Političen list za slovenski národ.
F« polti prejemali velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 fld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 jrld. 40 kr. ? administraciji prejeman volJA: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 %ld., za četrt leta t (ld., za en mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gid. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopn» petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat : 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
ištev. 172.
V Ljubljani, v torek 30. julija 1889.
Letnilt XVII.
"V^abilo na navočbo.
„SLOVENEC",
edini katoi.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred
velja za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... G „ „ četrt leta .... 3 „ .„ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. . pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 . Narofuje se lahko vsak dan, a list se dobi Sc-lc z d nem liaročbe.
„D 0310 LJUB"
sam brez „Slovenca" stoji do konca I. 1889. s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novčlčcv. Naročnino na to prilogo prejema „Slovenčevo" opravništvo in pa „Katol. Bukvama'.
VredniStvo in opravništvo „Slovenca" in „Domoljuba
Ali je ljudska šola res stara 100 ali 300 let?
„Pol. Fragmente" so v zadaji številki prinesli nastopni članek:
V političnih in verskih bojih sedanjih dni marsikoga strasti tako zapeljajo, da krivico dela in svoji stvari zeló škoduje. Kolikokrat bijejo resnici v obraz, ako nasprotnike premaga jeza in sovraštvo! Nasprotniki celo trdijo, da cerkev tolaži ljudi le z
večnim plačilom, akoravno ga ni večjega starega samostana, ki ne bi imel bolnišnice, in jih ni tako revnih in malih samostanskih vrat, kjer ne bi z reveži delili grižljeja. Taka sredstva so malovredna!
Kavno tako je s trditvami o ljudski šoli. Kaj morete slišati? Da so duhovniki bili, so in morajo biti nevedneži, akoravno se mnogo let uče. To pa je naravno, kajti prišel bi kdo, ki bi trdil, da je sposoben govoriti besedo o ljudski šoli.
In kako zavijajo zgodovinske resnice. Večkrat čitaš in slišiš: Ljudska šola se je pričela stoprv za časa reformacije! Prej, kolika tema! Ali: Stoprv Marija Terezija in cesar Josip sta ustanovila ljudske šole! Torej je bila Avstrija v resniei tako nesrečna, da pred cesarico Marijo Terezijo ni imela ljudske šole? To trdijo z vso resnostjo. Vprašanje pa je, ali je to res.
V vsakem samostanu so ustanovili zavetišče za revne, bolne in tujce, ravno tako tudi šolo. Resnico torej trdi Fr. Loher: „Ko je bila knjiga vredna celo posestvo, kje so bile tedaj knjige, kje šole kakor v samostanskem zidovji? Kdor je hotel delati z duhom, stopil je v učilnice cerkve; tu je bilo zbirališče vsem onim, ki so iskali boljše omike, in dalje so segale pesmi omike, nego glasovi samostanskih zvonov preko gozdnih pustinj."
Resnici čast! Cerkev ima velike zasluge, katerih ne more tajiti zgodovina. Kdor nasprotno trdi, naj se pouči iz nepristranskih virov, kako je cerkev na mnogih krajih ustanavljala šole. Komur je za resnico, ta naj se v tem oziru pouči iz dr. A. Mayer-jeve „zgodovine duševne kulture na Nižje-avstrijskem." Ze pred 1237. 1. je bila na Dunaji samostanska šola, ki si je pridobila dober sloves. Šola v Kremsu je prvič omenjena 1. 1267. In kakor je bilo na Avstrijskem, bilo je tudi v Nemčiji. Nadškof Engelbert II, v Ivolinu je potrdil 1. 1270 ukaz za župnijo Higge v brilonskem okraji z določbo: „Poleg tega mora učitelj, ako župnik ne bode drugače ukrenil, mladino v pisanji in branji po leti zjutraj od 7., po zimi od 8. do 10. ure, popoludne po leti od 1. do 3. ali 4., po zimi do 3. ure sam tako poučevati, da se ne bodo pritoževali. Ako se ne bode po tem ravnal,
naj se odstavi, župnik naj drugega nastavi in mu po previdnosti nekaj cerkvenih dohodkov odloči. Zup-ljani morajo pod kaznijo 12 mark otroke v šolo pošiljati, da zamre v mnogih srcih tleče paganstvo. Kdor se bode ustavljal, plača naj odločeno kazen in od vsakega otroka na leto 18 šilingov, katere je učitelj dobival, ako niso otroci bolni ali sploh zadržani. Župnik mora šolo nadzorovati in dajati poročila iz krstne knjige. Tudi mora učitelj vsak mesec pismeno naznaniti župniku, kako otroci napredujejo v nravnosti, pisanji, branji in božjem strahu, da se o pravem času dobro pospešuje, slabo zabranjuje." — Tako se glasi naredba iz 1. 1270. Da so bile šole že pred reformacijo, priča tudi Martin Luther, ki piše: Kjer je bogaboječ učitelj, ki uči dečke pravo vero in krščansko nravnost, tu so šole vedno mladi konciliji, ki mnogo koristijo. Zato so prejšnji cesarji, kralji in knezi prav storili, ko so toliko šol in samostanov ustanovili. Zato naj tudi sedaj knezi in gospodje obračajo premoženje za šole. Ako nasledniki tega ne bodo porabili, mi smo svoje storili. S kratka, šola mora biti pri cerkvi." Luter je torej drugače govoril, nego govore dandanes.
Ne tajimo, da je Marija Terezija ustanovila mnogo novih šol, to se godi še danes, tudi je res, da je mnogo šol zboljšala, saj jih še sedaj vedno, kje pa je kaj popolnega na zemlji? Konečno bodo cerkvi očitali, zakaj ni že v 12. stoletji namesto cest gradila železnice! Le resnice bodimo prijatelji in sodimo sine ira et studio!
Politični pregled.
V Ljublj an i, 30. julija. Notranje dežele.
Jlladočelii hočejo vedno bolj rogoviliti. V 4. dan avgusta so hoteli v Benešovu prirediti velik tabor, da bi proslavljali s Francozi ob enem stoletnico, odkar je francoska revolucija proglasila človeške pravice. Češko nainestuištvo je bilo pa, kakor nam je povedala že sobotna brzojavka, drugega muenja ter je prepovedalo ta shod, pri katerem bi se morda vršili razburjeni prizori. Sklicevalni odbor je vložil pri ministerstvu priziv. — „Nordd. Allg,-
LISTEK.
Pred sto leti.
(Dalje) 1'ostavodajalnl zbor.
Ta zbor se je sostavil iz 745 poslancev, ki so bili večinoma mladi ljudje od dvajsetih do tridesetih let, brez vsake skušnje v življenji. Med njimi je bilo nič manj nego 300 jezičnih dohtarjev, 70 pisateljev, 70 duhovnikov-odpadnikov, ki so prisegli na novo ustavo, in petero vrst drugih državljanov. Ostali duhovniki, ki so se branili na novo ustavo priseči, bili so od vseh pravic izključeni, povsem podobni preganjani divjačini, ter so mogli le še ponoči, po gozdih in po skrivališčih deliti tolažbo sv. vere vernikom svojim. Njihov žalostni položaj je dal tudi prav resen povod kralju, da se je uprl novemu postavo-dajalnemu zboru glede preganjanja cerkvi zveste auhovščiue. Toda novi zbor je bil vseskozi radikalen iu se ni brigal ne za preganjano duhovščino, ne za tiste, ki so se jeli izseljevati. Zlasti pa je pribijal za kraljevimi brati, ki so tudi pobegnili, in je konečno kralja celo prisilil, da je moral napovedati
svojemu sorodniku, našemu cesarju Francu II. vojsko.
Kraljevi dvor iu njegovi prijatelji poskusili so še jedenkrat ustanoviti red s tem, da so podkupili nasprotne jim časnike in voditelje sovražne jim stranke, a tudi to ni imelo druzega vspeha, kakor da so milijone venkaj zmetali za prazen nič, da je kralj vsled tega popolnoma ubožal. Jakobinci izme-tavali so sicer tudi denar za svoje namene, morda še več, nego kraljeva stranka, zmanjkalo jim ga pa le ni. Kako le, ker so ga sproti ponarejali! Po ječah imeli so svoje ljudi, ki so jim denar sproti delali in zunaj med meščani zopet druge, ki so ponarejen denar izda val i! Tako je lahko! Ministru Montmorinu je došla vest iz zanesljivega vira, da se po ječah vsak dan za 50.000 frankov denarja ponaredi. Da, celo številke dotičnih ječ so mu bili objavili, kakor tudi slamnjače, zidovje in tlak, kjer so imeli ponarejalci skrito pripravo, robo in orodje za ponarejanje denarja in — minister si vendar ni upal pričeti preiskave, le da bi se ne zameril jakobincem. Konečno je prišlo vendarle do
preiskave, pri kateri so res vse zgoraj povedano našli.
Kraljeva stranka je od dne do dne slabela, je bila popolnoma brez moči nasproti takim potepuhom iu ciganom, kakor smo ravnokar o njih čuli, in se je prav vsled tega dan na dan bolj bližala svojemu poginu. Nasprotniki njeni so vže od kralja zahtevali, naj razpusti svojo telesno stražo in naj se popolnoma zaupa varstvu jakobinskih čet, tedaj že 20.000 mož obsežnih, ob enem zapodi naj iz države vse tiste duhovnike, ki niso še na novo ustavo prisegli. Ker se je kralj takemu zalitevanju odločno ustavil, napadlo je 20. junija 1702 blizo 40.000 oboroženih moških in ženskih kraljevo palačo. Vodil jih je neki Santerre, pivar. Oboroženi so bili, kakor črna vojska, s sulicami, kosami, srpovi na drogovih privezanimi, z vilami, cepci, sploh z vsem, kar je bilo komu bolj pri rokah. Vdrli so s silo v kraljevo palačo, kjer so kralja in kraljico po cele ure z naj-gršimi priimki obkladali, da, celo za življenje se jima je bilo bati! Ko je druhal zopet odšla, zdihnil je kralj kraljico objemši: „Oh gospa, zakaj sem Vas moral odvesti iz Vašo domovine, da ste tu ravnokar tako sramoto doživeli!" Pijan jnkobiuec,
Ztg." piše v svojem političnem pregledu: Vladna oblika, je rekel Thiers, mora biti konservativna, ali pa je ne bo. Jasno mu je bilo, da so bili notranji boji izza zmage meščanstva le silobran zoper naval četrtega stanu. Meščanstvo opravičuje svojo vlado 8 tem, ker je postala zgodovinska, ter je povsod v defenzivi zoper ljudi, katerim velja revolucija za načelo. Jako čuduo je tedaj, če po vzgledu Mlado-eehov pošlje tudi neko število Bošnjakov Carnotu revolucijsko brzojavno čestitko. „Bosnische Post" imenuje te ljudi pustolovce in večinoma zaradi goljufij kaznovane osebe, če napominani list ni dostavil, da morejo take izjave izvirati le od bedakov, mislil si je pač, da se to samo ob sebi razume.
Štajerski poslanec Karlon je imel pri potovalnem zborovanju katoliško-konservativnega ljudskega društva muriškega v Turnauu govor, v katerem je omenjal tudi versko šolo, rekoč: Nemško-konservativni poslanci se bodo strogo držali te tir-jatve ter so trdno sklenili, da bodo ali ž njo prodrli ali pa padli.
V kratkem se bodeta s telefonom zvezala Duuaj in Budimpešta, poleg tega pa tudi druga mesta cis- iu translitvauska. Zaradi telefonske pogodbe se vrše sedaj mej avstrijsko in ogersko vlado obravnave, ki bodo v kratkem končane, ker obetajo že sedaj popolnoma ugodne vspehe.
Tuauje države.
Neki vatikanski dopis „Pol. Corr." zatrjuje, da je boj evropskih časnikov o odpotovanji papeža, Leona XIII. le teoretične vrednosti, ker papež nikakor ne misli na to, da bi zapustil Rim. Le v slučaji, ko bi se Italija zamotala v evropsko vojsko, razpravljal bi Vatikan temeljito to vprašanje. Vzlic temu pa v Vatikanu pazljivo zasledujejo dotične časnikarske glasove, ker dokazujejo, kako se pečii evropsko javno muenje z nenaravnim položajem papeževim. Sv. Oče si da vsak dan predložiti na rimsko vprašanje nanašajoče se člauke najraznejših listov. Dopis nadalje zatrjuje, da Vatikan ni prašal Španije zaradi slučajne preselitve papeževe.
Bivši srbski kralj Milan je inozemski uradui osebi zatrdil, da ni resnična trditev, ki pravi, da si hoče zopet prilastiti kraljevsko krouo. Namen temu časnikarskemu „čenčanju" je le ta, da bi se zatro-sila razprtija mej Srbijo in sosede. Odpoved njegova ui bila sad momeutanne trme, temveč dobro premišljen korak. Prišel je v Belgrad ua podlagi ustavne pravice in le uesrameu cinizem si je mogel izmisliti, da si hoče s pomočjo vstaje prilastiti prestol. Tako kralj Milan. Vendar se mora pa vsakemu čudno zdeti, da sedi sedaj v konaku, kakor v dobi, ko je bil š' kralj, in da se mu klanjajo ministri, škofje iu poslaniki, kakor bi bil v resnici še vladar — iu vendar je Milan dandanes le še priprost zasebnik, ki iz svoje knežje preteklosti ni rešil drugega, nego umetnost, kako se meče deuar skozi okno. Kaj dela v Belemgradu? Ali hoče morda popravljati šolske naloge svojega sina ter ga učiti, kako se sklanja mensa? — Kralj Milan tudi dobro ve, da metro-polit Mihael in radikalci niso ljudje, s katerimi bi se smel dosti šaliti, in da bi mu v tem slučaji morda celo pretila nevarnost, da bi moral nerado-voljno iskati pot preko državne meje. Skoraj gotovo ne namerava nič drugega, nego napolniti si listnico ter potem odhiteli tjekaj, kjer je vesela zabava in kjer se človek na najprijetnejši način znebi denarja, na primer v Pariz.
Francoski minister zunanjih zadev, Spuller, je sprejel člana nadzorovalue komisije egiptskega državnega dolga, Edgarja Vincenta. Spuller je pri tej priložnosti zatrdil, da nima Francija načeloma ničesa zoper konvertovanje privilegovanega dolga, pač je ugovarjal zoper način, kako se hoče to izvesti. — Z nova se potrjuje, da namerava Boulanger odpotovati v Novi Vork. S tem bi „vrli general" nekako priznal svojo krivdo, akoravno bi po svoji
stari navadi zatrjeval, da ne stori tega koraka, ker se čuti dolžnega, marveč ker ve, da se ga hočejo sovražniki njegovi na vsak način polastiti in znebiti. Toda voda je vendar-le kalna, kajti poprej so bou-langisti prisegali, da general ni z& se porabil niti vinarja iz tajnih zakladov, sedaj je pa Laguerre že sam priznal v nekem razgovoru z reporterjem lista „Gaulois", da je Boulanger vzel 50.000 frankov iz vojnega zaklada, vendar pa le v namen, da se porabijo za vohunske svrhe v znani Schnaebelovi mejni zadevi.
Anglcšlil listi so zadnje dni mnogo o tem pisali, da se je princesinja Lujiza Waleška zaradi svoje bodoče poroke z E. of Tife-om odpovedala dednouasledui pravici. Temu nasproti povdarja „Manchester Guardian", da ne more nobeden princ ali princesinja ovreči parlamentnih sklepov. Res je pa, da je lord Salisbury opozoril kraljico na nepri-ličnosti, ko bi postal lord Tife soprog angleške kraljice in oče bodočih angleških kraljev. Skoro gotovo bo vlada predložila parlamentu postavo, ki bo od deduega nasledstva izključevala princesinjo Lujizo in njene sestre, tako da bo prvi dednonasledni opravičenec za princem Jurijem VValeškim postal vojvoda Edinburški. Kakor znano, odklonili so kraljičini vnukinji, princesinji Lujizi, tudi dvorovino. Stari republikanski duh neodvisnjakov se je zopet vzbudil. Kraljica Viktorija vživa veliko osebno spoštovanje, toda ko bo ona zatisnila oči, prestati bo moral ujen sin Albert burne viharje.
Na Kreti se je za Turčijo na slabo obrnilo. Sicer trdi sedaj Salisbury, da ni govoril besede, ki bi mogla Krečane izpodbujati v uporu zoper Turčijo, toda gibanje se je pričelo na oteku ter je tako na-rastlo, da ga more Turčija le še s silo zatreti. To je pa ravno najbolj kočljivo, kajti v tem slučaji bi Krečani tožili Turčijo pred celim svetom zaradi na-silstva, Grška pa bi jih morala v tem naravno podpirati. Druge države bi se tudi vmešavale in na-eukrat bi Evropa nekega dne stala pred poostrenim perečim kretskim vprašanjem. če Turčija ustreže Krečanom, proglasili bodo ti svojo neodvisnost, če pa posreduje, kričali bodo Krečani ter apelovali na krščansko Evropo — z eno besedo, Turčija ue bo nikoli prav imela, naj stori, karkoli se ji zljubi. — Iz Ateu se javlja, da je prišel oddelek traucoske mornarice v Pirej.
„Agenzia Štefani" poroča iz Masave: Debeb, ki je na lastno pest prodrl v proviucijo in sprejel v Makelli shod z rasom Maugascio in rasom Alulo, je bil od slednjih izdan in vjet. Ras Alula je v navstalem boji ostal na bojišči mrtev, po drugih trditvah le težko ranjen. Večina Debebovih vojakov je prestopila k Meneliku. Pravijo tudi, da so itak izbruhuile razprtijo med rasom Alulo in rasom Mangascio. V Asmari in ostalih delih Abesinije razven v provinciji Tigru vlada mir.
Reuterjevo izvestje javlja iz Assuana o položaji v Sudana: Angleški vojaki se polagoma združujejo pri Assuanu. Eden polk, ki je bil dosedaj v Kajiru, je dobil povelje, da mora nemudoma odriniti v Assuan. Uskoki poročajo polkovniku Woode-house-u, da je dobil Wadel-Njurai pomoči za 500 do 600 dobro oboroženih mož in je začel prodirati proti severu. Grenfell bo takoj z generalnim štabom, eno angleško iu dvema egiptskima brigadama odšel proti jugu, kakor hitro bo došla v Assuan zadostna nova pomoč.
Izvirni dopisi.
Iz Štange, 27. julija. Letos nas Bog res tepe s hudim vremenom. Mrve ni bilo skoro moč posušiti, ker je vedno deževalo. Eui še zdaj niso sena spraviti mogli. Hud naliv nam je že dvakrat veliko škode naredil. A najstrašneje so elementi — kakor besni — razsajali in divjali od polu 9. ure zvečer
23. julija do 3. ure popoludne 24. julija brez prenehanja. Grmelo, treskalo in bliskalo se je, da je bilo groza. Voda je drla po potih kakor v velikih potokih. In kak žalosten pogled posebno v Poljanah iu Dragovškem! Vse, kar jo ravnega, je v vodi. V hiše je voda pridrla. Dva mosta, nova in trdna, je čisto uničila, brvi so zopet vse šle rakom žvižgat. — Vihar je kozolce podiral. Med dežjem je padala tudi toča. Na nekaterih sadežih se ze!6 pozmi. Travniki so večjidel s peskom in kamenjem posuti. Žive meje so pokončane pri travnikih. Tudi so hudourniki globoke jame naredili po potih, da se ne da voziti, dokler se ne popravijo. Tudi je voda veliko travnikov odtrgala in si široko strugo naredila. Napravljena drva je odnesla. Nekemu Žagarju je nad 400 desek odplavila. Ajdo, ki je bila ravno vsejana po lazib, je vso odnesla z dobro zemljo vred. Nekaterim je silno veliko škodila. Gotovo pa vsakemu — če le kaj ima — nekaj. Ljudje ne vedo, česa bi se lotili. Koliko je zdaj nepotrebuega dela! Pa kaj hočemo? Delajmo iu zaupajmo v Boga!
Ljudje se pa bojijo. Pravijo, da bo letos še enkrat taka. Pa varuj nas Bog! Krompir močno črvi jedo. V vsakem grmu jih je po sedem do osem. Orehi so bili precej polni, pa vihar jih je prezgodaj sklatil.
„Slovenski Narod" trdi baje, da so vreduika „Slovenčevega" za poslanca samo iz Žužemberka in okolice volili, pa to ui istina. Tudi iz Štauge, Prežgarja in Janč smo ga volili. Tako so ga volili možje iz Šmartnega, Svete gore, Zagorja, Šentvida, Zatičine, Dola itd. In gosp. Jeretin je meni sam rekel, da ne bi bil kaudidiral, ko bi bil gosp. Ž. prej poznal. Pa bil mu je črno naslikan. Kdo ga je pobijal? Ali veste? Tisti menda, ki so omikani za obrekovanje. Takrat so bili duhovniki dobri, — če tudi kapelani, — ko sami niso mogli nič proti nemčurjem. A zdaj? „Der Mohr bat seiue Arbeit gethan, der Mohr kaun gehen." Res lepa hvaležnost! A zapomnimo si to!	Y.
Iz Trbovelj, 27. julija. V Vašem velecenjenem listu št. 170 naznanjate brzojav iz Trbovelj: „Josip Trinkaus, agitator izročen okrajnemu sodišču v Laškem trgu, je bil iz vestfalijskega okraja prognan." Taisti, ki je omenjeni brzojav Vara doposlal, je lažnik, zakaj on je došel na prošnjo svoje žene, katero je v Trbovljah zapustil meseca avgusta 1S8S, zopet v Trbovlje meseca februarija 1889 in ž njim dve drugi osebi, ki še sedaj tukaj pri premogokopu službujete iu morete dokazati, da je brzojav neresničen.
Vaš dopisnik je gotovo od premogokopovih agitatorjev omenjeni brzojav izvedel. Josip Trinkaus iz Šentjanža v Dvoru služboval je več let pri tukajšnjem premogokopu pred in po svojem aktivnem vojaškem službovanju vedno kot zvest in pošten delavec. Ni mu mogoče nezvestobe dokazati. Da. tudi moram reči, da on ni bil noben agitator pri štrajku, ker on ni bil za ta posel sposoben. Prvi agitator je bil slab zaslužek, drugi pa neolikano obuašanje načelnikov, ki so jih stiskali kakor svoje sužuje. Žalostno, ako delodajalci premorejo; že sedaj oblju-bujejo: „Fallt uns zu Gunsten aus, so habeu die Leute nichts zu Iachen."
ki se je z drugo tolpo vred v kraljevo palačo priklatil, je namreč kralja prisilil, da se je z rudečo republikansko čepico pokril, v kateri je moral ubogi kralj cele štiri ure ob oknu stati in se druhali kazati, katera ga je nezaslišano grdo psovala in s priimki obkladala.
Kakor kralju, skoraj prav tako godilo se je kraljici iu otročičema. Tudi njo je druhal v enomer psovala in zasramovala. Mladi Bonaparte, poznejši cesar Napoleon I., ki je bil ondi slučajno kot častnik navzoč, jezil se je silno nad takim obnašanjem druhali, na katero bi bil najraje dal s kartečami streljati. Ob enem izrekel je brez strahu vladi svoje obžalovanje, da ima že tako malo veljave in vpliva na narod. Cvet vseh prekucuhov, tedanji pariški župan Peti o 11 zapisal jo pa o teh dogodkih v zapisnik, da seje vse v najlepšem redu izvršilo! Tak je bil svet že tedaj in tak je ostal do današnjega dne.
Kljubu vsemu psovanju je ostal kralj sedaj stanoviten in ni privolil, kar je sodrga zahtevala. Vsled tega prišlo je 10. avgusta do drugega napada kraljevega gradu tuilerijskega. Ta pot je zbežala kraljeva družina v postavodajalno zbornico, kjer so
pa vže kraljevo oblast preklicali in sklenili narodni konvent sklicati.
Načelnik narodne straže Lafayette, ki je največ pripomogel, da je tako daleč prišlo, hotel je sedaj izpreči, oziroma obrniti, toda prepozno ! Čete, katere je on kar od kraja, od najnižjega do najvišjega tako silno pohujšal, so ga popustile kar čez noč na cedilu, zatajivši mu pokorščino, in mož jo je moral hitro pobrisati čez mejo, če je hotel zdravo kožo odnesti. Pobegnil je v Avstrijo, kjer so ga prijeli in v olomuško trdnjavo zaprli. Oudi je ostal vjet do leta 1799. V pariški mestni zastop prišli so sedaj najbolj besni jakobinci in so si ob enem prilastili najvišjo izvrševalno oblast, ki jo je do tedaj le kralj sam imel. Bila je to oblast čez smrt in življenje. Bližale so se volitve v narodni konvent*) in jakobinci so se bali, da bi Fran-cozje ne poslali preveč zmernih, pametnih mož-zastopnikov tjekaj. kakoršni bi jim bili pač povsod v napotje. Da bi to preprečili, kaj mislite, kaj so si izmislili? Nič več, u:č manj nego čisto navadno, ostudno, krvoločuo inoritev, takozvane Septem-
bers k o umore so sklenili. Na čelu tem lopovom je bil neki Danton. V jedni noči dali so prijeti in zapreti vse „sumljive" — in to so bili tedaj ua Francoskem razven jukobincev in njihovih pristašev vsi drugi meščani — in te so od 2. do 7. sept. kar od kraja pomorili. Posebno veliko duhovnikov izdihnilo je tedaj svojo dušo v teh rabeljskih krempljih. Da so'duhovnikov, katere bi bili najrajši kar vse h krati uničili, tem več v svojo pest dobili, izdali so povelje, da se morajo po deželi vsi tisti prijeti, ki niso še prisegli na novo ustavo, in prignati v Pariz, odkoder pojdejo v prognanstvo. V Pariz do-spevšim so dali potne liste do pomorskih mest, kjer so so imeli prognanci na ladije vkrcati in v prognanstvo odriniti. Žal, da vse to skupaj ui bilo nič druzega kakor brezvestna in hudobna duhovnikom nastavljena past. Ko so le-ti pripravljene jim vozove zasedli, kateri naj bi jih bili odpeljali veukaj proti Marselji, so se jeli vozovi res v pravi siueri pomikati drug za drugim, toda nič dalje, nego le do mestne meje. Oudi pa so takoj zavozili tia drugi) pot — V ječo.	(Dalje sledi.)
"Kar se tiče štrajka, je ljudstvo prav mirno, ■niti najmanjšega nemira ni. Pač so dne 26. t. m. zaprli petinšestdeset oseb in okrajnemu sodišču v Celji izročili. Bilo je med omenjenimi veliko oseb, ki se niti štrajka vdeležili niso. Želeti bi bilo, da bi bil skoro konec štrajku, drugače bodo gotovo še krčmarji za veslo prijeli, katerim je vinotočje prav pri prijaznem in mirnem ljudstvu celi dan prepovedano.
Iz Kodarjev, 29. julija. V „Slovencu- štev. 170 beremo pod naslovom „Nov ptičar v taboru mladih": „razdelitev učiteljev v klerikalne in liberalne." — Po besedi se bere stavek: „Nalog naš, osobito duhovščine, je, da ta veter (liberalni?) ustavimo s prijateljsko dotiko, posebno z mlajšim učiteljstvom."
Sosed se je pritožil sosedu kramarju, da mora on, ki je vendar njemu sosed in prijatelj, vse dražje plačati, kakor drugi. „Ne zameri, dragi moj," — zavrne kramar — „kje pa bodom dobička iskal, ako ne pri prijateljih ?"
Ako prosita star in mlad ačitelj službe, ne dajte jo starejšemu! *) Kaj zato, ako je narodnjak in se je v času preskušnje skazal in se tudi žrtve ni ustrašil, sedaj je svoje že storil, ne potrebujemo ga dalje, dajmo službo najmlajšemu, saj je tudi naroden, pa bolj gibčen in elastičen, ter ni svoje-glaven, kakor oni starejši prosilec. **) To je najnovejša politika, ki prevlada po nekaterih krogih na Slovenskem. To je pač zmirom istina: boljši ste dve suknji, kakor ena, še boljši je pa taka, ki je po eni strani belo-rudeče-modra, po drugi zlato-črna.
Belgijski kralj Leopold I. (modri) je baje rekel: „Katolikom ni treba streči, kajti ti ne mislijo na vstajo; — a bojte se liberalcev." — Značajen učitelj ne bode psoval ne naroda, ne cerkve, ako ga tudi prezirajo, njemu ted3j ni treba streči?! Star duhovnik je kupil sorodovincem hišo in zemljo, sam pa je šel v samostan, a sorodovincem je rekel: „Sedaj vam ne bode u mogel ničesa dati." — Uudo-vina pa reče: „Čemu nam to pravi, saj nam ui nikoli nič dal." — Star O v i d i j je pel: „Dum cris fclicc, multos numerahis ctmicos." — Strezi vetro-gončiču in brezznačajnežu, kolikor hočeš, pri prvi priliki te bode izdal, — ako mu bode to kaj koristilo, a držal se te bode toliko časa, dokler se te bode bal ali dokler bo od tebe kaj potreboval.
Iz Pazina, 26. julija. Z velikim veseljem pozdravljamo zopetno imenovanje za gvardijana o. H. Novljana. Dela ga hvalijo. Priljubljen je pri ljudstvu, bližnjih in daljnih svojih tovariših. Drago nam je tudi, da je tudi obitelj na starem ostala, ker pozna ljudstva šege in jezik. Živeli vsi I
Letina še precej lepo kaže, le grozdje ni zdravo. Bog nas obvaruj nesreče.
Politični valovi so se precej polegli, le politično društvo „Istria" ne more pozabiti poraza.
Ob jednern popravim pogreško, da je slikar Janez Gosar, ne Košar, dober delavec in poštenega vedenja; dobro nam je došel, ker smo prevečkrat namazani od lahonskih mazačev.	M. M.
Iz Worishofena, 25. julija. V zadnjem svojem dopisu poročal sem Vam, da je tukaj okoli 400 tujcev, ki so iz različnih krajev prišli iskat ljubega zdravja. Danes morem Vam pa pisati, da to število še zmiraj narašča, in da posebno duhovniki prihajajo vedno v obilnejšem številu. Sedaj nas je samih duhovnikov že okolu 80. Slišal sera pa, da je nekda samo z Ogerskega napovedanih 100 duhovnitov. Ne vem, je li res ali ne.
Župn k Kneipp ima torej dela čez glavo in ne more vsem kaj. Vsled preobilnega truda zbolel je pred 14 dnevi in ni maševal tri dni, kar se v vseh 25 letib, kar je v Worishofenu, še ui zgodilo.
Glede na vse te razmere bi jaz nikomur ue svetoval v tem času sem hoditi, ker župnik Kneipp se pri tej množici ne more veliko pečati s posameznimi bolniki. Tudi se sedaj komaj dobi stanovanje. Vas tukajšnja šteje 154 številk, pa menda samo v šestih hišah še nimajo tujcev. Po mojem mnenji bi bil najpripravnejši čas sem priti od aprila do julija, ker takrat še ui toliko tujcev.
Naj Vam še nekaj poročam o vspehu Kueippo-vega zdravljenja, Resnica je, da je marsikaterega nevarno bolnega že ozdravil, toda veliko jih je tudi že zastonj iskalo tukaj pomoči.
Navedem le par vzgledov. Neka kruljeva deklica prišla je pred tremi tedni sem. Ena noga je bila
*) Tega naš člankar nikakor ni hotel reci. Op. vred.
mnogo krajša od druge. Hoditi je mogla le z veliko težavo in s pomočjo dveh palic ter posebnih čevljev, katere so ji ukazali narediti zdravniki v Monakovem. Vsa ta mašinerija stala je 100 mark. Sedaj hodi pa že brez palic in obe nogi ste enako dolgi, in je upanje, da bo v kratkem popolnoma zdrava. — Neki prošt iz Budimpešte ni mogel na noge stopiti, ko je prišel sem. V kratkem času ozdravil ga je Kneipp toliko, da že precej lahko hodi in vsak dan mašuje. Veliko tacih vzgledov bi lahko naštel, pa naj zadostujeta ta dva. Vsakdo lahko iz tega spozml, da ima Kneipp veliko srečo pri zdravljenji.
Marsikaterega, ki bi imel želje priti sem, zanimalo bo tudi zvedeti, kakšna je tukajšnja okolica in podnebje. \Vorishofen leži kacih 2000 čevljev visoko nad morjem. Skoro od vseh strani obdana je vas od smrekovih gozdičev, torej za tujea sprehajališč dovolj. Podnebje je zelo ostro. Pogostokrat brijejo hudi vetrovi. Če le količkaj dežuje, je občutljivo mrzlo in zadostujete komaj dve suknji; 14 dni sem imamo prav grdo vreme. Skoro neprestano dežuje. Ne vem, je li tudi na Kranjskem tako grdo ali ne!
Kakošni so pa tukajšnji ljudje? znal bi ta ali oni poprašati. Prav prijazni so, in kakor je videti, tudi zelo pobožni. Zvečer se čuje iz marsikatere hiše glasna molitev. Kar mi je bilo še posebno všeč, je to, da v cerkvi glasno molijo, moški in ženske. Apostoljske vere ne molijo tako, kakor pri nas, ampak po eden člen molijo moški, drugi ženske. Ravno tako molijo polovico Očeuaša in Češčene Marije moški, polovico ženske.
Euo posebnost zapazil sem še tudi v \Voris- I boferni, katere ne smem zamolčati, namreč to, da ob nedeljah zvečer ui tistega razgrajanja in krika, ! kakor po Kranjskem, ampak je vse tiho in mirno, j | ter je ob 9. uri zvečer že vse pri počitku. O ko bi j se v tem oziru tudi na Kranjskem na bolje obrnilo! Ne bilo bi potem toliko pobojev in ne toliko razprtij. Koliko srečnejša bi bila marsikatera družina, in koliko več blagostanja bi bilo. Fiat, iiat!
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)	|
j
XIII.	Gosp. zbornični svetnik Fran Omersa poroča o prošnji tržne občine Tržič, da bi se jej dovolilo napraviti v Tržiču javno tehtnico.
¡t Tržič se mora šteti mej one kraje, katerih raz- ' mere so take, da se brezdvomno lahko trdi, da jim je javna tehtnica potrebna. Tržič leži ob veliki dr- i žavni cesti, kjer se mnogo blaga prevaža in ni blizu j nobene javne tehtnice. Tržič pa javno tehtnico tudi zelo potrebuje, ako bi se tudi ne oziralo na drugi promet, kakor samo na oni v Tržiču se vršeči. Promet v Tržiču je z ozirom na to velik, da je v tem trgu več tvornic in mnogo rokodelskih, trgovskih in dopuščanih obrtov, da so v Tržiču tržni dnevi in 4 semnji.
Z ozirom na to je odsek mnenja, da promet v tem kraju zelo potrebuje javne tehtnice. Ker ima z ozirom na § 11. zakona z dne 19. junija 1866, drž. zak. štev. 85, občina prva pravico napraviti javno tehtnico, za to tudi v tem oziru ne more nastati nobena zapreka. Odsek torej nasvetuje: Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju izreče za dovolitev naprave javne tehtnice v Tržiču. — Predlog je bil sprejet.
XIV.	Gosp. zbornični svetnik K. Luckmann poroča, da se je kot član državno-železniškega sveta vdeležil sej njegovih dne 20. in 21. maja t. 1. Na dnevnem redu ni bilo stvari, ki bi se posebe tikale Kranjske. Tarifi, ki se bedo za mnoge proizvode zdatno znižali, napravljajo se ter je gotovo pričakovati, da se utegnejo uslišati mnoge opravičene pritožbe kranjskih trgovcev. Kadi poletnega voznega reda 1889, ki se je moral radi potrebnega priklopa na progi Ljubljaua-Trbiž tudi premeniti, potegnil se je gospod poročevalec za to, naj se z ozirom na odnošaje, obrazložene v prejšnjih letih, prihodnje leto uvede tisti vozni red, ki je bil leta 1SS4 in ki je, kolikor je pač bilo mogoče, ustrezal vsem zahtevam.
V ostalem sprejel se je naslednji predlog:
„C. kr. vlada prosi se, naj z vsemi svojimi sredstvi deluje v to, da se osobni tarif c. kr. priv. južne železnice v kratkem izdatno zniža ter da se uvede reforma tarifa za blago.
Pri razpravah radi zaveznih tarilov za avstrijski, ! rgerski, srbski, bolgarski, turški železniški promet ! pokazalo se je, da se je ž njimi doseglo, da bodo s
neposredni tarifi vsekakor znatno cenejši, nego tarifi, ki so se do zdaj računili vsled spojitbe lokalnih ta-rifov pojedinih železnic, vendar ni še določen čas, kdaj naj bi neposredni tarifi stopili v moč.
Gospod poročevalec je pri tej točki opozoril na to, da, dočim imajo južna železnica za najvažnejše izvozne proizvode neposredne zavezne tarife v Srbijo, Bolgarsko in Rumunijo via Sisek na Savi in Dunavu, via Barč na Dravi in Dunavu, cesar Ferdinandova severna železnica neposredne zavezne tarife v zvezi z dunajskim parobrodnim društvom via Dunaj v te dežele, nimajo državne železnice takih zaveznih ta-rifov. Izrekel je torej, pridržujoč si staviti dotične predlogo v prihodnjem zboru, željo: naj glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic v zvezi z du-navskira parobrodnim društvom, oduosno za reki Savo in Dravo s tem društvom in z južno železnico pridobi cenene zavezne tarife v Srbijo, Bolgarijo in Rumunijo, ter za njo dovoli vsaj ravuo tako cenene vozne deleže, kakor za notranji promet v one dežele.
Zbornica je vzela z zadovoljstvom to poročilo na znanje.
XV.	Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann utemeljuje predlog: „Do slavnega c. kr. poštnega ravnateljstva obrniti se je s prošnjo, naj bi vlak št. 1711, ki prihaja v Ljubljano zjutraj ob 7. uri 13 minutah, vzprejemal pisma tudi na postajah Dovje, Kranjska gora, Radeče-Beta peč."
Predlog je bil sprejet.
XVI.	Gospod zbornični svetnik Ivan Perdan predlaga: „Zbornica obrne naj se do slavnega c. kr. poštnega ravnateljstva s prošnjo, naj bi se pisma, ki dohajajo v Ljubljano z vlakom št. 1715 ob 4. uri 51 minut popoludne, še istega popoludne raz-našala."
Predlog je bil sprejet.	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
(„Matica Slovenska".) Društveno predsedstvo opozarja vse one društvenike, ki za letos še niso vplačali letnine in žele pri „Matici" vstrajati, naj se z letniuo požurijo. Sicer se utegne pripetiti, da pridejo prepozno, ker novi udje prav pridno pristopajo. Kdor si hoče zagotoviti društvene knjige vsakega leta, moral bi praviloma vplačati udnino že v teku prve polovice dotičnega leta. (§ 3. dr. pravil.)
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je daroval bukvo-vez gosp. Bonač dvajset lepih mašnih bukvic ia pa osemindvajset drugih večjih in manjših knjižic raznovrstnega obsega. To nam je že tretji tak dar tega ¡zbornega moža. Ovi domoljubni čin očitnosti prijavljajoč se družba sv. Cirila in Metoda daritelju dostojno zahvaljuje.
(Umrl) je sinoči ob 1/211. za mrtvudom častiti g. Stanko S rane, župnik reteški, star 68 let. Bil je vsegdar vrl, značajen narodnjak, udan jednako cesarju kot sv. cerkvi. Svoj čas je moral za svoje prepričanje trpeti tudi marsikatere bridkosti. V miru počivaj! — Pogreb bode v četrtek zjutraj krog S. ure.
(Jnžno-štajerska ltraniluica.) Ravnateljstvo te hranilnice je izvolilo pisarniškim ravnateljem gosp. Maksa Veršec-a.
(Posojilnica v Celji) preseli se s 1 avgustom v hišo št. 101 na glavnem trgu.
(Neki zaveden učitelj) na Gorenjskem že več časa lovi svoje muhe ter jih pošilja na ljubljanski trg. Mi niraame časa niti volje, da bi se pečali s tem neotesancem. On — in zaveden? Pač pa neveden, kar dokazujejo njegovi brezimni dopisi. O prvi priliki bodemo tega Spitigneva imenovali s polnim njegovim častnim imenom, do tedaj pa mu svetujemo, naj si omisli „slovnico za prvence" in se nauči sklanjati „zaveden učitelj."
(V tukajšnje knezoškofijsko semenišče) se je doslej oglasilo do štirideset domačih gg. abiturijen-tov; med temi je več odličnjakov.
(Duhovniki ljubljanske škofije), ki so bili leta 1849 posvečeni, sešli se bodo ob štiridesetletuici dne 6. avgusta v Stari Loki.
(Imenovanja.) Deželno nadsodišče je imenovalo avskultanta dr. Fr. K o če v ar j a in pravnega prakti-kanta pri dež. sodišču v Gradcu Vil. Portugalla avskultantoma za Štajersko in avskultanta za štajersko Huberta Wag n e r j a avskultantom za Ivraujsko.
(Z Vipavskega) se nam poroča, da je voda Vipava vsled deževja narasla in polovico trga preplavila. Včeraj se je nekoliko odtekla.
(Glas izmed občinstva.) Dan za dnevom smo brali o povodnji, ki nas živo spominja pregovora: „Ogenj in voda dobro služita, a hudo gospodarita.14
O povodnji manjše mere nam je pripovedoval nekdo te dni v tukajšnjem uradnem listu, in sicer o po-vodnji, ki je preplavila cesto na Rožnik na južnem konci Latermanovega drevoreda ob tržaški cesti. Dominik vpraša, čemu je jarek ob tržaški cesti? In kaj mislijo storiti, da odpravijo to nepriličnost, kajti ob vsakem večjem nalivu je preplavljena vsa ta okolica, istotako tudi steza, ki vodi čez Vrtače do omenjene ceste? — A temu se ni čuditi. Vsa deževnica, ki pride izpod Tivolija to- in ouostran šišenskega vrha, teče ob Latermanovem drevoredu proti tržaški cesti. Pod cesto je sicer napravljen požiralnik, ali premajhen je, da bi mogel požirati toliko vode, ki se tam zbira; jarek ob tržaški cesti pa nima dosti strmca, in take voda zastaja. Tačas, ko so nasajali Latermauov drevored, niso jemali v poštev strmca s šišenskega hriba, 6icer ne bi vse vode odpeljali na to strau. Stvar je zamujena in stroški rastejo, čim več stavijo in zidajo na tem kraju. Na tak prostor so stavili krasni deželni muzej. Kaj je bil nasledek temu, je znano. Voda po kletih in dragi odvod talne vode pod zemljo. Na sotočje jarkov ob cesti na Rožnik so postavili jahalnico in pred letom veliko hišo. Modema tehnika zmi sicer mnogo dovršiti, a na mokrih tleh vendar ne more postaviti poslopja, ki bi ne bilo vsaj v pritličji vlažno. — Razširili so dalje pod gradom ob stezi na Rožnik nekdaj ribnik, ki ga po zimi rabijo za drsališče, po leti pa je kopališče žabam. Ta latvica vode stoji višje, kakor bližnja pota, zato se voda odteka v jarke. Pravijo, da bodo s hriba iz vodovoda tje napeljali vodo. Morda da bi potem utihnil žabji kor, toda voda bi bila ob deževji še večja nadloga za vso bližnjo okolico. Pod zemljo vodo odpeljujejo, na vrhu jo napeljujejo.
(Osobua vest.) C. g. Ivan Novak, smledniški župnik, imenovanje župnikom za Radovljico.
(Pevska slavnost „Slov. pevskega duštva".) Vsi poverjeniki, kakor tudi posamezni pevci se opozarjajo, da prineso k slavnosti vse poslane jim sekirice seboj, ker bi jih drugače manjšalo. Nadalje se naj ne pozabijo tudi pevska znamenja. Vdele-ženci banketa naj se blagovolijo vsaj do 2. avgusta g. dr. Sernecu v Oelji oglasiti. Za slučaj slabega vremena bode vrt s plahtami pokrit. — Do danes je zglašenih stoštiriinšestdeset pevcev in pevk. V tolikem številu še slovenski pevci na Štajerskem nikoli niso nastopili, mešanih zborov pa še nikjer ni pelo toliko pevcev in pevk, kakor jih bode v Celji dne 4. avgusta. Vsak, kdor je prijatelj slovenskega petja in mu le količkaj pripuščajo razmere, naj ne zamudi najlepše prilike, občudovati iz stotero slovenskih grl prihajajočo milobo slovenskih pesnij.
(O delavskem štrajku) se poroča: V Hrastniku so včeraj zjutraj prijeli šest delavcev, ker je eden pretil uradnikom; ostali pa so delavce nagovarjali, naj ne delajo. Odpeljali so jih v Celje. Krčmarji ne smejo dajati delavcem pijače na upanje. V Trbovljah so prijeli oseminsedemdeset oseb, zaprli so tudi zadružno skladišče. V Trbovlje se je odpeljalo štirideset delavcev iz Zagorja, da bodo pod vojaškim varstvom kopali premog za steklarno v Zagorji.
(O požaru) v Goričah pri Hrenovicah se dodatno poroča, da so ogenj zanetili otroci. Vsa škoda znaša do 20.000 gld.; pogorelci so bili zavarovani za 7150 gld. Zgorelo je pet svinj, ena koza in več kuretine.
(Strela) je udarila minolo soboto ponoči v hišo posestnika Janeza Rudolfa v Godoviči. Škode je do 1400 gld.; pogorelec je bil zavarovan. — Dne 24. t. m. zjutraj je strela udarila v kolarnico posestnika Antona Dremeljna v Pustem Javorji na Temenici. Zavarovan je bil posestnik za 830 gld.; škode je 500 gld.
(Umrlo) je v Ljubljani od 21. do 27. julija 20 oseb in sicer 7 moškega in 13 ženskega spola, med temi v deželni bolnišnici 3, v otroški bolnišnici 1, v hiralnici 1, in mestni ubogi hiši 1. — Rojenih je bilo ravno v tem času 17 otrok in sicer 8 moškega in !) ženskega spola.
(Učiteljska konferencija za krški okraj) bode dne 3. avgusta ob polu 9. uri v šolskem poslopji.
(C. kr. kranjski deželni zdravstveni svet) se je te dni posvetoval o načrtu za deželno civilno bolnišnico v Ljubljani. Poročal je ces. svetovalec dr. Eisl. O posameznih točkah je bila obširna debata. Konečno so sklenili, naj se deželni odbor ozira na posamezne nasvete in predloži deiinitiven načrt.
(Vabilo) k veselici, katero priredi novo ustanovljeno „pevsko društvo v Št ur i j i" v nedeljo
4.	avgusta t. I. ob 6. uri popoludne na vrtu gostilne g. Jos. Širce. — Vspored : 1. Förster: „Slava Slovencem", moški zbor. 2, Pozdrav gostov. 8. Kreutzer: „Gospodov dan", moški zbor. 4. Slavnostni govor.
5.	Cesarska. 6. Dr. Benj. Ipavec; „Na hribih", mešani zbor. 7. I. pl. Zajec: „Kolo", veliki moški zbor. 8. Lisinski: .Tam gdje stoji", moški zbor. 9. Nedved: „Na planine", mešani zbor. 10. Mandelc: Igra: „Bog vas sprimi, kdaj pojdete domov?" 11. Prosta zabava. Vstopnina 20 kr., sedež 10 kr. — Društveni nameri, v nakup novega harmonija, vabi vse p. n. prijatelje pevstva k blagovoljni vdeležbt veselice ter vsprejme vsakoršuo prostovoljno darilo v znak iskrene zahvale	Odbor.
Telegrami.
Dunaj, 2'«). julija. Črnogorski knez in princesinji Milica in Stana so došli. — Grof Bombelles, bivši najvišji dvorni mojster prestolonaslednika, je danes vsled mrtvouda umrl.
Gradec, 20. julija. Kakor poroča „Siidst. Post", razposlalo je ravnokar osrednje vodstvo katoliškega „šulferajna" agente po Štajarskem. Društveno vodstvo bo na južnem Štajerskem od Slovencev nabrane denarje poslala slovenskemu šolskemu društvu v Ljubljano ter je ob enem prosilo, naj stopi kot podružnica v zvezo s katoliškim šulferajnom.
Pariz, 30. julija. Izmed 1421 volilnih izidov je 751 republikanskih, 407 konservativnih, Boulanger dvanajstkrat zmagal. Ožjih volitev bo treba 101. Republikanci so do-sedaj 27 sedežev zgubili.
Carjigrad, 30. julija. Reuterjevo izvestje : Ministerski sovet pod sultanovim predsedstvom je sklenil odposlati novo komisijo na Kreto, in sicer janinskega gubernatorja, Rizo pašo, bivšega turškega zastopnika v Cetinjah, Dja-vada pašo, in Ghialija beja. Dalje je sklenil takoj odposlati osem bataljonov na Kreto, razven tega pa v dopolnjenje na Kreti biva-jočili vojnih krdel potrebno število mož.
Peterburg, 30. julija. Velikemu knezu Konstantinu (katerega je zadel mrtvoud) se je obrnilo na bolje. Poroka velikega kneza Petra je določena na 7. dan avgusta.
Vremensko »poročilo.
Dan	Cas	Stanje		Veter	Vreme	« u .5 5. t. z a
opazovanja		zrukomora v mm	toplomera po Celziju			M s o w a S rt C
1 ® 1 Ol	7. u. zjut. 2. u. poç. 9. u. zvec.	734	1 733 6 735	6	119 23-1 15-4	si. szap. n sl. svzh.	oblačno del. oblač jasno	O 00
— — - - - - , _ - _ — , j.—— Srednja temperatura 16 8" za 2 8° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 30. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	S3	Ki.	70
Srebrna „ „ 100 „ „ 16 % „	84		95
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . Papirna renta, davka prosta......	109		95
			
Akcije avstr.-ogerske banke......	907		—
			—
	120		25
	_		_
Francoski napoleond.........			58
Cesarski cekini ..........			70
Nemške marke ..........			
ft ©lužtoa,
f organista in cerkovnika
| V/ Stari KoM
^ je izpraznjena in se more konoem ^ septembra t. 1. nastopiti.
Prošnjiki za to službo oglasijo naj se pri cerkvenem predstojništvu v Stari || Loki, p. Škofja Loka.	(s-i)
^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine proMo
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistemu srebra, klnefikeR-a srebrn in iz medenine najnovejše obliko, kot
mo3igii?a3£ef
Itd. Itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da so delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da so mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v ojfiiji pozlatim in posrebrim. Oč. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane	(3'J)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto
XKKKXXXXKXKXKXKKKX
x Brata Eberl, *
X Izdelovalca oljnatih barv. firnežev, lakov X X	in napisov.	X
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X X	R»I j»n», X
X " Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. t X
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.	^
X Posebno priporočilne za jjrekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleohbiichsen) v domačem lanenem oljnatem flrneži najlineje naribane in boliše X ne?° Tse te vrste T prodajalnah.	(14) JK
^ gf Cenilce nn. /.nhtevnn je.	^
X X. X X X. X. X. X. X. x. X X
V obvarovanje zdravja nedvomno nekaj novega
je uradno koucesijonovana. naravna, umetno s prosto ogeljno kislino prirejena mineralna kisla voda
(Romerbrunnen)
pi'i Hoj>ateu.
Z naravo in umetnostjo srečno spojena, nedosegljiva, do sedaj v kupčiji še ne se nahajajoča zdrava pijača je ta peneča se
mineralna kisla voda,
katera je zdravejša in okusnejša kakor vse takozvane sifon-kisle vode.	(23—14)
i/C Xa prodaj je v vseli znamenitejših lekarnah, pri trgovcih ter jo neposredno pošilja oskrbništvo rimskega vrelca, pošta Rogatec-Slatina (Štajersko).
x X X X X XXX XX
X X X X X
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. oo. Benediktincev
opatije Sonliic (Oivoiicle).
Dom MAGUEL0NNE, prijor.
Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Bru-self 1880, London 1884.
Iznajdeno leta	P° piijorji Pierre Boursaud.
Vsakdanja raba zoboleka oo. Heuediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zares močno ustrežemo našim p. n. čitateljein, opozorujé na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
Tvrdka Hlifll
Rue Croix de Sc&ucy 10« & 10H.
Ustanovljena leta 1807. Dobiva se o vseli lekarnah in prod«¡alineah
(50)
dišav.
ma