LETO 1932 16. NOVEMBRA STEV. 19 Znaki kulture Stopnjo kulture posameznega človeka, kakega stanu ali naroda presojajo po raznih znakih in iz raznih stališč. Eni pravijo, da je znak visoke kulturno-sti obila poraba mila. Z isto pravico bi lahko vzeli za merilo množino uporabljanega črnila za čevlje ali kakega lepo-tila itd. Drugi zopet trdijo (le-tem laže , verjamemo), da je znak kulture veliko število.knjig in časopisov, ki jih čita posameznik ali narod. Toda ti in še mnogi drugi znaki se vidijo očitno. 0 njih- ve povedati le statistika in imajo le bolj splošno Veljavo. V sledečih vrsticah bi pa opozorili na neke prav očitne znake kulture našega kmečkega stanu, po katerih lahko presodimo kulturo posameznega kme-* tovalca, posamezne vasi ali cele pokrajine, ne da bi bilo treba stopiti v kako hišo, ali da bi poizvedovali po tem ali onem. Treba je le z odprtimi očmi iti skozi vas ali po cesti od vasi do vasi, in opazovati kako je obdelano polje, dalje kakšni so travniki, kakši vrtovi, zlasti pa kakšni so sadovnjaki. Uprav ti so ob vsakem letnem času najbolj vidne ter najbolj očitne in glasne priče o kulturi ali nekulturi njihovih lastnikov. Tujci, ki hodijo po naših krajih in ki imajo zmisel za kmetijsko kulturo, pač največkrat presojajo napredek kmečkega prebivalstva oziroma stopnjo napredka v kmetijstvu po stanju sadovnjakov. — Kjerkoli vidijo v ravnih vrstah posajeno sadno drevje z ravnimi, gladkimi debli, z enakomerno razvitimi vrhovi z zdravim listjem, sklepajo iz tega, da je lastnik dober gospodar, ki ume gojiti sadno drevje in ki je prepričan, da le pravilne obdelano sadno drevje daje primerne dohodke. In gospodar, ki ima dobro obdelan sadovnjak, gotovo nima zanemarjenih njiv, travnikov itd. Prav isto velja o lepo urejenem in oskrbovanem zelenjadnem in cvetličnem vrtu, ki se nahaja poleg hiše. Vse to so očitni znaki kulture, napredka, izobrazbe na polju umnega kmetovanja. Če je pa to res, tedaj je tudi res, da je zanemarjen sadovnjak z drevjem, ki visi na vse strani, ki je vse v mahu in lišajih, z drevjem, s katerega vise polomljene veje, z drevjem, iz katerega korenjače in iz debla raste vse polno divjih poganjkov — višek nekulturnosti za dotičnega lastnika, ali če so taki sadovnjaki v večini, znak nekulturnosti za celo vas ali obširno pokrajino. Nikdar pa ta nekulturnost pri sadnem drevju ni tako očitna in tako kričeča kakor uprav sedaj na jesen in pozimi, ko je drevje golo. Ko se pomladi zaodene v zelenje in v cvetje, se zanemarjenost kolikor toliko zakrije in ostane bolj ali manj zakrita do novembra. Ko pa drevje sleče svojo poletno obleko in se nam pokaže v nagoti, tedaj se mu šele prav pozna kako mu manjka kulture in kako malo kulturen je njegov lastnik. Posebno morajo zbosti v oči vsakogar, ki ima količkaj zinisla za negova, nje sadnega drevja, tiste stare, zanemarjene češpljeve goščave, ki še do danes niso zginile z nekaterih posestev in so v sramoto svojim lastnikom ter v pohujšanje za vso bližnjo in daljno okolico. Stari, napol suhi, oguljenim brezovim metlam podobni nestvori, stoječi brez vsakega reda po bregu, pod njimi pa vse živo večjih in manjših izrastkov iz korenin, ki čakajo, da bi izpodrinili svoje onemogle matere in naredili go- ščavo In zmešnjavo se večjo. Tako se sami brez vse kulture obnavljajo ti naši stari slivniki, seveda v našo veliko škodo. Ali bi bilo res tako težko, ako bi se jih lotili vendar že enkrat sedaj čez zimo, zmetali ven staro dosluženo starino, izkopali mladi naraščaj in ga presadili na obdelano zemljišče (drevesnico), kjer bi se v nekaj letih samostojno razvil v lepa drevesa, sposobna za presad na stalno mesto. Ko bi bila dovolj močna, bi zbrali zanje nov prostor, kjer še ni rastlo češpljevo drevje. Tako bi dobili nov slivnjak, ki bi nam začel dajati v nekaj letih redne dohodke. Stare sliv-nike treba pa brezpogojno opustiti za daljšo dobo, da se zemlja s temeljitim obdelovanjem in gnojenjem poživi in izboljša. Šele čez 15—20 let hi se na- novo obsadila s sadnim drevjem, pa še tedaj ne s češpljami, ampak /. jablani ali hruškami. Tako ravnanje je znak napredka in kulture. Doba za obdelovanje sadnega drevja je tu. Ne odlašajmo tega neogibno potrebnega opravila na pomlad! Lotimo se takoj sedaj svojih sadovnjakov! Ob-delajmo jih temeljito od drevesa do drevesa, vsako drevo od vrha do tal ali od tal do vrha, kakor nam bolje kaže. — Obdelajmo sadovnjake s prepričanjem, da le obdelano in primerno; oskrbovano sadno drevje daje gotove dohodke, s prepričanjem, da z nobenim delom iako ugodno ne uptivamo na lepoto svoje domovine in da nič bolj očitno ne izpričuje kulture, nego lepo obdelani sadov-n jaki. Hugon Turk: Mnogo ima privržencev, pa tudi število njegovih nasprotnikov *je zelo veliko. Tobakovo rastlino sadijo po vseh delih sveta, kjerkoli je podnebje zato pripravno in povsod je pridobivanje, izdelovanje in porabljanje tobaka ogromen vir javnih in zasebnih dohodkov, zaradi česar ga tudi najhujši sovražniki ne morejo prezreti. Kot rastlino ga uvrščajo botaniki v družino razhudnikov (solanoceae) in ima celo vrsto dobrih in slabih sorodnikov, kakor je to že tako na tem ljubem svetu. Med prve spada naš predobri krompir, med druge pa veliko število silno strupenih zelišč, n. pr. norica ali volčja češnja, kranjska bunika (volčič), pasje zelišče, navadni kristavec (svinjska dušica), črni zobnik (blen) itd, katera vsebujejo razne hude strupe, ki se v zdravilstvu še dandanes uporabljajo z največjo previdnostjo Tudi tobakova rastlina ima veliko takega strupa, katerega splošno poznamo pod imenom nikotin, ki zastruplja človeka in živali na razne načine. Predvsem deluje v pričetku vzpodbujajoče na živčevje, drami možgane in jih vzbu- di, draži, pozneje hromi, končno pa ohromi. V početku zasti upijenja nastopijo '"»ztii krči v dihalih in zadušsnja. : ^anje postane neredno, bitje ;e. krvni pritisk pade; sled-i živčna središča srca in k. Nikotin je dalje zelo hud četkt. draži, v večji meri povzroči kr-četku razdraži, v ečji meri povzroči krčevito odrevenelost vseh mišic na okostju, kateri sledi na koncu otrpnjenje po vsem telesu. Tobak in njegov strup nikotin vplivata dražeče na služne kožive (sluznice); posebno vzbujata v malih količinah na sluznice črevesja, pospešujeta tukaj močnejše izločanje prebavnih sokov in gibanje črev, pospešujeta torej prebavo, v velikih množinah povzročata pa tudi vnetja v želodcu in črevah (sli-njenje, bruhanje, ujedanje, drisko in tudi slednjič krčevito odrevenelost črev samih). Smrt nastopi navadno zaradi otrpnenja srca. Za kadilce tobaka je velika sreča to, da izgoreva nikotin pri kajenju in ga ne pride veliko v dim, toda mesto njega pridejo druge strupene snovi, ki učinkujejo enako kot nikotin. Kako delujeta tobak in nikotin pri naših domačih živalih naj na kratko povem le-to: za vse živali sta oba zelo močan strup. Nobena njihova vrsta ni izvzeta, posebno občutljivi pa so prežvekovalci (goveda, ovce in koze). Konj pogine, če dobi 300 gramov suhega to-bakovega listja; čisti nikotin umori konja že s 0.05 gr. Goveji živini zadostuje za pogin 300—500 gramov tobaka, ovcam in kozam okrog 30 gr, mačkam in psom zadostuje že 5—25 gramov tobaka ali 0.05 gramov nikotina. Ptiči poginejo že po 1 kapljici nikotina. Tobakov strup deluje tudi skozi zunanjo kožo in mnogo zastrupljen je se je že zgodilo pri raznih kopelih in izmiva-njih. — Znaki zastrupljenja pri domačih živalih po tobaku in nikotinu so večinoma že gori navedeni, posebno pa se opazuje slinjenje, davljenje, bruhanje, grizenje (kolika) in driska, dalje hudi krči in božjastni pojavi, zadušenja, koleba-nje, slabost, otrpnjenje, huda omotica in silno srčno bitje. Živo telo ne uniči nikotina, ampak se ta strup nabira in nabira in neizpre-menjen kroži v krvi dalje. Zato moramo biti zelo previdni tudi pri morebitnem zdravljenju s tobakom, kaj hitro se nam pripeti usodepolna nesreča, ki se ne more več popraviti. Letošnja letina pšenice Mednarodni kmetijski urad v Rimu je izdal za oktober 1032 poročilo o svetovni letini pšenice, iz katerega posnemamo sledeče podatke: Svetovni pridelek pšenice brez Rusije v letu 1932 ceni urad na 1010 milj. meterskih stotov, do-čim je lani znašal 999, 1930. 1. pa 1012 milj. stotov. V Evropi je letina narasla od 390 milj. stotov lani, na 412 milj. letos, v Sev. Ameriki pa se je zmanjšala od 336 na 3?3 milj. stotov. V uvoznih državah Evrope je bila letina posebno dobra, slaba pa v izvoznih državah. — Tako kažejo višji pridelki (številke pomenijo milijone v meterskih stotih): Nemčija Francoska Italija Španija 1931 4S1.3 71.9 tl6.5 33.6 1932 več 1932 50.7 8.4 90.2 18.3 72.4 5.9 49.2 12.6 večji pridelek: 45.2 Nasprotno kažejo izvozne države znaten primanjkljaj. Jugoslaviji jjar.sk; Kruiiuuija Poljska' Vziic velikemu primanjkljaju v iz- 1931 1932 manj 1932 T».y 17.6 9.3 M.7 15.9 3.8 36.8 20.0 16.8 22.6 15.2 7.4 manjši piidelek: 37.3 voznih državah je radi ugodne letine v uvoznih nastal presežek od blizu 8 milijonov meterskih stotov. Zanimivo je tudi zvedeti, kolikšen je pridelek "'t hektar v posameznih državah in razlika med povprečnostjo petih let 1926—1931. Tako je porasel v Nemčiji od povprečnih 20 stotov v letu 1932 na 22.2 stota, v Franciji od 14 na 16.8, v Italiji od 12.4 na 14.7 stota. Padel pa je v Jugoslaviji od 12.2 na 8.3 stota, v Romuniji od 9.8 na 7 in na Ma-djarskem od 14 na 10.1 stota. Če primerjamo pridelek na hektar v posameznih državah, vidimo, da pridela Nemčija 20 stotov, četudi ima slabšo zemljo, Jugoslavija pa le 12.2 in Romunija komaj 9.8 stotov vzlic mnogo boljši zemlji. Pravilno obdelovanje zemlje, gnojenje in oskrbovanje rastlin je torej v stanju znatno zvišati pridelke. Nadalje poroča mednarodni kmetijski urad v Rimu, da je skupni pridelek pšenice na severni zemeljski obli (bret Rusije in Kitajske) za 10 milijonov stotov večji nego povprečno v letih 1926— 1931. Ker je pridelek v Rusiji in na Kitajskem manjši nego lani, ni izključeno, da bo letos skupna proizvodnja na severni obli nekoliko manjša nego lani. Za svetovni izvoz je na razpolage 351 nulijoaov stotov (lani 370). Izvozni presežek je posebno nastal v Kanadi za 40 mil. st, se zmanjšal v Združenih državah za 23, v Argentini za 2 mil. stotov. Bodoči izvoz Rusije cenijo na 8 mil. stotov (lani 18, 1. 1930 31). Svetovne zaloge pšenice cenijo na 171.3 mil. stotov. medtem ko so bile lani 168.3. Torej temeljitega zboljšanja svetovnih cen pšenice z ozirom na velike zaloge in dobro letino še ni pričakovati. V zvezi s tem položajem je zadnje dni na čikaški borzi dosegla cena pšenice najnižjo stopnjo v zadnjih 70 letih, in sicer 40 centov za bušel, t. j. okroglo 84 par za 1 kg. V Ameriki je danes pšenica že za polovico nižja kakor pred vojno, ko je leta 1913 povprečno znašala 00 centov. V letu 1929 je bila najvišja notacija v Čikagu 147 centov, 1930 Še 131 centov: Na ta padec cen so vplivala tudi poročila o obilni letini, ki jo pričakujejo v Avstraliji. Tamkajšnji letošnji pridelek cenijo na 54.5 mil. stotov, nasproti 49 lani in 42 mi), povprečno zadnjih petih let. Izgledi na višje svetovne cene pšenice v prihodnjih letih tore,; : niso posebno ugodni. Porast živinskih cen Radi izpremenjenih valutarnih razmer v zadnji dobi se je začel izvoz naše živine in s tem je porasla tudi cena predvsem prvovrstnim volom. Zaradi manjkajočega izvoza v druge države je bila cena naši živini zadnje mesece tako nizka, da so naši živinorejci naravnost obupali. Na prvem sejmu v tem mesecu v Ljubljani dne 2. t. m. se je pa cena dvignila za 50 par do 1.50 Din pri kilogramu. Ni sicer to bogve kako zboljšanje, vendar je znak, ki vsaj obeta ugodnejše cene. Ne smemo pa tudi prezreti, da so naši kmetje v zadnjih mesecih radi pomanjkanja krme in denarja živino naravnost usiljevali kupcem po še tako nizkih cenah. Razprodali so, kar so mogli, sedaj pa nimajo več mnogo za oddati. Cene so se zvišale pri prvovrstnih volih za kg žive teže za 1—1.50 Din, pri volih druge vrste za 0.50—1 Din. Cene kravam so ostale iste, ker ne prihajajo vpoštev za izvoz. Torej sanio izvozna živina je porasla v ceni, medtem ko se večina blaga, ki se kolje doma, ni podražila. Vzlic temu so mesarji takoj zvišali ceno za vse meso za 2 Din pri kg. Na živinski sejni je bilo prignanih 131 konj, 74 volov, 50 krav, 21 telet in 147 prašičev za rejo. Cena konjem je bila 1000 do 4500 Din za glavo. Goveja živina je pa dosegla za kg žive teže naslednje cene: prvovrstni in najboljši voli 4.50—5.50 Din, voli druge vrne 3.25—4.50 Din, tretje vrste 2.50—3 Din. Krave prve vrste 3—3.50 Din, druge vrste 2—3 Din, tretje vrste 1—2 Din. Teleta prve vrste 4.50—5.50 Din, druge vrste 3.50—4.50 Din. Prašiči za rejo 6—8 tednov stari po 130—170 Din za glavo. Velikih prašičev na sejmu ni bilo. Njih cena v prosti trgovini je sledeča: Hrvaški špeharji po 9.50—10.50 Din za kg žive teže, domači špeharji 8—9.50 Din in pršutarji po 6—8 Din kg žive teže. Cene mesa v Ljubljani so poskočile in stane danes: govedina I. vrste, prednji del 10 Din, zadnji del 12 Din, II. vrste 8—10 Din, III. vrste 6—8 Din. slabe jše meso 5—7 Din. Teletina 10—12 Din. Sveža prašičevim domačih prašičev 11—16 Din kg, hrbtna slanina 14— 15 Din. Tudi kože so nekoliko porasle1 v ceni in plačujejo usnjarji za kravje kože po 4—5 Din kg, volovske 6—8 Din," telečje 7—8 Din, svinjske od sremskih prašičev po 50 par, od domačih po 1— 2 Din kg. Če zasledujemo razvoj cene živini, moramo ugotoviti, da je razlika med cenami za prvovrstno blago in pa za ono slabše kakovosti neprimerno velika. To mora našega živinorejca vzpodbujati, da skuša gojiti in vzredili vedno le čim boljšo živino in odstraniti iz hleva vse, kar ne obeta dobrih cen. Danes je svet prenapolnjen z živino in zato zbira vedno le najboljše. Posebno v inozemstvo gre stalno le uajboljše blago, ker samo tako prenese visoke uvozne carine, s katerimi zapirajo države svoje meje. Tudi iz gospodarskega stališča je bolj dobičkanosno držati v hlevu manj, toda donosnejše živine, kakor pa mnogo glav, ki le žro, ne dajo pa zadovoljivih koristi. g Mariborski živinski sejm. 8. novembra je bilo prignanih na sejm 13 konj, 9 bikov, 119 volov, 422 krav in 8 R a Denar g Ljubljanska devizna borza. Z oziram na ovire, ki se stavljajo pri uvozu in izvozu potom strogih deviznih odredb v vseh državah, je tudi devizni promet na borzah v obče. seveda tudi na ljubljanski borzi. Tečaji inozemskih valut so ugotovljeni na tej-le podlagi: 1 angleški funt 19.44, 1 amer. dolar 57.45. 1 holandski goldinar 23.17. 1 nemška marka 13.69, 1 švicarski frank 11.12, 1 belgijska belga 8.00, 1 italijanska lira 2.96. 1 francoski frank 2.26. 1 češkoslovaška krona 1.71 dinarja. Cene g Svetovni indeks cen v oktobru. Po podatkih profesorja Fišerja, ki jemlje za podlago cene v letu 1928 s številom 100, je bilo v oktobru še vedno opaziti nazadovanje svetovnih cen nasproti septembru. Tako kažejo Združene države ameriške indeks 62.3 (63.8 v septembru), Anglija 67.1 (68), Francija 61.6 (72.5), Nemčija 69.4 (70.2) in Italija 62.0 (62.2). Ti podatki dokazujejo, da splošni indeks cen vkljub izboljšanju cen nekaterih sirovin še nadalje pada. Napovedani in že pričakovani dvig cen se torej ni obistinil. g Tržišče hmelja. Kakor je razvidno iz poročil i? Savinjske doline, je kupčija z letošnjim hmeljem pri kraju. Zadnji ostanki hmelja letnika 1932 so bili v zadniih dneh prodani po cenah do 40 telet, skupaj 571 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 3.50—4 Din, polde-beli 2.50—3.25 Din, vprežni voli 2.25— 2.50 Din, biki za klanje 2.25—3, klavne krave debele 2—3, krave za rejo 1.75— 2.25 Din, krave za klobasarje 1—1.25, molzne in breje krave 1.75—2.25 Din, mlada živina 2.75—4, teleta 5—6 Din za kg žive teže. Prodanih je bilo 363 glav. Kakor se vidi, so cene živini v Maribora mnogo nižje nego v Ljubljani, ker ni tam nikakeka izvoza. z n o Din za 1 kg. Ce pomislimo, kako so prekupčevalci v začetku ponujali za hmelj po 10—12 in pozneje 15 Din, končno je * bila velika večina prodanega po 15—18 ' Din, lahko izračunamo milijonsko izgubo, ki jo je utrpel letos savinjski kmet. Prekupčevalci in trgovci se organizirajo in tako jim je kmet izročen na milost in nemilost. Manjka nam še vedno trdne organizacije kmetovalcev, ki bi jih ščitila nasproti izkoriščevalcem. Toda tudi kmet sam je mnogo kriv, ker ne pozna solidarnosti, nima zadružnega duha in ne zaupa tistim njegovim ustanovam, ki mu hočejo dobro. — V javni oznam«»-valnici za hmelj v Žalcu je bilo do seoaj znamkovanih 1655 težkih bal po 150 kg, torej približno 2483 stote. Sedaj se kaže zanimanje tudi za letnik 1931, ki se plačuje po kakovosti do 6 Din kg. — Tudi vojvodinski hmelj je skoraj ves razprodan in so zadnje cene dosegle 25—30 Din za kg. Starega blaga je tam še mnogo, toda po njem ni povpraševanja. g Vinsko tržišče. Kakovost vinskega pridelka je letos bolje izpadla, nego je bilo pričakovati. V posameznih goricah je grozdje doseglo do 20 in celo do 22 odstotkov sladkorja, povečini pa po 15 do 16, kar pomenja, da bo vino dobro. Portugalka je seveda dosegla ugodne cene od 4—5 Din liter. Boljši mošt so kupovali po 3—3.50 Din, toda tudi ceneje. Tako tožijo Prekmurci, da po nuja jo trgovci za lendavski mošt po 0.75 do 1 Din za liter. Naravno da so vino- gradniki obupani, ker po tej ceni ne bodo dobili niti za davke, kaj še za vsakdanje izdatke. Pridelek koruze Koruza je letos v vzhodnih izvoznih državah Evrope bogato obrodila. Mednarodni kmetijski urad ceni pridelek v Jugoslaviji, Romuniji, Bolgarski in Ma-djarski na 177 mil. met. stotov. V naši državi je znašal 43.2 milj. stotov in je torej največji po vojni. S koruzo je bilo posejane površine 2,607.110 ha. Največ pridelka je dala donavska banovina in sicer 20 milj. stotov. V naši dravski banovini smo na 40.730 hektarjih pridelali 458.485 met. stotov. Če primerjamo pridelke prejšnjih let, smo v državi pridelali koruze največ 1. 1929 — 41.4 milj. stota, najmanj 1. 1928 — 18.1 milj., letos pa 43.2 milj. stota. Pridelek na 1 ha je v vsej državi znašal 17.33 stote. Z ozi-rom na ta bogati pridelek bi naša država od letošnje letine lahko izvozila 80 do 100.000 vagonov. Iskati pa bo treba inozemskih kupcev in možnosti za tak izvoz. Letina sladkorne pese Mednarodno društvo za statistiko proizvodnje sladkorja je zbralo podatke o letošnjem pridelku pese v evropskih državah. Iz teh sledi, da se bo tudi letos zmanjšala proizvodnja sladkorja. Nemčija, Češka, Madjarska, Poljska in Jugoslavija izkazujejo zmanjšanje za 820.978 ton sladkorja. Italija ga bo imela 71.400 ton in Avstrija 6665 ton manj. Nasprotno je narasla proizvodnja v državah, ki sladkor uvažajo. V splošnem pa računajo v tej kampanji 1932/1933 - pno zmanjšanje za 702.980 ton. Celokupna proizvodnja bo znašala 3,477.789 ton proti 4,180.769 tonam v minulem letu. Produkcija je torej nazadovala za 16.81 odstotkov. — Jugoslavija bo letos pridelala okrog 80.000 ton sladkorne pese. Hrastovina V zadnjem času se je nekaj več kupčevalo le v hrastovini osobito v podnicah in neobrobljenih hrastovih plohih. O priliki kolavdacije se je pa izkazalo, da proizvajalci lesa utrpe vsled nepeznanja pravilnega ravnanja veliko škodo. Glavna napaka pri ravnanju je namreč ta. da se hrastovi hlodi takoj ne obelijo in da se ne odstrani skorja takoj, ko se posekajo. Kajti zbog tega, ker se to ni upoštevalo, se je pri tem suhem vročeni vremenu zaredila v hrastovini mušica, ki se z neverjetno vztrajnostjo razširja in uničuje les. Mušica pa se zanese tudi na blago katero je sicer zdravo, pa je prišlo v dotik z lesom, ki je po mušici okužen. Tako se je zgodilo v Slavoniji, kjer se proizvaja veliko več hrastovine, da so se sčasoma skvarile ogromne zaloge lesa. Pravilno naj bi se sekala hrastovina le v zimskih mesecih in tudi v zimi posekana hrastovina naj bi se obelila, preden pride v obdelovanje na žago. Skorja pa naj se v vsakem slučaju odstrani iz vsakega skladišča, kjer se nahaja hrastov les, ker načelo za pobijanje mušice je to, da se hrastovina že pri posekan ju obeli in skorja uniči. g Klirinški promet z Italijo. Finančni minister je izdal naredbo, po kateri morajo vsi uvozniki blaga iz Italije ob priliki carinjenja predložiti dotični carinarnici pismeno izjavo, v kateri se obvezujejo, da bodo svoj d' no originalni fakturi, ki se predlaga poleg deklaracije, vplačali v kliringu, ki je zaključen med našo državo in Italijo. — Ravno tako bodo naši izvozniki blaga v Italijo dobili svojo terjatev povrnjeno potom kliringa, ker bodo italijanski uvozniki morali ravno tako vplačati svoj dolg potom italijanskega kliringa. — S tem je posebno težko udarjen naš izvoz lesa in živine v Italijo, ker izvoznik" ne morejo takoj razpolagati z izkupičkom za izvoženo blago, ampak morajo nanj precej dolgo čakati. g Vino — plačevanje občinske trošarine. Pogostoma se dogaja, da ta ali oni ne ve. da je treba prejem vina v roku 24 ur prijaviti finančni kontroli zaradi odmere občinske trošarine. Občinske trošarine na alkoholne pijače so zvonite in uživajo isto zaščito !;a' rr i'/, trošarine. Kazen ob dokazanem tiho- tapstvu — prekasni prijavi znaša petkrat toliko, kolikor znaša redna trošarina. Plačati pa je treba tudi takso za preiskavo. Pri tej priliki pa opozarjamo, da vsled naredbe kr. banske uprave dravske banovine od 2. avg. 1932 II št. 14.919/1, vino, ki ga prejmejo privatniki (torej taki. ki niso točilci ali trgovci z alkoholnimi pijačami) neposredno od vinogradnika (torej ne od vinskega trgovca ali gostilničarja) spioh ne podlega občinski trošarini. Vino pa morajo vseeno prijaviti nadzornim organom. Treba jim je le dokazati izvor vina. to je oprostitev utemeljujočo okolnost. Ker ni nikjer povedano, kako naj se to zgodi, bo zadostovalo, če vinogradnik izda ne-kolkcvan račun iz katerega naj bo razvidno. da proda vinogradnik potrošniku (označiti točno bivališče, ime in priimek) toliko in toliko vina laslnega pr -izvoda — Pripominjamo, da znaša do konca leta občinska trošarina pretežno v vseh občinah po t Din za liter, ponekod tudi dosti več. Od 1. januarja 1933 pa se bo smelo pobirati v vaških občinah največ 50 par od litra, v mestnih pa po IDin. To utegne biti važno za vse one, ki se ne bi hoteli poslužiti gori omenjene ugodnosti, po kateri so občinske trošarine popolnoma oproščeni, če kupijo vino od vinogradnika, ne pa od prekupčevalca. Objavljamo to, da se ve vsakdo ravnati in zlasti z namenom, da bi se omejilo brezumno uživanje špirita, na katerega je visok davek, dočim je naravna opojni na — vino deležno mnogoterih olajšav. g Razširjenost mednarodnega jezika esporanta. Težko je reči, koliko espe-rantistov je danes na svetu, ker niso vsi organizirani. Ko je Jugoslovanska Espe-rantska Liga lani zbirala podatke za statistiko, je samo 11 klubov vrnilo izpolnjene pole, akoravno vemo, da je v Jugoslaviji mnogo več klubov. Kakor pri nas, tako je tudi drugod. Da igra tu denar glavno vlogo, je umevno, saj je mnogo esperantistov, ki ne morejo plačevati članarine večim organizacijam. Zadovolje se s tem, da so člani krajevnega esper. kluba, ali pa je naročnik dež. esperant. glasila. Vsak klub bi moral biti član deželne lige, la pa včlanjena v UEA (Universala Esperantista Asocio -svetovna esperantska zveza), ki ima svoj sedež v Ženevi. Dobro organizirani esperantist je torej član kluba, lige in UEA, torej trojna članarina. Da to ne more vsak, je na dlani. Kljub temu se je UEA zelo razširilo in šteje danes okrog 9000 delegatov v 70 deželah in 1991 različnem kraju. Esperantsko gibanje je najživahnejše v naslednjih državah : Nemčija, Češkoslovaška, Francija, Anglija, Združene države, Avstrija, Italija. Nizozemska, švedska, Poljska. Japonska. Po številu delegatov z ozironi na število prebivalstva pa je Češkoslovaška na prvem mestu. Ko bo izvedena reorganizacija UEA, kar je bilo sklenjeno na letošnjem svetovnem espe-rantskem kongresu v Parizu, potem bo tudi statistika prinesla točnejše podatke, kakor jih imamo danes. Omeniti pa moram, da se je esperanto \ zadnjih dveh letih zelo razširil. Posebno razveseljivo napreduje v Baltiških državah. Pravni nasveti Obrtno dovoljenje. A. L. Š. Glede proš-i.je za ju.tn > dovoljenje se informirajte pri okrajnem načelstvu. Tr.m vam bodo povedali, katere priloge je ".a >ašo stroko prošnji priloži i, kako iih i<-'krvati itd. Vojniea. A N \ko ste sposobni za vija-ško službo, so vas neupravičeno dodelili m?d vojničarje. Napravite pritožbo na komando ■•črnega okrožja. Orožni list. Z. J. Prošnjo za orožni lisi vlož le pri okrajnem načelstvu. Tam tudi vprašajte, kar bi ra