11131829
.. tijV'W ■■■:■-■■■■■■.: u,.
it. :' BBSOHi I ■ M HBnBBBra Hrani
Znanost za odstrel?
V znanosti imamo - v grobem - dve smeri raziskovanj, temeljne in aplikativne. Vsakomur je jasno, da ni mogoče potegniti jasne meje med njima, še bolj jasno pa je, da ni mogoče dajati prednosti eni na račun druge, ker pač aplikacij ni brez temeljnih raziskav, temeljnih raziskav pa ni mogoče voditi brez povratnih informacij iz življenjske prakse. To je torej lažna dilema. Tudi v etnologiji ni prav nič drugače. Če bi rezali na eni Strani, bi se man ko pokazal tudi na drugi. Kar pa je bistveno, je to, da razvoja znanosti ni mogoče strpati v sheme "družbenih planov" - da ne omenjani petletk. Znanost je namreč predvsem avtonomna dejavnost, katere motor je primarna človeška radovednost. Brez avtonomije znanosti ni Ne temeljne (bazične) ne aplikativne. Človeške ratio vednost i ni mogoče tlačiti v pogubne načrte, ampak ji je treba prepustiti prosto pot, da razvije tiste potenciale, ki presegajo meje vsakokrat možnega. Usmeritev državnega resorja za znanost v favoriziranje aplikativnih dejavnosti bo pač prejkone povzročila inflacijo pisanja papirnatih projektnih tigrov, Slovenci bomo pa ponovno predvsem cenena uslužna sila za aplikacijo tistega znanja, ki nastaja v velikih svetovnih raziskovalnih centrih. Tolažili se bomo lahko kvečjemu s tem, da v teb centrih - not to mentiön bralni dni in! - dela tudi nekaj Slovencev. Kot etnologi bomo morda lahko asisthali evropskim in ameriškim etnologom in antropologom, ki bodo tu in tam zašli med to zanimivo primitivno ljudstvo sredi Evrope.
Zakaj ta uvod? Zato, ker se je eden od financerjev Glasnika odločil, da bo otrebil znanstveno in strokovno periodiko. V borbi za preživetje pač naj zmagajo najboljši. Prav. Lahko bi bili zadovoljni, da je bil Glasnik uvrščen vsaj na t.i, listo publikacij \\z. ki so jim zmanjšali subvencije, ne pa na listo C, kjer je že čakal na odstrel. Tudi prav. Glede na nesrečno ime glasila (ki ga po petintridesetih letib rednega izdajanja ne kaže spreminjati, čeprav zavaja) se pač v prihodnosti lahko zgodi, da ne bodo izšle štiri številke, ampak tri. Moida pa le dve. Ali pa se bomo vrnili na ciklostilni (no, morda fotokopirni) način izdajanja izpred štirih desetletij. Včasih je morda zdravo vrniti se na začetek. Če bodo člani Društva sploh pripravljeni poravnati stroške takšnega početja, kajti država se je odločita o trebit i tudi neprofitne organizacije (društva). O mecenih Znanosti pa lahko samo sanjamo. Etnologi še posebej. Morda nam bo pa uspelo prekvalificirati se v tesarje in po naročilu izdelovati kozolce za svetovne kraljevske parke.
Če pomislim, da znaša celoletna subvencija za izdajanje Glasnika približno toliko kol znašata dve mesečni plači poslanca v parlamentu in da bi vsak mojster, ki bi porabil za delo toliko ur kol jih porabiva urednika za pripravo ene številke tega Glasnika, zaslužil več kot dobi mladi raziskovalec v pol leta, ne vem, če bi se smejal ali preklinjal. Tako pač gre to. Članki niso lionorirani. Prav, tudi v tujini je večinoma tako. Uredniki delamo volontersko. Tudi prav. Celo lektorica je iz naših vrst. Toda oblikovanje, postavljanje
iri izdelavo časopisa moramo plačati. Zakaj pa ne bi Se papirničarji. tiskarji in oblikovalci malo delali zastonj, za javni blagor? Ne, ker niso znanstveniki.
In še nekaj kažipotov k branju. Besedilo Cathy Carmichacl je prvi odmev na lanskoletno poletno etnološko šolo v Piranu in v, njim tudi najavljamo izid zbornika - če bodo bogovi padli na glavo in nam požegnali projekt - enkrat na jesen. Pri Knjižnici Glasnika SKD, seveda, v kateri bi vam radi pripravili še kakšno prijetno presenečenje - če... Tudi druga besedila -upam - širijo obzorja stroke. Opozoril bi rad le še na sklepno polemiko Damjana Ovsca, ki jo objavljamo prej zaradi načelnih kot vsebinskih razlogov. Gre za jaro kačo, ki se je začela z vprašanjem, ki ga je Slavko Kremenšek naslovil Damjanu Ovscu in Daši Hribar o množici etnoloških raziskav delavske kulture na Slovenskem v Glasniku SKD 3-4/1991, Polemika je potem dobila nepredvidljive razsežnosti v dveh številkah Glasnika (1-2/1992 in 3/1992). Tokratni odgovor Damjana Ovsca je zadnji na to (za uredništvo podedovano) temo. Naj nam vsem skupaj da mislili o tem, da mora biti znanost avtonomna ali pa je ne bo.
Ritjka MttršiČ
Praktičen nagovor
Na uredništvo Glasnika SF.D prihajajo takšni in drugačni leksti. Nekateri sledijo splošnim navodilom za oblikovanje besedil, ob drugih pa z urednikom kar "mrkneva" od ogorčenja, ki ga poraja bodisi "nemarna" izvedba (vsebinska in oblikovna) bodisi objestnost piscev, ki na že Ugotovljen tekst dodajajo še lastne lektorske in druge popravke. Kakor da si pred oddajo teksta mislijo, da Glasnik tako in tako ni dovolj resna revija (ker objavljenih prispevkov ne honorlra, ker je "samo" društveno glasilo,..,) in da se ga usmilijo že s svojim prispevkom. Tudi če imajo ti pisci namen s svojim prispevkom, objavljenim v Glasniku samo "trenirati" in z osi I jen i m svinčnikom slediti toku svojih misli in urejati zbrane podatke samo zato, da bodo imeli referenco več ali da bi kdaj kasneje imeli možnost objavljali tudi v "resnih" revijah, jih Opozarjam na dvoje; da etnološki obveščevalec, informativno glasilo, povezovalec etnologov in kar je še takega, GLASNIK SED, JE RESNA REVIJA in tla morajo tudi tisti, ki jim služi samo kot "vežbališče", slediti pravilom igre. So pa tudi taki, ki se enostavno ne znajdejo zaradi svoje nevednosti in ne-
9	GLASNIK SED 35/1995, Št. 1


poučenosti o tein, kaj pravila igre so. Vsem trem tukaj "spre-dalčkanini" etnologom, ljubiteljem etnološke dediščine, študentom, in vsem tistim, ki so kjerkoli vmes ali pa li vala bogu nad zapisanim, in vsem, ki menijo, da imajo kaj za povedati in to objaviti v Glasniku, navajamo NAVODILA ZA OBLIKOVANJE BESEDIL
-	lipkopis naj bo izveden v formatu 30 X 60 znakov (dvojni razmik),
-	Lipkopis naj praviloma ne presega ene avtorske pole (16 strani)? opombami in literaturo vred; recenzije knjig, razstav, poročila s konferenc, polemike (strokovne in znanstvene, ne pa osebne), pisma ipd. pa naj ne presegajo 5 strani,
-	razmik med odstavkoma naj bo označen s prazno vrsto in ne z umikom besedila v desno,
-	naslove članka, poglavij in podpoglavij ustrezno grafično označile, in sicer: računalniško oblikovana besedila naj imajo za navedbo avtorja glavni naslov v odebeljemh velikih črkah, naslove poglavij v velikih črkah, podpoglavij v odebeljemh nialih črkah, poudarke med tekstom v malih poševno ležečih črkah; besedila, pisana s pisalnim strojem naj imajo za navedbo avtorja glavni naslov v velikih črkah, naslove poglavij v velikih črkah, podpoglavij v malih podčrtanih črkah, podrčtani naj bodo tudi poudarki med tekstom,
-	opombe in navednice naj bodo na koncu teksta (pri računalniško oblikovanih besedilih jih izpišite ročno in ne v
podprogrami) za pisanje opomb). Opombe oštevilčite in ne uporabljajte drugih znakov (npr. zvezdice...). Citati v tekstu naj bodo čim krajši, brez upoštevane izvirne delitve besedila (odstavki),
-	na koncu besedila navedite objavljene in neobjavljene vire, ki jih označite kot literatura. Seznam literature naj bo urejen pO abecednem redu več del istega avtorja pa kronološko. Knjižne objave navedite po naslednji punktuaciji: PRIIMEK, Ime. Naslov. Podnaslov. Založba, kraj in leto izdaje, stran(i). Članke v revialnem in dnevnem tisku, v zbornikih navedite takole: PRIIMEK, Ime. Naslov. Podnaslov: Naslov revije (zbornika), letnik/leto, številka, strani i). Številke pišite z arabskimi in ne z rimskimi številkami.
-	kvalitetne ilustracije in fotografije opremite s številkami in komentarjem (avtor, kraj, čas nastanka, morebiten vir kratka spremna beseda),
-	Zaželjeni so teksii na računalniški disketi v urejevalnikih WordStar, WordPerfect, Microsoft Word.... na formatih 3-5 ali 5.5, skupaj z izpisom, povzetkom in podatki o avtorju (poklic, inštiiucija kjer je zaposlen, naslov (lahko tudi domač), dodatke avtor prispeva, ko prvič prispeva tekst, kasneje jih po potrebi ažurira.
Mojca Rantšak
Slovensko etnološko društvo se zahvaljuje podjetju PLUTON za nakazanih 150 DEM za preureditev društvene sobe na Zavetiški 5.
"GRADNJE ■
Turmt
Gornja vas 32, 63312 PREBOLD tel.: 063/723-060 fax: 063/723-231 nn te i:
0609/612-016 0609/620-598 06U9/621-392 0609/625-115 0609/625-114
DEJAVNOST
Vunmt
■ VISOKA iN NIZKA GRADNJA
-	IZVAJANJE ZAKLJUČNIH DEL V GRADBENIŠTVU
-GRADBENI INŽENIRING
-	IZVEDBA STROJNIH ESTRIHOV
10
GLASNIK SED 35/1995, Št. 1