Št. 51.	V	Ljubljani,	dne	18.	novembra	1910.
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak jjetek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna	.	.	K	4'—
poluletna	.	.	„	2*—
četrtletna	.	.	„	P—
Posamezna št.	„	Q-10
Leto V.
Listnica uredništva. Idrija. Društven in shodni zakon je izdala svoj čas S. K. S. Z. Spisal ga je g. dr. V. Schvveitzer. Bil je temeljit, poljuden, žal, da ni več v knjigotrš-tvu, ker je pošel in bi bilo zelo želeti, da bi izšel v drugi izdaji, ker se po njem zelo povprašuje. Ravno to velja zaKraljev Obrtni red. Nemških izdaj društvene in shodne postave je pa cela vrsta. Naroči ga pri »Katoliški Bukvami«, Ljubljana. Zdravstvuj!
Mi in delo.
V listu »Der Auswanderer«*) Objavlja glavna tajnica Avstrijske lige za boj proti trgovini z deklicami, Celestina Truxa, članek, ki se peča s trgovino kranjskih deklic v Severno Ameriko. Pisateljica izvaja med drugim:
»Splošno le malokdo zna, da obstaja med Kranjsko in Severno Ameriko trgovina z deklicami, ki je precej obsežna. V kranjskih naselbinah Pueblo, država Colorado in Cleveland, država Ohio sta središči sramotne trgovine s kranjskimi dekleti.
Med tem ko gostilničarji večinoma po sevemo-ameriškilh državah ne smejo imeti natakaric, jih imajo kranjski gostilničarji v Pueblu in Clevelandu. Niso namreč zgolj lastniki gostilen (salonkeper), marveč imajo tudi na hrani in v stanovanju svoje rojake (boardinghouse). Lastniki takih jedilnic smejo imeti natakarice, a te svoje natakarice izrabljajo gostilničarji v podle namene in so take gostilne nesramne hiše najnižje vrste, ker morajo uboga kranjska dekleta kot natakarice gledati na to, da gostje veliko Pijejo.
Deklice, ki jih taki gostilničarji izroče največji sramoti, si preskrbe gostilničarji tako-le: Gostilničar vpraša vsakega novega gosta po njegovi rodbini in po njegovih zasebnih zadevah. Vpraša ga tudi, kakšne da so razmere v njegovem domačem kraju. Zanima >se pred vsem, če so doma tuda čedna dekleta. Če gost pravi, da jih pozna, povabi gostilničar deklico, naj pride v Ameriko
*) »Der Au s wa n d e rer«, Dunaj XIII, 3, Wienmayergasse št. 11. izhaja mesečno in stane celo leto 3 krone, stran. 42.
Carska zločinstva.
(Dalje.)
»Rad bi jo zopet videl; ona mora vedeti, kje biva deklica. Spor, pripelji ga k meni!«
»Neron! Aricije ne boš odtrgal Avlu,« reče Spor, »kajti deva je njegova nevesta. Kaj takega ne bodeš storil, zaradi mene ne; ker glej — kar mi je ostalo na zemlji čiste, resnične ljubezni, oklepa Avlo in Aricijo; ako njima skriviš le las, počilo bo 'moje srce, ki skuša s slabo posodico nagnjenja biti kos sovraštvu, in — potem sva pobotana, cezar! Ne bom ga drugič meril meča na-te: bežal bom daleč odtod, preklinjal te bom in te pustil samega pod težo črta in zaničevanja, katero ima nositi tvoja glava.«
S torni besedami odpre glavna vrata v sobano in nekaj trenotij pozneje stopi Alc-ksandros, sivi očetovski prijatelj mlademu Avlu v trinogovo sobo. Obličje -oznanovalca evangelija je plemenito in mirno, kakor navadno; a gube na obrazu, katere mu je utis-nilo trpljenje, se vidijo globejše, postava njegova bolj sklonena.
Starec se spoštljivo prikloni, a ni ga videti sledu kacega strahu pred Neronom.
in ji pošlje potnino pod pogojem, da ji bo pri zaslužku odtegnil potne stroške. Večinoma zvabijo tako v svoje hiše nesramnosti Dolenjke. Potujejo navadno čez Inomost in Švico čez Marseille v Ameriko.
Zaslužijo dekleta na teden po 4 do 5 dolarjev in sicer tako-le: Gost vpraša dekle, kaj da hoče piti. Zbere si seveda drago žganje, pije pa kako ceneno limonado. Razloček pride nje na dobro. Amipak pravi zaslužek je v sramoti za denar. Dekleta so popolnoma izročena na milost in nemilost gostilničarja. Angleščine ne znajo in se je v družbi svojih rojakov tudi ne nauče. Le redka so tista kranjska dekleta, ki se v ameriških gostilnah kot natakarice neizgube.
Iz tega je razvidno, kakim nevarnostim so izpostavljeni naši ljudje v Ameriki. In vendar sila goni naše ljudi, da gredo« s trebuhom za kruhom. Zakaj? Domovina nima zanje dovolj kruha. Naši stranki dostikrat očitajo socialni demokrati, da ima srce le za kmeta. A kaj talkega more res le trditi kak zagaman socialni demokrat, nihče pa ne, kdor zasleduje delo naših ljudi v kranjski deželni postavodajalni zbornici.
Naša stranka je bila prva v državi, ki je uvedla velikansko akcijo, da se izrabijo naše vodne sile v proizvajanje elektrike. Deželna elektrika bo povzdignila v našli deželi podjetnost. Ni dvoma, da bodo nastala nova podjetja, v katerih bo dobil naš človek dovolj kruha. Po deželni električni centrali pridobi industrija in z njo delavstvo. Ponosni smo lahko na započeto delo naše stranke delavstvu v korist. V 20, 30 letih bo naša dežela industrialna in ne bo slovela zgolj po svojih nravnih čarih, ampak tudi po blagostanju.
Zasluga za to je naše stranke, naših ljudi, ker bo dobil naš človek dovolj kruha ch> ma in ne bo izpostavljen takim nevarnostim kakršnim so naša dekleta n. pr. v Ameriki.
Velika je misel izrabljati vodlne sile v deželi. Gotovo je pa tudi, da postane naša dežela industrijska, delavska. Tisti mebroj-ni naši delavski bataljoni, ki danes polne ameriške in nemške rudnike, bodo ostali doma. Mi moramo že danes vse pripraviti, da ostanejo i v domovini zvesti krščansko socialni delavski zastavi!
»Po dobroti tega mladeniča,« prične s prijetno zvonečim glasom, »sem prišel prosit Te pravice za Avla, mojega mladega prijatelja. Zatožili so ga po krivem, da se je udeležil zarote zoper Tebe. Ne zahtevam milosti; prosim le pravice: potekli so trije tedni in še vedno medli v temni noči, kakor sem zvedel, brez preiskave, brez obsodbe.«
»Videti si prav iskren zagovornik mladine, starec!« odvrne Neron in se smeje. »Poznam te; midva sva že govorila; spomni sc; bilo je v Lokuštini krčmi, ko si prav po očetovspo varoval ono mlado pevko. Govoril si taičas ,z bradatim tujcem; obljubil ti je, da se bo razgovarjal s teboj še o bolj pri-ličnem času o krščanstvu in sedaj bo spolnil svojo obljubo: oni neznani tujec sem bil jaz. No,« povzame car zopet besedo in zre trdo v oči starčku; »ali ne bodeš trepetal, stari mož? Kolikor vem, si razlagal tujcu misli o veri v stare bogove, katerih ponavljati bi si pač več ne upal pred čarom.«
Aleksandru se zasvetijo oči.
■»Gospod«, spregovori nato pohlevno«, a s trdnim glasom, »kar sem govoril kdaj, govorim še danes, in ako bi tudi viselo na tem moje življenje, ako bi šlo tudi za življenje
Ljubljansko krščansko socialno delavstvo.
Shodi slovenskega katoliškega delavskega društva. Minulo nedeljo je govoril na shodu »Slovenskega katoliškega- delavskega društva« poslanec dr. Krek. Misli, ki jih je obrazvil, bomo objavili v naših 'člankih. Iz srca vseh zborovalcev je govoril društven podpredsednik Fr. Zabavnik, ki je prosil dr. Kreka, naj bi ostal v Ljubljani. Vsa naša stvar bi hitreje napredovala, če bi se to zgodilo. Ljubljansko krščanskosocialno delavstvo želi imeti trajno v svoji sredi učitelja in ustanovitelja slovenske krščanskosocialne delavske organizacije.. Podpredsednik je govoril po naročilu zaupnikov ljubljanskega krščansko socialnega delavstva in so mu izborovalci burno pri tr j ali.
V nedeljo, dne 20. t. m., ob desetih dopoldne govori na shodu »Slovenskega katoliškega delavskega društva« kanonik posl. dr. Ign. Žitnik, ki -je med našim delavstvom kot razburit govornik zelo priljubljen in ki je že ob zibelki slovenskega krščanskosocialnega delavstva neštetokrat pred tolikimi leti že nastopal na shodih »Slovenskega katoliškega delavskega društva«.
Konferenca odborov kranjske krščanskosocialne delavske organizacije se prične točno ob devetih dopoldne. Vodi jo poslanec dr. J. E. Krekj.
Zopet z velikim skioptičnim predavanjem nas razveseli S. K. S. Z. prihodnji torek v veliki dvorani »Uniona«. Dr. Jeršeto-vo predavanje: Napoleonove vojske, njegova slava in njegov poraz s posebnim ozirom na Slovence bodo spremljale sijajne -skiop-tične podobe. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sedeži po 1 K in po 60 vin. se prodajajo v Šoukalovi trafiki. Stojišča po 20 vin. se dobe na večer predavanja pri blagajni.
Javno predavanje S. K. S. Z. Prihodnjo sredo, dne 23. t. m., bo ob pol 8. uri zvečer predaval v S. K. S. Z. odvetniški koncipist dr. Jure Adlešič. Agitirajte za i»Zve--zina« predavanja, udeležujte se jih redno in točno! Vstop vsakemu prost!
Ljubljanski katoličani! Dne 20. septembra letos so, kakor vsako leto, Italijani praznovali obletnico, kar so sv. Očetu ugrabili
drageg:a mi Avla, ne zatajil bi resnice, ki prešinja vso mojo dušo s svetim žarom. Tu je moja glava, o cezar!«
»Tedaj pripoznaš, da si kristjanske ločine? Govori odkritosrčno,« govori Neron, »porok sem ti s svojo besedo, da te nič ne bo žalilo, in ako bi gorela trupla vseh kristjanov, kar jih je v mojem mestu, na siloviti gromadi — ti bodeš ostal. Kajti veselilo bi me, ko bi videl, da je osramočena tvoja modrost, da si, starček, ponižan. Veselilo bi me, ko bi videl, da je starček pred mladeničevimi nogami; ko bi slišal iz tvojih ust: Odpusti mi, gospod! prazna je bila moja vera: nespreminljivi so bogovi.«
Aleksandros zmajuje z glavo.
»Jaz bi ne preživel smrti svojih bratov«, se odreže starček; in ako bi mi tudi velevala dolžnost, naj edini razširjam seme prave vere na skalnatih tleh, da -zraste in krepko cvete, — nikoli bi me ne videl ti pred svojimi nogami, nikoli bi jaz ne preklical.«
(Dalje prih.)
njegovo last. Rimski župan, vodja framazo-nov, jud Natan, je imel govor, v katerem je kruto žalil svetega Očeta in se norčeval iz češčenja Marije Device. Te žalitve so ogorčile ves katoliški svet. Celo med liberalnimi poslanci v Italiji so se našli možje, ki ‘ so obsodili Natanovo surovost. Povsod prirejajo katoličani protestna zborovanja. Posebno se je izkazal cesarski Dunaj, kjer je na tisoče in tisolče katoliški Cerkvi zveistih src na isiijajneim zborovanju (manifestiralo proti framazonski predrznosti in proti temu, da bi se, izrabljajoč katoliško potrpežljivost, tudi pri nas počasi pričele portugalske razmere. Tudi v Ljubljani dvignimo v nedeljo, dne 20. novembra, svoj glas na ve-lkem protestnem zborovanju, ki se vrši v veliki dvorani »Uniona« ob 4. uri popoldne ,z dnevnim redom: Natan in Portugal. Govori načelnik Slovenske Ljudske Stranke državni in deželni poslanec dr. Ivan Šušteršič. Prihitite vsi na to zborovanje! Pokažimo svetu, da hočemo tudi v središču Slovenije ostati zvesti katoliški Cerkvi! Agitirajte za najobilnejšo udeležbo! — Za odbor ljubljanskih katoličanov: Fr. Povše, predsednik. — Člani nekatoliških organizacij nimajo pristopa.
Krvoses kapitalizem.
Izpred obrtnega sodišča. Kako modra in pametna naredba so obrtna sodišča, kjer se sporne zadeve med delodajalci in delavci poravnajo, nam pričajo neštevilni slučaji, katere 'ta sodišča rešujejo. Kakšne sitnosti in težave je imel do nedavnih časov delavec, če si je hotel pred šikanami delodajalca svoje pravice pri civilnem sodišču iskati. Navadno se je delavec vseh teh potov naveličal in raje sam škodo trpel. Zadnjič sta bile na vrsti dve točki, ki ju je ljubljansko obrtno sodišče rešilo. Dne 9. t. m. je stal namreč pred sodiščem g. Malli iz Ljubljane. Tožitelja sta bila strojnik J. Rozman in kurjač J. Sternad, oba iz Stožic pri Ljubljani. Prvi je tožil g. Mallilja zaradi tega, ker ga je ta brez odpovedi odpustil. Zaradi te nep-o-stavnosti je moral plačati g. Malli svojemu bivšemu strojniku 132 K za mesec dni naprej. Drugemu tožitelju kurjaču Fr. Strnadu pa je sodišče odreklo pravico do mesečne plače za naprej zato, ker je sam knjižico zahteval. Pač pa mu j e gospod Malli moral 9 K dati kot za plačo za tri dni, ker je bil brez odpovedi odpuščen. Čeravno je 'bila sezona že pri koncu, bi bil vendar gospod Malli moral delo odpovedati.
Stavke v Avstriji leta 1909. Stavke so se leta 1909 zmanjšale, pač pa so z ozirom na gospodarsko krizo večkrat kakor druga leta izključili delavstvo od dela. V 1741 podjetjih je bilo 580 stavk. Stavkalo je 61.978 delavcev 729.309 dni. Leta 1908 je pa bilo v 2702 podjetjih 721 stavk. -Stavkalo je 78.562 delavcev 1,011.036 dni. Lani je stavkalo 53.337 delavcev in 8641 delavk. Na Kranjskem je bilo 10, na Štajerskem 32, na Primorskem 14 in na Koroškem 9 stavk. Socialni demokrati so stavkali 32krat zato, da izsilijo gospodarje odpustiti krščansko misleče delavce! Tvorničarji so izključili od dela v 741 podjetjih med 22.135 delavci celih 18.165!
Socialnodemokraški dražilci živil. Naši socialni demokrati vedno vpijejo in kriče, naj se odpravijo davki na živila. Imajo prav. Tudi mi se potegujemo za to. Ampak zelo dvomimo, da bi socialni demokrati tudi tako delali, če hi imeli kaj moči, kakor kriče in vpijejo. V1 alzaškem mestu Mar-kirch gospodarijo socialni demokrati. Mesto pobira v mestni klavnici pristojbino za zaklano živino. Človek bi mislil, da jo bodo socialni demokrati znižali, a tega niso storili, marveč so jo kar zvišali, in sicer ne za kako malenkost, marveč pri teletih od 25 fenigov na 1 marko 50 fenigov, za koštruna in kozo pa od 20 fenigov na 1 marko 50 fe— nig-ov. Res, socialni demokrati so velike go-flje, v dejanju pa največji delavski izkoriščevalci in oderuhi in delavski izidajavci!
Socialnodemokraška hinavščina. S carino proč! Tako golči s hripavim glasom preljubi naš znanec in tovariš slovenski rdeči papež Etbin Kristan pod nemško komando. Na to trobento trobijo tudi po fa-brikah in po delavnicah, po oštarijah in po šnopsarijah tisti, ki ne znajo gofljati drugega, kar jim z zavitimi očmi in s pravim igralskim ponosom ukazuje rdeči, nekdaj črno - rumeni Etbin. Ampak Etbin ne komandira n. pr. francoskih socialnih demo-
kratov in ne pove, kar sicer čita v »Soziali-stische Monatshefte«, kjer se francoski -socialni demokrat Etiemne Buisson zel-o vnema za carino, in sicer celo za carino na živila. Socialni demokrat Buisson piše: Zakaj naj bi nasprotovali carini na tista živila, ki se pridelajo na domači grudi, češ, da carina zviša delavcu na škodo ceno živil? Ali naj res Amerika in Rusija uničita kmeta za to, da bo cenejše živel industrijski delavec? Ali -nimata kmečki in tvorni-ški proletariat skupnih koristi? Če postane življenje industrijskega delavstva po reformah kmetu v korist dražje, more z zvišano plačo industrijsko delavstvo več porabiti.« — Mi navajamo, kar je zapisal rdeči Buis-soin, brez vsakega komentarja, da naše bravke in bravci izpoznajo vso hinavščino rdeče bande.
Tobačno delavstvo.
Vprašanje plač. Skrajna potreba nam narekuje te-le vrstice. Nu-jn-o je potrebno, da se naše plače ob novam letu temeljito preurede in zboljšajo. Pričakovali, moledovali in beračili smo že leta in leta, ampak vse, kar se nam je halo več plače, le ne zadostuje ob draginji, ki vsaki dan narašča in ki nas bo letos še hujše pritisnila. Krompirja namreč letos ni veliko. Obnesel se je zgolj na Ogrskem. Drugod ga je pa povsod uničila prehuda letošnja moča, o kateri trde nekateri zvezdoznanski učenjaki, da jo je povzročil znani IIaleyer komet. Krompir je že zdaj znatno poskočil v ceni ne zgolj v Ljubljani, ampak tudi po vseh drugih evropskih trgih. Drag je že -zdaj kakor žofran, a ga še dobiti ni mogoče. Vse, kar se stori in kriči o draginji, ne pomaga nič. Potrebno je marveč, da nam izvojuje naša -organizacija in naši poslanci tako izboljšanje plače, da ob neznosni sedanji draginji ne bomo mrli gladu in da nam huda lakota ne bo vrgla naših ljudi na bolniško posteljo. Vsakoletno izbo-ljšavanje plač prav za prav ni bilo nikdar zadostno. Deležni ga niso bili vsi, a tudi tisti, ki so jim. plače izboljšali, niso dobili toliko, da bi bilo to primerno sedanji draginji. Znano je, kako so svojčas zanemarili plače. Grehi tistih let, ko delavstvo ni bilo združeno, se še poznajo. Ampak potrebno je, da vsaj -sedanja generacija ne bo umirala gladu, kakor so- umirali naši predniki. Tako kakor zdaj, ne more več naprej. V Ljubljani so nam izboljšali plače za kakih 5 odstotkov, kar ob ljubljanski draginji ne zadostuje še od daleč ne. Takozva-no izboljšanje pa zahteva zelo velikrat tudi, ida se mora več delati in se zato ne more pravzaprav smatrati za pravo zboljšanje, n g da ibi se moralo več delati. Ob takih razmerah .je nujna potreba, da se plače tobačnemu delavstvu tako urede, da bodo zadostovale.
Tobačno delavstvo opozarjamo, da go-
govori na nedeljskem shodu »Slovenskega katoliškega delavskega društva«, ki se prične točno ob 10. uri dopoldne v dvorani Slovenske krščanskosocialne -zveze, tudi za tobačno delavstvo prezaslužni gospod kanonik poslanec dr. Ign. Žitnik. Delavstvo naj se v velikem številu udeleži shoda.
Povišanje cene tobačnim izdelkom. Poročali smo že, da se zvišajo cene tobačnim izdellkom. Povišajo ise razven tobaka zo no-slanje cene vsim tobačnim fabrikato-m. P-o-draže se vse smodke in svalčice, tobak, ki se prodaja v zavojih, obdrži dosedanje cene, pač pa znižajo nekoliko težo.. Dramacigarete bodo stale več 1 vinar, šport 1 vinar, mešane inozemske smodke 1 vinar, srednje vrste smodk 2 vinarja, finejše pa 4 vinarje komad. Finančno ministrstvo upa, da dobi 30 milijonov kron več dohodkov iz tobaka. Cene povišajo 1. julija 1911. Izboljšati nameravajo nekoliko kakovost tobačnih izdelkov. Iiavan-a ‘smodke »Perfektos«, »Prcdi-lektos«, »Regalia Chica« in »Ch-o-nchas« so vzamejo iz prometa. »Realia media«, »Prin-cesas« in Egiptovske svalčice tretje vrste ne bodo več specialitete. Uvedeta se dve novi vrsti smodk: »Oigarillos« 20 komadov bodo stale 1 krono, 50 komadov »Viržiniora« pa 4 krone. Nikakor pa ni pra-v, da se znižajo tudi cene najnavadnejšim cigaretam, ki jih kade reveži. Dramacigarete, ki stanejo sedaj komad 1 vinar, se podraže iza 2 vinarja, za celih 100 odstotkov, šport tudi za 1 vinar, torej za 50 -odstotkov. Najbolj torej podraže tiste cigarete, ki jih kade delavci, kar naj-odločnejše grajamo in obsojamo. Kdor kadi dražje smodke, ki stanejo n. pr. komad 20 h, tak ne bo porajtal, če bo plačal
za svojo smndko 2 ali 3 h več, medtem ko bo to delavec, ki kadi dramo ali šport ali »kratko«, to prav dobro čutil v svojem žepu. Cigaret splošnega tarifa so prodali leta 1908	4.708,600.339 komadov, in sicer
2.730,316.542 šport in 1.086,868.890 komadov drame, torej več kakor dve tretjini v-seh prodanih cigaret. Vsekakor bi morala priliti nekoliko vode v zvišanje in se ozirati na žepe delavca in — tudi kmeta, ki no kadi dragih, marveč cenenih vrst in ki mora obrniti desetkrat vsak vinar, predn-o ga izjda, da ne mre za lakoto.
Umrla je članica Avstrijske Krščanske Tobačne Delavske Zveze Marija Bizjan. V miru!
Občni zbor so imeli zdravniki tobačnih tvornic dne 14. t. -m.
Stari penzionisti in penzionistinje so
dobile že večinoma vse odlok, v katerem se obveščajo, da se jim zviša pokojnina, kakor tudi za koliko se jim zviša, in da.se jim nakaže pokojnina po poštni nakaznici. Prav ni in odločno obsojamo, ker morajo vpoko-jenci sami plačati poštarino, ker so po našem mnenju taka obvestila, k-i imajo čisto uraden značaj občevanja med uradom in njegovim četudi vpok-ojenim. uslužbencem strogo uraden značaj in bi morala biti zato taka obvestila- poštnine prosta. Gre se za uradno stvar, take stvari so pa poštnine proste.
Prometna zveza.
Za mesec november je plačati sledečih dvanajst smrtnih slučajev po 5 vin. za vsakega, in sicer za: Ano H&hm in Marijo Dovč v Lj-ubljani; Rozo Priti, Gradec; Ferdinanda Gosler, Ko-motau; Rich. Hillinger, Rud. Maši k in Ano Wagner, Dunaj; Ano Drozda in Frančiško Mal-o-vany, Hutteldorf; Marijo Kolti, Roppen; Elizabeto Pancenberger, Sau-senstein; Matija Eigl, Lambach. — S članarino vred je plačati 1. decembra torej 1 K 30 vin.
Izpod Črne prsti. Iver gospod I. M., delovodja, nekoliko misli, da je tudi on v dopisu »Naše Moči« štev. 48 prizadet, mu tukaj povemo, da ni on v dotične-m doprsu popolnoma nič prizadet, ampak neki socialni demokrat, ki mu še baje Ba . . . pravijo. D-otičnika, ki se je pa to -z-mli-slil, da je tudi I. M. prizadet, pa ga -imenujemo laž-njivca. Gotovo bi ga radi rdečkarji v svoje mreže vjeli, zato jim pa vsaka laž prav pride.
Člani »Prometne zveze« se tern potom pozivajo, da se -mnogiobrojno udeleže predavanj v S. K. -S. Z. vsako sredo zvečer ob pol 8. uri in pa shodov »Slovenskega katoliškega delavskega društva«, ki se vrše vsako nedelj-o dopoldne, začenši ob tri četrt na deseto uro v istih prostorih, Frančiškanske ulice (-hotel »Union«). Na shodih in večerih govore odlični m-oižje, ki: pač ne zaslužijo, da bi govorili prazni dvorani. Dolžnost vsakega zavednega člana »Prometne zveze« je, da upošteva ta klic, posebno ker se sami še nismo povzdignili do iste stopnje, da bi za-m-ogli sami prirejati tako goste redne shode in predavanja. Komur -le količkaj okoliščine dopuščajo, prid-i in privabi seboj še prijatelje somišljenike; nikomur ne bode žal, še manj pa v kvar. Poraibim-o priliko izobrazbe, koder se nam -ona nudi, to zahteva od nas tok časa. To nedeljo, 20. t. m., govori velik prijatelj naših železničarjev, gospod kanonik in poslanec dr. Ign. Žitnik, ki si je pridobil za nas železničarje velike zasluge.
Zahvala. Vodstvu »Prometne zveze« se prisrčno zahvaljuje za podeljeno podporo Jernej Čersanc, skladiščni delave-c v Ljubljani.
Z dolenjske železnice. Od strani prožnih delavcev so nam došle zadnji čas sledeče pritožbe: Voz pri gramoznih takozvanih delavskih vlakih, namenjen delavcem, je navaden živinski voz, brez vsakih stopnjic in klopi. Kadar nalagajo živino v tak voz, se poslužijo primernega mostiča in voz naste-lejo s slamo, da se živina ne poškoduje;/ kako naj se pa mi plazimo v tak voz in iz njega in kako nafj sedimo, za t-o se pa ne zmeni nihče, kar da misliti, da imajo gotovi gospodje nas prožne delavce za slabši od živine. Osobnih voz, ki niso za vsakdanjo rabo, je v Ljubljani vse polno in so tam za nap-otje, zakaj nam tistih ne daste? — K enemu takemu vlaku nam dajo kar po 14 do 16 voz naložit z gramozom, v kratkem času, -se razume, da je treba zelo hitro delati in da je človek pri tako napornem delu
Zavžijte, ako ste nahodni, hripavi, zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsa fluid". Mi smo se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd.r o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajstorica za poskušnjo K 5'—, 2 tuceta K 8'60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici štev. 16 (Hrvatsko).
vedno premočen od potu, včasih — in to prav dostikrat — tudi od dežja. Ivo .je treba že odpeljati, si pa kar zberejo enega ali dva izmed delavcev, ki morata iti na za-vornici (Bremse) delat službo zavirača. Mi nimamo ravno nič proti temu, ko bi nam tudi dali obleko in plačo, ki gre zaviraču; toda v navadni slabi obleki ves premočen stati več ur na zavornici, izpostavljen burji, dežju in snegu, je pa nekaj, kar bi se lahko reklo: za naše zdravje in življenje je to silno nevarno. — Seveda naši gospodje tega ne morejo znati, ker ob takem vremenu k večjem kdo nos pomoli iz voza drugega razreda; a‘ko ga pa slučajno .slabo vreme ogoljufa in vjame na »drajsini« na progi, se pa že tako zavije v koce in plahte, da mu mokrota in mraz gotovo ne prideta do živega. — Najžalostnejše je pa to, da nam še rnašo skromno plačo utrgujejo, kajti c. kr ravnateljstvo v Trstu nam je dovolilo poldrugo plačo, kadar delamo, na ptuji progi, to je na progi drugega prožnega mojstra, in to za vsak .čas. Toda mi imamo v tem oziru posebno klobaso, kajti ako delamo manj kot šest ur na ptuji pragi, dobimo samo normalno plačo, kot bi delali na svoji domači progi. Šele od šest ur naprej se nam plača izboljša. Zato pa že skrbijo, da nas le redkokdaj pustijo delati več kot pet ur na ptuji progi, potem pa zopet druge ženejo na tlako, čeprav pri tem železniško podjetje trpi, vsaj gospodje itak nič iz svojega ne plačajo. — Taki čini gotovo ne delajo želez/niškemu podjet judobička, še manj pa časti dotičnim gospodom, kateri naredbe c. kr. železniškega ravnateljstva v Trstu tako nesramno na glavo postavljajo in delavcem niti tega ne privoščijo, kar jim gre po vsi pravici.
Iz Lisjakovega dnevnika. Prijatelj, kje si pa .sedaj bil? nekdo vpraša lisjaka. A kje! Šel sem na razgled po svetu, kaj se godi. Bil sem v različnih krajih in tudi okolico kolodvora Rudolfove železnice sem si bil ogledal. In kaj sem slišal? Poznaš tistega gospoda nadpripenjača, ki ga kličejo Ne-čemar st.? Kako rentači in zabavlja čeiz vse, kar ni rdečega, ker on morebiti misli, da če on holdi pakoncu, kakor petelin po gnoju, in bljuje svojo srditost nad vsem, ki v rdeči rog ne trobijo. Dobro pa naj pomni: ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe in naj pusti druge pri miru, ker službeni predpis pravi: opravljaj vestno in redno svojo službo, nikjer pa ne stoji, da moraš zavidati i:n žaliti tiste, ki ne trobijo v rog tvojega rde-čea ognja, kakor mu vest veli. Prijatelj, glej, da se poboljšaš, ako ne, ti bo lisjak z ušesom pomigal in z repom pomedel, ker rdeči oeteliini mu posebno ugajajo. Če se pa valja črvič po zemlji, vedi, da tak črvič si tudi ti, če si tudi gospod čuvaj državne železnice, in pusti ljudi pri miru, in pred svojo vežo pometaj, ako nočeš, da bo tudi tebe zadela usoda, ki ti ne bo ljuba, a bo prišla, ker lisjak rad tlake gospode z repom tako boža, da je joj.
Okno v svet.
Največji prijatelji duhovščine. Socialni demokrati so po svojih listih slavili tiste portugalske lumpe, ki so ob zadnji portugalski revoluciji preganjali, pobijali in morili katoliške duhovnike in onečaščali redovnice. Všeč jim ni bilo, ker je katoliško časopisje jasno in glasno opisalo svetu junaštva portugalskih socialno demokraških ljubljencev. V nemških'rdečih listih so ho-leli obrniti ost in so takole pisali, kar bodo, če še niso, prestavili tudi gotovo slovenski slavni rdeči pisatelji Etbin in Tone Kristan, Drmota, Jaklič ali pa morebiti najmlajši sivolasi rdeči dr. Tuma, ki je imel te dni smolo, ida je hotel nekdo deliti po socialno demokraških načelih in je zato ukradel njegovi ženi kinč, take vrednosti, da mora celo leto marsikak delavec delati, pa še ne zasluži toliko, kolikor je vreden Tumovi ženi samo ukradena dragocenost. Rdeči so
pisali, da ko se je vrnil rajni papež Pij IX. iz Gaete, kamor je bežal pred prekucuhi, v Rim nazaj, je pričel vladati s krvjo. Trije kardinali da so tvorili krvavo sodišče. V enem letu je bilo usmrčenih 1644 oseb, meseca oktobra 1851 samo v Pijevem rojstnem kraju Sinigaglia 24, kjer je bilo med revolucijo primerno zelo mirno. Pomiloščeni niso bili poslanci ustavne zbornice leta 1849, uradniki, ki so služili republiki s pisarji vred, častniki in tudi podčastniki ne, kakor tud tisti ne, ki so se borili proti Francozom', ko so le ti osvobodili za papeža Rim. Političnih jetnikov je ječalo v papeževi državi leta 1855 13.006, leta 1855 pa so se našteli 19.000 političnih beguncev. (Dusseldorfer Zeitung«, št. 248. 21. oktobra 1910. Priporočamo jo Etbinu in Tonetu, ker je iza tiste, ki so hočejo poučiti o lažeh, res vzorna)! Res, grozno, kar pripoveduje rdeči list. Ampak zelo sumljivo je že, ker dusseldorfski rdeči Šlibar ne pove, kje da je izrezal te številke. Sicer je pa čisto prav, da se zavzema rdečkar za tisto svojat, ki je izgnala leta 1848 Pija IX. iiz Rima. Svoja junaštva je pričela tako, da je umorila 15. novembra
1848 papeževega ministra Pelegrina Rossija in sicer zahrbtno z bodalcem. Nato se je pričela vstaja. Pij IX. je pobegnil v Gaeto, ker če bi tega, ne bil storil, bi ga bili tudi usmrtili. Liberalni friiburški profesor Kraus piše v svoji knjigi:	Cavour, die Erhebung Italiens im 19. Jahrhundert med drugim.: »Rim je kmalu napolnila ptuja sodrga. Rim je tvoril od 15. novembra 1848 do 2. julija
1849 torišče nesramnih orgij in preganjanja cerkve, vsak je moral izprevideti, da hoče ljudovlada zatreti ne zgolj svetne oblasti, marveč tudi cerkev. Piju IX. se ne more zameriti, da s tem peklenskim, izvrž-kom ni hotel imeti ničesar opraviti . . . (str. 39 in 40.)« Liberalni zgodovinar očita ljudem, ki jih slave rdečkarji, da so bili sodrga in peklenski izvržek. A ne le on. Znani Ferdinand Lesseps je nazval znanega pre-kucuha Mazzinija, da je novi Neron, tako grozno je po svobodomislecih in seveda tudi po rdečkarjih tako slavljeni lopov gospodaril v Rimu. Ko so zadušili revolucijo v Rimu, je poslal Pij IX. v Rim vladno komisijo, v kateri so bili kardinal Gabriel della Geuza Sermatti, Luigi Kanicelli-Casoni in Ludovico Altieri. Papež jim je naročil, naj prevzamejo vlado in napravijo v Rimu zopet mir in red. Dne 18. septembra je pa proglasil pomiloščenje. Izvzeti so bili zgolj tisti, ki jih je papež že prej pomilostil, a ki so prelomili dano častno besedo in se zopet udeležili vstaje. Teh je bilo 600. Kdor naj da na častno besedo, zna, da se je ne sme prelomiti, kar mora biti prav dobro znano oso-bito našemu Etbinu Kristanu, ki to stvar strokovnjaško in po svojih legalnih izkušnjah z izpričevalom v roki lahko pozna. Izvzetih je bilo od pomiloščenja tudi kakih 80 voditeljev vstašev, a 24 se jilh je smelo pozneje vrniti v domovino. Skupno je bilo prepovedano priti v 'Rimi 1273 osebam, a med temi jih je bilo 629 ptujcev inozemcev. Zelo značilno je, da so prosili papeža milosti celo taki možje, o katerih je imela papeževa vlada v rokah dokaze, da hočejo zalo zlorabiti papeževo dobro srce, da bi naprej kovali zaroto proti papežu. In število jetnikov? V Jakinu je bilo zaprtih 1. 1856 54, v Urbanu 21, v Palianu 208, v angelskem gradu 43, skupno 326 oseb. Rdečkar pa laže, da jih je bilo zaprtih 13.006! Na smrt so pa obsodili take ljudi, ki so katerega zavratno umorili. Revolucionarji so namreč organizirali zavraten umor! V Sinigagliji so imeli revolucionarji tajno družbo z lepim imenom »Peklenska družba«, v Jakinu je pa delovala družba »Krvava zveza«. Člani so se morali obvezati, da bodo morili duhovnike! In tako sodrgo poveličujejo rdečkarji!
Krvoses — kapital. Neka velikanska pivovarna v Londonu je imela preteklo leto 31,100.000 K čistega dobička. Tvrdka se zove Arthur Guinefi in sin. Od tega denarja seveda ne dobe delavci nič.
»Lastnina je tatvina!« Tako uče naši rdeči osrečevalci, samo da lažje ljudi sleparijo. Znano je, da ima soc. demokraška stranka v svoji sredi na stotine milijonarjev. Na Francoskem so taki voditelji: Goblet, De Jeune, Mielvaquc, Jaures itd. Ravno ti voditelji so Judje, ki si znajo na sleparski način pridobiti od delavstva tisočake. Na nekem shodu je v Bcrolinu na 13. mestih nastopilo 13 govornikov in vsi so bili judovski kapitalisti. Že imena to pričajo: Davidsohn, Singer, Stadthagen, dr. Leo Aarons, dr. Lux in drugi. »Sodrugi«, udarite najprej na te kapitaliste!
Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moč“. Cim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo.
Čisto glavo I Motne živce! Zdravo spanje! Ni-kaluh prsnih in vratnih bolečin nimamo, odkar uporabljamo Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“, ker ta utešuje bolečine, odstranja slabosti in osvežuje. Dvanajstorica franko 5 kron. — Ne poznamo nikakih želodčnih težkoč, nikakih krčev, nikakega pehanja, ni-kakega tiščanja v želodcu, odkar uporabljamo Fel-lerjeve odvajalne kroglice z znamko „Elsakroglice“. 6 škatlic frankč 4 krone. Prave se dobivajo pri E. V. Fellerju v Stubici, Elzin trg št. 264 (Hrvaško).
Svarilo!
t&T Koder se prodajajo ponaredbe, naročite
m
naravnost od izdelovalnice pod naslovom:
„FL0RIAN“, Ljubljana.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 240. „	„	4-80.
Postavno varovano.
F™®'!
®d.ZIBERTS
* LKIBUdNd :	K
8 PREŠERNOVA ULICA A PRIPOROČA SVOJO VELIKO
r ZdL0Q0 ČEVLJEV g
M bOnAČEUA IZDELKA.
n
S
Priporočamo našim gospodinjam pravi SKOKOV: kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
»1. Za«a II. Y 1161, 6:9 I. V.
Veliki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči veliki nakup
Vsledtega gledam edino na veliki promet lq prodajam blago po najnlžjlh cenah. Ne visoke cene, ampak veliki promet Je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka Je zadovoljna ker sveže blago po cen! kupi. Pri nakupu manuiaktur-nega (gvantnega) blaga dobi se za moške ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužltl tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Špitalska) ulica 5, to je glavna trgovina, podružnice tvrdke so: Pri Škofu, Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši pri Miklavžu, Medena
ulica
V vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi =
Pazite natančno na Imenovane tvrdkel
Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto
“S«
**ao
ii
£ 50 fo prihranite ^
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moč, zdravje dosežete
in ohranite, ako pijete
■ SLADIN ■
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno
rlikani Mitij zraven rotovža t Lilijani
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
tvo v Ljiidljani
Kongresni ti it 10 «0-	* om. por. Kongresni trg SL 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po «»/«•/* to je: daje za 200 kron 9 kron ===a=	30	vinarjev	na leto. ", — ■ =
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Ml Sani Iliča Miniti sina. HilslMii prilika zi Sledenji.
Kanonik A. Kalan 1. r., Kanonik A. Sušnik 1. r.
predsednik.	podpredsednik.
Velika zaloga! Nizke cencl
znatno znižane cene!!!
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pri-3 četih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i. t. d.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
g rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d.	^
Predtisk in vezenja mom gramov ter drugih risb.	~
- Primerna darila za godova in druge prilika -
Priporoča se z velespoštovanjem
FR. MERSOL, Ljubljana, Mestni trg 18
Gričar & IHeJač
:: Ljubljana "
Prešernnua ulica šf. 9
priporočata soojo najuečjo zalogo izgotouljenih oblek za gospode, dečke in otroke
nuuosti
u konfekciji za dame
Pozor slov. delavska društva!
I^upujt« svoj« potrebščine pid znani in pid* popošljivi domači manufaktuuni tugovini
JflJSLKO ČEŠJ^IK
(ppl ČeSnlku)
LzdUBLzdflJSifl
Ltingarjev« uliea - Stritarjeva uliea
v kateri dobit* vedno v veliki izberi noj-novejSe blago za ženske in molka obložila.
PostPežba poltena in zanesljiva. Cene najnižje.
^araaaaa
Ltoa „PRI 1111“ ML Pl BOHINCA
i Ulili, m voialn Blmtisoii ii Hi nesle
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica ‘20 vin., 0 steklenic l krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin , 0 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 60 vin., o steklenic *2 kroni 60 vin.
Kapljice proti zobobolu, steklenica 2u vin.
Mazilo zoper pege, lonček 1 K.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-liica 60 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljlce, škatljica 80 vin.
Poslpalnl prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 6 škadjic •2 kroni 50 vin.
Protinskl cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribie olje, steklenica 1 krono Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin. Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica «0 vin., 0 steklenic 1 krono Tinktura za lase, steklenica 1 K. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki 1 K. Železnato vino, steklenica % kroni 60 vin , in 4 krone 80 vlu. Zeleznate krogljlce, proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 00 vta.
Edina in najkrajša črta v Ameriko 1
HAVRE NEW~YORK
  francoska prekmorska družba. ■ ■?.
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
—— ED. SMARDA =—
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta St. 18 v novi hiši .KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
: s
S s S 1
lalvetla iibln ratnovrstoeiia Diana liit: IzMerih M iztulU,
vili in Mi) in utrne, mi
misli oDiivala. milu, ovratiit, lin-' t m Izmlimi, umi m Ii »o-
' i
i !
SB
Denarni promet v 1.1908 čez 72 milijonov K.
Najboljša, najslgurnejša prilika za štedenje!
P3T Lastna glavnica kron 420.537*92
ummTmrm
čez 20 milijonov K.
LJUDSKA POSOJILNICA
 	■	registrovana zadruga z neomejeno zavezo —	e.
MikloSičeva cesta 8, pritličje v lastni hiSi nasproti hotela .Union1 za franč. cerkvijo
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto.
W|o
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hraniinlčne položnice na razpolaganje.
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest-podj. ia trg. v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, avetnik trg. In obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.*, Ivan Pouak ml., tov., Karol PoUak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
lucm 3a>$ in Ljubljani
Dunajska ee$ta st.
priporočate suojo bogato zalogo
■ ■
uoznii) l(oles
5?iuqlni stroji zo rodbino in obrt
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tlak Katoliške Tiskarne.