■v I i ' • • > ■ --.".t*. ^-Ai-iX'' - • ' i 'i' • vV''" m amerikanski Slovenec fpr gT*® PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI F Ge$lo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage! jflH*«** lethsodV0J GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA tiMtwi __... ■ ■ ■ KUPUJTE VOJKE AMERIKL iV CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO* IN SLOVENSKE ŽENSHE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. BONDEI 73 CHICAGO, ILL., TOREK, 12, SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 12, 1944~ . LETNIK (VOlTuiT i • ^ Hud/ boji divjajo ob nemški meji AMERIČANI V LUKSEMBUR-GU; RUSKI PAR AŠUTNIKIV JUGOSLAVIJI; DRUGE VESTI Zavezniški stan v Franciji. — Najnovejša poročila omenjajo, da so ameriške čete udrle v malo kneževino Luksemburg in da so v nedeljo osvobodile mesto Luksemburg. Na tej točki so samo še 6 milj od nemške meje preko katere leži bogata Saarska kotlina. Angleži v Belgiji so še 14 milj od nemške meje in na rekem kraju le še 10 milj, omenja poročilo. Najhujši zavezniški pritisk je na fronti kakih 60 mUj dolg med južno konico ho-landskega ozemlja in doli preko Luksemburga. Boji morajo biti zelo srditi. Poročila omenjajo, da so Amerikanci dove-dli na fronto svoje težko topništvo, ki zdaj silovito obdeluje omejna nemška mesta in utrdbe v Siegfriedovem trdnjav-skem pasu. General Eisenhower je že od sobote naprej ugasnil vse vire poročevanja s fronte, ker noče, da bi Nemci iz naših poročil izvedeli kje se izvajajo ameriški pritiski. Te metode so : se uspešno obnesle v prejšnih | bitkah v Franciji in se bodo gotovo tudi sedaj. Iz nemških radio poročil posneto, so nazijski voditelji te i dni vrgli vse kar imajo v trd-njavski Siegfriedov pas in skušajo s posebnim fanatizmom u-trditi moralo v svoji vojski. Na vojake apelirajo, da je to kon-(Dalje na 4, strani) CHURCHILL IN ROOSEVELT NA VA2NEM POSVETOVANJU 1 — Quebec, Kanada. — V tem zgodovinskem mestu Kanade se bosta ta teden zopet sestala na enem najvažnejšem sestanku angleški-prvi minister Winston Churchill in predsednik Roosevelt. Churchill je dospel v mesto že v nedeljo \ečer. Z njim so došli angleški vojaški, mornariški, ------- gospodarski in razni pravni strokovnjaki. Predsednik Roosevelt pa ima priti v ponedeljek ali torek s svojimi ameriškimi vojaškimi, mornariškimi, gospodarskimi in drugimi strokovnjaki. Obdana z najboljšimi strokovnjaki svetovalci bosta skašala vodilna zavezniška voditelja ustvariti jasno določene načrte za končne udare na Nemčijo, ki bodo prisilili Nemce na kolena in k brezpogojni udaji. Dalje jasne načrte za u-reditev povojne Evrope, in dalje za končni pritisk in udar na Japonce in potem za ureditev povojne Azije. Načrti so težki in obširni. Posvetovanje bo trajalo gotovo več dni. Velika skrb tare oba državnika, kaj bo z osvobojenimi de- želami v Evropi. Predvsem, Francijo, Italijo, Jugoslavijo, Rumunijo, Bolgarijo in Grčijo, ko bodo odšli Zavezniki iz njih. Kakor zdaj zgleda, bodo -vsepovsod veliki preobrati, ki bodo rodili vsepovsod notranje krvave konflikte. Dalje koliko časa naj Zavezniki ostanejo v Nemčiji po zmagi? Dalje ureditev zadev v Aziji. Kitajci zahtevajo popolno osvoboditev vsega kitajskega ozemlja. To je kočljivo vprašanje, ker Anglija je interesirana v južni A-ziji, v Indiji, v južnem Pacifiku in še marsikje drugje. Za vse je treba točnih in jasnih načr-' tov in ta posvet v Quebecu jih bo skušal najti. Posvet je zelo važnega značaja. n_ NAČRT ZA POVOJNI OBRAT INDUSTRIJE OBJAVLJEN Washington, D. C. — Zadnjo soboto je objavil predsednik Roosevelt nekatere načrte povojnega programa za povrat v normalno stanje in obrat industrije po tem, ko bo Nemčija prema-gana. Vojna proizvodnja se bo znižala in omejila za 40%. Načrt je izdelal s svojimi svetoval- - ci direktor za vojno mobilizacijo vseh virov za vojno James F. Byrnes. Glavne točke tega programa so: 1) Obrat v industriji se bo omejil na 40 ur dela na teden. •2) Vladna kontrola nad zapo-slevanjem delavcev bo dvignjena in ukinjena. Delavci si bodo lahko svobodno prebirali in izbirali delo. 3) Višina cenam blagu za civilno uporabo ostane v veljavi dokler vojna vsepovsod ne jenja. 4) Odmerjevanje blaga za prehrano bo za razne predmete odpravljeno, nekateri predmeti ostanejo pod od« merjevanjem, dokler bo to potrebno. 5) Odmerjevanje gaso-lina ostane in ko bo vojna je- njala v Evropi bodo odmerki zvišani za civilno uporabo. 6) Določitev svote dveh bilijonov dolarjev po kongresu, za vzdr-žavanje cen poljedelskim pridelkom z vladno podporo. 7) Odprava davka na čezmerni dobiček po porazu Japonske in druge olajšave industriji. 8) Oprostilo se bo mnogo vladnih delavcev, ko bodo razne vladne kontrole odpravljene. 9) Ustanova brezposelne podpore po kongresu, ki bo znašala $20 tedensko za dobo 26 tednov. To so le osnutki za načrt. Končno pooblastilo za uveljav-Ijenje načrta bo moral dati kongres. NOVICE IZ part7 a .... ^ New Yorku so bili ljudje čuto iz tebe, ko je priilo poročilo, da so'francoski patriot je osTobo-SiLlS*" i **m d°l9a leU P**1 P« t o. Na sliki vidimo množice. ki so proslavljala ta dogodek v RockfeUer Center, kjer sa je zbral Odbor Borilnih Francozov, da izrazi svoje veselje in zahvalo. Velike množice so se zbrali okrog zastav Zedinjenih narodov. POPOLNA OSVOBODITEV BALKANA TEKOM ENEGA TEDNA Moskva, Rusija. — JU^k^še-te so prišle v stik z četami maršala Tita še zadnjo soboto in 1 zdaj, kakor omenjajo poročila : že skupno operirajo proti Nemcem v Jugoslaviji. Drugo poro- ] čilo omenja, da so ruske čete riomalega že zasedle vso Bol- 1 garijo. V Varni in v nekem dru- ' gem pristanišču so Rusi baje dobili 112 raznih nemških la- 3 dij, med temi tudi sedem pod- 3 mornic. Bolgarski narod baje 1 sprejema Ruse kot svoje brate 3 in jih z vzhičenjem vsepovsod 3 pozdravljajo. Ruska vlada je v 3 soboto dostavil^ Turčiji ostro noto, zahtevajoč, da slednja so- : deluje v vseh novejših razvojih na Balkanu. Med tem, pravi po- « ročilo, se ruske čete približuje- < jo bolgarsko-turški meji. Kakor zgleda Rusi nastopajo na i < Balkanu neodvisno. Za Slovane I ni to nobena škoda. --o- FRANCOZI ŽE ZAHTEVAJO ARETACIJO ZA ŠTIRI ADMIRALE Pariz, Francija. — Franco-i ski odbor, ki preiskuje obnašanje raznih francoskih vodite- j ljev tekom okupacije zahteva, da se ima takoj aretirati štiri i francoske admirale, ki so: Jean M. Abrial, Jean Esteva, Augustin Gouton in A. Cortot. Dolži se jih, da se niso pravilno obnašali ob navalu in ne potem med časom okupacije. -o- NOVI POTRESNI SUNEK NA VZHODU Canton, N. Y. — V soboto jutro so se pojavljali skoro pet minut potresni sunki v tej okolici. Zadnji teden v ponedeljek so čutili precej močan sunek, ki je trajal več sekund. Več strank v mnogrih krajih je brio vznemirjenih radi teh potresnih sunkov. -o- POVODENJ V MEHIKI — 51 MRTVIH El Paso, Texas. — V državi Chilhuahua v Mehiki, je prestopila bregove reka Parral in ! voda je poplavila vse nižave ob I reki. Poročilo omenja, da je v Ipovodnji utonilo 51 ljudi. KRIŽEM SVETA s — London, Anglija. — Zavezniki so tekom prvih 28 dni nvazije izkrcali v Franciji nad t milijon mož. 183,500 avtomo-)ilov in trukov in 650,000 tonov aznega vojaškega materiala, ro kljub vsem zaprekam in lemškim grožnjam z novim! >rožjem. — Washington, D. C. — Di-*ektor vojne mobilizacije Ja--ravi nadalje poročilo, in vse tv sedaj preiskujejo m zaslišujejo. Znaki sovražnega mišljenja se hitro širijo med oboroj&nimi silami "^odvisne" Hrvatske. Švedski list v Stockholmu, Svenska Dagbladet, je 4. septembra objavil poročilo, da so naziji začeli razoroževati ' vladne" čete na Hrvatskem, potem ko je na mnogih krajih prišlo do hudih spopadov. RAZNE PODROBNOSTI IZ JUG0SL0V. TABOROV » Washington, D. C. — Dne 22. avgusta so zavezniška letala prenesla prek Jadrana v Italijo 820 težko ranjenih vojakov Jugoslovanske osvobodilne armade iz bojišč v Črni gori, kakor je pred kratkim naznanil radio Osvobojena Jugoslavija, kar je bilo sporočeno našemu Vojne- --- mu obvestilnemu uradu. Ta oddaja je tudi trdilaf, da je bilo do zdaj blizu 8,000 ranjenih z aeroplani prenešenih v Italijo, ter dostavila, da je to v veliko pomoč Armadi narodnega osvobojenja, ker je. v domačih bolnišnicah še vedno blizu 20,000 ranjencev. Na drugi strani pa nam objava nazijskega radia v Atenah na Grškem nudi nekoliko vpogleda, kaj dela lutkasti poglavar v Srbiji general Milan Ne-dič. Dne 3. septembra, na tretjo obletnico odkar je prevzel svojo oblast, je nastopil v javnosti s posebnim govorom. Med drugim se je baje izrazil, da se je načrt sodelovanja z nazijskimi okupacijskimi četami izkazal kot uspešen in da je Srbija glavna balkanska sila za pobijanje boljševizma. To je bilo 3. septembra. Kje je Nedič danes in kakšne izjave daje sedaj, ko ima pred nosom ruske bajonete in ruske tanke, bi bilo vsekakor zanimivo vedeti. Zadnje dni preteklega tedna je usoda začela zvoniti nazijem • v Jugoslaviji smrtno pesem. Prišli so v klešče, ki jim bodo lodščipnile glavo, ker se skoraj j ne morejo izmuzniti iz njih. Na, • vzhodu so Rusi prišli v Jugoslavijo in se združili z enim delom Titove armade, na zahodu pa so edinice 5. ameriške in 8. bri-tiške armade pristale na jugoslovanskem ozemlju in šb združile tam z drugim delom Titove armade. Ta skupni nastop iz obeh strani naenkrat se je zgodil z namenom, odrezati pot kakim 200,000 nazijskim vojakom na južnem Balkanu. Več kot 1,000 Nemcev je bilo ubitih ali pa ranjenih, ko je bil nemški vojaški vlak vržen iz tira pri Skoplju, na progi, ki bi nudila nazijem največ prilike za umik. Posebej izvežbani zavezniški oddelki v razdejanju promet> nih zvez so prišli iz Italije v Slovenijo in na Hrvatsko. Skupno z njimi so nastopili tudi letalci 15. ameriške zračne sile. Glavna pot, po kateri bi se Nemci lahko izmuznili, je železnica Skoplje-Beograd. Zavezniki skupno s partizani so to progo presekali na več mestih, s tem da so podrli mostove. Podobno delo je bilo narejeno tudi na Hrvatskem, posebno ha progi Beograd-Zagreb pa tudi na progah v sarajevskem i okrožju in v Sloveniji. Stran 2 AMERIKANSK1 SLOVENEC Torek, 12. septembra 11)44 ^ AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski J The first and the (Meet Slovens ir list v Ameriki. Newspaper in America. bi Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Izhaja vsak lorak in pelak Issued every Tuesday and Friday si i _ j Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. g Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: r 1849 W.'Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd.f Chicago } Telefon: CANAL 5544 . Phone: CANAL 5544 ____n Narocninat Subscription: \( Za celo leto__________$4.00 For one year----------$4.00 Za pol leta_______2.00 For half a year----2.00 t Za četrt leta___1.25 For three months--1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto__$4.50 For one year-$4.50 C Za pol leta_2.25 For hall a year-2L25 r Za četrt leta_____1.50 For three months- 1-50 j ^ Dopisniki so proienL da dopise poiljsjo vedno malo preje, kakor zadnje ure predao j« list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v ured- 1 niitvu najkasneje do petka sjutraj prejini teden. Za petkovo fttevilko pa \ najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Roko-pisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani ^ kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. i,,. < Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at j Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. KONFERENCA V DUMBARTON OAKS ■ . -_ V Dumbarton Oaks blizu prestolnega mesta Washing- j tona trajajo že več dni razgovori glede gospodarske, politične in socialne uredbe povojnega sveta, kakor tudi glede mednarodne organizacije, ki naj bi čuvala nad svetom, da ' se v njem ohrani mir in da ne pride do sličnih tragičnih vojn, v kakoršni smo bili pred tridesetimi leti in v kakoršni smo zdaj. Ideja sama na sebi je lepa in vredna vse pozornosti. Države in narodi se bodo morali pač organizirati in skupno delati, če hočejo, da bo na svetu več sloge, manj raznih nasprotovanj, kakor jih je bilo dosedaj. Obris in načrt je lep in vsakemu dopadljiv. Saj je svet tako potreben miru. Ampak tudi ta zadeva, to vprašanje nima samo lepega dopadljivega obraza, marveč tudi druge strani, na katerih so skrite mnoge še ne predvidene težave in sitnosti. Ves svet skupaj ni nič^irugega kakor ena velika nad dva bili-1 jona broječa družina. Iz ljudi obstoji, boljših in slabših,' kakor vsaka posamezna povprečna družinska edinica. V navadni ožji družini, broječi pet ali več članov, so malokdaj, vsi enakega mišljenj^, vsi enake narave. Še manj najdemo vzajemnega soglasja že pri enemu narodu, kako ga pa naj pričakujemo v skupni svetovni družbi, ki obstoji iz vseh mogočih narodov, plemen, barv, itd.? Kakšen angelski mir med narodi na svetu bo težko dosegljiva reč. Lahko pa pride vsaj do neke pametne ureditve, da se narodi ne bodo zatekali ob vsakem prepiru k meču, topovom, bombam in vojnemu uničevanju. Na to pot so skušali privesti narode in svet že mnogi voditelji v prejšnjih stoletjih po vsaki vojni, pa so imeli dosedaj še vedno neko smolo. V zadnji svetovni vojni se' je nesmrtni Wilson veliko trudil, da bi svet v tem oziru uredil. Prišlo je do Lige narodov, do Društva narodov in se je idealno delovalo v smeri miru. Nekaj dobre volje so imeli vsi narodi. Prišli so zraven, sodelovali so, šlo pa ni, in Liga narodov in Društvo narodov je razpadlo. Uničili so ju italijanski fašizem, nemški na-; zizem in japonski fašizem, oziroma njihova sovražna agresivnost. Kaj sta svet naučila Liga narodov in Društvo narodov? To, da samo besedičenje pri takih ustanovah ni zadostno, Če za njim ne stoji trdna yolja vseh onih narodov in držav, ki jih ustanove. Dalje, da za mir v svetu je treba znati tudi žrtvovati in ne samo besedičiti. Da je treba podpise raznih pogodb in sklepov spoštovati in jih tudi kolek- i tivno braniti proti onim, ki bi jih radi uničili, da bi se v kakih sporih sami okoristili. Kdor za mir ni pripravljen) žrtvovati, ga vreden ni in ga tudi imel ne bo. To potrjuje na vsej črti sedanja vojna. V Ligi narodov so se delali sklepi, dobri sklepi proti vojnim nergačem. Ampak teh sklepov ni nihče branil ne uveljavljal. Anglija se je zmi-i kala odgovornostim. Združene države so po zadnji vojni s svojimi republikanskimi administracijami porušile vsej . kar je sezidal pokojni Wilson. Ko so Japonci napadli Kitajsko, ni bil nihče pri volji braniti miru. Ko je Mussolini napadel Abesinijo, ni bilo poleg praznih fraz na Liginih zasedanjih nobene akcije proti njemu. Še Hitlerju so sko-ro tri leta prizanašali, misleč, da ga bodo pomirili. Ampak razgrajajočega vraga je težko pomiriti in v tem slučaju ga niso pomirili. Isti nazijski vrag je malo pozneje napadel Anglijo, Francijo, in zahrbtni Japonec Ameriko. Tisti, ki §e takoj v začetku, ko sta se fašizem in nazizem razvijala in sta začela postajati napadalna, niso zganili, so bili napadeni sami. Sami so zgubili mir. V tem je nauk za svet in za vsakega, da miru se ne ohrani z mevžarijo in popuščanjem in ne s kako izolacijsko politiko, pač pa je treba med narodi solidarnosti, vzajemnosti in skupnih nastopov. Drugače ni nič, ni bilo dosedaj, pa ne bo v bodočnosti, pa naj se besedici v kakih razgovorih o miru še toliko. Vsa dosedanja zamišljenja o miru v svetu in kako ga ohraniti v bodočnosti so v bistvu ista, kakor so bila v prejšnjih poizkušnjah. Gradi se nekaj le pod drugim ime- nom. Bistvo je isto. Trudijo se pa, da bi dali bodoči taki ustanovi več moči in oblasti, kakorsno koli ime bo že dobila in nosila, da bi bila trajna in bolj učinkovita, kakor pa so bile doslej slične mednarodne ustanove. Pri vseh dosedanjih razpravah o tem se zdi, cte ima Rusija najbolj temeljite predloge. Ruski predlog odločno določa in zahteva, da se vodstvu take ustanove določi stroga odgovornost, da drži svet v miru. Vsaka država pa se mora strogo odvezati, da bo podpirala vodstvo tozadevne bodoče mednarodne ustanove. Angleži so v tem nekam nejasni, dasi kažejo zanimanje za to. Vsaka elastična določila v tem oziru bodo nevarnost za mir v svetu. In baš Rusi so proti takim elastičnim določilom. Vojna, kakor izgleda, se bo v Evropi vsak čas zaključila; težko je misliti, da bi se vlekla preko zime. JJrejeva-nje povojnega sveta se bo pa vleklo morda več let. In pri teh vprašanjih ne bo šlo tako gladko, kakor si predstavljamo. Politični spori bodo na dnevnem redu. Diplomacija bo igrala čudne igre, kakor jih je v preteklostih. Svetovni položaj bo imel vsak dan drugo lice. V hazardnih političnih igrah bodo dobivali danes eni, jutri drugi: Svet bo i novih dnevih in časih, pa tudi v novih težavah. PRVA VOJNA ŽRTEV Willard, Wis. Pred nedavnim je Mr. Louis Arch dobil poročilo od vojnega oddelka, da je njegov sin Steve na francoskem bojišču ranjen, a že čez par dni po tistem pa brzojav, da je ranam podlegel. Pokojni Steve Arch je bil Staff Sergeant. Prej je bil v Afriki, Angliji in Italiji, zadnje lase pa na bojišču v Franciji, kjer ga je doletela prerana smrt. Star je bil 26 let, v službi Strica Sama pa je bil štiri leta. Dne 4. septembra je bila za pokoj njegove duše opravljena sv. maša, ki jo je daroval naš č. Father Raphael ob veliki u-deležbi prijateljev, znancev in sorodnikov družine Mr. Louis Arch. Pokojni je bil član društva sv. Družine št. 1Š6 KSKJ, katerega članstvo se je v častnem številu udeležilo sv. maše. Ginljivo je bilo videti, ko sta ob času pogrebnih molitev z vojaško zastavo prisostvovala ravno na dopustu se nahajajoča Sgt. Robert Debevc in Petty Officer 1st CI. Charlie Peru-shek. Pokojni Steve je prvi izmed 85 iz willardske naselbine, ki je dal življenje za domovino. Naj mirno počiva tam v tuji daljni Franciji, ostalim pa izrekamo naše globoko sožalje. Naj še dostavim, da so se med drugimi udeležili sv. maše tudi Mr. Joseph Arch in Mr. Victor Les-kovar z družino iz West Allis, Wis. Ludvig Perushek. -o- PRIHOD SLOVENSKIH UJETNIKOV V COLLIN WOOD Cleveland-Collinwood, O. Pomenljivi in obenem ganljivi prizori so se odigrali v nedeljo 27. avgusta 1944 pred slovensko cerkvijo Matere Božje v Collinwoodu; cerkveni zvonovi so praznično klenkali ter naznanjali prihod slovenskih ujetnikov iz Italije. Prišli so v Cleveland iz taborišča La Carne, O., da se udeležijo slovenske službe božje. Nepregledna množica jih je pričakovala ter jih navdušeno pozdravljala; zunaj pred cerkvijo jih je sprejel domači župnik, Rt. Rev. Monsignor V. Hribar, ter jih povedel v cerkev. Ujetnikom je bilo dodeljeno častno mesto v sprednjih klopeh; vsi so bili pri spovedi in nekateri, ki so bili še tešči, tudi pri sv. obhajilu. Monsignor Hribar je imel nanje lep in podučljiv nagovor/ ter jih nazval Zastopnike Slovenskega Primorja; med sv. mašo so se pjetniki lepo ter dostojno obnaškli ter bili vsej nabito polni cerfcvi za vzgled; ob koncu službe božje je organist, Mr. M. E. Rakar, svečano intoniral na orgle krasno narodno pesem : "Lepa naša Domovina", ki je prešla vernikom,, zlasti pa ™ 1 1 ■ j ujetnikom v dušo in srce, koti nepozabljiv spomin. Med mogočnim bučanjem orgel in med klenkanjem ubranih zvonov so ujetniki odhajali iz cerkve med špalirjem tisočglave množice j in med navdušenim pozdrav-i Ijanjem collinwoodskih Sloven- j cev. Odpeljali so se v dolgem sprevodu avtomobilov v Slov. Delavski Dom na Waterloo Rd.,! kjer jih je pričakoval bogat obed, pripravljen po organizaciji za slovenske vojne ujetni-! ke; ob 5. uri zvečer so morali že oditi nazaj v taborišče. Ujetniki imajo slične uniforme kakor amerikanski vojaki, le naj rokavu in na kapi nosijo zeleni znak "Italy". Prišli so v Collinwood na po- j budo Mr. Antona Ipavec, kateri jih je že večkrat obiskal; Mr.' Ipavec je šel nato k slov. župniku Rt. Rev. Hribarju, ter mu I razložil željo slov. ujetnikov,' i da bi prišli k maši v Collin-' wood. Monsignor Hribar je ta-j ko j poslal prošnjo poveljniku taborišča v La Carne, O. Poveljnik Young je radevolje pristal I na to prošnjo ter označil dan in uro, kedaj bodo ujetniki prišli;! in tako smo imeli v Collinwoodu Zastopnike Slov. Primorja v naši sredini. Vseh skupaj je bilo osem; radi več razlogov naj navedemo tukaj tudi njih imena: Kalčič Vinko, iz Ružic št. 110; Cotar Drago, iz Rihenberka št. 29; • Krševan Zoro, iz Gradišča št. 59; Rakar Marian, pri Pulju v Istri; Marušič Bruno, iz Hrašče pri' Postojni; Lipušek Stanko, iz Sv. Lucije , ob Soči; Resinorič Frai>c, iz Herpelj-j Kozina; Brajkovič Anton, iz Pulj št. Z njimi je prišel še Floretti Marijan, iz Vidma (Udine),; njegovi predniki so bili Sloven-* ci in ima ženo Slovenko iz Avč pri Kanalu. Ti slovenski fantje so bili ujeti po Afriki in Siciliji, kjer so se tolkli za kredit Italije; zopet en primer kako sč morajo Slovenci boriti in izpostavljati svoje življenje za tuje interese — za zopetno uposta-l vitev rimskega imperija. Ko so prišli ujetniki v Collinwood, jih je množica pozdravljala ter občudovala kot nekakšne "odre-;šenike", čeprav si sami sebi ne j morejo pomagati; ampak, mi jim lahko pomagamo, da ne! pridejo fcradnim potom zopet v. jltalijo, kamor jih bodo za go-! tovo potiskali, ako se ne poteg- j ne kdo pravočasno zanje. Za, enkrat, rimskega imperija ne; bo, to je prav gotovo, ampak Italijan je zvit in pretkan in^ raven še komedijant, da vsa- k< ega lahko premoti pri pravdi si a slovensko Primorje. Italijani pi ikdar ne zmagujejo z orož- ve em, ampak vselej zmagajo, z k; ezikom; tako ti znajo pihati-m a dušo s sladkimi besedami,! p< a lahko omamijo še najboljše- p< :a diplomata. Zlasti kadar se' >o šlo za Trst in Gorico, tedaj jj e bodo šele zvijali in lizali p >krog zelene mize ter obljub- li jali Slovencem nebes^ na zem- n ji; ne verjemite jim, tako so k ivečano obljubljali v prvi sve- n ;ovni vojni, ko ni bilo Se Musso- d inija in kompanije. Še so visele v :iste sladke in slovesne dbljube po stenah, zidovih in vogalih, ko so udirali v Cerkev, motili službo božjo, žvižgali med slovenskim petjem v cerkvi, ter ustavljali slovenske pridige, duhovnike preganjali ter jih tirali v izgnanstvo na otoke. In j ko so se Slovenci sklicevali na ] tiste obljube, so pričeli preganjati še slovenski jezik iz šol,- : slovensko učiteljstvo pošiljali v Italijo, a iz Kalabrije namešče-vali laške učitelje na slovenske šole. Laški učitelji po slovenskih šolah so pljuvali slovenskim otrokom v obraz, ker govore tisti "svinjski" jezik; ako so Slovenci iskali pravice, jih je sodnija dala vreči po stopnicah ; to so sami požigalci in morilci, ki so razbijali slovenske, spomenike v Postojni, Kobaridu in v Branici; požigali cerkve in slovenske Domove, Slovence pa streljali v hrbet; vse to se je j dogodilo še predno je Mussolini ; prišel na vlado. Ni treba nitij misliti, kot pravijo, da bodo Italijane "zašili"; nič se bati za Lahe, si znajo sami dobro pomagati, ampak mi glejmo, da ne bodo Slovence zopet kje prikrajšali. Ako se ne bo potegnila zanje kakšna druga sila, na primer Rusija, bo pravda za slovensko Primorje na rešetu. Vse to smo premišljevali, ko smo pozdravljali slov. ujetnike ter želeli njim in vsem Slovencem boljšo bodočnost. Ernest Terpin. --O- . ZA ČLANICE S2Z ŠT. 2 Chicago, 111. Naša seja bo prihodnji četrtek 14. sept. ob 8. uri zvečer. Pri tej priliki bodo slovesno razdeljene zvezine broške tistim, ki so pridobile nove članice v našo podružnico. Letos smo na tretjem mestu. Bile smo že na drugem in četrtem, ali pa bomo kdaj na prvem? Upajmo. Čast vsem materam, ki skrbijo, da so njih hčere Članice te tako lepe in tako koristne organizacije Slovenske Ženske Zveze. Tako tudi me Slovenke ne zaostajamo za drugimi narodi in to naj nam bo v ponos. V zadnji "kampanji so pristopile same mlade v oddelek B. V našo podružnico je pristopila tudi Mrs. Dr. F. Grill s svojo hčerko. Zadnji mesec je kupila malega fantka. O, kako je vesel in sre-jčen Dr. Grill, to vsi vemo. V j imenu 400 članic podr. št. 2 na-|še častitke. Mrs. J. Rezek je pristopila s svojo hčerko. Miss j M. Nartnik je izvrstna pevka. Slišali smo jo na zvezin dan, kako krasno nam je pela v spremstvu svojega očeta. Prav lepa vam hvala. Miss Angela Rako-■ vec je pa tako humoristična; če |jo samo pogledaš, te spravi v dobro voljo. Miss M. Gradisher ;in druge, ki jim imena ne vem, vam kličemo dobrodošle. Od lanske' kampanje in še od prej imamo dekleta, ki so ponos materam, ponos zvezi in samim sebi. Enkrat se bodo skupaj pokazale. Boste videli, da resnico govorim. Kaj naj porečem o Mozina Sisters? Ena igra har-j moniko, ena banjo, zraven pa tako lepo pojeta kakor dva an-; gelčka. Saj smo ju slišali več-j j krat. Obe sta tudi članici pev-i skega kluba. Vidite, da imamo dekleta, ki so v ponos naše podružnice in nas vseh. L Cast vsem mladim materam. Same so že članice zveze, pa so vpisale svoje hčerke. Me sta-' .rejše smo ponosne na vas. Le j orajžno naprej. Prizadevajmo ip i, da bo naša podružnica na- \\ redo val a. Najlepša hvala NI sem in vsaki posebej za vse, I) ar katera dobrega naredi za j\ ašo podružnico št. 2. Najlepše III ozdrave vsem članicam SŽZ »o širni Ameriki. Naj na tem mestu izrečem ] avno prisrčno zahvalo gl. guj »redsednici Mrs. Marie Pris-jza< and in drugim glavnim odbor- j nej licam za prelepi spominski dar,i nj( ci sem ga prejela 27. julija za!ya, noj tako pomembni dan. Nik-j^ iar vas ne bom pozabila in Bog gir ?am povrni tisočkrat. pr Pauline Oibolt, 3. gl. nadzornica SŽZ. -o- MEDENI PIKNIK VELIK USPEH L Lemon t, III. p, Letošnji medeni letni piknik st je uspel kakor do sedaj še no- m ben. (Gotovo so radovedni ro- p( jaki širom Amerike, ki so pri p njem pomagali, kako je uspel, }0 zato naj nekoliko poročamo o n, njem. d Vse je šlo tako po sreči, da se s< je očividno videla na celi pri- a reditvi Marijina pomoč, za ka- ž tere čast je šlo v prvi vrsti. Čisti dohodek je namreč namenjen kritju stroškov za slikanje in okrasitev njene romarske d cerkve Marije Pomagaj tu na n naših ameriških Brezjah. p Že pred piknikom se je vide- Y la ta očividna njena pomoč vjg številnih pismih, v katerih so.|5 rojaki iz cele Amerike pošiljali i, svoje prispevke v prodaji in na- r i kupu tiketov za nagrade,^ ki so j g bile razpisane. Pregledal sem L ta pisma in iz njih se vidi jasno, r kako ameršiki Slovenci ljubijo svoj Marijin dom v Lemontu in kako radi in z veseljem poma-; gajo in žrtvujejo zanj. Bog je, r dal izredno lepo vreme. Že par r dni preje je bilo vreme lepo. Na j z dan piknika je bil pa vroč dan, i ki je že sam vabil rojake?'od bli- j, zu in daleč na piknik, še bolj pa na romanje in obisk Marije Pomagaj. Čč. sestre so napekle cele ko|e "lecta": fantiČkovvl£ punčk, konjičkov, petelinčkov i i. dr., da je izgledalo kot doma !j v starem kraju na romarskih j j shodih. Okrasile so tudi razne t stojnice z zelenimi venci. Pri- | j prave za piknik na farmi so se Jj vršile celi teden popre je, kjer't sta bili zlasti pridni Mrs.. Hoge, i mati Fathra komisarja in Mrs. Ferenčak iz Chicage, kateri gre v veliki meri zahvala za njeno veliko in požrtvovalno delo. Na- i pekle so tudi veliko okusnih slo- ] venskih potic. Že zgodaj dopol- i dne so začeli prihajati rojaki'v ] j množicah deloma z avtomobili, ] deloma z busi, da je bil griček < kmalu poln udeležencev. Zlasti j ! velika je bila udeležba iz ChU 1 cage, fare sv. Štefana, kjer je ] Rev. F. Edward za ta dan pri- i 1 redil tudi letno farno romanje jj v Lemont k Mariji Pomagaj, za ji kar gre njemu in vrlim Chica- j I žanom posebno priznanje. To j romanje je dalo celi prireditvi j romarski značaj, česar so bili j vis udeleženci zelo veseli. Ob < 11. je daroval na oltarju pred j lurško votlino pri jezeru najr gričku slovesno sv. mašo sam 1 Father John, ki je ta dan obha- \ jal tudi svoj 74. letni rojstni; ; dan, h kateremu mu iz srca ča-j stitamo in želimo še mnogo let j tako krepkega zdravja, kot ga S uživa sedaj, da bi nam še mno- t go medenih piknikov priredil, t Letošnji je ravno dvanajsti, ki r [jih je do sedaj priredil. Slav-;f j nostno pridigo je imel Rev. Ale- r | ksander iz So. Chicage. Poseb- 1 no lepo je bilo, ko so chicaški.c ' romarji pred sv. mašo prišli na v : griček v procesiji pod vodstvom i F. Johna, F. Edwarda in F. Ale- j ksandra, med molitvijo sv. rožnega venca. I Po sv. maši se je Razvila prav j posrečena in prisrčna zabava, r ki bo ostala vsem udeležencem š v dolgem spominu. Mrs. in Mr. p Košnik in Mrs. in Mr. Sever so; L prodajali sladki med in ga hi- p tro vsega razpečali, kar ga je s bilo. Mrs. Jalovec je imela v (Dalje na 3. str.). i i DOGODKI I Ranjen ' Biwabik, Minn. — Mrs. Urila Urjck (Urh) je prejela adnji teden telegram od voj-ega departmenta, da je bil jen sin Joe Urick 10. avg. ne-arno ranjen na francoski fron- _ i. Mrs. Urh je vdova in ima tri inove v armadi. Bog daj, da bi »rišlo Tcmalu poročilo, da je zo->et zdrav I Poroka Biwabik, Mnin. — Poročila ita se Miss Mary Zalar in Frank Pajk iz Gilberta. Nevesta je bolničarka, ženin pa snema slike z X-žarki. Oba sta u-poslena v Duluth Sanatorium. Prijatelji so jima pripravili zelo zabaven večer ter ju presenetili z lepimi darili. Oba sta Dobrepoljčana. Zeninovi starši so tudi dolgoletni naročniki Am. Slovenca. Želimo jima božjega blagoslova. — M. Dejak. Jack Petrič doma Chicago, 111. — Na Delavski dan je prišel domov iz Afrike na tritedenski dopust topničar Pfc. Jack Petrič. Bil je dvakrat ranjen, prvič v Afriki, drugič v I Siciliji. Dobil je odlikovanje |Škrlatnega srca in druga odlikovanja. V kolikor nam je znano, je bil Jack prvi vojak iz ! šentštefanske fare, ki je bil ranjen v tej vojni; kasneje je bilo ranjenih več. V Chicagt Chicago, 111. — Te dni se je na svojem popotovanju po srednjem zapadu ustavil v Chicagi znani narodni boritel j Rev. Franc Gabrovšek iz New Yor-ka. i V v _ Nenavaden cvet Bradley, 111. — Beremo, da so v Clevelandu na vrtovih nekaterih rojakov zrastle sončne rože, ki merijo 12 in celo 13 in pol palcev preko cveta. Na vrtu tukajšnjega rojaka Joe Keniga ; pa raste sončna roža, ki meri 17 i palcev preko cveta, ki je tako težak, da mu je bilo treba narediti posebno oporo. , i. Poroke Cleveland, O. — V cerkvi sv. Vida sta se 2. sept. poročila Rose Breskvar in Victor Toma-žič. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Breskvar iz 1244 Norwood Rd., ženin pa je sin Mrs. Frances Tomažič iz 143. St. Dne 4. sept. pa sta se poročila Miss Alice Artel in Ivan Čeh. Nevesta je hči Mr. in Mrs. Artel iz 16006 Parkgrove Ave., ženin pa je znani član pevskega zbo-.ra Zarje. Pobit pri delu i Cliff Mine, Pa. — Dne 22. avg. se je v rovu težko ponesrečil Matevž Ušeničnik, ki ga je jamski voziček pritisnil ob steno. V nevarnem stanju se nahaja v Mercy Hospital v Pitts-burghu. Ubit v vojni Cleveland, O. — Mr. in Mrs. Simončič, ki vodita gostilno na 6524 St. Clair Ave., sta dobila brzojavko, da je padel v vojni njun sin Pfc. John Simončič. V februarju 1942 je šel k mari-nom, ko mu je bilo komaj 17 let. Poslan je bil na Havajsko otočje in je sodeloval pri zavzetju Maršalov. Rojak umrl Milwaukee, Wis. — Po eno-'letni bolezni je 22. avg..na svojem domu umrl Gregor Cesar, rojen v Ziljski dolini na Koro- ' Iškem. V Ameriki je bil 43 let, prvih 20 let v Jolietu, 111. Podlegel je raku na želodcu. Zapušča ženo, sina, tri brate in sedem vnukov. ŠIRITE "AM.° SLOVENEC"! Torek, 12. septembra 1944 A MERI KAN SKI SLOVENEC Stran 3 I i iii mili.j.i___i___^^ i ^^^ i j Zapadna 7 vat a Slovanska j DENVER, COLORADO * Naalev Id imenik glavnih aradnikof ! | UPRAVNI ODBOR: i ! JnrJo^ec. 1840 W. 22nd Place. Chiceo, 111. ^ ! ! P^P"d»ednik u, mladinski nadzornik: Geo. J. Mir Street, Denver, (1«) Colo. ^ v j ' r.ESSSTČIS!!^ f™?* J- 2309 Nicholson St, Lockport. III. | ! B^iJSES^ft St, Denver, (lS)S£ I Vraovni zdravnik: Dr. J. F. Soedec, Thatcher Bid«, Pueblo. Coto. ! Predsednik* TK T^ZORNI ODBOR: ; rs^^.^^i^™7'1934 FQrest st- Coio. j 2. nadzornik: Mike Popovich. 1849 Grove St, Denver, (16) Colo. | 3. nadzornik: Antoo Ropar, 408 E. Mesa Are, Pueblo. Coki POROTNI ODBOR: J ; P"dsednik: Joe Blatnik. 2609 E. Evans, Pueblo. Colo. J > , Porotoica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Are, Cleveland. O. < ; 3. porotnik: Vincent Novak. Box 492. Ely, Minn. ! 4. porotnik: JOMgh Gedec, 10215 Huntmere Ave, Cleveland. Ohio. ; 5. porotnik: Candid Grmek. 9S37 Ave. M. So. Chica«o. 111. J URADNO GLASILO: J j, "AmerikantM Skmuc*. 1849 W. Cermak Rd, Chicago, DL ~ j Vse denarne nakaznice in vie uradne reči naj »e pošiljajo na glav- ! , nega tajnika, vse pritožbe j>a na predsednika porotnega odbora. Pro- J | toje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tndi < | bolmske nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. J 2. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tndi članom dr«- ! ! K narodnosti, ki so zmožni angleikega jezika, da se ji priklopijo. < ! !:dor " VI* Ckn Zveze' hlj »c Pri tajniku najbližnjega dru- j » nyz L- r z- Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede < J "tanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vaa pojasnila ! | m potrebne listine. . J \ SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVXZOI < SPOMINI NAJINEGA f POTOVANJA Chicago, 111. Štejeva si v prijetho dolžnost, da se javno zahv^iva Mr. in Mrs. Frank Bradachu, gl. drugemu podpredsedniku ZSZ, za prijazno in izvrstno postrežbo na njegovem domu, kjer sva se ustavila v družbi sobrata Louis Zefrana in Mrs. Jurjovec dne 31. avgusta, oz. tisti večer predno sva odpotovala na SAN-Sovo konvencijo v Cleveland. Nadalje se zahvaliva Mr. Frank Vraničarju za njegovo prijaznost napram nama, kakor tudi Mr. in Mrs. Terlip v Jolietu. Lepa hvala tudi Mr. Joseph Za-larju in Mr. Louis Železnikar-ju za njuno prijaznost v gl. uradu KSKJ'. Dne 1. septembra sva odpotovala v Cleveland, kamor sva dospela ravno eno uro pred otvoritvijo SANS konvencije. Na konvenciji je bilo vse živahno in prevladovala je najlepša sloga in harmonija med delegati in odborniki SANSa vse skozi konvencijo. Upava, da bodo zaključki SANSove konvencije obrodili veliko dobrega sadu za našo milo domovino, da bo enkrat tudi naš, sedaj poteptani in ubogi narod, užival enako svobodo na svoji lastni grudi, do kakoršne smo upra- i vičeni in smo je deležni mi A-meriški Slovenci. Prav lepo se zahvaljujeva ; Mr. in Mrs. Joseph Ponikvarju za njih prijaznost in gostoljubnost na njunem lepem domu, . kakor tudi za naklonjenost na- « pram nama vse skozi konvenci- 1 jo. Hvala lepa tudi uradnicam 3 in članicam elevelandskih po- ' tiružnic S2Z za njih povabilo * in lep sprejem, katerega sva bi- * la deležna na njih banketu. Le- « pa hvala tudi Mr. in Mrs. Mer- 3 var za njih sodelovanje z na- < ma, kakor tudi vsem ostalim < članom in članicam lepa hvala, < kateri so se udeležili izrednega < sestanka v počast najinega prihoda. Bilo je prav lepo na omenjenem sestanku, kjer nama je bila dana prilika, da sva se bo- ! !je spoznala z ostalimi agilnimi J ZSZ člani v Ameriški Beli Ljub- ( ljani. Na omenjenem sestanku so bili sicer zastopani uradniki * in ostali agilni člani in članice J treh elevelandskih društev, ka- { teri so obljubili, da se bodo podali na delo ter skušali pridobi- J ti kolikor največ novega članstva v tekoči kampanji ZSZ. ! Po konvenciji sva pa Obiska- * la southchikaško članstvo, kjer 1 sva se sestala z uradniki ter a- 1 gilnimi člani tega društva, ka- ] tera skupina je tudunama ob- S Iji^bila, da bodo v bodoče skušali kaj več storiti za našo ZSZ. Hvala tudi Vam za Vašo postrežbo in obenem pa upava, da | boste držali Vašo obljubo. 1 Torej hvala Vam vsem skupaj še enkrat in kadar boste prišli Vi na naše domove, bova it, pa skušala po najini zmožnosti in Vam vsaj deloma povrniti za i- Vašo prijaznost ter naklonje-;a nost na najinem potovanju in »o obisku. le V nadi, da se zopet kmalu is vidimo in pa da bo nama dana e priložnost, da vsaj deloma Vam L t poplačamo najine dolge, osta-| r- java z bratskimi pozdravi 1. Vam udana za uspešno kam- J k pan jo, i s :- Leo Jurjovec, gl. predsednik j 1 li Anthony Jersin, gl. tajnik. * P. S. Še posebno se pa jaz : zahvaljujem Mr. in Mrs. Jurjo- 4 - vec za njuno prijaznost ter go- J l. stoljubnost za časa mojega bivanja v Chicagi. Dal Bog, da i- bo kmalu te vojne konec, da se i njihova dva sinova, ki sta čast-i nika v ameriški mornarici, kma-. lu vrneta domov. Anthony Jersin. ( i f : IZ SLOV. NASELBIN ! (Nadaljevanje z 2. strani) * svoji oskrbi razprodajo in raz- j 1 delitev dobitkov s pomočjo ro- j ' jaka iz lepe Gorenjske. Udele- j . ženci so prišli iz raznih okoli- £ 1 ških držav. Celo iz daljnega x Sheboygana sta prišla Mrs. in z Mr. Šircel, oče in mati Fathra t Cirila, s svojima dvema hčera- f | ma in dvema sinovoma. ' j Šele ob večernem mraku se s , je začel hribček prazniti. Vsi so n . odhajali domov veseli in zado-. voljni z upanjem, da bo za pri- n t hodnji piknik že vojne konec in v . bo narodu mogoče v še večjem v , številu priti na piknik in poča- d . stiti Marijo. Popoldne se je n . srečkalo za dobitke. Tisti, ki so G . zadeli, pa so bili navzoči, so' S . odnesli dobitke sami domov, n drugim po Ameriki pa so bili n dobitki razposlali takoj drugi k dan in so jih gotovo že dobili, r; * jj Frančiškanska družina se prav lepo zahvaljuje vsčm po-magačem na pikniku, ki so tako ^ požrtvovalno pomagali, da so z bili gostje dobro postreženi in da je šlo vse v redu. Enako se pa tudi zahvaljujemo vsem ro- v jakom širom Amerike, ki so s d prodajo in nakupom tiketov ta- k ko darežljivo in požrtvovalno . pomagali, da se je dosegel tako n lep uspeh. Father John mi je ? pa povedal, da se je pri sv. ma-ši pred Lurško votlino spomi- ° njal vseh teh dobrotnikov in prosil Marijo Pomagaj, da 81 vsem stoterno povrne, kar so storili. 11 Bro. F. Xavier Paton. ^ -o- v< Pomagajte Ameriki do zrna- rr ge! Kupujte zvezne vojne h bonde! ^ ^^ si Z razgrnjenimi zemljevidi na kolenih razlaga Admiral Lord Louis Mounibatlen položaj na burmski fronti, odkocf*r je ravnokar prišel. Generalu Sir Bernard Montgomery v njegovem glavnem stanu v Normandiji. STRATEGIJA NA ZEMLJEVIDU SEPTEMBERSKA ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA" Te dni bo izšla septemberska \ . številka družinskega mesečnika "Novega Sveta" s sledečo vsebino : < "DANES IN JUTRI" (uvodni članek); "PREGLED" (poli- f tičpih in drugih dogotfkov) ; i "VSI SO PRIHAJALI" (narod-': na pesem) ; Dr. D. Doktoric: i "DOBA SV. CIRILA IN METO- j DA" (članek) ; Dr. John Za- ' plotnik: "BERNARD LOČNI- ' KAR" (življenjepis); J. M. s Trugk: "TIHE URE — NI BI- i LO, NE BO" (premišljevanja) ; 'i E. G.: "SLEPA GOSPA MARI-Jr JA" (črtica); B. B.: "PRE- t KLETSTVO" (črtica); "IZRE- c KI"; "SLOVENSKI PIJONIR" t (opisovanje zgodovine sloven-j ske naselbine v Milwaukee in 2 tamkajšnih slovenskih družin) ; 'DOM IN ZDRAVJE" (nasveti' f za zdravje in gospodinjstvo); y 'ZA SMEH IN ZABAVO"; M S Seemann - A.,: Lebar: "DVE i C KRONI" (zanimiv roman). Družinski mesečnik "Novi Svet" izhaja vsak mesec okrog 15. dneva v mesecu, razen v mesecu avgustu. Vsak mesec prinaša zanimivo zbrano čtivo svojim naročnikom. S prihodnjo številko začne v tem listu izhajati nov zelo zanimiv roman "NEVESTA Z MILIJONI". "Novi Svet" je imel dosedaj vse skozi zelo zanimive povesti in 1 : romane. Ta novi roman pa je I nekaj posebnega. Ljubitelje zanimivih povesti in romanov vabimo, da si naroče "Novi Svet", da bodo skozi jesen in zimo i brali ta zanimivi roman. "NOVI SVET" stane letno za j Združene države samo $2.00;' *za Kanado in ostalo inozemstvo pa $3.00 na leto. Naročnino je poslati na: UPRAVA "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, 111. - _ % PARTIJA SAHA Julij Cezar je do svojega osemnajstega leta veselo in brezskrbno živel. Grška filozofija ga ni nič kaj zanimala, tem bolj pa se je vnemal za lepoto žensk. Bil je pa izvrsten borec in je. izborno zabaval družbo. Ker je bil sin odlične rodbine in je imel radi nje dobre zveze, je bil že vnaprej določen za politično življenje. Vendar ni bilo Cezarja nikoli videti na forumu z voščeno tablico, da bi si zapisoval govore slavnih mož in bi se priučil njih govorništvu. Poznal pa je natančno vse živ-; Ijenje slehernega moža in zato! so se ga bali in ga niso nič kaj marali. Ko je imel Julij Cezar osemnajst let, je dobil v roke lepo vsoto denarja. Zatone je odpravil na zabavno potovanje v In-' dijo. Nazajgrede se je vkrcal na neko ladjo, da bi se mimo Grčije pripeljal v domovino. Spotoma pa so morski razbojniki napadli ladjo, pometali moštvo v morje, a Cezarja so kot ujetnika odvedli na krov razbojniške ladje k poveljniku ben Jusufu. Poveljnik je Cezarja prav prijazno sprejel. Dal mu je razumeti, da se bo vedel z njim kot z ujetnikom, ki ga more dati tudi umoriti, vendar spoštuje v njem viteškega človeka in mu dovoli, da se svobodno kreta po krovu njegove ladje. Ben Jusuf je bil'strasten ša-hist in upal je, da bo Cezar njega vreden tovariš pri igri. Zato je nekega večera začel govoriti o šahu in je navdušeno razla- i gal, kakšne neminljive zasluge si je pridobila Indija s to igro. A Cezar, ki je poznal šah komaj po imenu in je bil doslej : kar mimogrede opazoval nekaj '' šahovskih partij se je zaničlji- ' vo smehljal in dejal, da se njemu zdi vsakdo tepec, ki se s ša- i hom ukvarja. Sicer pa je dejal, si misli, da niti v Indiji niti kje : drugje na svetu ni nikogar, ki bi ga mogel v šahu premagati ali doseči nedognan izid igre. Ben Jesuf se je radi teh izzi-vajočih in prevzetnih besed silno razsrdil. 2e je hotel planiti na Cezarja, a se je premagal in ga prav mirno pozval, naj igra z njim partijo šaha. Ce bi naneslo, da bi Cezar dobil giro,! mu podari prostost; če pa igro izgubi, ga bo dal obesiti na najvišji vrh jarbole. Cezar se je brezbrižno nasmehnil, sprejel ponudbo in se usedel za mizo, da se začne boriti, j Ben Jusuf je položil svoj meč kraj sebe na mizo. 2e prve poteze so mu potrdile mhenje, da je njegov soigralec popolnoma neizvežban začetnik, ki ni imel niti pojma o šahu. Cezar pa je mirno in oholo igral dalje in se ni prav nič zmenil za to, da je j izgubljal figuro, za figuro. Pazil je le na to, da bi spravil svojega kralja na varno. A Jusuf je jako pozorno igral in se je venomer trudil, da bi nasprotnika spravil v zagato, j odkoder.se ne bi mogel braniti,! nikar da začel iznova napadati. Ko je prav zvito izvil Cezarju nekaj figur z deske, je načel prav težavno in dolgovezno kombinacijo s tem smotrom, da bi popolnoma uničil j nasprotnega kralja, kar pomeni v šahu "mat", konec igre in polom nasprotnika. Kombinacija se je posrečila. Kolobar krog Cezarjevega J kralja je bil vedno ožji, "šah" i je sledil "šahu". Mahoma je Jusuf vstal, namignil in dejal: "Šah in mat! Partijo si izgubil!" Cezar, ki je svojega obleganega kralja lahkomiselno pori-, val sem in tja, se je mirno ozrl j v Jusufa. "Kako to?" je vprašal in skomignil. z rameni. "Kako je to?" se je razvnel razbojniški poglavar. "Tvoj kralj nima nobenega izhoda več: če gre semkaj, ga pobija tekač; če gre tjakaj, ga potol-če kmet; tu sem ne more, ker je tu njegov lastni tekač ... Na šahovnici ni nobenega prostora več zanj!" "Na šahovnici že ne," je odvrnil mirno Cezar, "pač pa tu, izven šahovnice." In je vzel svojega kralja z deske in ga postavil na rob mize. "Ben Jusuf, ti imaš potezo!" "Nesrečni človek!" je vzkliknil ta ves iz sebe. "Tako vendar kralj ne mor£ nikamor!" "Saj vidiš, da more!" "A ne po šahovskih pravilih!" je zatulil ben Jusuf. "Odslej bodo šahovska pravila pač takšna — jaz jih bom tako spremenil!" je zavpil Ce-» zar. Skočil je s stola, pograbil meč, ki je ležal na mizi, in je ubil ben Jusufa. Preplašeno moštvo se je vda-; lo Juliju Cezarju, ki je kot novi poveljnik zaukazal, naj odpe-i ■ Ijejo ladjo k obrežju in je tovor i | prodal normanskim trgovcem. j (Ogrsko: Maurus Mezei.) I j Michael Trinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljači ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam I I priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate ! nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi dru- «j gaml Za, pleskarska dela jamčimo. i ■ I | DR. J. E. URSICH ] ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road I CHICAGO Telefon Canal 4911 Rezidenčni ieL: La Grange 3989 1—3 in 7—8 PM. razen ob sredah V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI naie blage soproge in' matere a* . i .. j JOSEPHINE GAČNIK • ki nas je za vedno zapustila dne 10. septembra 1943. , Mili Bog, nebeški Oče. daj ji večni mir. N Bodi ji usmiljeno Srce Jezusovo. Mali ljubezni in bolečin, prosi za njo. Draga soproga, ljubljena mali, k Tvojemu grobu smo sopel prišli, kjer počivaš mati naša, . ki si za vselej zaprla očL Prehitro si odšla od nas, zamrl na veke je Tvoj glas, spomin na Te naprej šivi, in bo šivel do konca naših dni. Nikoli nam ne mine dan, — da bi ne bili v duhu tam, kjer snivaš svoj mrtvaški sen, kjer dom je Tvoj sedaj hladan. Draga soproga, ljubljena mati, prosi pri Bogu v nebesih za nas. Truplo naj Tvoje v miru počiva. Duša pa večno naj radost uživa. Žalujoči Ostali: FRANK GAČNIK, soprog; JOSEPHINE in MARGARET. hčeri; FRANK. ANTON, OTO in HERMAN, sinovi. Johnstown, Pa« dne 12. septembra 1944. * ""I ■ ■ OGLASI V "AMER. SLOVENCU IMAJO VEDNO USPEH. Glejte da bodo vaša ožemalna vretena trajala do zmage ■ vjL i I— t POKVARILI boste vre-- tena če devate preveč v llfrfa^p ožemalnik Ker je treba veliko gumija vreteno. Trpeti mora dolgo, za opremo oboroženih ail, je v vojnem času težko dobiti Ne mašite preveč perila gumi j za ožemalna vretena. naenkrat med vretena. S pe- | Mnogo strojev, ki prevleču- Hlom'boste gotovi prav tako je jo vretena x gumi jem, je hitro in veliko bolj varno če zdaj v vojni službi . . . Zato devate blago po malem v pazite na svoje ožemalno ožemalnik. • —jt tagncTonr SM PUBl|c SER¥ICE COMfANY OF NORTHERN TuiNOlf r Stran 4 AMERIKANSKl SLOVENEC Torek, 12. septembra 1944 Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. Zahvalila se mu je s smehljajem, toda po zapetosti njegovega ponosnega obraza je uganila, da ga je pravkar bridko užalila, morda bolj, kakor ga je bil prerf nekaj urami užalil njen oče z vsemi krutimi očitki. Odrekla mu je bila zaupanje, edino, kar more dati ženska moškemu razen ljubezni. Hotela sfe je zavaj*ovati pred morebitnimi presenečenji, toda udarila je na slepo in ni izbirala načina in besedi. Na lepem je začutila, da je s svojo nerodnostjo še poglobila prepad, ki je nastal med njo in njenim možem po odhodu iz Jacheresa. Ni utegnila dolgo premišljevati, ali je prav ravnala ali na Njen mož se je opravičil, da jo bo pustil nekaj trenutkov samo, potlej je pa odšel v predsobje, kamor je sluga pravkar prineeel kovčege. Slišala je svojega moža, kako je slugi nekaj naročal: "Moran, pripravili mi boste zasilno posteljo na divanu v delovni sobi. Počakajte ! Še prej boste pa pripravili nekaj večerje. Madame je gotovo lačna po tako dolgem potovanju." Tedaj je Orana stopila iz sobe in dejala: "O, hvala, prav nič nisem lačna. Zdaj, ob tej pozni uri nisem vajena dosti jesti." "Če se boste nocoj zadovoljiil z jajci in gnat jo, vam prav rad postrežem," je vljudno dejal njen mož. "Moran," obrnil se je k slugi, "skočite po gnjat in po jajca, mada-me bo vseeno jedla." ^ Ko sta ostala sama, se je mlad&Španec obrnil k svoji ženi. Na njegovem obrazu je bila še zmerom tista neprodirna krinka vljudnosti in strogosti. Počasi je dejal;. "Povedati vam moram, Orana, da je moja služinčad prav tako skretflttH kakor to stanovanje. Ta Človek je moj sluga. Hkrati je postrežnik, v sili tudi kuhar. Zame, ki sem bil zvečine zdoma, je to zadoščalo." "Prav res bi bilo kar potratno, če bi imeli več služinčadi," je razumevajoče odgovorila mlada žena. "Zame, pač! Za vas, ne. Da ne boste imeli preveč dela, bom danes naročil Moranu, naj pripelje jutri svojo ženo s seboj. Ona in Moran vam bosta pomagala, da se ne boste preveč utrudili pri delu, ki ga niste va-< jeni. Upam, da se boste tako nekoliko laže vživeli v nove razmere in v gospodinjsko delo." "Nikar preveč ne skrbite zame," je vzkliknila mlada žena, videč njegovo dobro voljo, da bi ji kar najbolj olajšal prihod. "Nisem razvajena, razen tega mi je sleherno delo v veselje." In da bi mu še bolj pomagala iz zadrege, je dejala: "To stanovanje bi bilo kar dobro, samo če bi imelo še eno sobo več." To pot mladi Spanec na njeno opombp ni odgovoril drugega kakor: "Skušal bom to urediti že jutri, madame." Spomnil se je, da je imelo prav to stanovanje prvotno več sob. Ker pa lastnik tako velikega stanovanja ni mogel dovolj hitro oddati, je dve sobi s posebnima vhodoma oddajal posebej, tri sobe s kuhinjo pa posebej. Moreno se je razveselil ob misli, da bo morda mogel dobiti še sosednji dve sobi in da se mu ne bo treba seliti. Kakor vsak moški je sovražil selitev in nered, ki prav rad nastane pri takšni priložnosti. XXXII. 2e drugo jutro se je mladi mož domenil z lastnikom hiše, da bo dobil tudi sosednji sobi. Tako je Orana prišla do prostora, ki si ga je tako zelo želela. "Oh, Moreno, videli boste, kako krasno bom uredila najino stanovanje," je vsa vesela vzkliknila, ko ji je prišel pravit, da bosta dobila še dve sobi. Mladi Španec se je nasmehnil. Ni maral ženi pokvariti veselja, toda s krbjo je po-. mislil, kakšne stroške si bo s tem nakopal, j To veliko stanovanje ga je Btalo malone še enkrat toliko kakor prejšnje. Razen tega HisisaiisaBsiBamiHis&t je bilo treba kupiti primerno pohištvo. Ne bi bil rad zabredel v dolgove. Ali bo njegova žena te njegove pomisleke razumela? "Skupaj bova kupila pohištvo, ki nama še manjka," je čez čas dejal. "Kajpak to še ne bo tisto pohištvo, ki nanj mislim v svojih sanjah in ki si ga gotovo tudi vi želite; skušala bova pač kupiti poceni nekaj u-dobne oprave, ki jo bova lahko pri prvi priložnosti prodala." In da njegova mlada žena ne bi imela napačnih iluzij o njegovih denarnih razme-rha, je potegnil iz žepa listnico, iz nje pa majhen šop bankovcev. Ponudil jih je 0-rani, rekoč: "Ker ste zdaj gospodinja v najinem domu, se spodobi, da boste tudi najin finančni minister. Zase sem obdržal samo najpotrebnejše. To, kar sem dal vam, nama mora zadoščati do konca tega meseca." Začudeno je gledala v bankovce v svoji sobi. Doslej še nikoli ni nosila odgovornosti za to ali ono stvar. Doma je dobila^le toliko denarja, kolikor ga je potrebovala za malenkostne osebne izdatke, vse drugo ji je mati kupila. Zato se ji je zdela vsota, ki jo je držala v rokah, zelo velika, da za mesec dni skromnega življenja kar neizčrpna. "Tega denarja je zelo veliko," je nežno dejala, "menda ga ne bo še ta mesec konec." Mladi Španec jo je začudeno pogledal. Doslej ni vedel, da ima tako malo pojma o denarju. Tisti trenutek se mu je zazdelo, da je njegova žena še pravi otrok, neizkušena in nepraktična, prav potrebna njegove pomoči. "To je manj, dosti mah j, kakor mislite," je dejal očetovsko. "Zelo se bojim, mala moja ženka, da se vaši izdatki ne bodo dobro ujemali z najinim proračunom ..." "Oh, ne verjamem," je vzkliknila Orana in zardela. Zelo pridna bom! In če ne bom kar takoj znala gospodinjiti, me menda tudi ne boste preveč oštevali?" je hudomušno dodala. "Ne bom vas ošteval, Orana. Nihče ni učen iz nebes padel, kaj ne? Upam pa, da se boste potrudili prilagoditi se svojim dohodkom ..." Zagledal se je v njene sinje oči, ki so na-spol zvedavo, naspol presenečeno strmele vanj. Ali bi ji mogel kaj odreči, kadar bi ga tako pogledala? Stresel je z glavo, kakor da bi hotel odgnati izkušnjavo. Orana se je zasmejala, veselo in razigrano: "Veste, kaj pravi o denarju moja babica? Denar je zato tako lepo okrogel, da nam hitreje polzi iz rok!" Tudi Moreno se'je nasmehnil: "Vaša babica bi utegnila prav imeti, toda ona je — bogata. Bojim se samo, da bi vi v svoji neizkušenosti storili kakšno večjo napako, ki bi jo bilo težko popraviti. Saj me razumete, Orana?" \ "Ali sva tako siromašna?" je presenečeno vprašala mlada žena. Moreno je zardel. Všeč mu je bilo, ker je rekla 'sva', ker je tudi v mislih vezala svojo usodo z njegovo, toda njeno odkrito vprašanje je zbodlo njegovo samoljubje. "Siromašna?" je vprašujoče ponovil. "Tisto ne. Vse je odvisno od želja, ki jih človek ima. Na svetu je mnogo ljudi, ki bi zanje pomenil denar, ki ga* zaslužim v enem mesecu, pravo premoženje. Mnogo jih pa je, morda še več, ki bi se jim zdel moj zaslužek spričo njihovega bogastva kakor kaplja v morje. Vše to vam bom razložil pozneje." "Dobro," je spravljivo privolila, "nehaj-va govoriti o denarju. Misliva rajši na bodočnost in na tistfpozneje', na tiste* lepe-dni, ki naju še čakajo..;" Hudomušno ga je pogledala. Bilo je razumljivo, da je denarne zadeve niso skrbele, kajti pred odhodom ji je bila mati stisnila v ročno torbico ovoj s šopom tisočakov. "Za prvo silo," je vsa v solzah dejala. Uboga, dobra mamica. AMERIČANI V LUKSEMBUR-GU; RUSKI PARASUTNIKI V JUGOSLAVIJI s DRUGE VESTI ' • (Nadaljevanje s 1. strani) čna preizkušnja za Nemce in Če bodo junaško vzdržali v tem, i mora priti končna zmaga. Odpor nemške vojske se zvišuje, ki pa ne bo vzdržal pred zavezniško vojsko. Lahko borbo le podaljša, na kako zmago za Nemce pa je vsako upanje zastonj. Ob gotski črti v Italiji divjajo zadnja dva dni ostri boji. Odpor je trdovraten, vendar so A-merikanci prebili severno-za-padno nad Florenco gotsko črto in so v bližini mesta Pištola, od kjer vodLvjtfeia proga proti Bologni v Severni Italiji. Ob Jadranu se Nemci trdo drže. Tekom zadnjih tri dni so Zavezniki bombardirali zapadno Nemčijo, ^mško Avstrijo, nemške postojanke v Ogerski in drugod z več, kakor 3,500 letal. London, Anglija. — Glasom radio vesti, so Rusi poslali v Jugoslavijo več sto svojih para-šutnikov. V ponedeljek so. bili Rusi oddaljeni le še 35 milj od Titovih čet. Rusi so zasedli večino Transylvanije v južno-za-hodnem delu Ogerske. Na. jugu so prodrli do grške meje in nemško porodilo omenja da so Rusi že daleč v Grčiji hi se bližajo obrežjim egejskega morja. To poročilo sicer ni potrjeno. DVugo poročilo je v ponedeljek jutro omenjalo, da je nad 200,000 Nemcev odrezanih na Balkanu in da le čudež jih more rešiti pred zajetjem. Na Balkanu se odigravajo dogodki silno hitro. Rusi, ki so zadnji torek napovedali Bolgarom vojno so v soboto istim dovolili premirje za tem, ko so Bolgari sprejeli njihove pogoje in napovedali Nemčiji vojno. I Na Balkanu pričakujejo tudi zavezniškega vpada iz Italije preko Jadrana vsak čas. -o V FRANCIJI NASTAJAJO POLITIČNI VRTINCI Pariz, Francija. — Poskuša-nje generala De Gaulle, da ze-dini glavne francoske stranke za koalicijsko vlado ne uspeva preveč dobro. Londonski tednik "Economist" piše, da v Franciji straši prikazen revolucije, če bo kaka s.tranka preveč vstrajafa, da uveljavi čisto svoje socialna načela v Franciji. Tekom zadnjih štirih let se je politika francoskih strank v svojih bistvih skoro popolnoma spremenila. wvvyvwv^^^^w^^^wvwvvyvvvvvvvvvyvvyvvv: I SLOVENSKA''RADIO URA V MILWAUKEE! j I Edina na osrednjem zapadu. z izključno slovenskim programom v * J obeh Jezikih, se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne, preko < : > WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1400 Kc.) Oddaja jo slovenski list "Jugoslovanski Obzor v Milwaukee. — 3 * Za uvrstitev godovnih in drugih čestitk, ali. društvenih in trgovskih J ► objav pišite najpozneje do petka zjutraj na: YUGOSLAV (SLOV- < ► EKIAN) RADIO HOUR. 630 West National Avenue. Milwaukee, i. J ; Wis. Telefon Mitchell 4373. ali Mitchell 5551. J i MAPN KLARICH & SON I ■ GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS i tGradbeni podjetniki in gradbeniki || Ml peevzemamo vsa vizi II dela. gradimo nove stavb* I I > S fcakoiinegm koli obsega. I U Sprejemamo velika dala kot K grajenje večjih poslopij. ioL I H tovarn, ali kakršnekoli. Ob- I jjS enem sprejamsnio tudi manjša dala. kot popravi)«. I nje hiš in drugih poslopij. I 1 Za nas^fr vMfro^dalo in na- ■ tfamii. proračune in n» ' M S3 črte dajemo M šeljo bras* | čemu plačujete visoke na- I jemnine. Dajte al postaviti [ii 1§S lasten dom. lastno hišo. kar I napravimo vam mi za smer* I Ijs ne nizko ceno. v Pokličite aat na telefon | Calumet 0870 or 6509 H I MARIN KLARICH & SON 1 (|U V svojem lastnem uradu t . .... I 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois g isiB^egaBii^^ai IZŠEL JE VELIKI ANGLEŠKO - SLOVENSKI ' t ■ t * Besednjak Id ga je spisal in izdal DR.F.J.KERN To je najpopolnejši angleško-slovenski besednjak z angleško izgovarjavo. Po tem besednjaku so popraševali. Zdaj je besednjak na razpolago. STANE S POŠTNINO $5.00 kar je poslati s naročilom. Tisti, ki ga šelijo dobiti, naj takoj pišejo ponj na naslov: KNJIGARNA AM. SLOVENEC . 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois Joseph Conrad: ^ NA MORJU In veste li, kaj sem tedaj mi-[v slil? Premišljal sem samo to, rr kako bi se mogel čimprej izne- n biti drugih dveh čolnov. Želel h sem imeti prvo poveljstvo čisto zase. Dokler mi je bilo mogoče u križariti, me nikakor ni mikalo h pluti s celim odredom brodovja. s< Cisto sam sem hotel pristati, k Hotel sem prekositi druga dva o čolna. Mladost, sama mladost, n brezumna, mameča, krasna n mladost! I Pri vsem tem pa nismo takoj k odpluli. Morali smo že videti z zadnje ure ladje. In zato *so se c naši čolni še vso noč podili oko- t li in se dvigali in spuščali na r valovih. Moštvo je dremalo, be- < delo, vzdihovalo in stokalo. Jaz 1 pa sem opazoval gorečo ladjo. 1 V škrlatnem ognjenem kolo- 1 barju na krvavordeče lesketa- 1 j i jočem se morskem površju je ' J ladja besno gorela; v globoki ^ temi med zemljo in nebesom; v 1 iskrečem se, zloveščem vodnem kolobarju. Visok, svetal, neizmeren, samoten plamen se je dvigal iz morja in z njegovega vrha se je neprestano valil prosti nebu črn dim. Ladja je divje j gorela; gorela je žalostno in dostojanstveno, kakor ponoči prižgana pogrebna grmada, obdana od morja, zastražena od ] zvezd. Veličastna smrt je bila sojena kakor nekakšna milost, < nekakšen dar, nekakšna nagra- , j da tej stari plavački na koncu njenih delavnih dni. Presunljivo kakor pogled na kako imenitno zmagoslavje je bilo gle- i dati, kako izroča svojega utru- ] Ijenega duha varstvu zvezd in ] ! morja. Jarboli so se že tik pred i zoro zrušili in ta trenotek je za- < šumela silna prha in ploha is- i j krečega se dežja, ki je bil videti, kakor da hoče napolniti z razpršenim ognjem vso strplji-vo, bedečo, brezmejno noč, ki je tiho ležala nad morjem. Ko se je zdanilo, je bila ladja samo ,še zoglenela lupina, ki je tiho ' plula pod oblakom dima in no-j sila vsebi gmoto žarečega premoga. Nato smo prijeli za vesla, čolni so se postavili v vrsto in z barkačo na čelu kakor v sprevodu zapluli okoli ladijskih ostankov. Ko smo veslali okoli ladijske krme, je zlobno bušil proti nam tenak ognjeni jezik, nakar se je ladja potopila, in sicer z glavo naprej, da je morje besno zasikalo. Nedogorela krma se je pogreznila nazadnje; barvna prevleka ji je bila uničena, odrgnjena, odluščena, in nobene besede, nobene črke, nobenega izzivajočega reka ni bilo več, da bi kljubovalno kakor je bilo njeno življenje, vrgel proti vzhajajočemu soncu njeno samozavest in ime. Odjadrali smo proti severu. Zavela je lahna sapica in okoli poldneva so pripluli zadnjikrat vsi čolni skupaj. Jaz nisem imel v gvojem niti jarbola niti vesel, pa sem si naredil jarbol iz nekega nadomestnega vesla in razpel na kvačljo, ki sem mu jo dal za križ, senčnik čolna kot jadro. Čoln mi je bil nedvomno preojarboljen, ali zadovoljeval sem se z zavestjo, da bom, ker mi je vlekel veter v hrbet, mogel prekositi druga dva. Moral serti ju res čakati. Potem smo si skupno ogledali kapitanove zemljevide in po družabni ju-žini, obstoječi iz trdega kruha in vode, dobili svoja zadnja navodila. Le-ta so bila kaj preprosta : krmariti proti severu in držati se kolikor mogoče skupaj. "Bodite previdni z zasilnim vrvjem, Marlow," je opomnil kapitan. In Mahon je, ko sem ponosno plul mimo njegovega čolna, privihnil krivi nos in vzkliknil: "Zaveslali boste s svojim čolnom pod vodo, če ne 11 boste pazili, mladi tovariš." Bil < ram je res hudomušen ta stari nožakar — naj ga globoko iiorje tamkaj, kjer sedaj spi, lahno, mehko ziblje na veke! Pred sončnim zatonom se je ulit na čolna, lp sta bila že daleč zadaj, močan dež; tedaj sem ju za dolgo časa zadnjikrat videl. Drugi dan sem sedel c>b krmilu-svoje "orehove lupine" — ki je plula prvikrat pod mojim poveljstvom, — ko ni bilo ničesar drugega okoli mene . ko voda in nebo. Popoldne sem zagledal daleč od nas vršna jadra neke ladje, ali niti z besedico nisem omenil tega in moje moštvo je ni opazilo. Kakor vidite, sem se bal, da je nemara namenjena domov, kajti prav nič me ni bilavvolja, da bi se vrnil tik pred vrati Vzhoda. Krmaril sem proti Javi — drugo blaženo ime — prav takcf kakor Bankok, saj veste. Krmaril sem več dni. (Dalje prihodnjič) o RES JE Učitelj: "Česa pred sto leti še ni bilo na svetu?" Francekfc "Avtomobila . . ." Tonček: "Aeroplana . . ." Janezek: "Električne železnice . . ." Jožek: "Mojega bratca, gospod učitelj." DOBRA INVESTICIJA! Proda se na južno-zapadnem vogalu in Damen Ave., 3 zidane hiše, dve trgovine, 9 flatov, ki prineso $3180.00 najemnine. Gretje na peči. Bo žrtvovano za ceno $16*500.00; $5,000.00 gotovine, ostalo na mesečna odplačila. Proda se tudi dve dvonadstropne hiši. Vsaka ima dva flats, s kopalnicama, pritličji in velikim jardom zadaj. Na 33rd Street, blizu Paulina Street. Ena hiša $2,500.00, obe skupaj pa $4,950.00. V gotovini je treba le 35%. Za pojasnila se obrnite na: S. G. TUPONICH 1429 West 18th Street, Chicago, III. PRODAM 4 flate zidana hiša. Furnace heat. Garaža za dve kare. Cena samo $7,700.00. Nahaja se blizu Western Ave na 21st Place. Vprašajte za podrobnosti 4*stanovanjsko zidano hišo. Nahaja se na 2547 So. Harding Ave., za ceno $10,600; 3-stanovanjsko zidano hišo. Nahaja se na Millard Ave. in 26. cesta, za ceno $10,000; 3-sobni "cottage", ter zraven velika lota. Nahaja se na Gun-derson Ave. v Berwynu, za ceno $3,950; Imam še več drugih hiš v Lawndale okolici, ter več hiš in bungalov v Cicero in. Berwyn. Ako želite hišo v Berwynu, pokličite L. Gradiser, telefon Berwyn 4979-R. ANTON JORDAN 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. Telefon Rockwell 7196 MCM DR. JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisuj« očala. — 23 let izkušnje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenut TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 * "Amer. Slovenec" je veas, kv druži ameriške Slovence od obale do obale.