pevsko društvo in Ajdovsko-šttirski tamburaški zbor prirede v nedeljo dne ir>. maja veliko slavnost s koncertom v prostorih Ajdovsko-šturskcga tamburaškoga zbora. Na koncertu nastopiti obe omenjeni pevski društvi ia tamburaški zbor. Za ta koncert se že sedaj vrše obilne priprave ter se vožhajo vsa društva prav pridno. Ker bode ta slavnost jako lopa, nadejajo se društva obilne udeležbe. Posebno se nadejajo, da jih počasti v prijazni AjdovSeini-Šturjah obilo zunanjih gostov. Kriški narodnjaki ne bi smeli manjkati. Udje pevskega društva Skala«, kakor tudi križanski in drugi izletniki, se odpeljejo iz Križa oh H. uri zjutraj in sicer preko Nabrežine, Komna itd. Cena vožnji bode primerno nizka. Kclor Išče — najde! — Pišejo nam. W številnokrati že smo dokazali, da naši Lahi ščuvajo vedno in povsod in zabavljajo proti Slovencem. Sličen dogodek mi je zabeležiti tudi danes. Nimam sicer nade, da bi se Lahi poboljšali po naših tožbah, ampak le opozariti hočem naše slavne oblasti, ki so preobzirne do onih, ki znajo i m p čini r a t i !! Sinoči smo so sešli dvajsetorica od nas v krčmi gosp. Repa (ul. Molin grando), da se malo pozabavamo, kakor delajo tako svoji mej svojimi. Že tam je zabavljal neki pijani prostak, kije imel ščave na indeksu. Toda, ker je bil pijan, ni se mu dogodilo ničesar, da-si bi bil zaslužil pošteno lekcijo. (z rečene gostilne je šla družbica šestih mož lepo sama domov. Ko je dospela v bližino glasovitih »Volti di Chiozza«, je rekel eden naših: Kje je pa gosp. S.?« na kar se je oglasil neki Lahon z »m... perS.H!« Naši so protestovali proti takemu prostaštvu ter so zahtevali pojasnila o vzroku takemu žaljenju. Toda laški gosposki capin ni prosil oprošče-nja, ampak jel jo groziti z rokami!!! Nabralo se je precej veliko število radovednežev, večinoma Lahov, toda bilo je tudi Slovencev toliko, da bi jih Lahi ne bili prebavili! Naši so zahtevali, naj tam stoječi stražar sprovede vse na policijo, ali stražar ni notel storiti tega. Da ni prišlo do hujšega, moramo zahvaliti nekim našim inteligentnim gospodom, ki so bili navzoči. Labonom se je videlo, da bi radi vdarili, ali pazijo naj, da se ne opečejo! \ i, gosp. urednik, ali kdo drugi za Vas, ste izjavili, da mi ne poj demo več po kostanj v žerjavico — za družili; toda, ako bode treba iti za-se, pa bodemo že znali storiti svojo dolžnost. Mi želimo biti mirni in zato ne bodemo ščuvali, toda žaliti se ne pustimo. In na vse zadnje tudi naj mirnejši človek ne more ostati miren, ako noče tega njega nemirni sosed! Ponočnjak. Iz tržaške okolice nam pišejo: Sobotna številka Rdiuosti« je prinesla oglas iz vzhodne tržaške okolico, s katerim se vabijo tržaški Slovani v gostilno konsumnega društva pri sv, Ani na is-terski cesti. Veseli nas, da so se tudi tam začeli gibati naši ljudje; veseli nas, da tako složno delujejo tamošnji domačini z brati, ki so prišli od drugod; veseli nas, da ima sedaj tržaška okolica tudi na tej strani dobro postojanko, ki bode, to upamo, v odločilnih trenutkih zanesljiva skala proti p.»gu-bosnini, vedno sovražnim valovom. Preden se je ustanovilo imenovano društvo, trebalo je gotovo mnogo truda in požrtvovalnosti, zato pa gre tem veča čast ustanoviteljem. Kcdor pozna težave iu zapreke, ki stoje na poti taccnni podjetju, ta se bode gotovo veselil z nami ter za-klical našim vrlim sv. Ančanorn: »Le k rej »ko naprej in na veselo videnje o prvi priliki ! Tržačan. Do slovenskega razumiiištva. soselmo do gospod«iv župnikov in županov, se obračamo še enkrat z nujno prošnjo, naj delujejo med mišim ljudstvom v ztnishi poziva drž. poslanca Spinčiča, da se dopošlje istemu čim možno več gradiva v dokaz osrednji vladi, kaka praksa velja v resnic i političnim oblastim na P rini o rs k c m g 1e d e r a bo j ez i k a v reše v a n j u slovenskih in h r v a t s k i h u 1 o g. Skušnja nas je že izučila, da splošnimi trditvami — iu še tako notoriškimi — ne opravimo ničesar. Proti našim trditvam postavljajo oblasti svoje, nasprotne trditve, in zaključek je vsikdar tak, da imajo one prav in ne mi ! A ko smo prišli do tega spoznanja, da ne dosežemo ničesar po dosedanji poti, pa treba kreniti na drugo pot, treba priti do živega s posamičnimi konkrektimi slučaji na podlagi avtentičnih podatkov! To pot hoče nastopiti državni poslanec \ . Spinčic, Ali na tem ga moramo podpirati vsi in mu iti na roko s tem, da ga oborožimo potrebnimi, zanesljivimi podatki!! Gospodom rodoljubom Sirom vse Primorske polagamo še enkrat na srce prošnjo g. p osi. Spinčiča : da mu blagovolite priobčiti — označivši dan, mesec, leto ter številke — vseh onih dopisov poli-ti škili oblasti, namreč c. k r. o k r. glavarstev, c. k r. eksponiranih pol i tiskih oblasti ter c. k r. n a m e s tu i s t v a, ki so pisani i t a 1 i j a u s k i ali u e ni S k i u a h r v a t-ske a 1 i slovenske uloge in to od leta dni sem, izrecno od iJl. marca 1HD7. do ill. marca lHi)8. Dobro bode, ako mu priobčite zajedno, kateri jezik rabijo politične oblasti, kadar no rešujejo ulog, ampak kadar pišejo poznano hrvatskim oziroma slovenskim uradom ali osebam, ter vse ono, kar bi bilo vredno opaziti glede rabe jezika od strani politiških oblasti. Domoljubi, prijatelji I Vstrezite tej prošnji čim prej, nemudoma, ter dopošljite svoja dotična pisma na naslov g. Vokoslava Spinčiča, Dunaj, parlament! Pripomniti pa moramo posebno, <1 a je te podatke <1 op os lat i g. po si, S p i n č i c u vsaj prve dni prihodnjega tedna, ako se hoče, da jih isti porabi, prodno se odloži parlament. Strah pred zasledovanjem. — Dno 25. t. m. ponoči je bil gostilničar Andrej Sosič z Opčin ukraden za 4f> gl. — Pri njem Je prenočeval isto noč neki Kvaristo V., mešetar in natakar iz Ajela. Seveda se je Sosičev stilu obrnil proti slednjemu in je Sosič to prijavil žandarmeriji. Ko jedoznul Kvaristo, da ga išče žendarmerija in policija, predstavil se je včeraj sam na policijski direkciji. Odločno je tajil, (hi bi bil on okradcl Sosiča, Pri sebi je imel le par novčičev. Kor ni imel seboj potrebnih listov, ga je policija zaprla. Izpred sodišča. Včeraj se je vršila razprava proti 1'.Motnemu Josipu A rdela in njega materi, 48-letni Mariji A rdela, zatoženima, da sta izpustila na svobodo steklega psa, ki je dne 7. januvarija ogrizel 27 oseb. Obtoženca sta izpovedala, dn jima je neki Kd. Morpurgo podaril psa par dnij prej. Takrat da je bil pes še zdrav, Koj potem, ko sta zapazila, da jo žival obolela, sta obvestila konjcdcrea o tem. Med tem je njima pes zbežal ter nista ona kriva tolikih nesreč. Izpovcdanja večine prič niso dokazalo ničesar. Deček Marij Vaniček iu še nekatere druge priče pa so izjavile, da pes ni bil lastnina sina iti matere Ardela, marveč, da sta ga dobila ona dva v varstvo od Morpurga in da je oskrboval slednji psa celo z hrano. Psu je bilo poznati, da je stekel že takrat, ko ga je imel doma Morpurgo ter dajeta streljal nanj samokresom, a ga ni zadel. Na ta izpovcdanja je predlagal drž. pravdni k, naj se razprava odloži radi novih poizvedel) in ker j«- rimpitV, »In sta ista izpivetlala krivo proti kaki »nUkrnlnini, naj se itbtnženea i«lvedeta v zapor. Sodišče je pritrdilo temu predlogu. Policijske vesti. .'»Oletni dninar 1'ergoe Josip iz Postojne je l>il aretiran danes v jutro ob ;"» uri v lastnem stanovanju v ulici Torrioelli v svrhu iz-nanja ; aretiral j^i je }x»l. agent Titz. Sinoči oh S. uri je l>il aretiran v ulici Ros-setti l?4h*tni Friderik I1, radi razgrajanja. \jep»v iTdetni brat Marij, ki s«- je utikal v poslovanje redarjev, je bil tudi aretiran v njegovem stanovanju. HUetui Merin Alojzi j je 1»LI aretiran v I »arkovljali nuli postopanja. Aretiran je liil včeraj poletni težak Ivan (i. iz Koeola, ker se je, prišedsi pijan domov, spri s svojimi ter pograbil nož in z istim pretil nevarno. Koledar: Danes v petek Sil), aprila: Peter, m.; Antonija, dev. ni. Jutri v soboto MO. : Katarina Hijen.; Marijan m. Šolnini: | Lunin : Izhod ob -i. uri 115 min. Izhod ob 11. uri U min. Zahod ., 7. 21 „ Zahod „ 1. „ 4:1 „ Ta je 18. teden. Danes je UH. dan tega leta, imamo toraj Se 217 ilui. — I lanea ob urah 10 minut zjutraj je bil prvi krajec. Različne vesti. čudež. Rimski časopisi, in med njimi tudi vatikanski službeni list, so pisali te dni o tem-le čudnem dogodku. V benediktinski cerkvi v Roiatu se nahaja starodavna kamenita klop, na kateri je nekdaj sedel svetnik in na kateri je poznati odtis njegove glave. Čudno je to, da se ta klop začenja potiti kateri krat-, in to je znamenje, da bode isto leto dobra letina in da ne bode vojne. Ta izredni slučaj da se je pripetil tudi dne 24. marca t. 1. Kako Madžari, potomci Hunov, postajajo plemiči ? ! Glasilo ljudske stranke, »Alkotmrfm*«, ve povedati, da Madžar postaja plemič tako-lo, žid završava svoje, za 50 nvč. kupljeno ime z črko y, ali pa da mu liberalna vlada preskrbela plemstvo. Tako je n. pr. rodbina Deutsch dobila drugi priimek »Hatvani« in sedaj se piše »Deutsch-Hatvanv«, V kratkem odpade prvi priimek Deutsch in ostane potem sam Hatvanv, kar znači : pravi madžarski magnat. Zadnje vesti. .Madrid 24. V Meksiki živeči Spanjei so ponudili vladi, da pošljejo na Kubo vsa potrebna živila. Načelniki duhovniških rodov na Filipinih so izjavili, da so pripravljeni žrtvovati za obrambo Spanjske vse do zadnjega talarja, vse, kar imajo v cerkvenih zakladih, zadnje zrno rižu, ki ga imajo v svojih zalogah. .Madrid Oficijelno poročilo generala lllanco pravi, tla jo sovražna oskadra vedno v isti poziciji, dedna sovražnih ladij je obtičala. Drugo tri sovražno ladijo se trudijo, da jo spravijo zopet v plov. Dobrovoljci stražijo obal. Brzojavka listu linpareial javlja, da so ustaši napadli Apanisia, toda španjsko vojaštvo jih je odbilo. London 21». iz Xe\v-Yorka javljajo, da se vsaki dan oglaša do 2000 novincev. Ljubljana 21). Danes je volil I. razred, na katerega so stavili Nemci najveČe svoje nade. V tem razredu jo vpisanih f>71 volil-cev. ()tl teli so jo udeležilo volitve 445. Slovenski kundidatje so dobili od 2X4 2 glasov, nemški od (if> — 1K0. Ob K>. uri pred-polnilne je bilo že vse pri kraju. Agitacija jo bila velika, Nemci so napeli vso svojo sile. Tem vece je vesolje v slovenskih krogih. Pratra 2W. »Narodni Listv« pišejo, da je desnica protivna temu, da bi se jezikovni odsek proglasil permanentnim. Cehi in Poljaki so zlagajo v tem, da Nemcem ni smeti dovoliti nadvladja. Mla-dočelii ne dovole, 0 Kreditne akcije.........868 25 354-25 London 10 Lsr.........120 65 120-<>5 Napoleoni......................0-55 9-65 20 mark......................11-78 11-75 100 ital. lir....................44-47 44-55 Viljelmov čaj od Frana WiMm-a lekarnarja v MiMeii (Spodnje Avstrijsko) dobiva se v vseli lekarnah. Paket stane 1 gld. Vabilo ua VI. redni občni zbor „Tržaške posojilnice in hranilnice", vknjl/ono zadruge z omejenim poroštvom, kateri bode v nedeljo, S. maja 1H{)8. t. 1. < »1» II. uri p red pol. v novih prostorih posojilnice, ulica S. Krancesco 2 (Slovanska Čitalnica). DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. o. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Razni predlogi. f>. Volitev načelnistva. (». Volitev nadzorništva. Na obilno udeležbo vabi TRST, 2(1. aprila 1808. Načelništvo. Tržaškim Slovanom, ki kanijo vzletavati v pomladnem času v svobodno naravo in I stranom, ki zahnjajo v Trst, ali pa ho odondot všačajo, domov, naznanja so, da je obrtnijsko in kon-sumno društvo pri sv. Ani na istrski cesti blizo mestne klavnico otvorilo svojo društveno krčmo, kjer so vsakemu obiskovalcu izvrstno postreže s pijačo in jedačo, Ker je to za nas nova pridobitev na tržaškem vztoku, upamo, da nas naši no bodo prezirali, ampak, da nam bodo privajali gostov, česar gotovo pričakujemo, verujoči v geslo: „Svoj! k svojim!" cs« Klemt. Tovarna vn zatvorulee (.laloiiNlen) Bra nau na Bavarvkem. ^Priporoča svoju (i-kratno odlikovana novovrstna ■lesena zastiri bi (Houleaux), zatvornice in obok- ' [niče na valjček. — Cenik gratis. jjfAgentle za privatne odjemalce se ifiiejo. :^xxxxxxxxxxxx Cukerin stv. 9 in 20 v porcijskih tablicah, poseduje tako veliko sladko bo, da se lahko osladi za 1 novčić 6 skledic kave. "Tftf Ponujajo se tudi manj vredne tablice a vpraša naj se jedino le tablice Cukerin - Heyden. Dobiva se v vseh prodajaluicah z mešanim blagom. Zaloge oddaja: i. Weiss, Dunaj, VI. Eszterhazygasse 12. M M TISKARNA tfOTEISBES - ► filijalka ces. kralj, universitetno tiskarne ,,STYRIA" <•- — Sacketrasne I .'S (i|»A0I\X Saekstrasse 13 Tovarna za obrtne in Conto - knjige. (Sistem „Patent \Vorkinann Chicago") 210T Raztrirni zavod in knjigoveznica. Priporoča se za prijazne naročhe s zatrdilom primernih con in točno postrežbe. IZDELOVALNICA VSEH TISKOVIN, Časnikov, rokotvotov v vsakem obsežju, brošur, plakatov, cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, Jedilnili list, vabil itd. — Bogata zaloga glavnin-, Uonto-Corrent-kujig, Saldi-Couti, Fakture, Debitoreu, Creditoreu, taa-knjig, strazza, MemortalB, icurnalov, Prima-note. odpravnin, menjiinili, časo-zapadiili in knjig za kopiranje, vseli pomožnih knjig, raztrirnega (Črtanega) papirja, svilenega papirja za kopiranje, listkov iz kavčeka za kopiranje, skledic za kopiranje itd, » - Za naročbe in nadaljna pojasnilu obrniti se je do glavnega zastopnika: [jARNOLDO COEN v TRSTU, v ulici detle Acque stv. 5. M