177. številka.
Ljubljana, petek 4. avgusta.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKE NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeinan za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld. ca četrt leti 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ^Id., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- alt večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U redni š tvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdi*.
Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hišL
Jugoslovanski boj kot buditelj.
Leto je minilo kar je v jugu začela puška govoriti. In mej tem letom se je naša slovanska ideja v obče bolj ukrepila in razširila nego jo bilo upati, da se bode v desetih. Večkrat smo uže naglašali letos, in dokaze iz ruskih časnikov navajali, da se od letos naprej ne more več zaničljivo ali obžalovaje z ramo zmajati kadar je govor o slovanofi-lih v Rusiji — ves ruski narod se je izkazal slovanoljub, in to najedenkrat. To samo je uže velik resultat. Fa tudi sicer mej družinu Slovani se je pokazala solidarnosti krepka misel, katera bode i lepši sad rodila, kadar jej dorasto sedaj žalibog še nedostatne, pomanjkljive moči, kakor so na pr. pri nas Slovencih. One, ki so mislili, da je mej Hrvatstvom in Srbstvom v odločnem trenotku bati se pogubnega bratoboja, vidimo, da so se hvala bogu prevarali. In mnenje, da so Srbi zopot preseparatistični in premalo slovanski, ovrženo je z vsemi dosedanjimi izjavami uže z dejansko istino, da vodijo slova-notilski ruski generali srbske junake v borbo zoper Turka.
Kakor se je pa izkazal vstanek in potem redni rat jugoslovanski kot izvrsten agitator v velikej slovanskej ideji, tako je tudi pri nas Slovencih v malem prav izvrsten razširjalec narodne zavesti. Mnogi, ki se prej nij brigal za svojo slovansko narodnost, čuje denes kako se brat mu po rodu hrabro bije za jezik svoj, za slobodo in krst častni; mnogi, kateremu je bilo malo mar za svojo narodnost ali se še
Stst©k. ~~~
Čast in sramota.
(Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. Spisal Ognnec.)
V.
(Dalje.)
Olga sicer pozorno posluša vse to njegovo uvaževanje in večkrat tudi pritrjevaje priki-nuije; ali tiste sočutne gorečnosti, s katero je drugekrati sprejemala njegovo govorjenje ne opazi več Svitan. Z bolečim dvomom in s tiho žalostjo v serci se torej poslovi od nje, če tudi mu ona še in še zagotovlja, da hoče ga ubogati, vesti se na tanko po njegovem nasvetu in vedno ostati mu zvesta v ljubezni.
Zopet poteče nekoliko dni, Svitan ničesar ne izve o Olgi: a toliko bolj potrdi ga to o njegovem poprejšnjem sumu, da ona se mu izneverja, da je pač uže izgubljena za-nj. Njena nezvestoba mu prizadeva veliko hude srčne bolesti, zlasti ko ve, da dokaj več, kakor neizkušena dekle sama, je staršev slepo in iz-dajno ravnanje krivo, da ljubljena, mu tako
za njo menil nij, vzdignil bode pokonci glavo videč in čujoč, kako smo vsi mnogobrojni sinovi velike majke Slave je<fnih niislij in jednih čutov. In radi bi pristavili temu: mnogi naš človek, a p o n e m š k u t e n, odtujen od svojega roda in našega prizadevanja, izpreobrnil in poboljšal se bode, ko vidi, kakovi so oni nom-škovalni njegovi vodje, ki so ga dozdaj od naše narodne ljudske stranke odvračali. Turko-Ijubje naših protivnikov bi moralo glasno govoriti in vspešno pridigovati. Ali žalibog, da so oni, ki so take pridige potrebni, večjidel ali na umu in srcu preslabi ali pa iz samo-prida nepristopni.
Vendar pa si dovoljujemo prijatelje narodne stvari in njenega razširjenja v koren narodov zopetno s tem bodriti, naj i ta moment promišljajo in povsod praktično izpeljujejo, kjer z ljudstvom v dotiko pridejo. Politično zdravo zrno se daje sejati v različnej obliki, narodno zavest buditi na razen način. Boj naših slovanskih bratov na jugu za slobodo pa je bolj nego sploh kaj takova važna, pre-imenitna, ker vse kroge zanimajoča reč, ki je zmožna za širjenje narodne slovanske zavesti neizmerno storiti, in menimo, da je uže tudi pri nas Slovencih storila.
Jugoslovansko bojišče.
1 Najnovejši telegram iz B el grad a 2. avgusta poroča, da je srbski glavni kvartir, kjer je knez, tvrdnjava Deligrad. Turki so pri G r a m a d i u d r 1 i v Srbijo in strašno pustošijo v okraji Knjaževskem, cerkve streljajo. Čerkesi so v čete organizirani, pa s petrole-
grenko povračuje toliko ljubezen pa hiti v lastno prevaro in pogubo. In poleg njegovega vednega zanimanja za njeno prihodnjo osodo je posebno tisto njeno nesamozadolženje tudi poglavitno, da Svitan še po se h mal veliko živeje misli na Olgo, kakor bi to sam rad. In tako mu sem ter tja tudi še pride rahlo očitajoč opomin, da je morebiti prenaglo sodil in obsodil svojo ljubljeno, da ona nemara nij še izgubljena za-nj. tla naj torej prehitro in malomarno ne pusti obžalovanja vrednega dekleta brez sveta in pomoči izdane malovredni, popačeni svojati!
Velikrat torej, zlasti za večerov pazi okoli hiše njenega stanovanja, da bi srečal prišlo od kod, pa še in še izročil jej svoje dobrohoteče premisleke. Toda v teku celega tedna mu nobenkrat neee se posrečiti, da bi sešel se ž njo ; pač pa dvakrat vidi Češlja, ko za mraka žarkega obraza in zamolklih oči rine iz njenega domovanja.
* Necega večera tako na preži Svitan oster-meč zagleda, da s Česljem pa tudi Olga in mati odhajata iz hiše. Radoveden kam, napoti se skrivaj in od daleč za njimi. Po stran-
jem srbske vasi požigajo. — Iz Carigrada pa turški vir 2. avgusta poroča, da sta se ftjub-paša in Sulejman-paša na potu proti Knja-ževcu zjedinila, da je srbska ar m a da Čer-njajeva pred Knjaževcem in da setu b it v a pričeti ima.
Tedaj Če se glavna odločilna bitva, katere pričakujejo pri Knjaževcu na svojej zemlji Srbi z glavno svojo vojsko, ne bojuje in odločuje uže sedaj, ima se denes ali jutri. Neizmerno mnogo je za Slovanstvo ležeče, da jo dobodo! In mi upamo čvrsto, da jo bodo dobili. Ce je ne, kar nij nemogoče, potem tudi ne izgube mnogo, ker Rusija jih ne pusti.
O črnogorskej vojski pravi najnovejše poročilo: Muktar-paša je poskušal iz Tre-binja na pomoč hiteti Bileku, ki je pred Črnogorci v nevarnosti, ali nij mogel, ker so se Črnogorci uže proti Trebinju nastavili inje zveza mej Mostarom in Bilekom uže tudi prerezana,
O Črnogorskej bitki pri Vrbici ali Vučjem dolu prinaša „Pol. Corr." ta-le živi popis iz Dubrovnika: „ Muktar-paša je prišel v četrtek na večer v Piano in takoj poslal povelje v Trebinje, naj se hitro odpošlje od tam, kar je le mogoče največja zaloga hrane, in naj otidejo vse vozno priprave itd. v Banjani, kamor on skoraj pride. Mustaj-paša pak je dobil ukaz, naj gre precej z malim oddelkom na nekov utvrjeni kraj pri Bileku in naj tamkaj mirno ostane in čaka. Muktar-paša je nameraval uvesti kombinirano premikanje turške armade v Albaniji — kder se je res bila bitka ravno tisti dan ko v Vučjem dolu — in je-hotel proti Črnogori marširati. Muktar-paša
skih ulicah pridejo do srednjega slovesa krčme, kjer neki Česljev vrstnik kakor slučajno stopi pred-nje pa pozdravljaje na vse strani otide ž njimi. Strašno nestrpno je Svitanu vedočemu nekdaj najdražjo mu stvar v takej druščini. Najraje bi pač kar šel pa jo iztrgal kužljivemu pajdaštvu; a niti ne upa si za njimi v strahu pred njihovim roganjen in zaničljivim zasmehovanjem. Drugi dan po nekem svojatelji izve, da Česelj in njegov tovariš sta z jedjo, pijačo in gostim, nasladujočim besedovanjem posluževala in mamila svoji ženski družabnici ter še le pozno v noč spremila jej domov.
Drugi po polu dan proti večeru Svitan gre-doč po ulici nakrat zagleda Olgo samo prihajati proti njemu. Tako čudno mu šine skozi srce, ki mu strepeta in utriplje, da čuti in skoraj čuje njegove burno udarce. Ni mu še ravnodušno, še jo ljubi! V neprijetnej stiski je, kako jo če nagovoriti: ali pomilovaje ali očitovajeV Kar — Olga, ki ravno tačas od daleč spozna Svitana, obstoji pa se nemudoma zmuzne v bljižno vežo.
Svitanu se britko stori pri srci ; koraka na dalje mimo Yeže a ne oziraje se za njo,
pa nij vedel, da je uže vsa črnogorska armada zbrana pri Vrbici na Vučjem dolu. Zjutraj ob dnevi bitke odmarširal je Muktar-paša s svojimi 19 bataljoni iz Flane proti Vučjem dolu. On je svojo armado tako razdelil, da sta dva oddela jeden pod poveljem Osman-paše, drugi oddel pod poveljem Selim-paše oba naenkrat odmarširala, mej tem ko je on s svojim oddelkom marširal kot zadnja straža.
Zgor Plane je nek holmec, na katerem so Turki zagledali karih 300 Črnogorcev, kateri so bili le zavoljo tega do tija prišli, da so s tem Turke izvabili. Turki so začeli takoj na nje streljati, Črnogorci so se vzmikali nazaj a mej tem tudi na Turke streljali. Kakor so Turki zmirom bližje proti Črnogorcem marširali, ravno tako hitro so se množili tudi črnogorski oddelki, in predno so še Turki do Vučjega dola prišli, bili so uže naenkrat od vseh stranij od Črnogorcev obkoljeni, in slednjič so Črnogorci se vstavili pri Vrbici in Vučjem dolu. Turki so to tudi uvideli in baži-božuki mej njimi Korjeničarji (mo-hamedanski Hercegovci, katere imenuje BP. C.u jako hrabre) začeli so prvi bežati, in kmalu je cela armada začela mešati in majati se, in slednjič so Turki v divjem brezrednem begu drli nazaj.
Črnogorci so prijeli potem, ko so puške izstreljali za svoje handžarje in počelo se je strašno klanje. Turki so bili podeni od Črnogorcev do Bileka in Priedora. Okolo 1000 Turkov je palo samo pri svojih kanonih, katere nijso hoteli iz rok pustiti, a nazadnje so jih vendar Črnogorci vzeli. Muktar-paša se je rešil s svojim ostankom v Bilek in v soboto na večer je prišel v Trebinje. Šest bataljonov Turkov je popolnem uničenih. Ta dan je palo 168 turških oficirjev mej njimi tudi Selim-paša in še nekov drug paša. V Trebinji se je cula govorica, da pride na pomoč Derviš-paša iz srbske meje z 32 bataljoni. Ba Črnogorci nijso takoj Muktar-pašo v Bileku obkolili (kar se je pravilo Ur.) uzrok je lega tega kraja, ker je kraj vsled mnozih voda uže naravno zavarovan in ga je teško vzeti. Mej padlimi turškimi štabskimi častniki so : Kuršid-bej, Hussein-aga, Ilagji-aga, Nuri-
aga, potem oberst cesarske garde in dva vodnika
Korjeničev.
Iz Belgrada pišejo drugi listi pred dvema dnevi: Oberst Gjuro Miškovič je bil pri Bjeljini teško ranjen. Stotnik Petrovič, nekdanji adjutant Ljubibratiča in avstrijski častnik, leži tudi teško ranjen v Šabcu. — Denes dospel je semkaj ruski sanitarni od«lel, pri katerem je deset zdravnikov in deset usmiljenih sester. Z istim parobrodom prišel je tudi ruski oberst Mitričevie,. kateri je bil do sedaj še v ruskej vojski. — V boji pri velikem Izboru u smrten bil je bojar Škender Jaro-mir, kateri je bil poveljnik jedne brigade. — V Belgradu snujejo se zopet novi prostovoljni oddeli in bodo takoj na bojišče odposlani. Včeraj odmarširalo je 1200 mož. Jutri otide zopet novi oddel iz samih Bulgarov na bojišče, ta oddel je 1500 mož močan. Denes došla sta tudi dva ruska častnika, Scerbok in Ostrov-sky, prave kapacitete in ostaneta tukaj do konca vojne. — V Srbiji otvorilo se je IG novih brzojavnih postaj.
Politični razgled.
\o«rtftiij4> <lr>.<'!<*.
V Ljubljani 3. avgusta.
V hrvatskem saboru 2. avgusta je poslanec dr. Buratti interpeliral vlado zarad nagodbe mej Ogersko in Avstrijo, koliko vpliva je Hrvatska imela. Potem so bile deželne nepolitične stvari na vrsti.
V II »m n j <k <li/i»v«*.
Mtnmitni pa, namesto, da bi hrabro svoje narodno pravo izvojevali, kakor se možem spodobi, kateri imajo meč v rokah, koljejo se z besedami mej soboj. Prejšnje ministre so dejali v obtožni stan, t. j. jedna stranka dolži vodje druge stranke, goljufije in ker ima baš oblast v rokah jo upotrebljuje.
Iz VetvB-httrtfu se vladno telegrafira, da novinarsko poročilo, po katerem bi bil mej Mohamedanci v ruskem Kavkazu poknil vstanek, sicer nij resnična, vendar da je resnica, da so turški agitatorji tam vstajo narediti poskušali. —Ta zadnji pristavek ruske vlade je važen. On kaže, da ima Rusija uže uzrok vojsko poslati na Turke in jih pobiti, ako se jej potrebno zdi in ako posluša mnenje ruskega naroda, kar bode naposled, če se stvari nedobro raz vi jo, morala.
Iz &rfinega bo poroča, da je ljudstvo I vedno bolj za boj zoper Turčijo.   Da si sim-
patij do Srbov in Bulgarov mej onemoglimi potomci slavnih očetov nij, vendar bi radi ono provincije Turčiji iztrgali, kjer je helenska narodnost. Če Srbi le v glavnej bitvi zmagajo, pa tudi Grki stopijo v boj. Ko bi bili poštenejši, stopili bi prej in delo bi bilo gotovo.
V f"f«w<»o*#f«»#*t parlamentu je bilo zahtevan je vojnega ministra, naj se mu naknadno dovoli še 32 milijonov na vrsti posvetovanja. Zbornica je to veliko svoto jednoglasno sprejela, kar kaže, kako patrijotični so Francozi kadar gre vojsko pripravljati in za vojne stvari dajati denarja. Nemcem, ki imajo zarad Lotaringije in petih milijard, jako slabo vest, to valjda ne dopada.
.iMtrt'i(miis!.-9h severnih zjedinjenih držav senat je prejšnjega vojnega ministra Belknapa, ki je bil obdolžen, da je jemal mito (podkup) oprostil. Vendar moralično je obsojen, če prav zaprt ne bo, kajti 36 senatorjev je glasovalo „kriv," a 35 „nekriv." Le ker je za kriv treba dveh tretjin, odlotel je Belknap ječi._
Dopisi.
Iz NiiviiiJ«k«» flollite 1. avgusta [Izv. dop.] Po dolgem deževnem in hladnem vremeni nastopili so prav lepi in gorki dnevi; vročina je nestrpljiva, nastopili so vendarjen-krat „pasji dnevi." Vsacemu radost napravljajo, ker posestnik in kmet imata lepo priliko poljska dela spravljati in skrbeti za bodočnost in ker smo dolgo časa pogrešali istega naravnega veselja, katero navadno ono v svojem pomenu nosi. Kakor se pa mi tega veselimo radujemo se tudi videči, da se nam Slovanom po hudej uri bliža boljša prihodnjost. Nij še deset let od kar smo se še malo zavedali naše narodnosti, a sinovi majke Slave so začeli sejati dobro seme, začelo je cveteti in tudi rodovitnost in žetev se bliža. — Kmet, kateri nij imel o politiki niti duha niti sluha uže pretresajo male in visoke reči. Posebno hudo in razjarjeno je naše ljudstvo proti Turku. Proti konci 15. stoletja so grozovitni Turci divjali po naših slovenskih pokrajinah. Pobili, požigali so vse jednako Hunom. Tisoč in tisoč ljudi so odpeljali neusmiljeno v sužnost. Vse za njimi je bilo puščavi podobno, kajti Turki katerih je bilo kot listja in trave, so vse po-mandrali. Popustilo je ubogo ljudstvo koče in bivališča vse imetje in se umaknilo krvoločnoj
kakor bi je videl ne bil. Po takem njenem, sicer nemem, pa vendar njemu umljivem odgovoru Svitan skuša kolikor toliko udati se v svojo nemilo a moraj očo os odo, začne bolj in bolj opuščati pota in hojo za njo pa tudi menj in men j misliti na-njo
V tem pride predpust. Necega večera, ko je baš „mešćanski venec" napovedan na streliščinem plesišči, vidi Svitan, da dva zlikano oblečena gospoda hitita naravnost v hišo Olginega stanovanja. Od bliže spozna Česlja in njegovega navadnega pajdaša. Pri tistej priči polasti se tudi Svitana misel, da ta dva gresta pač Olgo spremljat na plesišče. V prvem tre-notji njega ne mika tudi tjakaj na ples, ker uže v duhu sprevida, da bi slabo zabaval se ondi, kjer bi brez dvoma moral gledati, kako njegova nekdanja raja drugim v rokah; ali bolj ko premišljuje to, bolj mu nekaj pravi, naj gre, naj le gre, češ, da tam na javnem plesišči, ravno najložjedobi priložnost, ko jej še jedenkrat za vselej pove svoje zadnje misli in si tako olajša svoje srce; ali ko bi morda ona za-ničljivo hotela prezirati ga, da tudi on njej na sproti možato pokaže vsaj navidezno ravnodušnost. Na posled mu ta misel zdi se vsakako
pristojna in odloči se obiskat „ meščanski j venec". j „ Venec" se uže pisano plete, ko Svitan stopi v Terpsihori posvečene prostore. Godba svira ravno uvodno poskočno polko, in par za parom leteč hiti poleg ostenja žarko raz-svitljene dvorane. Svitan se stisne v zakotje, da si najprvo skrivaj nekoliko natančneje ogleda to valečo se množico različnega občinstva.
Na prvi pogled vidi, da te izvoljene družbe glavni prispevek je trgovska panoga ljudij, ki so sicer le ob nedeljah in praznikih dvorano-viti, vendar pa merodajni, kakor pri druzih javnih zabavnih napravah ljubljanskih, tako tudi odločilni o dobrem ali slabem vspehu tukajšnjih plesov. V toku teh „domini servi no-biles", kakor je označevalec ljubljanskih obrazov v „Triglavi" dobro jih krstil, pozgublja se kar število veljaških, meščanskih odličnikov in kar je še druzih iz uradniškega, učnega, rokodelskega stanu. Kljubu te nekaj nizoplastne sape, vlekoče in metoče po tukajšnjem Terpsi-horinem hramu pa se nežneji in krasneji, iz nižjih, srednjih pa tudi iz tako zvanih boljših krogov" dobro zastopani ženski spol vidno
ugodno čuti in ogreva tudi v nekaterih nekaj žuljavih in rapovih rokah. In v tem, ko marsikatera zala hčerka iz roke leta v roke in v dobrodejnem objetji plava mej šumečimi valovi, raduje se tudi mati, če tudi samotno sede poleg stene : saj njena je kri, katera vre po mičnem mladem telesi in zorno diči ljubezniva ličica dekleta, katero hrepeneč ob-kriljava toliko nadepolnih čestilcev; saj časi se tudi njej prikloni kak posameznik pa prevetri in pooživi njene zaprašene in dremajoče ude, in saj dandenes nij nič nenavadnega marsikak višestanovski zakonski par, ki je zaročil se na plesišči, torej —.
Svitan naglo uvaživši vse to brž sprevidi, da v le-tej različnej zmesi se ne nahaja v svojem življi; pa saj tega tudi nij pričakoval niti ne išče tukaj. Prišel je semkaj marveč, da še jedenkrat spregovori ž njo. Ali kje je V
V taistem hipu se iz tesnega zagnjetja Olga s Česljem leteč v besnem vrtinci po soparni dvorani naprej. Čudenje in strmenje jo spremlja povsod, koder migne mimo. Nevi-dezno je nje lično, bledo-zorno krilo z modrim prepasom; ali slehrni njen zgibljej priča o vzornej obliki lehkega, vitkega telesca. Plodni,
individuvum, da je zarad tega Srbijo zapustil, ker nij hojel iti v boj. ć'e je Avstrijec, nij mu bilo treba. Ce pa je postal srbski podanik, pa je ubegnil, onda ga Slovenci zovemo prostega lopova ali falota.
Razne vesti.
* (M a t e r umoril z a v o 1 j o t r e h k r a j-cerjev) je^ v Po/oriti blizu Kimpoliingne, kakor se iz Černovice javlja, nek mlad fant, ker mu je mati vzela iz necega piskra tri krajcarje, da je soli kupila. Ko je videl, da denarja nij in je mati rekla, da ga je vzela, prijel je sekiro in jo po glavi udaril.
* (Ciganjo) so v malem mestu na nemškem Štajerskem dva popotna človeka te dni na cesti ubili in ju oropali.
* (Mag jarko.) V Pnnčevu so zaprli Magjari srbskega advokata dr. Kasapinovira, dol/.e ga, da je Srbom v kneževini vojujočiin pomagal, da je tudi vodja srbske ,omladiiie-itd. S temi smešnostimi si Magjari le več sovražnikov napravljajo, posebno pa svoje Slovane dražijo. Ali je to dobro za bodočnost tacega naroda, ki nema nobenih sorodnikov v Evropi razen eerkajočih divjih Turkov V
* (Bis markov če s tile c.) V Aachenu z Bismarkovim čislanjem nij dobre kupčije. Nekov krčmar si je napravil kamenito mizo z napisom: „V tej hiši je bival Bismark 1835, in 18.-5G. leta kot referendar (avskultant)." Od tega časa pak nij prišel nobeden stari gost več v njegovo krčmo, tako, da je bil krčmar prisiljen to mizo zopet odstraniti,
POiltlllO.
Slavno uredništvo!
Ako je občekoristno, da se objavljajo posebno znamenite kreposti — tako mora biti tudi dobro, da se nasprotna fakta priobčijo. Zatorej prosim, da sledečej prigodbi v vašem cenjenem listu prostora dovolite.
Gospod okrajni zdravnik Saurau iz Kamnika je prišel dne 24. julija v naš mali na štajerskej meji ležeči trg Motnik, kakor navadno vsako leto, otrokom koze stavit. Proti polu dne se je prigodilo, malo hiš proč od tiste, v katerej je bil gosp. zdravnik, da si je blizo 5 letni deček roko zlomil. Ker naš mali kraj nema svojega zdravnika, in se od tu mora iti v jednacih potrebah P/a ure daleč po njega na Štajersko, tako je naključna navzočnost gosp. okrajnega zdravnika vsaj nekoliko tolažila veliko žalost in skrb starišev, ki so brž omenjenega gospoda za pomoč prosili. Gosp. zdravnik je tudi prišel k malemu vpijočemu bolniku,  kojemu je zlomljeno roko
stiskal in terpinčil nekaj časa, jo potem ove-zal v cunje, ter slednjič "Tekel, da se naj le pošlje po druzega zdravnika, ker on nij zato tukaj, ker je le prišel koze stavit i. t. d. Potem odkoraka brzo proč. (Bil je namreč ravno čas kosila!) Ubogi starši so poslali hitro po zdravnika na Štajersko, kateri pa nij bil doma.
Mej tem je kričal ubogi črvič, ki je ležal brez pomoči i zadrgnjeno roko, da je bila čisto siva, ter da se nam je v srce smilil — in 4 hiše proč je sedel okrajni zdravnik dobre volje pri kosilu! Na to se spravita dva izmej veljavnejših možev, da bi gosp. okr. zdravnika vendar za pomoč naprosila, ker sta si mislila, da je dolžnost vsacega, posebno pa Okraj, zdravnika, da v silnih potrebah od jedi in pijače vstane, ter bolniku v pomoč priskoči. Omenjeni gospod pa, ko se je obojega dovolj naužil in katerega slednje nij človekoljubne! lega naklonilo, odreže se na kratko, da nema niti priprave pri sebi, niti časa, ker k tacem delu 3 ure potrebuje itd., vsede se naglo na voz in oddrdra. — Meni in vsem strmcčim Motuičanom pa so se urivale čudne tnisli o tem čudnem gospodu: Ali njegova učenost ne sega črez stavljenje koz, ali pa zdravi le tačas, kedar se njemu poljubi! Ka-košen je tedaj okrajni zdravnik, ki ne zna ali nečeV Lepi položaj to mej nevednostjo in pomanjkanjem človekoljubnosti! — Slednjič je po noči prišel štajerski zdravnik g. Gradišnik iz Vranskega in je lagotno ovezal zlomljeno roko v pol ure, a brez „instrumentov".
Motnik pri Vranskem, 20. jul. 187G.
Se spoštovanjem v imenu množili motniških vsled tacega ravnanja užaljenih prebivalcev: E. B. v. G.
Naznanilo
o mm nji i uči in.sk e^;i sklepa o b r t n i j h k o g a polnočnega ilr n št v a, vknjiženega društvu z omeje-
j on i in poruAtvoin v Ljubljani, 30. junija 1876. Na akti vale. v blagajnici    .   .   2.320 gl. 26 kr.
izvist tldi predplačil 92,5*6  „ — „ orodje    ....     l-*»7  „ 94 „ vkiipaj   . 95.0ljj gi. 20 kr. Na pasi vi hi kupčijski deleži . 61.488 gl. 85 kr.
rezervni fond  .   . 12.388  „  — „ t h nojilo proti me-njicam    .... 17000  „ — „ nevzdigneno dividende   .   .   .   .   4.196 » — , vkupaj   . yo.013 gl. 20 kr.
Od   ravnateljstva   obrtnijskega pomočnega društva, vknjiženega društva z omejenim poroštvom v Ljubljani,
dne 2H. julija 1K7G. J. N. Horak.
turškej roki. Vse to se je godilo v petnajstem stoletji. Ali nij pa od več, da se take reči vrše zdaj, to je v devetnajstem stoletji in morda še slabše. Ali je Slovan res tako potrpežljiva ovčica ? „ U boj"! rekli so vrli Srbi, nehala je slovanska potrpljivost jih.
Domače stvari.
— (Koncert s petjem) je denes zvečer v ljubljanskej čitalničnej restavraciji. Pelo bode italijansko društvo umetnikov in izvrševalo sledeči program: I. oddelek: 1. Apoloni, arija iz opere „Ebreow dvospev; 2. Ricci, duet iz opere „Crispino e la Comare" ; 3. Schubert melodija; 4. Donizetti, dvospev iz opere „T)on Pasqualeu ; Rossini, dvospev iz „Stabat mater." II. oddelek: G. Usiglio, dvospev iz opere „Kducande di Sorento" ; 7. Verdi, Cavatina iz opere „Aida" ; 8. Ricci, dvospev iz opere „Chiara di Ilosenberg." Bonizetti, arija iz opere „La Favorita"; 10. Romani, dvospev iz opere „Montello," s klavirjem spremja gospod Anton Torosella.   Vstopnina 20 kr.
— (Okrajno učiteljsko konferencijo) bodo imeli učitelji Vranskega in gornjegradskega okraja dne 10. avgusta v Braslovčah.
— (Čitalnica Črnomelj ska) napravi na grajskem vrtu „kegljanje na dobitke", katero se prične v nedeljo G. avgusta in bode trajalo celi teden, po okoliščinah tudi 14 dni j. Pri početku in sklepu kegljanja bode tombola in petje, zvečer pa ples. Neudje imajo pri kegljanji iste pravice kakor udje. Serija velja 20 kr. K obilni udeležitvi uljudno vabi
Odbor.
— (Iz bohinjske Bistrice) se piše: Pri volitvi obč. starešinstva dne 22. julija t. 1. so bili izvoljeni: Anton Torkar za župana, Simon Repinec, Martiu Rozman, Janez Men-cingar pa za svetovalce, vsi narodnjaki in poštenjaki.
— (Naš begunec iz Srbije.) „Laib. Ztg." pripoveduje, da so tu prijeli necega mladega človeka, ki je bil na sumu vlačuganja. A ker so našli pri njem srbskega denarja dovolj, in izkaze, da je več časa v Srbiji živel ter da je nekje iz sežanskega okraja doma, izpustili so ga.   Izpovedal je  baje ta
temnikavi kodri, iz katerih mično žari spletek nagelnovih cvetov, objemajo preljubeznivi, nekaj zarudeli obrazec, in segajo dol na gladki, snežno-beli tilnik. Prav, kakor v nekacem nepopisljivem čarosvitu zdi se Svitanu nocoj
— tako mično-lepe še nikedar nij videl Olge! Pa jednacega mnenja so tudi vsi sogledalci njegovi.
„Kdo je ta? kdo je ta?tt gre iz ust do ust.
„Veliko je lepih, a najljubezniveja je ta!" šepeta jeden.
„Da, denašnjega večera kraljica — ona je!" pristavi drug in vsi rinejo naprej sprejet jo iz Česljevih rok, ki jej hoče privoščiti oddihljej; toda prodno še doleti kdo, polasti se je uže onega ročneji pajdaš in ravno tako drvi ž njo.
Svitanu je v pričo vsega tega nekako Čudno pri srci; a misel, ki je prignala ga sem kaj, poprime se ga sedaj toliko močneje. Iz zakotja stopi venlcaj. da najprvo vidi, kak vtis utegne njegova pričujočnost narediti ha njo. Priverteči se prijazno namigne z očmi, in ona
— kakor da nij videla ga, plava na dalje. Svitan nema gotovosti. Izpostavi se torej še vidneji  na prosto,  in  zdaj, kakor hitro jo
sreča* s pogledom, nasmehne se mu skoro nepristojno živahno! da pa vendar ne more reči: ali je prijazen ta smehljaj, ali mrzel zasmeh ? Ko se v tretjič uže precej sumljivo ozre na-njo, vidi jej neko nenavadno ravnodušnost na obrazi, in kakor da svuj pogled nalašč umika od njega. Ravno tako v četrto in na dalje. Svitan ugiba in pretehtuje — ko godba preneha. Zdaj hoče, da bi hitro priskočil k njej, pa uže ne more več blizu, ko jej na desnej strani uže t'eselj dvorani, iti na levej njegov pajdaš.
Svitan se pridruži svojemu znancu ter pomenkovaje se o marsičem, vedno skrivaj pazi, kedaj bi bilo mogoče približati se Olgi. Zmirom le večji še in večji kolobar 1'esljevih vrstnikov se stika okoli nje, in Svitan sprevidi, da nikakor ne gre, da bi še on stopal tja k njej pa nagovarjal jo o svojih težnjah. In taka priložnost tudi ne pride mej prvem presledkom.
Godba zadoneča v drugič migoma spari vse plesajoče in požene v tek. Kakor poprej tudi zdaj Svitan gleda, kako bi prilično pri-stregel Olgo pa zastonj ! Pred no bi on se svojega stranskega čakališča le pohitel do nje,
segajo po njej najmenj po trije uže na mesti njenega prenehljeja. In Olga zopet leta iz rok v roke in v burnem vrtenji brez prenehanja in opočitka smehljuje se šepeta svojimi plesalci, kakor bi nobene misli več ne imela na pričujočega nekdanjega ljubljenca.
V tistem hipu hoče njen plesalec ravno spustiti jo slučajno na stol poleg Svitana, ki se jej nemudoma prikloni poproseč jo na ples. A skoraj ob jednem priskoči tudi nekdo drug izmej Česljevega pajdaštva in nekaj surovo ri-joč Svitana stran pravi:
„Gospodičina! meni ste objubili uže poprej."
V tem, ko Svitan stoji še osupnen nad toliko drznostjo, je Olga molče uže v nasprotnikove) oblasti.
Svitan se silno razžaljen umakne nazaj. To, da nij odločila se za-nj, je dovolj jasen in razumljiv odgovor mu na njegova nema vpraševanja, katera je sam sebi stavil do zdaj. Zelo čmeren zapusti plešiče pa otide v krepčevalno sobo, da bi tukaj s pijačo udu-šil svojo, nevoljo, ter morda tudi izduhtal načrt nadaljnega vedenja proti svojej prenehva-ležnej zaničevalki. (Dalje pr h.)
Viei
in
bolnim moč in zdravje brez leks brez stroškov po izvrstni
BBTalesciere in Barry
t> fyONdottN.
30 let už* je nij bolesni, ki bi Jo ie bila oidr. j
Vila tu prijetim zdravilna hrana, pri odraSčonili 1 otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse boleti v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; Bon 1 naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, neapanje. slabosti, zlau Ido, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo šumenje v niesih, slabosti in blevanje pn nosečih otožnost, diabet, trganje, sbujdanje, bledičico in pre nlajenjo; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 ■pričeval zdravilnih, b-ez VBuke medicine, mej njimi apn čevala protesorja Dr. W urzerja, g. F. V. Benekaj pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mttlborn, zdravilnega svetnika Dr. Angelateina, Dr. Shoreland*, Mr. Campbella, prot'. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castl« Btuart, Markize de 1 n i.:1.., a mnogo druzih i meni t. t oaob, ae razpošiljava na posebno zaliti'vanj o zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 ipričevalov.
Na D u naj i, 13. sprila 1872. Treslo je i žo teiieni u es cev, odi ar Bem bil v bnHipnem stanji. Trpel sein vsled prsnih ia čutnim, h bolečinah, in sicer t.l':<>, da sem od dne do dne • idno, gnil, in to zuprecilo je dolgo Čuna moje ittdije. Cul sem od Vaše čudapolne Hevalescitire pri« el sem jo rabiti in "ugotovim Va s, da se čutim
Iio mest čm m i žitku Vi M učne in okuune rteva eatiere popo mm zdrav, tako, da brez nujma-;egu tres- nju morim zopet pisati. Za adi teg;t priporočam vsem bolnim to p-iuierno prav cei.d iQ okomio hrano kot lajbojši priponi ček, ter ostanem Vač odani
Gabriel Teschner. slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan.
Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod! Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujsanja in bolečin i sake vrsto sedem let sem strašno. Nij sem mogla niti Čitati niti pisati, tresle so bo vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Bevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Bevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v
stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markize de Brčhan.
Št. 65.715. Gospodični de Moutlouis na nepre bavljenji, nespanji in hujšanji.
Št. 75,877. Flor. Kiillerja, c. kr. vojašk. oskrb nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bnlehanji dušuika, omotici in tiščanji v prsih.
Revaleuciere je 4 krat cećnejša, nego meso, tu s; pri mlraščenih m otrocih prihrani 50krat voČ m BODI, ko pri zdravilih
/ pl »wuh pa-aa-.i.  M t>ot fanta 1 gold. 00 *: . I tast *i gold. 50 kr., 2 funta 4. gold. DO kr., 6 fn; tov 20 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 36 goi
Eovalesoiore-Biacuiten v pušicah in Revalesciere-Chocolatee v prahu 12 taa 1 gld. 50 Ur., 24 ta* A r;. »o *r., 48 ta« * gl. 60 kr., v prahu m 120 ta.' 0 Prodaje: Da Barry i Comp. na lu . W.t;»-9ichR*Me it. 8, kakor v vaeh mestih pri doh iKijih in špecerijskih trgovcih; tudi rizpmij. i aajska hiša na vse kraje »>o poitnir •■.ikj.snMitn povaetjih. V 1J ubijani Ed. *»hr, J. S v o b od.-., lekar pri „zlatom orlu", v Reki pn lekarjn J. P  ■ -damu, v Celovca pri lekarju Birn^aoherju Spljeta pri  lekarju Alj ino viču, v Trstu \» lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. K o no. in J. Uirschu, v Zadra pri Audroviču. <22
Tujci.
2. avgusta:
Kv ons Dolence iz Orehove. — Zupan iz Gorice. — Zorman iz Trsta. — Grabina iz Zagrebi.
— Schlos iz Trsta. — Thaler ia Dunaja. — Graves iz Trsta.
Pri 'ilon«»: Kleroenčie iz Javorja —Martinnk i/. Gradca — Kostner iz Trsta. — Jorst) iz Bruslovč.
— Šturin iz Gorenjskega. — Mliler iz Dunaja. — Dtihva li Ljubljane.
Pri «vII*l: Gogala iz Trsta. — Luaehin iz Gradca — Žužek iz Zagorja. — Padat iz Keko. — Binder iz Dunaja. — Vesel iz Gorenjskega — pl. VVashington iz Celovca.  — Metzer iz Frankobroda.
Karmelitaiiski melisovec
i/. Iloncrik.
1 Originalna steklenica 25 kr. Jedino pravi le pri
t53-i8)      Gabriel Piccoli,
hkarju na tlnriajskej cesti v IJubljani.
& p 35
S. oc-a
S • o 9 o •
3 3
a> Bi
o t¥
3 3
0 t
W$ f
~ i** rc .
e l ■>
i 00 ,
. o«
i w
oŠ
II
° W
8 ■»
o
„ os
I 5
C/i
o >
o > CO
, ■ ■ •
t ! f
Živela konkurenca
f T t
Ambrožtou jezerske kopelji
T7- Bled--va._
Novo izdelane, noj elegantnoj še, najpraktie-nejše in najcenejše* vseh bledskib kopelj so p. n. gostom vedno na razpolaganje.   Cena za
goste 15 kr., za dijake 10 kr.
Tudi ste dve lepi ladiji za goste pripravljeni. — Dobivajo se ravno tam tudi po nizkih cenah lepa lesorezna podobarska dola.
(231—3)
Z okusnimi pismenkaini in olepšavanji. kakor tudi z dobrimi ročnimi in brzotiskalnimi ter
druzimi stroji in pripomočki popolnem oskrbljena
v JKolmanovej hiši v zvezdi,
priporoča se čestitomu p. n. občinstvu za izvršenje vseh v stroko tiskarstva spadnjočih del, ter bode jej blagovoljno izročena dela po najnižjih cenah hitro in okusno izdelovala, posebno pa:
Ia') iiii poroeilu,
koledarje, računske poročila
račune, fakture,
cirkulare, menjice,
t »f «»/*«#"«■«', vahiltu' liste .
uirirnšlte ali purte 11-i <. železocestne vozne liste,
h firmo in železniškim kolekom,
l'oi'iiiuliu'e /.a c. kr. urade, advokate in notarje,
ita". M.
Literarne knjige, časopise, "tor©šta.re, kataloge, UVO   ti it |>ii|>ii-
jedilne liste, cenike, diplome, izkaznice, uliiskiiritliii' tili i izit k strte, intitnv VOBM6 liste,
koverte s firmo,
oznanila za prllepljenje na ogle,
ih}. itd.
J
s*
Izdateli in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Marodue tiskarne