#o£tnln»   otapana  v gnotovfiil.
Leto LXVm., št. 165
Cena Din L-
lzbaja vsak dac popoldne, tevzetnft nedelja tn rrat 4 Đto *s tto 100 vrst a Dta IBO, od MO do 800 ^rota Din 4.-» popust po dogovoru.
P o^r u * n i c     Maribor  Stroesmaverjeva 3t>. — NOVO MESTO, L^ObiJanjfca C., fit_ 2A- —1 CELJE: catUho mvđniSTro: Df ni— imjmii Jeva ulica 1, totefou at. 00 apnw»: Roeenovm alica 2. telefon #t_ lOO. — JESENKB, Ob kotoo^o^u 101
pri poAtaena ĆtAoiiuem zafođu ▼ L^HMJani
lO.SJJl.
Xaj hočejo radUcaO
jfOtKEor44 opomeno in
in JMO ~* Skupini dr« Korošca in dr« Spahe riH le neznatno manjHno, ki se bo morala ^odrejati
AA.c^Ja snen^g^Et pmfta lHvdt hhMibIub stranke dr. Leze Mazkov£6a za obnovo moči tn otdaaG staaro-radikalov je naletela na živafeen odmev zflasti tadl v hrvatsfcHi pcUBnl kiragfli. ZagrebSki >Obzor< se barvi a tem vprašan jem v daljdem Banfcai in pSe med difiglm;
>Dragpo vpraSan>?, ki ga je sprožil dr. Mas&Dvač in ki ga. nameravajo rediti ra-
(to pa 00 v ogromna večini Srbi), je vprašanje posameznih strank. Radikali kanaervatrvni. Pridobiti bi hoteti ka-tn na—jta—fce fcaerikalce Postati faofiajp bodoča vladajoča strazika in imeti v iwh banovinah pristaše. Hočejo imeti v spojm vrstah fcudd Slovence, Hrvate in »■»dfirtfgie, ker bi le z njihovo pomočjo rnogfi ohraniti trajno oblast, vendar pa U iimraE biti ti v manjšimi, danebimogii v p**1***1 uspešno zastopati svojih speciaJ-sSi interesov.   Ker bi bfii vsi ti elementi
eoa 3trartka. v kateri bi ocDoeala več±rra, bi ae morale majii^irte pokoriti njesod. volji.
To ao
januarahSm režinom, a jim rd taktično, nego je paradi tega banje tatta ukinjena ustava. Dr. Martoo-vić priznava, da je bHa napaka rad3ca*ov, da so vedno preglasovati Hrvate. Zakaj bi se to zdaj ne dogajalo s onimi Hrvati in muslimani, ki bi se priključili radikalni ■uJinEilt M
Dokler ne bo sporazuma, dotlej o tem vprašanja ni mogoče ugibati, marveč so potrebni le jasni računi. Dokler gre za brvatako vprašanje, morajo biti Hrvatje v brvatakib strankah Srbi pa v srbskih, pa ne bo ne zamere ne naaloge. Pogajali se bomo tako, da bo vsak branil svoje stališče, dokler se ne pogodimo. Sporazumeti pa se moramo, ker je to nas skupni interes in ker bi nealožnim pretila poguba. Celo skrajni je že čas za to in pohiteti bomo morali, da si zagotovimo Svoj skupni (Jam,
rotirane vesti o žrtvah v Zagrebu
beograd, 24. julija. AA. Po naknadnih uradrtib podatkih se  je  aatek to v zagreb-
Ax> bohaico sara<M poSkodb, dobljenih v aipos>adfii po zagrebšk i h utVcah  dzte 20., 21.
m 22. Lin. veejga skupaj 13oseb. Od teh je Mte, ena takoj izpuščena domov, 12 pa J3i je ostalo v bolnaci. Za*oeo todi v tem ccaLro v«e droge vesta netočne.
Zagreb, 24. julija, n. V Zagreb« je bil danes vzpostavljen popolen mir in red. Nikjer ni prišlo več do demonstracij.
V opozicijskih krogih posebej poudarjajo, da niti dr. Maček niti narodni poslanci, ki ao bih' izvoljena ne njegov' listi, niti ostari njegovi pristaši ne odob^a^ajo incidentov ob zagrebških ulicah. O tem pričata že letaka, ki ju je dr. Maček :zda! v soboto in nedeljo popoldne in v fca.erih je pozival Jfncfi. naj ostanejo marna m oHscipHrrirani.
O  vzrokih poslednjih   racidemtov pravi
beograjska »Politika« med drugim:
>Glavni povod za nemile dogodke je bila zahteva, da je treba izvesiti hrvatske zastave. Ljudje, ki so hoteli v svojem navdušenju videti povsod okrog sebe hrvatske tro-bojke, so pozabili, da z grožnjami m s silo pri drugih ljudeh ne bodo izzvali nič drugega nego neraspoloženje- Tako je nujno moralo priti do incidentov.
Treba pa jc poudariti, da so incidente izzvali neodgovorni elementi proti voljd dr. Mačka in njegove najbližje okolice. Zlasti seljaki iz okolice so pokazali dovršeno disciplino. Zaradi njih bi gotovo ne prišlo do nobenega incidenta v Zagrebu. Potrebno pa je. javno pokazati na take dogodke, da se v bodoče preprečijo in se v javnosti ne izzove nepotrebno nerazpoloženje.
Za povzdigo lesne industrije
Beograd, 24. julija, AA, Centralni odbor za lesno gospodarstvo je imefl. včeraj svojo tretjo plenarno sejo. Predsedoval ji je dr. Milan Utonanski, bivši niimstejr za gozdove m nidmike in predsednik cenjfcr^nega odbora, Prisost-vovaJi so ji prvi podpi-edsediiik odbora inž. Milan LenarOc, zatem predstavniki grjadarsko-^ospodarskih organizacij ministrstva za gozdovne m rudnrke m zavoda za pospešavanje mnanje trgovine. Seja je bfta posrečena sploš-nerac položaju lesine mdustrije in tr-gorine v državi in vsem perečim vpra-3arne^> t p gospodarske panoge. Na pod-
lagi tega posveta je bila sprejeta resolucija, ki pojasnuje stališče in želje gospodarstva, ki je zastopano v centralnem odboru. Resolucija se glasi:
- et ja plenarna seja centra'nega odbora lesnega gospodarstva, kralje-\ ine Jugoslavije je proučila stanje, ld nastalo radi raznih okolnosti v naši gozdarsko-lesnem gospodarstvu in je ocenila izglede za bodoči razvoj te fo^-nodi rr,J*f* T>cT*r*;^   ■   - • i *■»
v zunan.p trgovini. Seja je storila soglasne sklepe, ki nanjo ibraea po-ror-nost vseh pristojnih činite! jev.
Kaj se pripravlja v Nemčiji?
Praga. 24. julija g, »Večer« objavlja senmck>nalno vest iz Bazla, da je pribe-žalo v §vioo 13 oficirjev nemške armade iz strahu pred dogodki, ki jih v kratkem pričakujejo v Nemčiji, slični-mi dogodkom 30. junija 1934. List objavlja statistiko, po kateri je bHo v Nem
čiji od junija 1933. do julija 1934. ustreljenih »zaradi poskušenega bega« 184 oseb. Razen tega je nemška vlada spravila v koncentracijska taborišča 49.102 osebi, sterilizirala 12.863 oseb m odvzela državljanske pravice os*"b^rrj.
Spor med Gdanskim in Poljsko
Gdansk. 24. julija, g Predsednik senata v Gdanskem Greiser je izročil danes diplomatskemu zastopniku Poljske v Gdanskem Pappeju protestno noto zoper nedavne okrepe poljskega trgovskega ministra. S tem je nastal med senatom v Gdanskem in poljsko vlado dalekosežen spor, ki posega v obstoječe pravno razmerje med obema dr žavama. Svobodno mesto Gdansk zahtev* naj poljska vlada te ukrepe prekliče, obe nem si pa pridržuje pravico storiti tudi s svoje strani vse za zaščito interesov svo. hodnega mesta.
Izbruh italijanskega oenie-nika Stromboli
Rim, 34. julija. \v. Od sobote je začel zopet delovali ognjenik Stromboli na otoku enakega imena. Okoli pol 2. popoldne se je dvignila iz žrela množina lave, obenem pa visok oblak dima. Kmetije pod Stromboli jem je zasula gosta plast pepela. Izbruh Stromboli ja je izzval med prebi-
Vremenske m«ucae
New York, 24 julija, b. Dočim imajo v diTLgih državah neznosno vročino, je zavladal v Argentini občuten mraz. Celo v subtropičnem pasu na severu države so merili tempereture do 7 stopinj pod ničlo. Na jugu Argentinije je snežilo.
Huda železniška nesreča na Poljskem
Berlin. 24. julija. w. «Lokalanzeiger< poroča iz Varšave, da je blizu Radona skočil s tira osebni vlak, pri čemer ao se prevrnili razen enega vsi vagoni. 40 potnikov je bilo deloma hudo ranjenih. Tragična smrt je doletela nekega potnika, ki je v zadnjem hipu videl nevarnost in skočil iz vlaka, takrat pa se je tudi že prevrnil vagon, ki ga je zmečkal pod seboj.
Huda nesreča na nemškem jezeru
Berlin. 24. julija. AA. Iz Oletina v vzhodni Prusiji poročajo, da se je včeraj na Da-retenskem jezeru pripetila velika katastra fa. S Hertineira otoka se ie vračala manjša ladja z velikim številom izletnikov. Nenadoma se je ladja prevrnila in potopila. 11 ljudi je utonilo. Podrobnosti o katastrofi mL
bolgarske ^tade
|e sbadOa vest, da )v vlada pocvahv btv&ega polkovnika Damnjana Veleeva^ onega murni giaviun rroreOT nm^imiii BBftMl naj sapnsfi Bolgar^n. VelČov |b atnoB odpotoval v luiamiMlvik Damnjan VeRev je bfl vodja takosvane kapetanslee Bge, ki je izzvala spremembo režima. V zadnjem easu pa je prišel v huda naspsoi-stva 8 sedanjo vlado in je bfl zaradi tega postavljen pod policijsko nadzorstvo. SeU {asa je živel popolnoma v zatišju, v zadrrJTn 14 dneh pa je zopet stopil na politično po-zornieo is imel daljša posvetovanja s m-jfani prijatelji v vojaSkih in političnih krogih.
To njegovo delovanje je bilo, kakor zatrjujejo v vladnih krogih, naperjeno proti sedanjemu režimu, zaradi česar ga je vlada pozvala, naj zapusti Bolgarijo. Velčev se Je temu pozivu po posvetu s svojimi prijatelji odzval. Včeraj je dal vidirati svoj potni list na jugosloven?kem, avstrijskem, francoskem in švicarskem poslaništvu v Sofiji ter je z večernim vlakom preko Jugoslavije odpotoval v Francijo. Istočasno je bil izgnan iz Bolgarije tudi bivši' bolgarski poslanik v Rimu general Vlkov, ki je bil, kakor znano,    eden    izmed   glavnih   pobornikov [
VMRO. Po spremembi režima je bil odpuščen iz diplomatke službe ter je nekaj časa
živel v ItaJiji, nedavno pa se je vrnil v Bolgarijo. Ker tudi njegovo politično ndejstvo- | vanje ni bilo v skladu s smernicami novega režima, mu je vlada naročila, naj odpo- I tuje v inozemstvo.
Polkovnik   Velčev,      ki  je  bil  svoj čas
ravnatelj vojaSke akademije je legendarna in skrivnostna osebnost, ki je izvedla državna udara 9. junija 1923. in 19 maja 1934. Čeprav je tedaj ostal v ozadju, je imel vajeti vlade v rokah. Smatrali so ga za bodočega diktatorja. Januarja letošnjega leta je sestavil vlado, moral pa je zaradi svojega stališča mnrrara pravicam krone odstopiti.
Obnova nacionalističnih udruženj v Bolgariji
Sofija, i '. julija. AA. Vlada  je zopet dovolil a   delovanje   nacionalističnih združenj »Rodna zaščita« in »Nacionalen fesrl-ja«, ki sta bili razpusčeni zar?'r poiitifenega stališča leta 1934.
Maistrov vrh na Pohorju
luuullog ob iMi lnld smrti naSefa narodnega
junaka
JAariboA 23 jattja. Baatmge p—Medatra za naše «n» mesto so tako veJStoe, da so fcfee poftagrjena, Maaađamo vsega pomena njegove osebnoetL Posebno važnost pa dofci njegov pojav, afco ae vprašamo, kaj i& b?te, de bi našega Maistra ne imeli.
Ali ne bi kje v Ljubljani vzdihovali po žalostno izgubljenem Mariboru in Celju kakor se danes z grozo spominjamo koroškega plebiscita in drugih naših polomij? Zavedati pa se moramo, da bi z izgubo Maribora prišli tudi ob lep kos severnega ozemlja. Vse to pa govori dvakrat prepričevalne je, ako se zamislimo v ono kaotično dobo po prevratu, ko sx> le dalekovidni ljudje, kot je bil baš general Maister slutili, kaj pomeni za
Sko^eoce fcucM najmanjša izguba že Jt*k malega ozemlja.
Maistrova smrt pada v dobo težke gospodarske in politične krize. Narod ob sferno meji mu pri vsej ljubezm in spoštovanju ne more postaviti v mestu, ki ga je on osvobodil, dostojnega spo-merrifca. In če bi sam rekel: »Kaj spo-merik, »romafcom dajte, jaz sem samo DvrSfl svojo dolžnost«. Paziti pa nioramo, da ne pademo zopet v naš start greh, itoo nismo nikoli znali prav ceniti vefflnfc ljudi! Dvakrat pa bi grešili če bi trudi Maistrovo ime zapadlo pozabi.
Nad njegovim grobom se dvigne mo-nramentami giramitni spomenik, ki si g/i je Maister sam postavil, to je naše prelepo Pohorje. Tik ob njegovem grobu se vzpne v velikem loku do druge krvaveče rane, tja, kjer spi Malgaj in njegovi bom. Ali ni naša dolžnost, da mu poe<avtoo ta vetoki in edini primeri spomenfk ob njegov grob? Lepši jn Ve1!-Sastiiejši je od veakega drugega.
Crni vrh (najvišji vrh Pohoria, m) naj bo preteklost, orna prertek'os*: a V novo živdjenje naj gre Maistrov vrh kot simbol hvaležnosti in petananfr osvoboditelju Maribora. V iloranlcHi šolah se bo na ta način najlepše obranil njegov spomin.
Planinci, domaČi in tuji, ki b^-o ^~>-tovali po prelenem Pohorju bodo prr, da nismo pozabili plemenitesra čforaluu Mairiborčani bodo dokazali, da so hvn-ležni svojemu rešitelju. Hrabri ftlaist-rovi borci pa mam bodo od srca hvaležni, da tudi mi mlaisi, za katere je imel Maister vedno bodrilTie besede, nismo  pozabili  njihovega voditelja.
Slava generalu Maistru!
n. v.
PaSićev muzej v Rumuniji
Beograd, 24. julija, p. Kakor znano, je moral pokojni Nikola Pašić kot politični emigrant večkrat iskati zatočišče v inozemstvu. Dolgo je živel zlasti v Temešvaru, kjer si je postavil hišico in obdeloval posestvo. Hišica še sedaj stoji, posestvo pa je zelo zanemarjeno. Na intervencijo našega poslanika v Bukarešti je sedaj rumunska vlada dala hišo popraviti in jo bo preuredila v Pašičev muzej.
Trgovinska pogajanja med Parizom in Berlinom prekinjena
Pariz, 34. jalija. w. Nemško - francoska gospodarska pogajanja so bila včeraj na novo prekinjena. Nemška delegacija je odpotovala iz Pariza po nova navodila v Berlin. Kakor zatrjujejo, ni posebno verjetno, da bi se pogajanja končala pozitivno in ni izključeno, da bo v doslednem času nastalo med obemn ti^^vrnn" hr^ooeodbeno stanje.
Apel aSt&sinske cesarice
Poziva žene, naj skupno z možmi in sinovi branijo
domovino
Addis A beba, 24. julija g. Abesiiv ka cesarica 3Ienen je izda?a vsem ženam poziv, naj bodo do zadnje odpravljene priskočiti na pomoč, če bo izbruhnila vojna z Italijo. »Me ubesinske žene«, tako pravi cesarica, »bomo ohranile tradicije našega naroda ter spremljale može in sinove na bojišča. Pcmasft-le V,mo vsem ranjencem enako, bodisi naš, bodi italijanski. Upam pa še vedno, da bo Bog usliša] na^e molitve ~el m\rc
Pariz, 24. julija. AA. ^> In tri seganj je objavil dane.-, daljši člar»ck o italii^sko abesinskem sporu, v katerem pravi med drueim: Abes'"nski cesar ie delal' B°-Ije svoboden umreti, nego živeti v s>u-ženstvu in ie dodal, da se boc!o Abe.sinci do zadnjega borili za svoio neodvfcnost. Njegove besede so zelo lepe, toda s stvarnostjo niso mnogo v skladu. Kako
kjer imajo suženjstvo. Mussolini ima gotovo lahko igro, ko B€ sklicuje na
Madžari slede Avstrij*
Tudi na Madžarskem obnavljajo akcijo za po vr a tek Habsfruržanov — Potovanje grofa Bethlena v Steeno-
j evropsko civilizacijo, ki jo je treba Uri" j ti med Abesinci, Poleg tega pa ga si-j lijo tudi dogodki, da ne okleva. Anglija in Japonska ga skušata ovirati in prs v lahko je mogoče, da se iz tega spora izclmi nekaj še hujšega. Le Francija skuša ohraniti ravnotežje, Vsa njena akcija pa se opira na Streso. Na podlagi konference zapadnoevror>skih vate-sil v Stresi ;n sklepov sveta Dni.^v narodov H ' cba n^**; *-h<^i ■? 71?-
sita^ sHuacije.  Če pa  propadla 8e po-ku5, potem bo \r>jna v vhodni Afriki n?'zbežna.
ltali|^ išče posepla
Pariz. 24. julija. w. \ dohro pouoMiih krogih zatrjujejo, da je začela italijanska vlada v Parizu sondirati teren za večje posojilo. V javnosti niso posebno naklonjeni željam italijanske vlade, češ da bi Italija denar porabila za vojne namene v Abesiniji.
Mobilizacija letalcev
Rim, 24. julija. AA. Izšel je ukaz, ki izziva pod zastave razne skupine rezervnih oficirjev, podčastnikov in vojakov letalsko-tehnične streke.
Budimpešta, 24. julija, r. »Ujsagt objavlja razgovor z voditeljem madžarskih legiti-mistov grofom Janošem Zichvjem, ki je med drugim izjavil:
Avstrija ne želi priključitve k Nemčiji in v tem prizadevanju jo podpirajo vse velesile, zlasti Anglija. Kar se tiče tako zvanih habsburških zakonov, je to zaenkrat notranja ali tako rekoč zasebna stvar Avstrije, toda avstrijska vlada bi zelo rada videla, da bi ee Hebsburžani čimprej vrnili v Avstrijo. Grof Zichy obžaluje, da se tudi na Madžarskem ne vrše prav nikake priprave za obnovo monarhije, čeravno se Mcdžar&ka 5e vedno naziva kraljevino Sedanja vlad« m 9torila nikakih diplomatskih korakov za rešitev tega vprašanja. Če bi madžarska diplomacija v tem pogledu kaj storila, bi se prepričala, na kako živahno zaoimanje bi naletela v inozemstvu ;n kako našlo bi se spremenil ves položaj Madžarske. Povsod v inozemstvu se zanimajo za to, kakšne stališč«* zavezema v tem važnem vprašanju ižarska.
Zelo odkrito je govoril b:všl madžarski ministrski predsednik Štefan Fridrih, ki je na zborovanj« kriečaaeke opozicije med dru-
gim dejal: Avstrija je z razveljavljen jem habsburških zakonov napravila brez dvoma velik korak naprej na poti k restavraciji Habsburžanov in obnovi monarhije. Moje trdno prepričanje je, da je treba Avstriji sedaj premostiti samo še nekatere zunanje politične težkoče. pa bo imela zopet cesarja in monarhijo. Na Madžarskem v tem pogledu ni bi bilo nikakih težav. Ko se bo kralj vrnil, gja bo madžarski narod sprejel z odprtimi rokami, pozdravili pa ga bodo prav tako tudi oni, ki se danes še ogrevajo za svobodno izbiro madžarskega kralja.
Veliko senzacijo v javnosti je izzval vest, da bo bivši ministrski predsednik in znani madžarski magnat grof Štefan Bet h len te dni odpotoval v Bruselj. Znane so njegove zveze z bivšim avstrijskim dvorom im zato nihče ne dvomi o tem, da bo iz Bruselja nemudoma krenil v Steenakerzel, kjer biva bivša habsburška rodbina. V poučenih krosih zatrjujejo, da bo arof Bethlen poročal Otonu Habsburškemu o položaju na Madžarskem ter se z njim posvetoval glede obnove ftkeiie za povraftek Habsburžacov na madžarski prestol.
Predavanje o Jugoslaviji v angleškem radiju
London. 24. julija. AA. Snoči je imel glavni urednik znanega angleškega lista *Man-chester Guardian«: Voight po radiu zelo uspelo predavanje o mednarodnem — zunanjem političnem položaju, v katerem pa je govoril predvsem o Jugoslaviji. Posebno je podčrtal velike zasluge blagopokojnejra kralja Aleksandra za ustvaritev Jugoslavije in za evropski mir ter sedanje veliko delo Nj. kraljevskega Vis. kneza - namestnika Pavla za ureditev notranje - političnih te žav v Jugoslaviji in odnosov med Balkanskimi državami ter med Jugoslavijo :n onimi državami, ki  iskreno želijo mir.
Predavanje je bilo takoj po oddajanju dnevnih vesti, ko ogromna večina radijskih naročnikov posluša emisije glavne londonske radijske postaje
Sorzna ooročila.
Inosemske bone
Cmrih, julija:   Beograd 4. — Pariz
20.26, London 15.20, New7ork 306.125. Bni selj 51.65, Milan 24.50. Madrid 41.975. Am sterdam 206.70, Berlin 123. _ Dunaj 58.35, I Praga *3.60t> Varita« 57*0, Bafcareila 2L50.
Stran 2.
Za zdravstveni domT Črnomlju
Kreditov M ne bUo treba prevelikih, ker bi al lahko pomagali z adaptacijo tega ali onega peeionje
Cnnomelj, 22. julija.
O bedi, pomanjkanju zdravstvenih in socialnih ustanov ter ostalih težavah, ki se z njimi iz leta v ieto bori Bela Krajina, se je že mnogo pisalo. Do konkretnih predlogov je prišlo le redko, ker imamo zaradi velike zaostalosti za drugimi srezi tostran Gorjancev mnogo potreb in želja, a do ostvaritve posameznih skoraj da nikdar ni prišlo, ker ae je vedno pojavljalo pomanjkanje kreditov.
Belokranjske domačije so še danes prav
gotovo n ajprimii ti vne j še v vsej banovini, saj večina gospodrjev nima niti vzorno urejenih stanovanjskih prostorov, še manj gnojišč in zlasti naprav za preskrbovanje s pitno vodo. Posledice se na vseh straneh občutno kažejo, saj niti sušica ni redka bolezen v naših krajih, a da o ved-nem pomanjkanju zdrave pitne vode za ljudi in o raznih živinskih boleznih sploh nc govorimo. Prehajanje Bele Krajine od ene k drugI banovini i t. spet nazaj, ji je občutno škodovalo, prav tako pa ji vedno občutno škoduje njen periferni položaj, saj je geografsko in tudi sicer skoraj docela ločena od ostalih krajev naSc banovine.
Dasi je bi-lo za povzdigo kmetijstva v zadnjih letih po zaslugi nekaterih agilnih javnih delavcev storjenega mnogo in so naša gospodarstva v tem času spričo silno skromnega napredka v prejšnjih letih sicer precej napredovala, nas to vendar še ne sme za-d-ovoliiti, ker je prvi pogoj za napredno krnetiiftvo in sp-loh gospodarstvo zdravo prebivalstvo.
Ako primerjamo število zgrajenih higienskih nanrav v drugih sredin naše banovine z nezmatnim številom v Beli Krajini oziroma v črnomeljskem srezu, vidimo, da BeJa Krajima skoraj «nloh ^; " fl nikdar uposte-
Davi malo pred sedmo se je pripetil pri tvornici Hutter v Molju smrtna nesreča. Kakor znano je zgradila omenjena tekstilna tvornica lansko leto dimnik, ki je bil najvišji v naši državi. V zadnjem času pa so opazili, da se dimnik bodisi zaradi napačne zgraditve, bodisi zaradi usedanja temeljev nagiba ter je visel že tako, da je obstojala nevarnost, da se že močno nagnjeni dimnik nekega dne podre. Zaraditega je tvornica naročila tvrdki Obnova iz Ljuib Ijane naj dimnik poruši. Danes ne je pričelo z delom. Pri podiralnih delih pa se je davi smrtno ponesrečil delavec 44 letni Ivan Glein-zer, doma iz Maribora. Po   poklicu    je    ključavničar, zaradi
Tragedija mladega življenja
Radeče, 23. julija. tu»inaj smo poročali o tragediji dveh mladih Poharja in Krohneta. ki sta si z revolverjem prestrigla nrt življenja, že se je odigrala nova, življenska tragedija. V nedeljo popoldne ob treh se je napotil od doma iz Jelovega pri Radečah posestniški sin, bivši aktivni oficir - podporočnik Gorjanc Stanislav, star komaj 28 let, s svojim prijateljem Slonecki v bližnjo gostimo h Klju-Sevsku na Jagnjenco. Dobre volje in v družbi gdč. O. M. uslužbenke tukajšnje tovarne papirja Bratje Piatnik, so popili par litrov vina. Proti večeru, ko so bili že vsi malo vinjeni, je Gorjanc privlekel iz žepa vrečico s tremi praski. Prvi je bil, kakor je omenil, sam arzemk, po domače mišnica, drugima dvema pa ni povedal imen. Rekel je le, da je eden dober za uspavanje, drugi pa proti ženskim boleznim in za odpravo telesnega plodu. Ponujal je zadnjega gdč. M. Družba seveda njegovemu besedičenju ni pripisovala nobenega pomena, ker je vedela, da je malo okajen in je mislila, da jih hoče potegniti za nos in si dovoliti šalo. Toda to ni bila šala. temveč uvod v samomor.
Dobro uro po zavžitju praškov, to je bi'o že okrog S ure, je postal Gorjanc bled kot zid in je dejal, da mu postaja slabo. Poslovil se je od družbe in šel v spremstvu svo-
Opazovaia pa ga je tudi Sida, a tako previdno, da tega ni niti stat*. Ko je uvidela, da postaja nervozen, se je je pototMo otroško veselje, da je de bolj silila v mženjerja. I
»Učinkuje  ...« je dejala. »Postal je ljubosumen.«
Potem je pa videla, kako se je obrni k tovarnarju Martincu in Danici ter pričel z njima pogovor o gospodarskih vprašanjih, problemih industrije, zu ki izvozu in krizi denarništva. Side niti pogledal nd več, in ko se je km*lu poslovil, ji je nenavadno hladno podali roko in se ji molče noklonfl. To -lovo je pa zabolelo zopet Sido. Ko sta jezdec in r J 3gov konj izginila za Silanovim vrtom v zelenju sadnega drevja, je po--' 'j, rrw*čeča m pusta, Inžonje^ - Ko-lariču je komaj odgovarjala, tčb*.z55da£p^ecedtmmqaa2n ntrpko f fl
»Končano Jw, a Je dejafta. me ljub®. Odšel je, kakor da mu je vse eno. Tako ne odhajajo ljudje, ki zares
van a sorazmerno z ostalimi' kraji, ker je v vsakem pogledu zaostala najmaoj za 50 let in bi jo bilo potrebno najprej izenačiti z drugimi srezi in ji šele tedaj enakomerno dodeljevati kredite zrn povzdigo posameznih gospodarskih panog ter socialnih m zdravstvenih ustanov, kakor rodi gisdbo cest in drugih javnih naprav.
Ena največjih potreb Bele Krajine, ki
nima še nobene zdravstvene ustanove, Je zgradba oziroma ustanovitev zdravstvenega doma. ki naj bi bil zgrajen v ča-nornf jo kot gospodarskem in zemljepisnem središču vse Bele Krajine. Svoječasno je bilo zanj sproženih že več predlogov, ki pa so ostali brez najmanjšega uspeha. Edino zdravstveni dom, ki je za Bdo Krajino zaradi primrtivnm higienskih razmer več ko potreben, bi mogel odstraniti iz naših vasi razne bolezni ki deti zgled, kakšni naj bodo vzorni kmečki domovi, da se tako prepreči širjenje raznih bolezni, ki se spričo sedanjih razmer kaj lahko pojavijo v velikem številu. V tem zdravstvenem domu naj bi se vzgajafl« nala dekleta za dobre matere in naj bi bil vedno odprt vsakomur, ki potrebuje nasveta ali pomoči v kateremkoli zdravstvenem pogledu. Njegovo potrebo dokazuje dovolj jasno dejstvo, da je velika pokrajina z nad 25.000 prebivalcev brez vsake podobne ustanove in da so poleg tega tudi vse ostale naprave, ki je pri njih predvsem paziti na higieno, na več ko primitivni stopnji.
Ker ustanovitev zdravstvenega doma v Črnomlju — potrebno bi bilo zanj adaptirati le že obstoječo zgradbo, ki ustreza namenu, a jHi v mestu imamo — ne bi zahtevala prevelikih kreditov, upamo, da se bodo oblastva zanj resno zavzel in nam izpolnila našo davno želio in veliko potrebo naših krajev.
hrezposlenosti pa je prijel za prvo delo, ki se mu je ponudilo in je tako postal žrtev tujega poklica. Nesreča se je pripetila malo pred sedmo, ko se je Gle-inzer povzel po klinih, M služijo pri dimniku za stopnišče na vrh in začel s krampom odkopavati zidno opeko. Njegovi tovariši so samo videli, kako je nenadoma omahnil "ner strmoglavil v g^obočino 30 na. Nesrečnež se je najbrže že med padcem ubil, ker se je odbijaj od klina do klina. S snirtnonevarnimi notranjimi poškodbami je obležal negiben. Ko so ga reševalci pripeljali v bolnico in je pristopil k njemu zdravnik je nesrečnež izdihnil. O vzroku nesreče je *>*b* uvedena sodna preiskava.
jega prijatelja domov. Med potjo ga je začelo zvijati in tresti, da ga je spremljevalec jedva spravil domov. Doma so bili sicer presenečeni, vendar so mislili, da se ga je Stanko zopet nacukal, kakor po navadi, in se za njegovo stokanje niso dosti '.menili. Boril se je s težkimi bolečinami nad 23 ur, v ponedeljek proti večeru je pa podlegel zastrupljenju z arzenikom. Nesrečnež je bil dober fant. Dovršil je 6 razredov srednje šoie in je potem vstopil v vojno akademijo, iz službe odpuščen. Radi za putenosti in sa-motarenja pa je obupal nad življenjem in Postal je podporočnik. Pozneje pa je bi/ segel po arzenfku.
Zanimanje za morskega volka
Ljubljana, 24. julija,
Zanimanje občinstva za morskega volka je včeraj in danes še bolj naraslo. Včeraj dopoldne že, je obiskalo vele-sejmski prostor nad tisoč občudovalcev morske pošasti, popoldne pa je bila pred vrati velesejma pravcata gneča. Takoj po 12. že je nastal tak naval na blagajno, da so morali otvoriti še drugo pomožno blagajno. Do večera si je ogledalo ali si vsaj skušalo ogledati morsko pošast nad 8.000 ljucfi. čeprav v Milni morskega volka ne vlada baš blago-
Kmaiu nato pa si je dejala karajoče:
»S kakšno pravico terjam od njega resnične ljubezni, ko mu je tudi sama ne nudim ? Ženska nečamernoet . i.«
Iz vsega tega se jI je pa poroda trmast Sklep:
»Dobro, ako me ne ljubi m mu je 1 "o vse le igračkanje, potem je ~k najbolje, da se je končalo čimprej. Morda bi se bila utegnila vanj zares Se zaljubiti. Konec torej! Za mene gospod doktor Danilo Frangež sploh ne efcsis-tira več .. «
ObrnSa se je zopet k inženjeru, napravila vesel   obraz in pričela 7 njkn skoraj razposajen   razgovor, da „ o je Danaca   začudeno   opazovala in se zaman trudila, da bi ugenila vzroke njenih tako nagnil m ostrih   sprememb,   Po j kramljanju v senci ob vrtu je povabfta i Sada Martmca in Kolariča na večerjo, ! kjer se je pridružil Se Silan. Maribor- j čana sta ostala v gosteh še pomno t noč j in se šele po polnoči vrnila domov. Ko • ae je SofarJS poslovil od Sada. M is ton- 1
dišeč fooi si ijutje oteo daM kratiti veselja, da ne bi pooMatt kar oatih predavanj posaraeauskov, fci so vedeli povedati o zverini celo več kakor Brezam
Ker m se ni.Jiis»il pritoževati, da si niso mogli ogledati s tetine od biiau, je morala veiesejmsfea isprava ncipoeled pri občkuejtjvu posredovati In ogled <aru-gače organkirati. OdredHa Je, da so monasi ijtaafpe v vrata, nakar šele ae je mogla rasvki kača ljudi okrog raastav-rjenega morskega voJka. Razstavljen bo volk najfari še nekaj Ari\ tako da bodo prišel m isfai taSL tfcb, ki si am še niso mogli ogvsdaH.
Težka prometna nesreča
LđaMJana, 94 Jnttfa. V SHfifcl se je pripetila včeraj na gorenj-
Masa nesreča. Okrog 16. je primasi po poti v smeri proti progi 66 letat posestnik Jede Stoea-ajec, po Aoansče Zaletel a Ortroft, Ne enovjxrežnoni vozičku je vosfl nekaj stavbnega lava, na vosu pa je sedel poleg nJega tam IS letni Peter Dragar, doma enako s črneč. Vosnik. ki je precej na«kisen, ni oni prtbajsjtt osebnega vlaka, enako pa nI opešal vlaka tndi otrok, ki ae je aamaaaje-no uasal okrog, dele, ko Je bU vos že na Ura, je vlak saavlžgal. V tistem Mon je poskočil konj in potegnil flmerajs* sa seboj* ker srn Je drtal ss vajeti, Dragar pa Je v naglici eeesjoflB s vosa ne kraj proge.
V3ak je trenutek nato pogrebu voz in ga treščil v kotanjo tik tračnic. Smerajca je konj potegnil na tla ter je mož priletel s vso solo a gssvo na kamen. Obležal Je nezavesten. VI ako vodje, ki Je seveda takoj opazil nesrečo, je ustavsl vlak, k ponesrečence pe ao nemudoma priivLteli tudi drugI ljudje, ki so se mudim v bBAni. Nnddii so teško ponesTečenema Smerajeu prvo pomoč, nakar so se preneaU v vlak, ki sa Je odpeljal s seboj na gflavnd kolodvor. Od tem so telefonarsli po reševalni avto, U je ponesrečenega Jožeta Smerajca odpeljal v bolnico. Zdravniki so na^otovdn, da si Je po-saiskofanec hudo pretreeel mos^gane ter dofcsl obenem Šs dmge notranje poškodbe. Na glavi ima veliko rano, ter si Je najbrž natrl tndfl črenmjo. Smerajčevo stanje je zelo resno in se v bolnicu tudi danes Se ni zavedel.
Na večer so pripeljati v bolndoo tndi 41 letznege Cfirfla Bremca, po noklioo šoferja, doma is &t VUda pri LJubljani 56. Ciril Breme Je doma čistil drevje ter padel precej visoko z lestve. Pri pade« si je Breme naJomtl hrbtenico in so morali težko poškodovanega nemudoma prepeljati v jotni-co. — V Bukovici pri Selca h je padel s vosa 21 letni posestnikov sin Jostp Kalan m se hode poškodoval po vsem telesa. Pri padcu sd je tudi Blomdl levo roko.
Nebotičnik zase in za nas
Ljubljana, 24. julija.
Prav gotovo ae bodo wnAgi sađnđM, zakaj najprej zase. Nič čudnega, saj je že bog brado ustvaril sebi prvemu. Nebotičnik Je namreč te dni pridobil spet svojevrstno senzacijo, ki je celo poleti nekam mrtve Ljubljančane spravila v ogenj. In to Je za nas, Id smo bili v Ljubljani doslej vajeni mrtvila in le redkih malomestnih programov po naših zabaviščih!
V neboričmkovem dancingu smo Se vajeni presenečenj, toda uprava kljub temu skrbi, da nas vedno znova in lepše iznenadi. To pot Je pred odhodom v inozemstvo angažirala v tujini znani duo MiHovr, ki si Je na mah osvojil sicer hladna ljubljanska srca, mnoge pa je celo navdušil, da ga hodijo poslušati vsak dan. John Je seveda izvrsten, mojster na klavirju, zabaven, skratka: sijajen fant. Njegova sestrična Prida ogreje moška srca seveda bolj, kar ni niti čudno. Angleške, francoske in nemške pesmice zapoje tako ljubko, da jo je veselje poslušati. In poleg tega obvlada harmoniko kakor le redki naši fantje. Včasih tudi zabrenka in spremlja Johna na klavirju. Oba sta neutrudljrva; že od desete večerne ure zabavata goste do ranega jutra, da se ljudje ker ne morejo ločiti. Obema, Pridi In Johnu, ugaja seveda naša bela LJubljana prav tako, kakor njih dva nam. Pravita, da se bosta naučila še kakšno poskočno našo, saj jih imamo mnogo in lepih.
Ob tej priliki moramo pohvaliti sedenje vodstvo kavarne Nebotičnik, ki nam je napravilo v vsakem oziru res veliko-mesten lokal. Vseskozi dostojne družabne
k> stisnil roko in zacepetal: »Nocoj ste hali drazestnd. Očarali ste me___«
Po tistem večeru se je Sida hotoma ramaknln dr. Frangežu. Hodila je e prijateljico na sprehode drugam kakor navadno, le da njega ne hi srečala in je ostajala zdoma ob vseh tistih urah, ko je prej prihajal na 9tianov4no. Matilda jI je povedala, da jo vsak dan išče, a videla ga ni ves teden. Vendar je vedno sama vprašala staro gospodinjo, je je zdravnik iskal, ako jI je sama to po-saUa povedati. Ko je videla, da se oglaša na Stlanovind Še po osmih dneh, se je njen trdni sklep še močno omajal
»Če se za mene ne hi ratnima!, ne hI bt tako vztrajen«, si je de java. »Morda sem mm vendarle stortta krivico? Naj se pa zaradi tega vdam ? Ne, naj dokaže še bofj, da mu nisem le kaprica«.
Toda ta sklep nI hal lahek. Cmrbofj si je skušala dopovedati, da jI n! prav nič do njega, tem češče se jI je zapletal v misli Misel nanj jo je spremljala na vseh potih m pri vseh opravilih od jutra do večera m se je vpletala celo še v njene ponoćne sanje. Ko je potem nekega večera izvedela od Matilde, da doktorja ni hBo, jo Je objeta jedka tesnoba. Posfldvfla se je od prijateljice
aataava in programi, ki so prav tako umetniški kakor zabavni, niso to odUka te kavarne, marveč enako tudi potreba našega innsta, ki vanj ravno v letošnjem letu prihaja skoraj vsak dan več tujcev, želimo, da ta naša ugledna kavarna tudi v bodoče vedno ostane na tem višku, s čemur si bo prav gotovo pridobila tudi v ni! sen števfto prijateljev m stalnih obiskovalcev.
Dve nesreči
Ubija, 23. Julija.
Včeraj popoldne, malo pred 19 uro se je dvigne* nad litijskim mostom velik oblak dima. Ljudje so Mit prepričani, da ae je vnel leseni Mhijaki most čez Savo. Nesreča se je primerila predimičarju g. Brouču. Z motornim kolesom Je bil namenjen po opravkih, rša mostu, blizu trafike gospe Vizlerjeve ae vnel v motornem kolesu bencin, ki se je zasKl tudi po mostu in v hipu 9ta pričela goreti motor in most. Ljudje so pritekli takoj na pomoč in pogasili ogenj. G. Brouč je zadobit po nogah lažje opekline.
Gradec pri Litiji, 23. julija. Stavbe so snena predtlntška kolonija v Gradcu pri LiajL V mnogih družinah sta zaposlena oče in mati, otroci pa so ta čas brez nadzorstva. Kajpada pride zato včasih do nesreče, ki sicer nikoli ne počiva, kakor veli še star pregovor- Hud udarec je zadel družino ArtžuTjcvo. Oče je zaposlen pri železnici kot pTOgovm* delavec, mati pa je predilničar-ka. Doma pa so bih otroci sami, 6 sinov. Najstarejši deček je čistil stanovanje. Ko je pričel pometati v sobi. je odprl okno. V tistem pa je splezal k oknu neopaženo njegov dveletni bratec Peterček. Fantiček se je vzpel na odprto okno, m se prevalil Čezenj. Padel je kakih 9 metrov globoko. Anžurjevi stanujejo namreč v 2- nadstropju predilni-ških stavb. Nesrečni dečko je bil ves v krvi, dobil pa je tudi težke poškodbe na glavi m zlomil si je tudi roko. Malega ponesrečenca so prepeljali k zdravniku, ra pa je odredil takojšen prevoz v ljubljansko rx>hxico.
SPORT
Atletiki : Olimp Z t %
V nedeljo popoldne je bila na G-laziji ob prisotnosti okrog 500 gledalcev odigrana zaključna drugorazredna tekma med celjskimi Atletiki in Olimpom. Tekma je bila napeta in zek) živahna. Atletikom se je poznalo, da imajo dunajskega trenerja. Nudili so ostro kombinacijsko in tehnično igro in so povečini ves ča s lahno prevlado, vali. Olimp je igral požrtvovalno, njegov napad pa je bil nepovezan in premalo odločen. Poleg tega je Olimp igral zelo oslro in s tem kvaril igro. Vprvem polčasu so bili Atletiki povečini v premoči. Po odmoru so Atletiki malo popustili, vendar pa Olimp ni mogel izravnati. Prvi gol za Atletike je zabil Krempui v 18. minuti prvega polčasa drugi gol VVohlgemuth v 13. minuti drugega polčasa, častni gol pa Olimp v 21. minuti drugega polčasa. Tri minute pred koncem je igralec Olimpa Ključar napadel Atletika Goriška, nakar je ta reagiral. Sodnik je oba izključil. V spor so se vmešali še drugi igralci, nakar je nastal hud pretep. Obenem je občinstvo vdrlo na igrišče. Sodnik je nato zaključil tekmo, ki celjskemu nogometu nikakor ni v čast. Atletiki so si priborili naslov prvaka celjskega okrožja. Ima jo sicer isto število točk kakor Olimp, a boljšo razliko golov. Tekmo je vodil g. N. Mlinaric iz Zagreba, Ml pa je premalo strog pri presojanju foulov.
Zagreb — Ljubljana
Dre vi ob 20.30 bo na igrišču Primorja nočna tekma med reprezetancama Zagreba in Ljubljane v korist olimpijskega fonda. Snoči so premkuam raz-vetijaro, ki ae je prav dobro obnesla. Zagrebčani bodo prišdi v LJnbljano popoldne ob 17. in nastopijo v postavi: Urch, Koprivnjak, Bivec, Matterhofer, Poppe, Gayer H, Tomičić, Lešnik, Martinovi?, Lehr, Neumann, rez. Penelj in Šuškovič. Reprezentanco Ljubljane sestavljajo :t«T3Či Primorja in Ilirije. V j (^pj       — ~Hi0   vesti,   da tekme
V x w----. o^i pri St. Uju v Slovenskih
goricah se je pripetila danes ponoči nenavadna nesreča,   katere    žrtev   je postal
tamkajšnji posestnik Ivan Golob. Ko je namreč spuščal mladega in precej divjega bika h kravi se je bik n en ado ma pognal proti njemu, ga nataknil na rogove ter ga s tako   silo pritisnil ob zid.
v svojo sobo, kjer se je naslonila na okno in zastrmela v temno noč.
»Ni ga bUo ... Cemu bi hodil zaman ... Morala bi govoriti z njim. A kako, saj ni mogoče! Kaj naj bi govorila? Kaj naj bi ga vprašala? Če me ljubi? Saj mi nega vendar nikoli nd dejal in tudi jaz mu tega nisem rekla. Kaj pa je kdaj bilo med nama?«
Ko je izmučena od misli pozno legla k počitku, jo je spanec zajel prav sredi ugotovitve:
»In vendar bi morala govoriti z njim .. .<
Drago jutro, bUa je sobota, je spala tako pozno, da jo je Danica morala priti budit. Ko se je pa prijateljica oarla proti odprtemu oknu, je nenadoma začudeno vzkliknila:
»Kaj je pa to?<
»Kje? Kaj?«
»TI prekrasna nage^ini? Kje si jih dobihi?«
>Kakšni nageljni?« Danaca je dvignila z okna velik šopek rdečih nageljnov in jih pokaaala Sidi.
»Kasto 90 prišli na okno?« je vzkliknila In ptanfln m postelje. »Kdo jrh je položil sem? Sinoči jih ni bilo ...«
PokaacaJa Je Matildo In Heleno, pa
Si^v 65
Ljubljana — Zagreb sploh ne bo in da se bo namesto tega vršila tekma Ilirija — Primorje. Medmestno tekme priredi Olimpijski odbor v Zagrebu in je vodi i vse razgovore z zagrebškim podsavezoni preuBednik Olimpijskega odbora pod-ban g. dr. Hadži osebno. Tekma gre v korist ne samo nogometne, temveč celokupne naše reprezentance, ki bo nastopila v Berlinu na olimpijadi. Širjenje takih zlonamernih vnesti zasluzi vso obsodbo.
KOLEDAR ^jauea:    sreda, 24. ju.ija ka-tolicani: Kristina
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kleopatra Kino Ideal:   ... In to je glavn Kino Dvor:  Princese Bu-Lterfiv Kino Šiška: Pa m d a smeha
Zagreb : Ljubljana notna nogometna tekma ob 20.30. Primorje
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik,    Marijin trg 5, Kur alt, Go&posvetska    cesta 10 Bohi-
nec ded. Cesta 29. oktobra 31.
Letalska nesreča na Teznu
Danes dopoldne okrog 9 se je PrlpeHUl na Teznu pri Mariboru letalska ncsteJ I Neko letalo je pri pristajanju aavosflo na železniško progo ter se zaradi te£a nagnilo tako moćno na stran, da se je poškodovala levo krilo- Letalec je ostal nepoškodovan Letalo bo še v teku današnjega dneva popravljeno hi mo«_^o nadaljevati svo; polet.
90,149 potnikov preko Maribora
V preteklem mesecu    je preko severno meje prišlo v Maribor 2647 Jugoslovanov, 5946 Avstrijcev,   5341 Cehoalovakov, 440 I Nemcev, HO Italjaaaov    in 751 podanikov drugih držav, skupaj    torej 15.234 oseb
V Istem času je na severni meji odpotovalo iz Jugoslavije 2616 Jugoslovanov. 5898 Avstrijcev, 6245 Cehoslovakov. 346 blaga takoj izročil, češ da ima še nekaj drugih držav,    skupaj  tedaj 15.523 oseb.
V prvi polovici letošnjega leta je preko severne meje pripotovalo in odpotovalo 90.149 potnikov, med temi je bilo 21.393 Jugoslovanov in 33.842 Avstrijcev.
Hotel Kupari pri Dubrovniku gori
Dubrovnik, 22. julija, p. Dane« <lopol«ln<-je te neznanega vzroka nastal požar v znn-neaii vediškeim hotetlti v Ktiparih pri Dubrovniku. (>genj se je zelo naglo razširi! in ca doslej niso mogli lokalizirati, škoda je ogromna, ker Je bil hote-l docela na nov m opreanljern.
Kulturni boj v Nemčiji
Berlin. 24. julija. AA. Notranji minister je izdal odredbo, po kateri je vsem verskim niladdnskim organizacijam prepovedano nošenje uniform ali uniformam sliC-nfli oblek. Organizacije tudi ne bodo smele javno razvijati svojih praporov.
Zveza bivših katoliških bojevnikov je razpudcena. V svojem odloku pravi predsednik pruske vlade, da je ta zveza na verski podlagi in da bi zaradi tega to utegnilo izzvati razkol narodnega edtn-stva in izzvati med bivšimi bojevniki ver-ske spore.
Na VVestfalskem so pričeli zadnje čase neznani ljudje na javnih mestih razstavljati slike katoliških svetnikov in križe. Politična policija je smatrala to za izzivanje in je uvedla preiskavo ter nazadnje aretirala nekega bivšega pristaša katoliškega c en trum a in nekega komunista, ki sta osumljena, da sta hotela s temi dejanji izzvati nezadovoljstvo katoliškega nre-brvalstva z režim o-i
da mu je zmečka! prsni koš in razpara! ves trebuh, tako da je nesrečnež izdihnil na rogovih bika Bik je nato pobesnel in so sa na pomoč prihiteli sosedje komaj in komaj ukrotili. Nesreča je izzvala splošno sočustvovanje z nesrečno Golo-bovo družino.
tudi ona nista vedeli ničesar.
»Čudno!« je vzkliknila Danica. »Sami vendar niso mogli prileteti na tvoje okno, Sida, Kaj meniš? To ti je ponoči poslal nekdo ...«
>Poslal nekdo . . .«
»V pozdrav....«
»Kdo?c
»Ugani sama.« »Doktor?«
»Najbrže, Kdo drugi?« »A kako jih je mogel položiti na okno v prvem nadstropju?«
»To vprašaj njega.«
Sida je ogledovala čudno darilo in zardela kakor tisti rdeči, dehteči nageljni. Pritisnila jih je k obrazu in varka vala hlastno njih omamni vonj. In kakor da je s tem vonjem vsrkavala najslajše (fo^rvetje, je vsa zable-stela v žaru sreče razigrane mladosti.
»Sedaj moram govoriti z njim! Ne smem se mu več iamikari«, si je iejala in odjezdila z Danico na tisto gozdno pot nad Hrušnioo. kjer je prej vsak dan srečala dr. Frangeža, t octa njega tam ni bilo. Tudi popoldne s*a nI Hlo n«p Siianovino.
Smrten padec z najvišjega dimnika v
Jugoslaviji
MARU SKALAN
ROMAN
Štela Silanova
Smrt na rogovih bik«
\
•te* 165
Breda, 94. julija 1035.
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Predavanje angleškega novinarje po radin o Jugoslaviji. V ponedeljek zvečer je predaval v Londonu po radiu glavni urednik znanega londonskega lista »Manchester Guardian« Voigt o mednarodni politiki in glavno pozornost je posvetil Jugoslaviji zlasti zaslugam blagopokojnega kralja Aleksandra L za ustanovitev Jugoslavije in utrditev miru. Naglasa! je tudi plodonosno delo kneza namestnika Pavla za odstranitev teikoč v Jugoslaviji in za ureditev razmerja ne samo med balkanskimi državami, temveč tudi med vsemi onimi državami, ki iskreno žele mir. O sedanjem ministrskem predsedniku dr. Stojadmoviču je dejal da je državnik evropskega kalibra, Srokogruden in da-lekoviden liberalec, ki bo njegovo delo rodilo bogate sadove.
— Umrljivost med zavarovalnimi delavci in nameščenci. Po statističnih podatkih SUZOR-a je umrlo letos v maju 198 zavarovanih nameščencev, od teh 154 moških in 44 žensk. Nalezljive bolezni so jih pobrale 97, od teh samo pljučna tuberkuloza 57- Samomorov je bilo 8, smrtnih nesreč pri delu 8, izven dela 6. Rodbinam umrlih delavcev in nameščencev jc bilo izplačanih v maju 151.710 Din pogrebnine.
— Mednarodni pedološki kongres. Hi. mednarodni pedološki kongres bo od 29. julija do 8. avgusta v Oxfordu. Našo državo bosta zastopala na njem profesorja zagrebške univerze dr-Mihoil Gračanin in ing. 5e-trnski.
— Težak udarec za   dalmatinske ribiče.
Grška vlada je prepovedala uvoz nasoljenih rib v Grčijo. Ta prepoved je prišla baš pred prieetkom trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Grčijo in pomeni težak udarec za dalmatinske ribiče. Grčija je bila doslej ena glavnih tržišč za naše nasoljene ribe. lani je šlo v Grčijo iz naše države 555d kvintalov nasoljenih rib.
-ELITNI KINO HAilCA-
Tel. 21-24 Te1. 21-24
Samo Se danes ob 4., ?48 in 91 zvečer
velefilm
KLEOPATRA
Globoko znižane cene.
Hladna dvorana.
— Teika industrija in rudniki povečajo proizvodnjo. Na seji centralnega odbora za preskrbo brezposelnih rudarskih in topilni-ških delavcev v Zagrebu je delegat ministrstva za šume in rudnike ing. g. Kiefer navajal zanimive podatke o stanju naših rudnikov in težke industrije. Seji so priso-stovali delegati glavnih bratovskih skladnic, zastopniki delavcev in delodajalcev ter zastopnik ministrstva za socijalno politiko In narodno zdravje. Centralni odbor je ugotovil, da se je gospodarski položaj lani in predlanskim po svetu in tudi pri nas zbolj-5al. Število v naši rudniški in topilniški industriji zaposlenih delavcev je znašalo lani 3S.800, predlanskim pa 36.800. Prijavljenih brezposelnih rudniških in topilniških delavcev je bilo lani v januarju 1946, ob koncu decembra 1624.
— Dragi koncert Josipa Gostila in Marjan Rusa v Splitu. Za nedeljo zvečer napovedani koncert gospe Gjungjenac - Gavella je moral biti zaradi neprevidenih ovir odpovedan in pevka je včeraj odpovedala iz Splita. Pač pa priredita drevi na vrtu pen-zijona >Matič< na Bačvicah svoj drugI veliki in poslovilni koncert tenorist Josip Gosti č in novo angažirani Član zagrebške opere bari toni st Marjan Rus. Pela bosta arije iz »Seviljskega brivca<, »Moranec in >Butterfly« ter slovenske narodne pesmi.
— živahen tujski promet v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da je tujski promet v Dalmaciji od dne do dne živahnejši. Vlaki prihajajo vedno polna letoviščarjev. enako tudi parniki. Mnogo leto- •' ■• c ustavlja tudi v Splitu.
•   -; Zvočni kino Ideal -
Danes ob 4., 7. in 9% zvečer PREMIERA
KRIŽ Z JUGA
Legijonar Štev. 37. Elga Brink, Werner Fiiterer, Vstopnina: Din 4.50 in 6.50.
— Zver v človeški podobi. V Vrnjogradji blizu Cazina 90 odkrili po treh letih strašen ziočtn. Pred tremi leti je izginil 251etni Ha-san Elezovič in mislili so, da se je napotil po svetu s trebuhom za kruhom. Orožmški narednik Alojz Golob je pa pridno zbiral podatke o njem in dognal je, da se je mesec dni poprej trgovec Mehmed Mehurović spri z Elezovičem- Fant je bil pijan in je Mehuroviča pretepel, za kar se mu je hotel slednji osvetiti. Ker je bil Šibkesi od nječa je najel dva Elizovičeva prijatelja in ju dobro plačal, da sta mu pomagala izvabiti Ha-sana na polje, kjer so ga napojili, potem mu je pa Mehurevič s sekiro razklal glavo, njegov prijatelj mu jc še zasadil nož v prsa. Truplo so zakopali na polju in tri leta )a ostal zločin prikrit.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo jasno, lepo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Rogaški Slatini. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 27, v Skoplju 20, v Ljubljani 24.2. v Zagrebu 24, v Mariboru '23. v Beogradu 22, v Sarajevu 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767il, temperatura ie znašala 12.
H' čes U biti t zakona >rečen, moral vedno misl ti na troje: obzir
Ounoo
Proizvod; »UNION*, Zagreb.
Iz Ljubljane
—lj Krisperjeva trgovska hiša bo dobila prijaznejše lice. Zidarji so postavili odre ob
nji, da jo prebelijo. Na Mestnem trgu jc ie več hiš, ki bi jih bilo treba obnovila. Primerno bi bilo, da bi pročelja dobila svetlejšo barvo, ker je trg itak že mračen, zlasti v gornjem dehu. kjer se zelo zoži.
—lj. Cesta v zahodnem delu mesta, ki so jih lani utrjevali, n.pr. v Levstikovi in Nunski ulici, zdaj sprameksirajo, al« po domače povedano škropijo s katranom in poaipavajo z zmletim vulkanskim kamenjem. Kaže, da bo delo opravljeno solidno ter upamo, da prihodnje leto ne b treba že ppravljanja kakor letos na Erjavčevi cesti.
_lj Nova vila v Tobačni ulici dr- Jemca
bo kmalu dozidana. Pred leti te ulice sploh še ni bilo. V nji doslej ni bilo plina. Delavci mestne plinarne zdaj polagajo plinovod od Levstikove uHce. Plin bo napeljan v v novo valo-
_lj Šentjakobsko feegnanje proslavi Sokol
Tj v nedeljo 28. julija na letnem telova-dišč, kjer bo ljudska veselica a plesom. 2a zabavo ln druge dobrote (tudi gol jaz je preskrbljeno Vstopnina 2 din., zato pričakujemo, da bo ljudsko veselje. Na prav originalen, način.
_y Očala., daljnogledi, barometri, foto-
an*r*i itd. najugodnejši nakup pri Fr. F. Zajcu, izprasanern optiku, Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
Z Jesenic
— Teika nesreča 12-letnega dečka: Ste-bih Marjan sin tovarniškega uradnika g. Mirka Štebiha, je v ponedeljek popoldne okrog 17 ure posedal po ograji balkona v
II. nadstropju hiše v kateri štebihavi stanujejo. Pri tem pa je naenkrat izgubil ravnotežje in padel okrog 11 m. globoko in si pri padcu zlomil obe roki nad zapestji. Ne-Brečneniu dijaku je nudil prvo pomoč zdravnik g. dr. Viktor Marčic, ki je odredil, da so ga takoj odpeljali z avtomobilom v Ljubljano v Slajmerjev dom, kjer je bil še isti večer operiran tako, da je izven nevarnosti. K 9reči je Marjan padel na mehka tla, če bi padel na poleg ležeče kamenje, ali stoječi kol bi bilo gotovo no njem.
— Nov grob: Po dolgi bolezni je v torek preminul na Blejski Dobravi v 53 letu starosti g. Ivan Prestar, upokojenec bralovske skladnice. Pogojni je delal polnih 30 let v tovarni KID na Jesenicah, dokler ni bil lansko leto radi  neozdravljive  bolezni vpoko-
jen. Bodi mu ohranjen lep spomin, preostalim naše sožalje.
_ živahen  avtomobilski  promet: Tujsko
prometna sezona v Zgornji Savski dolini je v polnem razmahu. Vsaki dan drvi nešteto avtomobilov z izletniki in letoviscarji proti Mojstrani, Kranjski gori in Ratečam ali obratno proti Bledu, Bohinju in Ljubljani. Jesenice so v teh vročih dneh zavite v prah,
ki ga dvigajo avtomobili, ki skoraj brez presledka vozijo skozi mesto.
— >'a višku kopalne sezone; Bregovi Save in Jesenice so v teh dneh polne življenja. Nešteti kopalci se solnčijo ali senčijo vzdolž oble in se valjajo po deroči in mrzli vodi. Tudi v Cufarjevem kopališču je veselo življenje ter je vedno bolj privlačno. Zabavo kopalcem pa nudi močna reproducirana glasba.
Iz Litij?
— Pred športnim dnevom Odbor SK Litije je že sestavil program za celodnevni športni dan. ki bo 4. avgusta v Svarcevi hosti, koder imajo naši sportaši svoje igrišče. V nedeljo dopoldne bodo predtekme v odbojki, tek na 100 metrov, metanje diska, skok v višino, met kopja, tek na SOQ metrov, metanje krogle, skok v daljino, tek na 1500 metrov in finalne tekme v odbojki. Popoldne pa bodo nogometne tekme med junijorskimi moštvi, tek na 5000 metrov, ter balkanska štafeta 400 x 30O *200 x 100 m. Ob 16. uri se bo vršila glavna nogometna tekma, nato pa bo najprivlačnejsa točka, tekma stare garde iz Litije proti stari gardi iz Gradca. Potem pa bo velika športna veselica z razglasitvijo rezultatov na novem veseličnem prostoru v SvarcevI bosti.
— Barbarski ponotevalei. Nihče ne zameri Človeku, če je tu pa tam zidane volje. Vsi pa obsojamo neznane ponočnjake, ki so se spravili nad lesene ograje na litijskem mostu. Odtrgali so strehe nad ograjo in jih pometali v vodo. Uprava mesta je zdaj že dala namestiti nove strehe, za zlikovci pa poizvedujejo oblastva.
— It delovanja naše skavtake mladine. Steg litijskih skavtov je precej živahen. Ima svojo knjižnico, ki jo mladina v času šolskih počitnic prav rada obiskuje. Zdaj pa so uvedli skavti tudi skioptičaa predavanja, ki se vrše pri Urški. Naši najmlajši društveni delavci zaslužijo za svoja prizadevanja pohvala
Zvočni kino Dvor
Telefon S7-40
Samo Se danes
ob 4^ 7. ki 9. uri »večer ASA MAY WONO
v filmu
Princesa Jtftttrflv
v stopnina v parket 3.50 u:
Iz Radeč
— w^kritje spominske plošče. V iitdeljo. dne 21. t.m. so na Kumu odkriti in blagoslovili aputniRsfco pMco v spomin pokojnemu KovaSen Antonu, Finančnemu podpregled-niku Js Radeč, ki je lani dne 26. avgusta padel na Komu kot irtev težkega poklica, zahrbtno napaden, žalnega spomina se je udeJefUo nad 300 njegovih stanovskih tovarišev in prijateljev. Po masi zadušnici, H jo je bral dobovski g. župnik, je bilo od kritje in blagoslov spominske plošče. Pokojnikov tovariš g. Serricar is Celja je imel ob Odkritju plošče lep nagovor, pevski zbor iz Dobovca pa je zapel žalosHnko »Vigred*.
PRI ZAPRTJU W MOTNJAH V PREBAV?
vretJ zjutraj na prašen želodec časo
Franz Josefove
prirodne
grenele*
Registrirano od ministrstva aa soc poUtfko m oar. zdravje S or 15.485 Od 25 V. 1935
Kakšno bodi svečano lice
Ljubljane
O tem |e razpravljal Tajsko prometni svet aa svoji ne-
Ljubljana, 2i. julije.
Kakšna naj bo Ljubljana ob slavnostnih dneh? Ne nedavni seji tujako-prometnega sveta za mesto, je bi govora tudi o tem. Ob slavnostih in praznikih, ko sprejema Ljubljana goste, naj lice slovenske prestolice zapusti nepozabne vtise. Okrašeno naj bo vse mesto, vse hiše z zastavami in cvetjem, prav posebno pa oni del mesta, kjer se vrše slav-nosti, sprevodi in mimohod*. Želeti bi bilo, da bi ulice, po katerih se premikajo sprevodi, dobile enoten značaj. Doseglo bi se s tem. da bi visele s hiš zastave enakih dolžin in oblik, predvsem pa naj bi se zabranilo lastnikom hiš obešati obledele in raztrgane zastave, ki vise pogosto prsv na vidnih mestih.
Sprejem, to je kraj, kjer stopa tujec na mestna tla, naj bo tak, kakor al ga Želimo sami, ko nas drugod sprejemajo in kadar sami prihajamo v goste. Prvi vtis naj goste prevzame in objame v presrčen. vendar ne-vslijiv in kričav objem. Sprejem ob današnjem stanju kolodvorskega poslopja jc zelo skromen in bi bilo marsikaj spremeniti*
Masarykova cesta, odnosno prostor pred kolodvorom, naj se Čim preje uredi Gotova mesta, Id kvarijo lice okolici in s tem prvi vri«, ki ga tujec dobi ob prihodu, naj se preurede,
da se nezazidane pacele, grdi požarni zidovi zastro, oziroma obsade z zelenjem. Tudi bi bilo treba pred samo kolodvorsko poslopje postaviti stalne zastavne drogove, podobne onim na Kralja Petra trgu.
Mesto naj se okrasi z zastavami in cvetjem ter naj se povdarijo posebno oni objekti, ki imajo esteski aH zgodovinski pomen. Podnevi recimo tako, kot jc bila do-zdaj že ob raznih prilikah okrašena nunska
cerkev, »cvetočimi oleandri ali spoh s cvetjem: cvetje naj opozori oko tujca, da ne prezre ozadja in okolice. Ponoči naj bodo taki
objekti tudi razsvetljeni. Tudi nasi parki, to je cvetlične in drevesne skupine naj bi bile v slavnostnih dneh ponoči razsvetljene.
O priliki raznih slavnosti prihajajo v po štev umetno-zgodovinski spomeniki mesta« da se jih po v dar ja kakor Ljubljanski grad, ki že sedaj nosi krono mesta; dalje naša baročna arhitektura, spomeniki, cerkve in poslopja. Poudari naj se Robbov spomenik, podnevi z zelenim ozadjem, ponoči z razsvetljavo, vendar tako, da ostane ozadje temno. Ako bi se hotelo poudariti magistratno poslopje, potem naj se osvetli le z žarnicami aH svečami na vencih okenskih polic ter z manjšo svetlobo. Souvanovo poslopje na Mestnem trgu. naj se o prilikah, ko se poudarja posebno arhitekturo mesta, posebej Upošteva in razsvetli. Dalje naj se okrase in poudarjajo, portal semenišča, stolnica. Frančiškanska in nunska cerkev, spomenik Sv. Trojice, spomenik Ilirije, okolica Križank, severna strani Cojzovega grabna, skupina hiš, ki zaključuje Sv. Jakoba trg, ter Marijin kip na stebru na Sv* Jakoba trgu. Tudi paTtijO Okoli cerkve Sv. Florjana ob dostopu na Grad in spomenik Sv. Janeza v hiši cerkve Sv. Florjana, naj se primerno okrasa m razsvetli. V glavnem Tivolskem drevoredu, naj se razsvetle posamezne cvetoče skupine
raznobarvnih cvetic in skupine slikovitih dreves.
Na Grajski planoti, severni in južni, z mesta vidni rob planote, naj bi se okrasil z vrsto zastav na visokih drogovih.
Slednjič je umestno pozvati one posestnike hiS, katerih fasade m Hca so potrebna popravila in obnove, da jih čimpreje obnove, želeti je namreč, da bi bila lica naših hiš kar najbolj svetla in sončnih barv, saj v Ljubljani nimamo sonca na pretek, ko ga nam veČ mesecev zakriva megla. Lice Ljubljane bo na ta način ob slavnostnih dneh še slavnostnej-še in privlačnejše.
Seznaiu zgubljenih predmetov
prijavljenih opravi policije v Ljubljani *d 1. de 30. junija.
500 Din, 200 Din, 100 Din, 100 Din, kuverta z vsebino 5.300 Din, kuverta s vsebino 100 kolekov po 5 ta, 30 kol. po 10 I>in, 5 kol. po 20 Din, in po 25 par Jn 50 par, srebrn« žepna ura z gravuro >& B.<, zlata ženska zapestnica, sestavljena 4m dolgih členkov, srebrna zapesftna sthioglats ura z Jermanom, zlata široka pletena zapestnica, zlata zapestnica v obliki verižice z obeskom, žepna nikelnasta ura znamke Regulator z usnjeno rdečo verižico, zlata
zapeetoa ženska ura z monogramom »Majda« in s svilenim rujavim trakom, športna zapestua srebrna ura znamke >HelvecijS€, moška srbrna žepna ura z zlato verižico, zlat obesek v velikosti dvodinanskega bankovca z dvema briljantoma in 1 »lenim kamnom, zlata moška verižica z obeskom
v obliki križa in monogramom W. S. K. J.«, damska krom-ura s zapestnico, zlata ženska sape sine ura z gravirano zapestnico, zlata navadna podolgaata zaponka, zlata zapestna verižica, zlato nalivno pero znamke >Sonđon<, moška krom-ura z alsto verižico s podolgastimi Členki, zlata ženska zapestnica v obliki Široke verige, dvokrov-oa zlata ura in do oble verrlica, zlata starinska broša h kranjski narodni nosi s rubinom v sredini, zlata ženska zaponka s rdečim kamenčkom, zlat uhan v obliki obročka v premem S ena, rajava usnjena rosna torbica z vsebino: Šop Mfneev in crne usnjene rokavice, mak usnjena denarnica z vsebino 5 Don in invalidske hstrn«, glaseče se na ime Gorenje Ljudmila, ruja v« usnjena denarnica in delavske legitimacija na ime Seosjs Ivan, ramena denarnica s vsebino 120 Don m nekaj znamk ter star koledar, rajava usnjena denarnica z vsebino 940 Din gotovine, usnjena denarnica a vsebino 200 Din, domovnica, krstni list potrdilo, aoj. isprava, vse aa ime Savli Josipa in S mala ključa, itlrioglata Bras usnjena denmrojoi, v njej 270 Din m 2 ključa, ilsjtnfln te na ime Soselj Josip ter nekaj snanak ln legitimacij za polovično vožnjo 4c relssejina, usnjena rajava listnica, v njsj afead. legitimacija, plan. leg., legfti-maesja f¥rl>Unega assreaa in drugi psrArji na ime Stare Ostoj, ženska rosna torbica, v njej denarnica in 2 žepna ne*a, rajava denarnica a vsebino Din 300, poleg tega prometna knjižica za kolo atev. 2-25.582-1036, usnjena Srna denarnica, v njej 100 Din v kovancih, modra ženska ročna torbica z vsebino 92 25 Dfca In si slana tsnska sa_ pastns ura, denarnica s vsebino 70.— do 80.— Din., usnjena temno i u java damska denamiea z vsebino 40.—, listnica z vsebino 500.— v bankovcih ta nekaj listin, glese-čih se na ime Vrbovec Franc, denarnica z bankovcem aa 100.— žel. leg. na ime Matej Ivan in prosto železniško vozovnico, Srna usnjena stara denarnica z vsebino; 4 ključi, 16._. Din druge rnalenkosti, mala
rsnjena ročna torbica a vsebino 900.— Din, ženska ersbrna mrežasta ročna torbica, ženska usnjena rajava ročna torbic* z vsebino 8-10 bankovcev a 100.— Din, rasne sna roke za 50.— in 1 sliki, ruja v« denar-
nica v obtoki podkve z vsebino 60.— Din, denarnica v njej 50 Lir, 600 franc. frankov in 500 gršk. drahem, ročna torbica iz sivega usnja, v njej želez. leg. na ime Kuhelj Ivan, črna usnjeve den. z vsebino 700.— Din, 3 fotogr. in razne listine, rujava denarnica s vsebino 12 Lir, 120 Din, in razni liotki, črna usnjena torbica s vsebino: mala denarnica^, razni dokrumenti na ime Ing-Julijana, masna knjigu m 1 ključ, Ustnica mjere barve z vsebino: žel. legitimacija na ime Dr. Rustja Alojzij in denarnica z vsebino 15.— dinarjev, zastavni list štev. 3340/1996, sastavni list Štev. 15217/1935, zastavni list fttev. 18013/1935. zastavni last stev. 9098/1936., zastavni list Štev. 688/1985, zastavni Hot štev. 4099/1935, svilena ženska orna ruta s franžami, damski siv plase, črn svilen damski dežnik, ptič (avstralski kardinal), velik pes ovejak, sliši na ime »Lord«, pes jazbečar z znamko, občine Litija, suknjič temno-modeT v žepu nikelnasta ura, verižica ter molitvenik, 5 ključev, vojaška isprava, gla&eča se na ime Klun Anton, saobraćajna knjižica od kolesa Stev. 7088, delavska knijžica, glaseča se na ime šelovin Lovrenc, saobraćajna knjižica štev. 4864392 na ime Slamberger Ivan, železniška legitimacija, glaseča se na ime Lovrac" Fane, držalo aa svinčnik v srebrn znamke iSehefer«, zavitek z vsebino: 2 zavojčka neapolitank, knjižica >KmeČki gospodar« z rasnimi računi in dopisi na ime Gruden Anton, želez, legitimacija na ime valantincli Ludvik, polni list, izdan od uprave policije v Sarajevu 1. 1920 na ime PalSiS Olga in kolo od otroškega vcaieka.
Iz Celja
—c Razmere na delovnem trgu. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 11. do 20. t m. na novo prijavilo 36 brez-pose min (24 moških in 12 žensk), delo je. bilo počrnjeno za 19 oseb (7 moških in 12 žensk), posredovanj je bno 9 (za 3 moške in S žensk), odpotovalo je 9 oseb (8 moških in 1 ionska), odpadlo pa 89 oseb (85 motkJh zs 4 Ssnska). Dne 20. t. m. )e ostalo v evidenci Zl9 breopoaelnih (193 možfcth aa ZS Žensk) nasproti BSO (SSS mostom m 36 ieasttaan) dne 10. t. m. Dslo dcSrrJo: 2 kovatta ki podkoveka pomoćnika, po 1 kolar, zidar, hiSnrk ln barvar za Tirano, po 3 knnarioe m dekle m po 2 natakarici ta SraSarlitjI.
Hsvi grebe vi. V esrjeki bolnici ao umrli: ▼ »bboto 62 letni dolgoletni predstojnik sreeketa sodišča v Rofatcu sodni svet-1 nik v pokoju Rudolf Potočnik, 61 letni ob- ; finski revei Ivan Gotofram s hriba sv. Jo-iefa pri Celju in 38 letna dninarica Cilka HrovaHeeva is Salea, v petek pa 27 letna žena Šoferja Julija Ivanuieva is Ptuja.
c_ Kolesa je kradel kat aa debele. Pred dnevi je bila tvrdki P. Magdi« ukradena konjska odeja.Sum je padel na nekega, pri tvrdki nameSČcnega delavca. Orožniki so izvršili preiskavo aa domu brata omenjenega delavca. Pri tem so našli celo zalogo koles. Delavee je kolesa kradel, njegov brat pa jih je spravljal t promet. Sedaj bo mogoče pojasniti celo vrstd tatvin koles, ki so bfle izvršene v zadnjem Saša. —c Umrl Ja v ponedeljek v oeljski bolnici
24 letat trgovski pcano&rlk Draavj Krivec, sin vktjeca stražnika v p. g. Urbana Krivca v Gstju.
Iz Laškega
— Tudi rekord. V ponedeljek so pratKOja-11 na tukajšnjo tanria nnertjsko postajo Jedva 16-letuesra ceskeaa državljana Karla Troupia. Tro upal je zApu&ta Ptra^po nekako pred 1 mesecem ter jo odriadi peć preko Cehoslovaške, Avstrije ta Jugoslavijie, kjer ee Je menda navaBioai roenanda ta se vinu dxanov( tokrat v spremstva.
— Športni dan priredi ksskl & K. letos dne 4. avgusta. Polen; aportodli prireditev kakor: Stafetni tok, koteearaJta dirka ta nogometna t<*inm» med aaerebšktai tagov-skun športnim klulx*in ter S. K. Lacko, bo tjuxii za razvedrilo tadatno preskrbljeno, kakor proanenadmi koncert, epcctoo rajanj*' na Lavi itd. Suhi ln debefi pa se bodo poskusili v revanzni nogometni tekmi ln je baje svetovnoznani akrobat »cika Sava« tudi že zagotovil svoje sodelovanje kot vratar defceim. Za 4. avgusta torej menda r*e bo nihOB v zadreg, kam naj tri Sel, ker Je za ta dan parola: LaSko.
— Korenjaki. Da Je med 760 deaavd. ki so zanosleni pri regulaciji Savinje v Tre-merJUi, tudi \ec vročekrvnih bojaželjnikov, je umevno. Tako Je napadel v nedeljo neki Jazibec Val ter v tajroenjrj kantUL: sapo-sJene^ra slugo, ki bi mu  bila tnda ptre«lJla. da mu niso pridskočili na pomo* tova/r**i S tetm se Je ra-zsarila seveda  tudi bojna fronta. Prerivanje so opazovali nekaj čaea pri posestniku C. zaposleni bratje Bogdanovi 61   It  Bosne seveda, dokle*r  ni  i njtoii kri zavrela.   Njih četvorica   je pogra-bila vsak svoj krepelec ter: »ne boj se brat«-pričela udrihati po prijatelju in sovragii. dokler se ni bojno polje Izpraznilo. Sknjpi-H so Jfih prav v*«. Nokat eri el ledjo zarte kle  butice z m-ralimi  »bkla-itki, docim »ta morala neki Majer Iz sv. Krićrtofa tor Jazbec v bolnico v Celje. Bosancd pa sj hla*i< vročo kri v zaporih Uikaj&njesa soutftču.
— Trboveljski slavčki v Laskom. Večer
za večerom je drobil krttatec slavoak tam v šumi pod »v. Kri-štoCskian srru^ean. So«Laj je utihnil! Ali ga je pograbila go&tkia ujeda, ali Si je izbral s svojo izvoljen ko dm*r saj za evoje serenade, kdo ve? Ne čujem«* ga vec! Zato pa bomo slišali v nedeljo H t. m. naenkrat 70 slavčflcov, k*i t>odo prihiteli k nam las Trbovelj ta tz 70 mladi-h psrl bo odmevala srebrna pesem ob bregovih Savinje. Gotovo ne bo v nedeljo ninci1 manj kal, da se vsaj e svojtom poeetom oddolž.: mladcem, ki so od tam doma, kamor sotn čr*i žarek ne posije, in ki Jim je dnia bolna že v nežni AetfataSr! 1 M, rastoč* w tem: ln bedi
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« _Telefon 33-87_
SZftKE SZAKALL m
THEO LINGENT v komičnem fihnti
parada smafta
Predstave v sredo in četrtek ob i/2 9 url Dopolnilo obdčajino Znižali smo cene: I—VTI vrat^ k Din 4.50
Vm—XIX vrste S Din 6.50
V soboto: Bodi mota
Gustav FrSneh
Polet okrog sveta
Če se polkovnik Etherioa, znani zmago valeč Mount Everesta, ne bo s svojim novim načrtom slede poleta okrog sveta požuril, se bo moral obrisati za rekord pod nosom. Drugi slavni letalec Clyde Pangborn, ki Jo odnesel lani s polkovnikom Tumorjem drugo nagrado za polet iz Anglije v Avstralijo, je namreč sklenil poleteti okrog sveta brez vmesnih etap v aeroplanu z motorjema, ki ju bo izdelala nalaSČ v ta namen tvrdka Pratt & °/»hittney. Letalo je enokril-no z veliko kabino in dvema motorjema, pritrjenima spredaj pred kabino. Krili sta prcpleskani z zlato barvo z modrimi progami. Načrt za letalo je napravil Vincent Bur-nelli, zgradila ?a je pa tvrdka Uppercu -Burnelli v Keyportu v ameriški državi New Jersey.
Pangborn hoče kreniti na pot v začetku prihodnjega leta v San I>iegn v Kaliforniji. Progo si je določil preko Nevvorka, Londona, Rima, Karači, Filipinov in Honolulu. Bencin bo dobival v zraku med poletom najprej v Newyorku. potem v Rimu itd-
Konec Ženevskega jezera
Švicarsko hidrogralsko društvo je presenetilo svet z naznanilom, da se bliža konec Ženevskega jezera. Leto za letom nasa Rhein z gora do 3X00.000 kubičnih metrov prsti in kamenja na dno jezera, fi se tako polagoma polni. K sreči gre to polagoma, kajti čeprav pride z gora mnogo prsti in kamenja, bo trajalo Se dobrih 15.000 let, prodno bo Ženevsko jezero izginilo, da bo stala palača Društva iaro-dov na močvirju in pozneje na suhem. 16.000 let to je pa približno štirikrat tako dolga doba, kakor leži med nami in recimo haldejskim zakonikom Hamurabija ali 12. sgiptsko dinastijo. V W dobi za nami so sapopadeni začetki in konci narodov, držav in kultur. Lahko si torej mislimo, kaj vse krije v sebi bodoča tako dolga doba.
Palača, ki je njena arhitektura dvignila toliko prahu, gotovo ne bo več stala tam, a morda bodo n?enjaki nam neznane rase odkopavali njene ostanke ter iz najdene francoske in angleške pisave s primerjanjem odkrivali, kakšne jezike so govorili v naSih časih ljudje v Evropi. Človek razume skrbi švicarskih hotelirjev zaradi tega neprijetnega odkritja Kaj bo z njihovimi hoteli in tajskim prometom leta 17.985.
_Iz Trbovelj
Jt F M PUJSKE NOGOMETNE tekmk V nsderjo Je gostoval t na* dcfttni SK Hermes Se Ljubljane. V lepi tekmi z do-mađftm SR. Amaterjem je zmagal z rezultatom 6 :2 (prvi polčas 3 : 0 za SK. Hermes.) V prediteacnrl sta nastopila juniorja SK- Trboverj m SK. Amaterja, kS sta a rrataaatem 1:2 aa Amaterja
Ludvik VVclff
55
BOGINJA DOBROTE
ROMAN
Čudovito jasno mu je postalo, kaj pomeni ta rani poset. Igra je izgubljena, je pamaslil in bil je utrujen do smrti Ne sinemo hoteti pomagati, ljudem. Vsak naj skrbi zase, Molčati moramo, molčati, molčati. V najsamotnejši koči tam daleč v gozdu. Harlandu so stopile solze v
oči.
— AH mi nočete odgovoriti? — je vprašaj profesor.
Harland se je vzravnal. — Vsak odgovor moram skrbno pretehtati, gospod profesor, kajti vse bo govorilo proti meni, pa naj rečem karkoli. Morda bi bilo najbolje molčati na vsa vprašanja, toda to presega moje močL
— Ne razumem vas. dragi gospod Har tod.
— Verjamem vam. Tudi jaz ne ra-zaraiem vas. Dovolite, da si prižgem cigareto.
— Prosim, prosim, gospod Harland, eaj nimam pravico dovoljevati ali braniti vam karkoli
Harland je peči! pri teh besedah v ta ko glasen smeh, da se je celo skeptici-sem doktorja Schlea nekoliko zamajaj. Potem takem vas pa prosim, gospod jOttesAvinter, in vas tudi, gospod doktor Scbree, da mi dovoli ta zapustiti mojo sobo in to hišo ter odpotovati iz tega mesta.
Profesor Got t es v/i nt er    je v zadregi molčal.
— Svečano obljubim, da se ne bom nikoM več vrnil v Berlin aH v Nemčijo. Odpovedujem se vsem svojim lastninskim pravicam — obmolknil je, tako se je bil ustrašil, ko ie uganil zvezo med tem posetom in vzklikom svojega sina: SSfaOBme] si, dragi oče! Vse, kar imam, prepuščam svojemu sinu Georgu. Ali se ne da skleniti ta kupčija, gospod profesor?
— Razumem vas vedno manj, dragi gospod HgrJand.
Sede zdaj si je Harland prižgal cigareto. — V ze*!o težkem položaju sem, gospod profesor, ker vas moram razočarati. Šesit mesecev ni vešalski rok. Jaz sem docela okreval.
Harland se je ustrašil, kajti opazil je, da padajo njegove besede s'tozi sito.
— To me izredno veseli, je odgovoril profesor, ne da bi se začudil, da ponavlja bolnik njegove besede o šestih mesecih.
Harland je skočil s postelje tako naglo ia se je profesor zdrznil. Bodimo iskreni gospod profesor! Vi me smatrate za blazneža, za umobdlnega In zdaj bi me radi spravili v umobolnico. Povejte mi vse po pravici. Zahtevam vso resnico! Zakričal je tako glasno, da sta se pripravila strežnika v predsobi na skok.
Čim glasneje je Harland govoril, tem trdnejše je bilo profesorjevo prepričanje, Najprej se pomirite, dragi gospod Harlend; ni treba, da bi name n? starega moža, tako srdito kričali.
— Resnico hočem vedeti, — je zacepetal Harland porogljivo, zroč ^rdšto na neizprosnega starca.
— Čista resnica se vam odkrije, gos-
pod Harland. Ne smatram vas za blaznega in nočem vas spraviti v umobolnico. Vidim pa, da ste tako razburjeni, da vam moram toplo priporočiti neka." dni oddiha v sanatoriju.
Harland je stisnil zobe in za&kripal z njimi. Gospod doktor Schlee, vi ste mlaj ši in močnejši od tega starega moža, ki mu je znanstveno delo zastrlo jasen pogled v življenje. Kaj mi svetujete? Kaj naj storim, da dokažem svojo zdravo pamet?
r>oktor Schlee se je ozrl s - Harianda na profesorja in zopet na Harianda. — Odgovoriti vam hočem iz svojega odkritega, toda skeptičnega vidika tako iskreno, da boste iz tega lahko spoznali, da zavzemam napram vam svoje posebno, vseh predsodkov prosto stališče. Gospod Harland, za najtežjo stvar na svetu smatram dokazati svoj zdrav razum.
Hanland se je opotekeL
— Bolj ali manj jasno se da dokazati vse, kadar pa začne človek dokazovati svojo zdravo pamet, naleti na nepremagljivo nezaupanje in zaide v slepo ulico.  Me razumete,  kaj mislim?
— Razumem.
— Gotovo ste razburjeni. gospod Harland. V zadnjih štirindvajsetih urah ste se spozabili tako daleč, da ste segli po nasilju in po ukrepih, ki po pravici vzbujajo  bojazen vaše družine.
— človek ne sme hoteti pomagati ljudem, — je dejal Harland komaj slišno
— Zato bi vam priporočal ne kot zdravnik, temveč kot bratsko čuteč človek, da storite, kar vam svetuje gospod profesor.
Harland je omahnil na stol. Doktor Schlee je stopil k njemu, rekoč: Mojo častno besedo imate ,gospod Harland, da brez svojega soglasja ne ostanete v sanatoriju nad teden dni.
Harland je gledal v tla Kmalu je vstal in hodil nekaj časa zamišljeno po sobi, potem se je ustavil pred zdravnikom in ju napeto opazoval, kakor da hoče zvedeti njuno fizično moč, končno je pa vprašal.
— Ali imate s seboj strežnike?
— Spremljevalca imava, — je odgovoril profesor, ki ga je bil razdražM asistentov nastop, da je sklenil ubrati ostrejše strune. — Saj ni izključeno, da se boste upirali.
Harland je stopil k telefonu, položil reko na slušalko in vprašal: Ali bi kaj pomagalo, gospod doktor Schlee, če bi poki;ca.l policijo in jo prosil, naj mi priskoči na pomoč?
— Odkrito vam povem, gospod Harland da bi bil vaš trud zaman.
Harland je treščil slušalko ob tla da se je razletela na drobne kose, potem se je pa zopet pomiril. Kaj res nimam nobene možnosti upreti se internaciji, gospod doktor?
— V tem trenutku najbrž ne, če ^aša rodbina ne prekliče svojega predloga aH če gospod profesor ne odstopi od svo je diagnoze.
— Brez predloga moje rodbine bi torej internacija ne bila mogoča? To je zelo zanimivo. To bi bil zadosten razlog za ločitev.
Smeje je stopil k profesorju. — Gospod profesor, ne bom se vam več upiral, če mi obljubite, da bo lahko prihajal k meni moj pravi zastopnik sodni svetnik doktor Kannenberg.
Majhna, a velika znameni
tost Bruslja
Maneken
in kako ie nastal — Prekrasne čipke v
Zelo živahen je v
Ljubljana, 24. ju&ja
Bruslju avtomobilski promet, že Mons napravi na tujca prije-
ten vtis, čeprav se poznajo okrog- mesta še sledovi vojne furi je — utrdbe in bode ca žaca Tudi Bruselj je bil v nemških rokah, pa je ostal skoraj nepoškodovan. Mesto je pač imelo srečo, da ga ni zadelo bombardiranje. Avtomobilov v Bruslju kar mrgoli in zaman bi iskal med njimi stare podrtije, kakršnih smo videli vse polno v F^ranoiji. Tu so sami novi, lepi avtomobili, za volanom pa vidiš kaj pogosto ele-
gatno oblečeno damo ah zalo gospodično. Ženske so v belgijski prestolici sploh zale,
vendar pa ne tako, kakor v Švici. F*riku-pijo se ti že zato, ker niso namazane in namidrane kakor Francozinje.
i
Z ravnateljem Pfartarjem sva šia torej gledat najprej veEko bruseljsko znamenitost, ljubkega dečka zadovoljno nasmejanega obraza, ki ga je umetnikovo dleto izklesalo v lepi naravni podobi, ko baš lula. Na vogalu me Gr. Carm.es in rue de 1'Etuve stoji ta znamenitost. Seveda se takoj vprašaš, kaj pomeni ta kip, ali ni morda postavljen kar tako v okras mesta in kako da se javna morala ne spodtakne ob tako »pohujšanje«. Ko ti pa povedo, kako je prišlo do tega svojevrstnega spomenika, se nič: več ne čudiš, da v Bruslju ni nobenega moralista, ki bd se zgražal nad njim.
V Bruslju je živel bogat patricij in imel je sinčka nebogljenčka, kakor jih imajo srečni očetje po vsem svetu. Nekega dne jo je ubral patricije v sinko brez očetovega dovoljenja z doma v mesto. Tudi mamica ni vedela, da ga je zapeljala razboritost iz njenega toplega naročja. Izgubil se je zla-tolasi dečko in roditelja sta bila seve vsa
MALI OGLASI
Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAZNO
Lahka letna oblačila bourett, kaša sport hlače, lister, perilo itd. v lepi izbiri zelo poceni na prodaj pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14 4-L
ENTEL — AZUR — PLJSE. izvrši ekspres MA TEK & MIRE&, LJubljana
(poleg notela štrukelj)
54/L
Izložbena stojala
Kovinske predmete — nudi KROM KOVINA. Ljubljana, I> rSeva cesta st. 34
63/L
rvrdka A. & E. S&ABERNE Ljubljana — Javlja da jemlje do preklica v račun zopet
hranilne snjluc£
prvovrstnih ljubljanskih denar« niti zavodov (Mestne nranilnlce. Ljudske posojilnice itd,
NABAVNA ZADRUGA »POROKA« nudi svojemu članstvu na obroke vsakovrstno pohištvo, oblačila, posteljno in oblačilno perilo, kuhinjsko galanterijo, šivalne stroje, dvokolesa, kompletne >balec za poroke. Za kakovost izdelkov strogo jamčimo. Zajamčeno je kapitalno kritje. Vse nadaljnje informacije pri zadružnem pooblaščencu Franju Korošcu, Maribor, HHnska ulica 15. Za odgovor priložite znamko za Din 3.—.
3229
STAITOVAnJA
STANOV A JE išče zakonski par brez otrok za avgust ali september, eno-ali dvosobno s pritiklinami. Prednost centrum ali Tvrševa cesta. Ponudbe na upravo SI. Naroda v Ljubljani pod »Mirna«. 2298
DVOSOBNO STANOVANJE
solnčro, s kuhinjo, oddam. Maribor, Dravska ulica 8. 3236
ODDAM STANOVANJE
Maribor, Gosposka ulica 5, VI-cel. 3235
LEPO STANOVANJE
štirisobno, solnčno, oddam s 1. septembrom. Maribor, Razlago-va ulica 25/TI, levo. Ogledati od 5.—6. ure pop. 3234
KUPIM
KUPIM
različne stare rabljene steklenice. Vprašati v skladišču pri Figovcu v Ljubljani. 2301
MFORHACJE
IZJAVA.
Anzeljc Alojzij, tov. del. SI. Ja-vornik, preklicu jem vse, kar sem žaljivega govoril o gdč. Kikelj Pavli v gostilni Hrovat a Jesenicah 15. junija 1935 ter se ji prav lepo zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega progona proti meni. 2299 Anzeljc Alojzij.
PRODAM
STALNA RAZPRODAJA
polnomastnega a la trapistov skega sira v Hlebčkih in blokih
kilogram Din 16.—
Cerne Oskar. Sv. Petra cesta 35. Ljubljana. 2199
ODPADKE OD 2AGE, 2 vagona, sortirano, rizling, navadno belo in portugalko črno prodam. Vprašati na naslov: Viktor Zajec, trgovec, Bistra kraj Zagreba. 2209
VALVASOR I. IN H. IZDAJA
in opalogTaph naprodaj. Ugodni plačilni pogoji- Naslov v upravi  »Večernika«, Maribor.
3238
v skrbeh, kam je izginil Iskala sta ga pri prijateljih in znancah, obračala sta se na oblasti, toda fantka ni bilo nikjer, šele čez dva dni so ga našH tam, kjer stoji njegov spomenik. Stal je v kotu med dvema hišama na vogalu ulice, zadovoljno se je smehljal in baš je lulal. ko je prihitel srečni oče in ga vzel v naročje. Kod se je potikal in kaj je počel dva dnd, zgodba ne pove. Oče je bil tako srečen, da je izgubljenega sinčka zopet našel živega in zdravega, da je poklical najboljšega umetnika m mu naročil KakJesatn nebogljenčkov lik. m umetnik je upodobil kodrastega dečka
tako, kakor 30 ga v roe-stu našli.
TV> Je torej znam«nih' bruseljski Maneken Pis in če te zanese pot v Bruselj, si ga boš prav gotovo ogledal. Po vsem mestu prodajajo razglednice z najrazličnejšimi slikami tega znamenitega kipa, prodajajo pa tudi najrazličnejše miniature kipa samega. Noben spomenik, ki je na njih Belgija posebno pa njena prestolica tako bogata kakor malokatero drugo mesto na svetu, ni tolikokrat naslikan Ln reproduciran, kakor ta. Skoraj bi dejal, da je umetnik zadel bistvo belgijskega značaja, živahnost, razposajenost, prostodušnost in radost, ki odseva z belgijskega obraza, ko je izklesal lik tega zlatolasega, okroglega, zadovoljno nasmejanega deteta. Drugače si ne moreš razlagati, da so Belgijci tako ponosni na ta spomenik in da ga tako radi pokažejo tujcem. Kar zaljubljeni so vanj in prvo, kar ti ponudijo, ko izbiraš spomine na Bruselj, je ta njihov Maneken Pis. Celo v uniformo ga radi oblečejo. Baje ima že 22 uniform, med njimi tudi nekaj nemških. Med okupacijo so ga tudi Nemci oblekla v vojaško uniformo. Toda tisto najlepše, kar ga dela tako neizrečeno prikupljivega in dražestnega, mu vedno puste. Srečen in zadovoljen, sladko nasmejan lula, pa naj bo nag ali oblečen v uniformo. Nobena uniforma mu pa tako dobro ne pristoja, kakor tista ki mu jo je dala na pot v življenje dobra mamica.
Bhzu tega ljubkega spomenika je sloviti Place Grande z najkrasnejšimi poslopji na arhitektonskih znamenitostih izredno bogatega mesta. Ta trg je morda po obsegu najmanjši izmed vseh trgov velikih mest, po prekrasnih umetninah pa največji. Nikjer na svetu ni na tako majhnem prostoru zbranih toliko umetnin, kakor tu. Samo 110 metrov dolg in 68 m širok je ta trg in vendar so mu okvir umetniško ene največjih znamenitosti. Tu stoji arhitektonsko čudovito lepo staro magistratno poslopje, zgrajeno v letih 1402 do 1454. Poslopje tvori četvero-kotnik v dolžino 60 in v širino 50 m. eno dvorišče je zaključeno z dvema krasnima marmornatima vodnjakoma. Spredaj se dviga krasen 114 m visok stolp, ki se lepo zaključuje s 5 m visokim kipom arhangela Mihaela. Tudi druge strani trga zapirajo znamenite renesančne stavbe, posebne cehovske hišet taka hiša pivovarjev, brabant-skih vojvod, ladjedelcev in mizarjev.
Rotovž, kraljeva palača in cehovske hiše tvorijo arhitektonsko pravljično lepo zaključeno celoto, da bi lahko stal sredi trga od jutra do večera in občudoval te nepopisno lepe čipke v stavbarstvu- Kakor da je obesila umetnikova roka na štiri pozlačene palice štiri velike zastore iz najkrasnejših čipk. m jih zvezala med seboj z zlatimi nitkami, tako stoji ta trg pred teboj in čim bol; > občuduješ, tem lepši se ti zdi. Redke so umetnine, ki bi jih duša tako neposredno dojemala, kakor te. Že lajik doživlja nepozabne trenutke ob pogledu na to kipeče bogastvo arhitekture m kiparstva, kako morata uživati šele kipar rn arhitekt. Če bi ne
bilo v Bruslju nič drugega, kakor ta trg, bi bilo vredno potovati tja. ln če bi ostal v Bruslju mesec dni. bi ne smel i/pustiti nobenega dne, da bi vsaj nekaj trenutkov ne stopil med tc čarobne palače.
I>an sc je nagibal k večeru. Vtisov je bilo že preveč, utrudijo te, pa naj bodo še tako lepi in prijetni. Kakor bi trenil z očesom so minile kratke ure po obedu in misliti jc bilo treba na počitek, saj je nas čakal dan ogleda Bruslja in svetovne razstave, torej največje privlačnosti, cilja našega potovanja. Mrak je legel na mesto in za/arelo jc morje lučic. v njem pa v vseh barvah prelivajoča se izredno učinkovita svetloba reklama, da človeku kar vid jemlje- Truden ij m v glavi se ti vrti od tolikih, tako naglo vrstečih ««r vtisov, pa pozabljaš na počitek, tako te prevzema valoveče življenje velikega mesta. Pri večerji se je pokazalo, da smo bih z obedom zelo nezadovoljni. Bila *t vsaj f/itna, čeprav še daleč ne dobra. P'rko rib oba dn-va m Bruslju nismo priiH ime!' smo jih  2a obed  ln za večer; >.  Prvi  £m  no <;.•
hoteli posebno dobro izkazati i i peatf i i so nam z morskimi raki, Ki so M tTUTdci' da smo jih hva! -žre odkloni.
Po večerji smo šli še malo pogledal h t seljsko nočno življenje po ulicah. Za noč. e lokale ni bilo časa. pa tudi denarja se n.-rt*. je zdelo škoda. Le naš neugnani Renjaaaia je nekam svetlo gledal in kaj kmalu smo ga pogrešili. Na svojo roko jo ie ubral nekam, kako in kaj je opravil, nam drut?o hitra ni hotel povedati. Kakor podnevi je Bruselj silno razgiban tudi ponoči. Zalih deklet je na izbero. prav na izbero. kar se jim pozna po nasmejanih obrazih in mežikajočih očeh. Skrbne najboljše polovice naj dobro pouče svoje možičke. kaj je zakonska zve stoba, predno jih puste v Rru-elj. Nevarnost preži tam na nje na vsakem koraku in je tem večja, ker je lepa, dražestna in mikavna. Tudi bruseljska dekleta očitujejo mnouo umetniškega okusa. Oblačiti se znajo elegantno, di prav nič ne zaostajajo za Tari-žankami. Mi, kar nas je bilo solidnejših moz na zakonskem dopustu, smo hitro opravili z občudovanjem žive bruseljske umetnosti in smo se raje zatekli k izbornemu pivu.
Končno se je pa bilo treba sprijazniti z mislijo, da rabi človek tudi nekaj počitka. Vrnili smo se v hotel in potegnili so nas z dvigalom, ene prav gori pod streho v peto šesto nadstropje, druge pa malo manj
aK
visoko, kakor so nam pač dodelili sobe. O postelji sem si bil zabeležil, da je bila kakor zaokrožena francoska ali belgijska ravnina. Ravna baš ni bila. kakor tudi ravnine v Franciji m Belgiji niso ravne, marveč valo vite. Zdaj se vije cesta v hribček, zda i topel se spušča v dolinico. Tako je bilo tudi s po steljami v našem hotelu. Do kolen so bile noge v dolrni, od kolen naprej v hribu, hrbet zopet v dolini, glava pa zopet na hribu. Blazrine so brle menda napolnjene z vato ali nečem podobnim, da sc niso dale poravnati. Pa smo vendar prespafi ali pregodmjali noč. glavno je bilo. da amo srečno pnsneli v Bruselj rn da se nam je obetal dm-£*i dan ogled mmogih bruseljskih znamenitosti in svetovne razstave. ] 35
v vferajšnjen; flankn je treba ram meri besedo o justitni palači t Bruslju tako, da je največje poslopje v P/vropi, ne pa na steln
Aleksander Duma« je sovražil A»e-kutorje. Je že vedel, zakaj.
Preselil se je pa v hišo, ki je bila iast nekega eksekujtorja. To so bili še zlati časi, ko je viadalo med hišnimi gospodarji in najemniki prijateljstvo. Ko je eksekutor umrL, so napravili stanovalci njegove hiše zbirke, da bi mu položili na grob venec. Hišnik je prišel tudi k Dumasu. Prihajam, gospod Dumas, prosit vas, da bi prispevali 5 frankov za venec našemu gospodarju.
— Izvolite, prijatelj, evo vam 10 frankov in pokopljrte dva eksekurtorja.
RABLJENA KOLESA
damska in moška in nešteto drugih predmetov, ki odgovarjajo novim, poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križan-ske cerkve). 2211
Brez posebnega obvestila.
Naš predobri soprog in oče, oziroma brat, stric m svak, gospod
PUPPIS IVAN
administrativni major v pokoja
je včeraj dne 23. julija 1935 po težkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, izdihnil svojo plemenito dušo.
Pogreb blagopokojnika bo v četrtek, dne 25. julija ob 15.30. vri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju pri Mariboru.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 26. julija ob 7. uri v magda-lenski župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, dne 23. julija 1935.
Globoko žalujoča soproga Fran ja, otroka Hubert in Nada, in vse ostalo sorodstvo.
MOŠKO KOLO
otomana 200.—, sobna kredenca 400.—, usnjati stoli, pisalna miza, dve moderni kredenci 2.500.—, mala sobna kredenca 700.—, dve jedilni mizi, lestenec. Koroška cesta 3, Maribor. Isto tam se sprejme takoj učenka. 3237
DOPISI
MLAJŠA GOSPA
želi znanja z resnim, do 40 let starim gospodom. Ponudbe na >Slov. Narod« pod Ljubljana 30. 2300
POUK
ucmrftčE kovač
šest- in desetmesečni trgovski tečaji za nemščino. Pismeni pouk v trgovskih predmetih. Prospekt zastonj. Vpisovanje dnevno. Začetek 2. septembra. Maribor, Krekova ulica 6. 3184
ZOBNI KAMEN ho izginil, a SKLENIT*A ZOB bo otUAa
CIMEAH
Ucanjje Jo**? flnpanttft - *a *ftaxoaoo rasrarnot Jttan jezeraea. — za opravo m m—umi 0» usta um CUmau — đftm t Ifrvmf,