Leto LXVIIL, ŠL 18 LJubljana, torek 22. Januarja 1955 Cena Din L- Izbaja vsak dan popoldne, lzvzemsi nedelje tn praznike. — Inseratl do SO pettt vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, već ji tnseraU petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFBAVNIflTVO LJUBUAN"A, Rnafljeva ulica Mev. 6 Telefon: 3122, 3123, S1H 5020 tn *U6 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44 T. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26. — CELJE: celiako uredništvo: Strosamayerjeva ulica l. telefon it. 65, podružnica uprave: Kocenova olica 2. telefon st. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani it 10.351. Realizacija rimskega sporazuma Po ženevskih diplomatskih razgovorih se bodo pričela oSicielna ugajanja z vsemi zainteresiranimi državami Ženeva, 22. januarja, r. Večina diplomatov in državnikov je včeraj in danes zapustila Ženevo. Razgovori, ki so se vršili v dobi tokratnega zasedanja Društva narodov, so bili, kakor naglasa jo v vseh krogih, zelo plodonosni in so v veliki meri pripomagli k razčišcenju evropske napetosti ter so otvorili pot k splošnemu mednarodnemu sporazumu. Posebno važnost polagajo v mednarodnih krogih na razgovore, ki so se vršili glede rimskih sporazumov. V tem pogledu je največje važnosti dejstvo, da sta Mala antanta in Balkanska zveza iz- javili svojo pripravljenost sodelovati pri realizaciji teh načrtov, seveda pod pogojem, da bodo njuni interesi v polni meri zaščiteni. ženevski razgovori so razčistili razne nejasnosti, ki so bile v tem pogledu in zato smarajo, da je sedaj odprta pot za rešitev srednjeevropskega problema. V zvezi s tem se zlasti poudarja preokret, ki je nastal v italijanski zunanji politiki napram Mali antanti. Dejstvo, da išče Italija zbližanja z Malo antanto, daje najlepše nade na uspešen zaključek te velike diplomatske akcije. Vabilo drugim državam Francoski poslaniki v prestolnicah zainteresiranih držav so danes izročili oficielno vabilo za pristop k rimskemu sporazumu Pariz, 22. januarja, r. Francoski poslaniki v Berlinu, Pragi, Varšavi, Beogradu, Bukarešti, Budimpešti in na Dunaju so dobili nalog, naj s posebnimi notami vabijo vlade teh držav k pristopu k rimskemu sporazumu, ki sta ga sklenila I,aval in Mussolini in ki predvideva sklenitev srednjeevropskega varnostnega pakta. Sporedno s tem teče tudi akcija za sklenitev vzhodnega varnostnega pakta. V francoskih krogih zatrjujejo, da so odstranjene vse ovire ter da bosta oba pakta sklenjena v najkrajšem času. Glede vzhodnega pakta se naglasa, da bo prišlo do sklenitve te pogodbe ne glede na to, kakšno stališče bo zavzela Nemčija. Po zadnjih vesteh pa je pričakovati tudi v nemških krogih na preokret, ker je to predpogoj nadaljnjega sporazumevanja s Francijo. Pariz, 22. januarja. AA. Posebni dopisnik pariškega »Matina« v Rimu poroča svojemu listu tole: V italijanskih dobro poučenih krogih trde, da je ostal postopek glede pristopanja drugih držav k i talijansko-francoskim sporazumom neizpremenjen in tak, kakršen je bil prvotno dogovorjen. Zastopniki Italije in Francije bodo storili potrebne korake pri predstavnikih prizadetih držav in jim sporočili pravna načela za sklenitev splošnega pakta. Končno besedilo tega pakta bodo določili z neposrednimi pogajanji med prizadetimi državami. Nato pa bo določen dan sestanka, ki pa mu kraj in dan še nista določena. Na kraju pravi poročevalec da se bo ta konferenca, vršila po vsej priliki v Parizu Fronta proti vojni Angleško - francosko sodelovanje predstavlja c^Jočno fronto proti vsem, ki bi hoteli izzvati vojno r*ariz, 22. januarja. AA, Listi poročajo o francosko-angleških razgovorih, ki se bodo vršili v kratkem. 2 Petit Journal« se je hotel irforaiirati o tem, kako nameravajo v Londonu sprejeti La-vala in Flandina. Zato je vprašal bivšega glavnega urednika »Timesa« gosp. Wickhama Steeda, kaj sodi o teh razgovorih. List mu je postavil t o-le vprašanje: Ali gre pri teh razgovorih za obnovo nekdanje prisrčne antante? G. Wićkham Steed je odgovoril: Da in ne! Da v tem smislu, ker je večina angleškega naroda prepričana, da je tudi Velika Britanija ogrožena, če bo Francija v nevarnosti Ne pa tedaj, kadar mislimo na tesno zvezo o vseh po- drobnostih evropske politike. Sporazum proti nevarnosti vojne obstoja, ni pa soglasja glede sredstev, ki naj jo odstranijo. Narod, ki nasprotuje obkrožat-vi Nemčije, zahteva skupno fronto proti vojni. Ta fronta naj bo tako organizirana, da bi javno nastopila proti Nemčiji, če bi jo ta odklonila. Angleško zaupanje v Nemčijo je dokaj omejeno. Ponovna oborožitev Nemčije vznemirja angleško javno mnenje. Francija je popolnoma v pravu, če je odločna in trdna. To njeno stališče bo Velika Britanija le pozdravila pod pogojem, da izvede svojo enrgično politiko v imenu Društva narodov. Velika Britanija bo v tem primeru proučila vse francoske predloge. Zasedanje sveta DN končano Na zadnji seji so razpravljali o manj važnih zadevah Pariz, 22. januarja. AA- Iz Ženeve poročajo, da je svet Društva narodov imel včeraj popoldne zadnjo sejo svojega sedanjega zasedanja. Najprvo je vzel na znanje pristopno izjavo bivšeg? odpravnika poslov Sovjetske Rusije v Parizu in sedanjega generalnega podtajnika Društva narodov Rosenberga. Nato so izvolili odbor iz zastopnikov Argentine. Španije in Češkoslovaške, ki naj prouči vprašanje, ali je svet Društva narodov pristojen, da uredi spor med Finsko in Veliko Britanijo. Kakor je znano zahteva Finska od Velike Britanije 600 funtov za uporabo dveh finskih parnikov med svetovno vojno. Odbor je takisto razpravljal o zahtevi švicarskih državljanov, ki so bili med svetovno vojno oškodovani. O tem vprašanju je poročal znani profesor mednarodnega prava in zastopnik francoskega zunanjega ministrstva Badevan. Svet Društva narodov je v tej zvezi naposled sprejel izjavo argen- tinskega delegata, da svet Društva narodov ni dolžan o tej stvari zahtevati posvetovalno mnenje mednarodnega razsodišča v Haagu. Nato je svet Društva narodov proučil spomenico francoske vlade o Posaarskih beguncih. Francoska vlada pravi v tej spomenici med drugim, da ne more dopustiti nadaljnjega priliva posaarskih beguncev na svoje ozemlje, če pri ureditvi tega vprašanja ne bo sodelovalo tudi Društvo narodov. Naposled so določili osebo, ki bo na prihodnjem zasedanju predložilo poročilo o vseh teh vprašanjih. Terorist đr. Artuković v beograjskih zaporih Beograd, 22. januarja p. Iz Hercegnove-ga poročajo, da je prispel tja naš ruSilec ^Spasilac« in pripeljal iz Toulona terorista dr. A rtu kovica, ki so ga francoske oblasti izročile naši policiji. V spremstvu močne straže so ga včeraj odvedli preko j Sarajeva v Beograd. ' Nemška vojaška petletka Pariz, 22. januarja, č. »Jour« je objavil iz Berlina poročilo o petletnem načrtu nemške državne obrambe. Po tem načrtu naj bi se nemška državna obramba definitivno povečala na 300.000 mož stalne vojske. Vsako leto bi vojska pridobila po 200.000 nabornikov. Vojaški rok bo trajal leto dni. Šele po petih letih takega vojaškega režima bodo razpuščene vse sedanje vojaŠko-politične formacije v Nemčiji. Kriza francoskega tujskega prometa Pariz, 22. januarja. AA. Huda gospodarska stiska je zadela tudi mednarodni tujski promet. Posebno prizadeta je v tem oziru Francija, kar izhaja iz tehle številk: Leta 1927 jf> obiskalo Francijo 2,125.000 turistov. Potrošili so tedaj 12 milijard frankov. Leta 1934 je prišlo v Francijo vsega 900.000 tujcev. Izdali so dva in pol milijarde frankov Leta 1933 in 1934 je Francijo obiskalo malone enako število turistov. Vendar pa so leta 1933 tujci potrošili pol milijarde frankov več kakor leta 1934. Angleži so še vedno najštevilnejši obiskovalci Francije. A tudi njihovo število je vendarle padlo za 40 •/•. Močno so nazadovali tudi španski turisti, ki jih je bilo leta 1927 še 536.000, leta 1964 pa samo 96.000. Število obiskovalcev iz severne Amerike je padlo v istem obdobju za okoli 60 •/•. Prodaja vzhodno-kitajske železnice Pariz, 22. januarja. A.A. Poročila t* Tokija potrjujejo, da sta se Japonska m sovjetska delegacija končno sporazumeli o prodaji ruskega deleža pri vznodno-ki-tajski železnici. Rusija proda ss;oJ delež Japonski. O stvari sta Sovjetska Rusija in Japonska podpisali načelni sporazum še meseca novembra lanskega leta. V smislu tega sporazuma odstopi Sovjetska Rusija Japonsk5 svoj« interese pri ■vzhodno-ki-tajski železr'ci za 560 milijonov frankov. Fašističen pokret v Franciji Pariz, 22. januarja. AA. Včeraj se je vršila širša konferenca novoustanovljene socialno nacionalne stranke. Predsedoval ji je bivši poslanik Jean Henes-sey. Na konferenci so zahtevali obsežno reforme državne uprave. Te reforme naj bi bile mnogo obsežnejše, kakor jih je predlagal bivši ministrski predsednik Gas ton Doumergue. Usoda sarskih separatistov Pariz, 22. januarja. AA. »Saarbriicker Zeitung« priobčuje brzojavko iz Hosten-bacha v bližini francoske meje, da so včeraj aretrai: bivšega separatističnega prefekta Meverja zaradi poneverb. Reda-ji so ga našli v kleti. Meyer je grozil z re-vr iverjem. Aretirali so tudi njegovega sina, ki je takisto grozil z revolverjem. Ga Meverjeva je učiteljica v rudarski šel: Iztreznjenje na Japonskem Tokio, 22. januarja. AA. Na shodu stranke Sejukaja je vodja stranke Suzuki izjavil, da so japonski izdatki za državno obrambo pretirana. Ti izdatki ograiajo gospodarsko življenje In ravnovesje državnih financ V Ameriki stavkajo -tovarnarji Newyork, 22. januarja. AA. Zveza tvornic za perilo objavlja, da bo v kratkem kakih 100 tvornic te industrijske panoge v zveznih državah Newyorfc, Penalt-vanija In Conectlcut v kratkem moralo ustaviti delo. Tvornice Izjavljajo, da ne morejo plačati mezd, ki Jih predpisuje uredba o gospodarski obno v L Čestitke finančnemu ministra Beograd, 22. januarja AA. Finančni minister dr. Stojadinović je prejel tele zahvalne brzojavke: ^ Zagrebško trgovsko društvo vam čestita za nagle in z moško odkritostjo izvedene sklepe, ki so v trgovskih krogih ustvarili zaupanje v boljšo bodočnost — Ivan Prpič, predsednik trgovskega društva za mesto Zagreb in sreza Zagreb in Dugo selo. Podpisane gospodarske ustanove spremljajo z živahnim zanimanjem izvedbo nove smeri v naši fifnančhi politiki. Pozdravljajoč" doz da j sprejete ukrepe za obnovo našega gospodarstva, vas prosijo, da vztrajate pri tem rešilnem delu. — Trgovsko društvo za mesto in srez v Novem Sadu, predsednik Stanko Lazić. Bančništvo dunavske banovine toplo pozdravlja vaše iskreno in odločno stališče v valutni politiki. Za bančno društvo predsednik Slepce vič. Slovanske tekme brez Bolgarov in Poljakov pričele na Pokljuki smuške rezultati tekme — Prvi Pokljuka* 22. januarja Danes se je pričela na Pokljuki slovanska zimska olvmrpijada, katere se žal udeležujejo samo Cehosiovaki in Jug os love ni. Kakor smo že poročali, so Bolgari odpovedali že popre je, dočim Poljaki do danes niso prišli, čeprav JZSS od njih nri prejel nobenega oficijelnoga obvestila glede odpovedi. V smučarskem domu je zbranih že precej tekmovalcev, vendar še ne vsi, dočim je naš Savez polnoetevilno zastopan. Snežne razmere niso ravno najboljše, ker ni dovolj snega, vendar so izbrali progo m jo trasirali v obliki dveh osmič, kolikor pač je bilo najboljše mogoče. Po pravilniku bi moralo brb pet prog, vendar so se sporazumeli samo na dve progi. Snoči ob 19. so se vsi tekmovalci zbrali v kmečki sobi doma, kjer jih je pozdravil generalni tajnik g. Goreč, nato jim je pa tehnični vodja Janez Kveder raztohnačil progo. Danes ob 9. so se javili tekmovalci starterju Marzelju. Proga je bila zelo naporna, ker ima mestoma hude vzpone m vodi po gozdu, njena višinska razlika pa znaša 500 m Sestava naše reprezentance je bila v zadnjem hipu, izpremenjena, ker je vskočil namestu Dečmaina Knap, kar smo mi predlagali. Cehi so nastopili z na- slednjo ekipo: Musil, ing .Novak, K*d*wy, Barton, SHmonek, Jugosk>veni pa: Jakopič Avgust, Knap, Baebler, Smole j in Joško Janša. Jakopič, Baebler in Janša, ki »o v dobri formi, »o dobili težjo progo. Na Pokljuki močno sneži že od d. zjutraj. Točno ob 9. je starter pustil Musila in Jakopiča s starta. Musil, ki je bil lani v Zakopanem najboljši Češki tekmovalec, j* kmalu dobil naskok in zvišal to do cilja za 3 minute. Prišel je ▼ Času 48.15, Jakopič, ki se je zadržal zelo dobro, pa ▼ M-1&. torej za 3 minute slabše. Nato Je startu za Cehe ing. Novak, tri minute za nJim pa Knap. Knap je vozil zelo dobro in Jo izgu bil samo 56 sekund. Novak je man kot najboljši tehničar v srednji Evropi. Gotovo bi Knap boljše odrezal. Če ne bi včeraj kakih pet nr smučal, ker ni vedel, da j> postavljen v reprezentanco. Prvi tekmova lec Čehov je prispel ob 9.48.16 nazaj, Jako piČ ob 9.51.13. Drugi tekmovalec Čeaev Novak je privozil ob 10.34.56. Razlika je znašala med njim in Čehom 4 minute 8? Čehi so za obe progi rabili 1 ure MJ2£L Jugosloveni 1.88.55. Tretji Češki tekmovale* Kadavy je vozil 47 minul, torej celo mi noto boljši kakor MMusii, Baebler pa 50.16, Pn tretji predaji imajo torej Cehi 8 minut Is 43 sekund naskoka. Tekmovanje ob čku lista še traja. Socialistični pokret v Belgiji Socialistični voditelji jedva krote nahujskane mase, hočejo to, kar so jim voditelji prej obljubljali Bruselj, 22. januarja, č. Včeraj je socialistično uradništvo demonstriralo po mestu, da tako protestira proti nedavnemu znižanju plač in drugim uličnim odredbam. Demonstracije se k sreči niso spremenile v nemire, vendar so imeli socialistični voditelji mnogo posla, da so pomirili svoje pristaše. V Belgiji je po poročilih levičarsko usmerjenih listov nastalo v zadnjem času splošno nezadovoljstvo tudi zaradi nekih škandalov pri vladi. Nekateri listi celo že napovedujejo krizo Tbeumeovega kabineta. <"fez mesec dni bodo socialisti priredili znova velika pro testna zborovanja proti sedanjemu režimu Bruselj, 22, januarja. AJL. Zaradi resnosti p o ožaja zaseda glavni odbor boleti ske socialistične stranke v permanenei S tem v zvezi je odbor isdal progla«, v katerem poziva pristaše stranke, naj bo: mirnv Do skupnega kongresa med strte ko In osrednjim RinolksJalm odborom naj izostane vsaka kolektivna delavska akcija. Kršitev te prepovedi bi uspeh akcije, ki je stranka vodi v belgijskega d^levn^ea ljod**— Muhasta zima Ponekod strašen mraz, drugod pa nalivi in poplave Newyork, 22. januarja. AA. Po strahovitih snežnih zametih in mrazu je v mnogih krajih USA temperatura zadnje dni nepričakovano narasla. Zato so nastale v mnogin zapadnih in severnih krajin hude poplave. V krajih tako zvanoga srednjega zapada pa je se vedno mraz. Snežni zameti ovirajo promet Nastale so tudi prometne nesreče, ki so zahtevale 50 človeških žrtev. Od teh Je 20 v zvezni državi Indiani. Celo v Dubrovniku je snežilo DobrovnJk, 22. januarja n. Ponoči je v Dubrovniku zapadel sneg. prtOenil je tudi mraz in je temperatura padla znatno poo ničlo. Danee dopoldne pa je posijalo zopet solnce in je sneg se pred poldnem skopnel Temperatura pa se je spet dvignila na* % stopinj Celzija. Snezrri metež v južnih defih države Beograd, 22. januarja, p. V južnih deHb države je divjal včeraj hud snežni metež. Zlasti v vardarski banovini pa je padlo mnogo snega. Po meritvah meteoroloik« postaje je dosegel sneg v Beogradu višino 60 cm. železniški promet se rasvlja sorazmerno dobro. Vlaki prihajajo in odhajajo le z manjšimi zamudami. Bilanca fašističnega tribunala Btm, 22. januarja, b. V drugi polovici preteklega leta se je vršilo pred tukajšnjim posebnim sodiščem za zaščito države sedem velikih procesov proti vojaškim vohunom, tujim državljanom. Obsojenih je bilo 21 oseb, med njimi dve ženski, m sicer 6 na kazen po 5 let, 7 po 10 let. 4 po 15 let, 2po30io2po25 1et joče. Belgijski državni proračun Bruselj, 22. januarja AA. Belgijski proračun za leto 1935. računa s skupnimi dohodki 9-842 milijonov in z izdatki v skupni vMttni 9£02 milijonov frankov. Tevflk Ruždi v Parizu Pariz, 22. januarja AA. Havas poroča: Jutri pričakujejo v Parizu turškega zuna-ajega ministra Ruždija Ar asa, ki bo gost dunanjega ministra Lavala Njegovo potovanje je čisto zasebnega značaja Trgovinski ođnošaj med Nemčijo in Irsko London, 22. januarja. A A. »Dailv Ex-pressc poroča, da bodo v kratkem podpisali trgovinsko poeodbo med Nemčijo in Trsko Nemčija se bo obvezala, da poveča uvozne kontingente živine in mlečnih izdelkov ix Inke. Parnlk v ognju Newyork, 21. januarja AA. Tuka.jsn.v-pristaniško poveljstvo je dobilo radiogram z britanskega parnika > Valverda c (SdOn ton), ki se nahaja blizu Portorica, da je na parniku nastal ogenj. Objel je tudi reševalne čolne. Nemški parnlk vSaariand-c j> odpkri ponesrečenemu parniku na pome*. Milijonska mesta Rusije Pariz, 22. januarja. AA. Iz Berlina pr» ročajo, da se je po vesteh iz Moskve prebivalstvo tega mesta od leta 1931 povečajo za en milijon. Danes Šteje Moskva 3.600.000 prebivalcev. Prebivalstvo Petrograda p« je v zadnjih dveh letih naraslo na dva milijona. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Z všteto premijo 38-5%. An sterdam 2965.02—2970.61, Berlin 1756.06— 1769.95. Bruselj 102456—1029.63. Curib 1421.01—1428.06, London 214.36—216.41. Newvork 4369.66—4405.99, Pariz 289.60— 391.03. Praga 133.42— 1843Z Trat 374.34— 37732. — Avstrijski šiling v prrv*toem kliringu & 10—83). INOZEMSKE BORZE. Curih. 22. Januarja. Beogrrad 7.02, Pariz 30.38, London 15.12, Newver% 310.—. Bruselj 72.10. MIlan 26.38. Madrid 42.20. Amsterdam 208.06, Berlin 123.90, Dunaj 57.35. Prasa 12.916, Varšava 5&1S, Jtr&n 2. »SLOVBIfSKI IfAROD«. drži se!< Pa v evangeliju sv. Matevža stoji zapisano: ^Kajti vsakemu, kdor ima, dalo se bo in preveč mu bo, kdor pa nima, odvzeto mu bo tudi to, kar ima!« L»ajtnant Foures je dober človek, grča; bobnaš lahke po njem, pa ti vendar maršira vztrajno, junaško, požrtvovalno do vseh skrajnosti. Za francosko mlado republiko in za Bonaparta, ki ga obožuje. Samo preprosto omejeno misli o pravici m svobodi. Pa mlado ženko ima. Pavlino, nezakonsko hčer kuharice pri grofu Belmon-tu. Proletarsko zdravje tn aristokratski .Llberte\ fraternite. egalitč!« — Pa mu minister Fouche. odvetnik Descazee in končno žena Pavlina razlože, da je naiven, da >mi mali ljudje nismo važni in da za nas bog nima časa«. -Jutri prevzame konzul poveljstvo nad južno armado. Velika odločilna vojna v Italiji je v teku — usoda Republike je odviha od nje. Ali je zdaj pravi trenutek za obtoževan le voditelja naše najboljše armade? Bodi pravica na vaši strani ali ne — danes stoji proti vam više pravica domovine!« mu dokazuje Fouchč. >Ce boste še sitnarili, vas ne pošljemo pred sodišče, ne-v blaznico! Vaša oseba zdaj ni važna, — samo ena ospba je v tej url važna za ti as vse: Bonaparte!« Foures divja: >Domovina, ej ,ej, dom mina! Kar čakal sem. kdaj razvijete to veliko zastavo, za katero se dandanes taKo rade skrivajo umazane kupčije Sedem let sem služil domovini 8 svojo krvjo pošteno, hrabro in slepo, v Egiptu pa se mi je začelo daniti: na domovino, ki postavlja trinoga nad svobodo, na tako domovino jaz.. razumete? — Zakaj se vedno samo mi, norci iz francoskega ljudstva, kakor Jaz, pehamo in ubijamo za domovino? Kadar gre za dobiček in slavo, so naša gospoda spredaj, kadar Je pa treba žrtev, rinejo *ias v ospredje! Ali je Bonaparte mislil na domovino, ko mi je izmaknil mojo ženo?« Pavlina, zvana >Bellilotta«, pa pravi svojemu bivšemu možu: >Vse se je zgodilo, ker sem bila preslaba in prestrahopetna. Kdo se pa more braniti njemu, kdo ne podleže njegovi volji? fJjegova beseda zadostuje, da se dvignete iz spanja tn marširate kamor on hoče. Vam vsem, vsemu svetu zapoveduje on. Kako naj bi se bila branila Jaz, slaba ženska? — Dragi, mar ne vidiš, da se igrajo z nami kakor jih je volja da imajo vse nas v rokah in so vsi složni in edini proti nam? Zaman se braniš. Na tem svetu je pravica na strani močnejšega To se ne da izpremeni ti. Zato pusti jim njihovo voljo! Pusti .jim zmago, saj nimajo nič drugega kot >voje zmage, svojo ostudno inoČ... Saj vem, da je pravica na tvoji strani, tudi ti veš, in Bog tudi ve, če sploh živi. čemu u>rej prosjačiti pred njihovimi plačanimi sodniki! Nad vse ml boš vzvišen, oe najdeš moči, da pljuneš na vse in greš svojo pot-.VI sramotno, nodlečl najmočnejšemu na tem svetu, če se pri tem sam ne ponižaš Icr In Foures pljune, se ne poniža in živi poslej sam svoje Življenje, a BeliUotta odide v prostovoljno pregnanstvo... Iz L 1798, iz dobe Bonapartove ekspedicije v Egipt, je zajel Štefan Zweig to tragikomedijo v S slikah, polno napetega dejanja, sijajnih vlog in večno aktualnih misli. Zakaj ideja, ki spremlja to pač zn zgodovino in za neumrljivo slavo Napoleona Bonaparta brezpomembno, ker nično malenkostno erotično afero ter 2 njo zvezani škandal, je stara kakor naš svet: ideja socialna, ki Je gibalo in motoma sila vsega zgodovinskega dogajanja in vse človeške borbe od dni Kajna in Abela doslej! Xič novega, nič velikega ni Bonapartova ljubezenska tragikomedija z Bellllotto; v Samuelovi knjigi, 11. poglavju čitamo o še -strašnejši zgodbi kralja Davida z lepo Batsebo. ženo Urija Hetejca. David je vzel Batsebo Urijl In velel postaviti Urija tja, kjer Je bila bitka najhujša, da ga gotovo ubijejo. In tako se je zgodilo, a David je vendarle svetnik ln ima še dandanes svoj dan v koledarju dne 30. decembra vsakega leta! A takih Davidov in Bonapartov je dandanes na milijone in v obeh spolih: žene ostavljalo može in otroke, možje jemljejo žene ter jih zapuščajo, ker se Jih naveličajo in imajo zopet važnejše, večje naloge kakor »babje marnje« — In mali ljudje so bili brez pravice, brez zakonov in brez zagovornikov, a mogočni voditelji so Sli ln bodo šli dalje za višjimi cilji politike ln kapitala preko solza bolesti in trupel milijonov revčkov lajtnančkov ?rouresov. Taksno, kruto, brezdušno je pač bilo in bo življenje; nikdar ni bilo in ne no drugačno, a borba ostane večna, napredek 50 odkuplja s hekatombaml krvi in solza, življenje se izboljšuje in poslabšuje, se dviga in pada, toda v bistvu ostaja nelz-premenjeno. Vse revolucije so zaman, ker nove revolucije pokopljejo uspehe prejšnjih, a svet je kotel, pod katerim neutrudno kuri satan, da večno vre. Toda borba je lepota in edina dobrota, edino, kar je vredno človeškega življenja. Borba rojeva vedno nove nade, ki nas vzdržujejo, da ne pobegnemo sami v večni mir. Zweigovo tragikomedijo gledamo torej le kot simbol večnega zgodovinskega socialnega borjenja. ki se zaključuje z brid-k os trio resignacijo. Brez zmage izgineta Foures ln Bellilotta, a mogočen, v strašni sili raste Bonaparte. Ali tudi njega stare končno kolo časa In razmer, kolo. ki se Je vedno ln se bo vedno vrtelo navzgor in navzdol. Predstava v inscenaciji g. arh. F r a n z a je bila v celem prav dobra, prav lepa, vrlo zanimiva in je v natlačeno polnem gledališču žela velik uspeh. Dekoracije g. arh. Franza. ki kažejo dvorišče poslopja Elfi beja v Kairu in notranjost te vile, so stil- Občni zbor Sokola v šmartnem Litija, 21. januarja, V nedeljo se Je vršil prvi redni letni občni zbor Sokclskega društva v šmartnem pri Litiji. Društvo je bilo ustanovljeno šele pred letom dni ter je ioslo iz litijskega Sokola, ki je dal ob svoji lanski 251etnicd Življenjskih pogojev tudi tej novi nacijonalm edinici. številna udeležba je pokazala zavednost našega sokolstva. Zbor je otvoril starešina br. Ferdo Toma-zin. ki je pozdravil članstvo, posebno pa Se župnega delegata našega marljivega župnega tajnika br. Flegarja iz Ljubljane. Vedno prihaja rad med naša podeželska društva ter je živa vez med župo in društvi. Br. Flegar je v lepem govoru sporočil pozdrave župne uprave, nato pa je prikazal veliko izgubo, k! je zadela ves nafi Qarod in sokolstvo s tragično smrtjo kralja-Sokola. Svoje poročilo je zaključil 9 pozivom na složno delo v duhu velikega kralja »čuvajmo Jugoslavijo!« Sledila so poročila posameznih funkci-jonarjev. ki dokazujejo, kako se je sokolsko delo razmahnilo že v prvem letu obstoja. Po poročilu brata blagajnika se je določila letna članarina za podporno članstvo na 30 Din, za telovadce pa 18 Din. Nadzorni odbor je pohvalil delovanje odbornikov, potem so pa sledile volitve V odbor so bili izvoljeni: starosta br. To-mazln, namestnik župan br Strman Josip, načelnik br. Pestotnlk Mirko, ajego no izvrstne, krasne in zelo smotrne. Le mošeja v ozadju, ki ni Franzova, naj izgine. Jedva zadovoljivo je pariško predmestje v Bellevillu, sestavljena is starih kulis. Ustreza Fouchčjeva pisarna, dasi je skromna. Grajati pa moram nepopolnost in nedostatnost francoskih uniform brez pravilnih kokard in trikolor. Ako so jih imeli v operi >Ar. dre Chenie»*« in jih imajo v >Water-looc, bi jih tudi tu morali imeti. Glavno vlogo lajtnanta Fouresa učinkovito in mestoma pretresljivo doživlja g. Iv. L e v a r, ki mu gre vse prtenanje. Izvrstna je naša s a r ič e v a kot Bellilotta, ljubka, ginljiva žrtev, zlasti močna v Fouchevi in Fouresovi sceni zadnje slike, izredno posrečen, močan in vidno globoko študiran je Bonaparte, g. Debevec, imenitno, prav posebno v maski ln vedenju dovršeno pa podaja Fouchćju g. skrblnšek. vse te glavne vloge uprav tekmujejo med seboj po svoji igralski kvaliteti, dognanosti in poglobljenosti. Tudi stranske osebe: Berthier g. Jerman, Dupuy g Gregorln, Deschmaps g. Sancin in ga Dupuy ga N a b 1 o e-k a so podajane prav dobro, inteligentno ln občuteno. Šibka je uvodna scena z vojaštvom, manj srečna epizoda v predmestju, ki bi bila lahko številnejša po osebah in burnejša po upornosti proti nasilništvu. Vse v vsem pa je predstava zelo zadovoljevala. Ako bi se zadnja slika krajšala, pa bi bilo ugodno zaradi udarno-ti, ki jo zdaj razteglost zmanjšuje. Naši drami: vsa čast! Take predstave so najboljši, najmočnejši magnet! Fr. a. ( nika. ki jih je naslovil nedavno na deputacijo iz naše banovine: >Posvetite vse svoje sile in moči razvoju in napredku oaie mladina Domovini bomo koristili najbolj, ee bomo postavili ob bok našemu mlademu ! kralja jugoslavenske vzgojeno omladino. ! Mladi rod naj povede Jugoslavijo h končni j -lavi in napredku.« Nato pa se je v imenu Ljudske univerze g. Zupančič požrtvovalnemu predavatelju iskreuo zahvalit občinstvo pa ga je nagradilo s živahnim aplavzom. Prihodnje predavanje bo t Četrtek 24. t. m. Naš domačin g. notar dr. Ivan Orasič se bo 6poninil dveh važnih jubilejev naših prirodopiscev: Franceta Erjavca in Brehma Nato pa nam bo ( prikazal življenje naših ptičev. Dr. Grasič j je namreč vnet ornitolog, ki posveča ves j svoj prosti čas opazovanju ptičev in priro-j de. Odkril nam bo zanimivo kraljestvo prirode. V spomin polkovniku Švabiću Ljubljana. 22. januarja. Že včeral smo zabeležH: žalostno vest. da je umrl v Beogradu vpokojenl polkovnik g. Stevan Svablč, odličen častnik naše vojske, ki je ob prevratu rešil Ljubljano, da je niso zasedle italijanske čete. Njegovo zgodovinsko delo za našo ožjo domovino je ocenila tudi ljubljanska občina, ki jI je bil pokojni njen častni meščan. Da ni bilo polkovnika švabića, bi bila LJubljana ob prevratu zasedena ln Izropana. Z redko odločnostjo je zbrale nekaj nad 2000 mož in s to peščico vojakov je poslal Italijanom ultimat, da bo preprečil vsak pohod Italijanskih čet na ozemlje Ljubljane. V imenu srbske vojske j« sporočil Italijanom, da bi mu bilo žal, če bi moralo priti do prelivanja zavezniške krvi, da pa odklanja srbska vojska za tak primer vsako odgovornost. Ta odločni nastop je pomagal, pokojni polkovnik švabič je na lastno pest odrinil s svojimi četami proti Vrhniki in Italijani so ustavili svoje prodiranje. Zdaj tega velikega našega prijatelja ni več med živimi. Ime polkovnika švabića bo ostalo zapisano v naši zgodovini z zlatimi črkami. Danes popoldne, ko ga polože v Beogradu k večnemu počitku, se bomo v duhu poslovili ob odprtem grobu od njega z onim globokim spoštovanjem njegovega svetlega spomina in hvaležnostjo, ki jo je v polni meri zaslužil. Smrt ugledne šsnarske narodnjakinje Šmartno pn Litiji, l4-. januarja. Šmartno pri Litiji jV že od nekdaj znano kot eno uaj!>olj naprednih in sokolskih gnezd na našem podeželju. Vnete pobornice za napredno misel so bile že od nekdaj tudi naše žene in dekleta, ki jim gre velika zasluga, da so naša sokolska in pevska društva tako lepo uspevala ln premostila vse težave in nasprotovanja nasprotnikov. Tem narodnim ženam in dekletom gre vsa čast in priznanje! Danes je naša šmarska dolina žalostna. Na mrtvaškem odru leži splošno spoštovana narodnjak inja gdc. Helena M a n-d e I j. znana pod imenom ilrcljeva Lena. V ponedeijek zjutraj je preminila po triletnem boleha nju v starosti 68 let. — Njen oče je bil kovač, vrl šmarski rodoljub, in taka je tudi postala Lena ž« v mladih letih. Bila je Sokolića in vneta podpornica naše pevske družine »Zvone Sploh je vedno pomagala pri vsakem društvenem delu. Zato naj bo svetel vzor zlasti današnji mladini. V posebno čast pa si je naša Lena štela, da je imela četrt stoletja v svoji hiši učiteljski dom. Ko je prevzela domačijo, je popravila hišo in je bilo pri njej na stanovanju ln hrani naše učiteljstvo. S pokojnice so izgubili tudi naši ubožci veliko in dobrotljivo podpornico, ki jih je podpirala čestokrat preko svojih moča. V svojem volilu se je spomnila naših ubožcev; z zneskom, ki ga Je nakazala našemu Sokolu, pa si je postavila najlepši spomenik. Naj počiva v miru narodno zavedna šmarčanka! va namestnika br. Kolšek Marjan in br. Mrzelj Polde, za načelnico s. učiteljica Mirni Vozljeva, njena namestnica pa t>. Bregar Tinca, tajnica s. učiteljica Svaj-ger Mica, blagajnik br. Novak Mirko, statističar br. Kolšek, Marjan, prosvetar br. Vldic Franjo, društveni gospodar br. Vo-iselj Jožo. V odbor so prišli še bratje in sestre Sakslda Serafin, nadučitelj Kovu-čič Maks, Flisek Viktor. Pavla Vozelj, Hauptman Ela, Kolšek Zinka ln Maček Ivan. Nato Je občni zbor Izvolil še namestnike, nadzorni odbor in častno razsodišče. Mladi sokolski edinici želimo obilo uspehov. šmarski fc>okol naj razprostre svoja krila tudi v okolico, ki naj etopi v velik krog bratov in sestra, združenih pod praporom večno zmagovite Tvrševe sokolske Meje. Saclfsrsko predavanje Jesenice. 21. januarja. V nedeljo dopoldne je priredila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Jesenicah v telovadnici narodne šole predavanje, ki mu je prisostvovalo nad 100 poslušalcev. Predaval je znani sadjarski strokovnjak e. Lenard Pri do iz št. Vida nad Ljubljano o obrekovanju sadnega drevja. Predsednik podružnice g. dr. Rrnest Rekar je pozdravil številne navzoče, posebno pa predavatelja, ki Je v skoraj dve-urnem predavanju navzoče izčrpno poučil, kako je treba obrezovati sadna drevesa in je svoja izvajanja podkrepi! ti številnimi dobrimi skioptičnimi olikami. Predsednik podružnice se je v imenu vseh poslušalcev gospodu predavatelju iskreno zahvalil za poučno predavanje ter pozval navzoče, naj si ogledajo ob priiikl predavateljev vrt v št. Vidu. Apeliral Je na vse, naj pristopijo k podružnici kot člani in ji nabirajo novih prijateljev. Celoletna naročnina znaša Din 24.—, pri tem pa je všteta tudi članarina lista »Sadjar in vrtnar«. Podružnica se pod vodstvom popularnega predsednika in dobrega gospodarja zelo lepo razvija. Priredila je že lepo uspelo razstavo in celo vrsto dobro obiskanih predavanj, kar bo vsekakor mnogo pripomoglo k uspešnemu razvoju sadjarstva ln vrtnarstva, ki je pri nas še v povojih, ki pa bo ob smotrenem delu podružnice igralo lahko nekoč še l<*pn vlogo v našem gospodarstvu. Prva ljudska univerza na kmetih Litija, 22. januara. Kljub aaritariji s strani tistih, ki jim ni nikoli za složno kulturno delo in s tem za splošen prosvetni dvig najširših ljudskih plasti, se je ob otvoritvi naši Liud>ke univerze razveseljivo napolniLi predavalnica v naši osnovni šoli. Uvodomn je podal smernice te važne izobraževalna ustanove njen predsednik u učitelj Zupančič, ki je podčrtal složen sklep domala vsan litijskih in okoliških narijonalniii, prosvetnih, kulturnih in humanih organizam, da si bodo potom Ljudske univerze postavile osrednjo Izobraževalno ustanovo. K sodelovanju so se prijavili vsi vidnejši javni delavci iz Litije in okolice, ter imamo zdaj program predavanj določen že do pomladi. Predavanja bodo ob stalnih večeri!: in sicer ob t« t rt ki b s topnim začetkom oh 20. uri. Nato je predstavi! poslušalstvu predsednika Narodnt odbrane «. dr Josipa O pudra iz Ljubljane, ki pa p naš domačin. Njegi v oce. bivši litijski ućit i i g. Jo.-dp C t ud kt jc kljub 8 živ' M.skic križ.-m še Čil, je bil marljiv prosvetni delavec še v Ks&Oi, nt je domovala liti>.i.a šola v starem i osloj >u, kjer je zdaj občina P ••davat« !;« v oče. vnel pevec, je Vil ustanovitelj na-o^a fevskega društva »Mpc-< in njen i*r*i pc*ov.»dja. Prisrčne pozdravljen je g predavat« lj pohvalil Litijane, ki ne sestavljajo samo lepih prosvetnih programov, temveč jih ludi izvajajo v praksi. Nato je razvil politično zgodovino našega naroda od tistih časov, ko se je naselil v današnjih pokrajinah in je moral bojevati večne boje za lastni obstanek. Podal je istotako sporedni razvoj pri bratih Hrvatih in Srbih. Med najbolj razgibanimi časi so bila prva leta v tem stoletju. Z aneksijo Bosne in Hercegovine je najzaslužnejši srbski politik Milovan Milovanovir ustanovil 1. 1908 Narodno odbrano, ki je pričela širiti jugo-slovensko idejo. Od takrat je zajela misel zedinjenja vse kakor mocročen val. Govornik je opisal dogodke do današnjih dni ter je povdaril zahtevo: vsakdo se naj zaveda svojega poslanstva pa naisibo na kateremkoli položaju. Ob zaključku svojega zanimivega in stvarnega referata je le navedel besede dr. Radenka Stankoviča. bivšega prosvetnega ministra in sedanjega kraljevskega nameet- Gasilska četa na Viču Vič, 23. januarja. Prostovoljna gasilska četa Vlč-Glince jc Imela v nedeljo ob 9. v eejni dvorani gasilskega doma svoj redni občni zbor ob polnoštevilni udeležbi aktivnih članov-ga-silcev. Občni zbor je otvoril dolgoletni in zaslužni predsednik tov. Janez Gaaperin 6 pozdravom zastopniku viške občine podžupanu g. Stanku Knezu ln vsem tovarišem gasilcem. Tajnik čete tov. Andrej Pe-terca je najprej prečita] zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil soglasno odobren, nakar je imel dalj<Ši govor predeed-nik Janez Gafiperin. Omenil je vse važnejše dogodke v minilem letu, ee zahvalil članom za vestno ln požrtvovalno delo ter jih prosil in bodril, da še nadalje vztrajajo v tem piemenitem delu za dobrobit občine in splošnosti. Sledilo je tajniško poročilo, iz katerega je razvidno vestno ln marljivo delovanje gasilske čete. Uprava je Imela 12 rednih. 2 Izredni In 1 žalno sejo, katerih so se udeleževali večinoma vsi odborniki, četa je sodelovala pri gašenju 1 večjega in 1 manjšega požara. Za tehnično izpopolnitev članov Je imela četa 4 vaje z orodjem, S vežbo v redovnih vajah in 7 sestankov. Nadalje je četa sodelovala pri prireditvah bratekLb čet. udeležila se je sprejema Nj. Vel kralja Petra U., komemoracije za Viteškim kraljem Aleksandrom L Zedini-teljem ln proslave SOletnice bana dr Draga Marušica. četna statistika izkazuje 5 častnih članov, 46 rednih ln 322 podpor nih članov, skupno 373 članstva. Med letom je umrlo o članov, katere je spremila četa na zadnji poti. Člani so zavarovani pri »Samopomoči« gasilske zajednice, ki je izplačala v 6 slučajih 7400 Din. Iz poročila tov. blagajnika je razvidno, da je imela Četa denaruega prometa okrog Din 4G.500. Nekaj dolga Ima četa še na gasil skem domu, ki pa bo s pomočjo članov in dobrotnikov kmalu poravnan. Končno je bil soglasno sprejet predlog, da si četa nabavi motorno brizgalno in avtomobil. Po koristnih nasvetih in pojasnilih še nekaterih članov je predsednik zaključil ob pol L lepo uspeli občni zbor. Vrli gasilski četi želimo pri njenem nadaljnjem delovanju obilo uspehov. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri. Torek. 22 januarja: Vihar v kozarcu. Gostovanje v Celju. Sreda. 23- januarja: Siromakovo jagnje Red C Četrtek, 24. januarja: Ob 15. uri Hlapci Dijaška predstava. Cene od 5—14 Din. Petek 25- januarja: Matiček se ženi. Red četrtek. OPEKA Začetek ob 20 url. Torek. 22. januarja: štirje grobjani. Red B Sreda 23. januarja: Carmen. Red Sreda. Sreda, 23. januarja: Trubadur. Red Sreda Četrtek, 24. januarja: Manon. Gostovanje tenorista Alfreda piecaverja. izven. Petek, 25. januarja: zaprto. Alfred Piccaver, člau dunajske dvorne opere gostuje v Četrtek 24. t m. v Ma-senetovi operi >Manon< kot de« Grieus. Popularnost teaa svetovno znanega pevca ki je znan publiki iz različnih filmov in gramofonskih plošč, in njegov fenomenalni glas, ki je zadivil ves svet obetata v vsakem oziru zanimivo predstavo. Bedni oče v skrbeh Ljubljana, 22. januarja. Vsak ima svoje skrbi, zato smo slepi za križe in težave drugih. Vsakdanje so tožbe o bedi in nc napravijo več nobenega vtisa in istovetijo jih nekateri s sentimentalnostjo, zato je bednemu človeku, ki ne ve več za noben dru^ izhod, Se tem težje proeiti m tožiti. In kdo bi ga tudi poslušal? Pogosto se trdi, da beda ni najhujše zlo, toda, kdor jo je okusil bo govoril drugače; dokler ne poznaš bede, ne poznaš življenja od njegove prave strani. Socijalnega čuta ne more nihče kupiti, a če bi ga lahko, bi ga nikdar nihče ne kupil. Sicer so pa to samo prazne besede v primeri z bedo samo. Že starejši mož. oče 8 letnega sina, mi je mimogrede potožil, v kakšnih skrbeh je, _ Vem. jc dejal, da se marsikomu godi ^ slabše, da nima stanovanja in ia si mora sleherni grižljaj izprositi ter da prezeba naool go!. Hudo je. mnogo rcvežev poznam. Tudi družinskih rednikov mnogo, ki žive od dneva v dan v strjhu, v skrbeh, kaj bo z družino, z otroci. Poznam jih, ki razmišljajo, ali bi ne b"lo najbolje končati vsega. Tudi jaz sem prišel že na to strašno misel. Za nekaj dinarjev oglja b'\ kupil ... Toda jaz sena se takorekoč na konju, kot mi doooveduieio nekateri, kajti jaz imam celo zaslužek ia le enega otroka. Izvlekel jc potrdilo zavarovalnice, ki porriuje. da zasluži kot akviziter največ 500 Din na mesec — Žena hira Za sina bi moral plačevati po 250 Din na mesec v nekem zavodu, kjer mu nudijo pouk. dajejo hrano m posteljo Obleke seveda na Toda postal sem s plačilom. keT ne zmorem, da bi plačeval toliko, in zdaj bodo otroka i*k1ju čili iz sole Kaj naj počnem? Marliiv je tako. da preiema najbolje spričevala Ko sem sa vprašal kai bi mu nai dal. ko prinese dobro spričevalo »e poproeil. laj bi mu dal pooravtt čevlie Ve* očka k teb* pridem se bom že nav«dll. da mi ne bo treba jesti, — je dejal naivno. — Ker nis»em pristojen v LJubljano, tu prav za prav ne smem pričakovati pomoči, a najhuj>e je, da mi je odrekla vsako pomoč pn«u»ju.i ;-nif/elsKa .iu«ma občina, ČcS da iinaiu /uslužok Že napol ob upan hodim od človeka do človeka, a aib če mi niti dobrega sveta ne more dati Vsak skomigne z rameni in marsikdo 3ra vi, da jc mnogim ^e ilab^c, p.i \cndar žive. Saj bi nc to2il, a kaj naj storim / otrokom? Včasih so li*ti prinašali ipeftc na dobra srca. ako se je kdo v največ ti potrebi obrnil na nje. Ali bi mi moftl.i lahko pomagali tako? In zdaj ubogi oče pričakuje, da mu bodo priskočili na pomoč dobri ljudje Ako bi koga resnično ganila beda nesreč-ne družine, naj se obrne na društvo »Dol«' in eksistenca« na Starem trgu. KOLEDAR. Danes: Torek, 22. Januarja katoličani: Vin ceno. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matic*: Pastir Koetja. Kino Ideal: Zbogom, lepi dnevi! Kino Dvor: Po eledovlh. Kino Slaka: Pustolovščine Burlana. LJudska univerza: Predavanje g. dr. Bajiča: Osnovni problemi socijalne politiko, ob 19.15 na državni trgovski akade mijl. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. Kmet, Tyr6eva cesta 41. Trukoozv ded., Mestni trg 4. Ustar. ftelen bunsrova o lica 7. SOKOL — sokolsko društvo Vič obvešča svoje članstvo, da bo redni občni zbor v nedeljo 27. t m. ob pol 10. v dvorani SokoUkega doma. Ker so na dnevnem redu važne dru štvene zadeve, predvsem adaptacija Sokol skega doma, naj smatra vsak ČIan(-tca* udeležbo za častuo dolžnost. Zdravo! Upra va. Z Jesenic — Volitve namesčenskfh In delavskih zaupnikov. V petek so se vršile tudi ▼ na som industrijskem revirju volitve name Scenskih Lu delavskih obratnih zaupnikov, ki so obrnile nase tudi veliko posornof>< javnosti. Nameščenci so predložili eno sa mo listo in zato je bila nepotrebna vsak volilna agitacija. Delavstvo Jo piedložllo tri kandiatne liste, ln sicer XSZ. SMRT* in JSZ. Agitacija za liste J<^ bila med stro kovno zavednimi skupinami delavstva precej huda — vendar pa se mir ln red n' kalil nikjer Tudi pri teh volitvah je Ust« SM EU v vseh treh tovarnah dosegla vc čino Dobila je 1314 glasov in 21 mandu tov, JSZ 49.> glasov in 7 mandatov. N6tf pa 351 glasov !n 5 mandatov Opaža pa se. da NSZ precej pridobiva na članstvu in j« to pot pridobila en mandat na ftkodn SAULI- Zanimiva vožnja LjubijAni, 22. januarja. šiSkarji sledimo duhu časa, zato se n-zimo s tramvajem. Tramvaj Je namro-prometno sredstvo, ki mu ni kaj rečn. k<*-nlkdar ne pripelja nikamor prehitro Skratka, &ffikarji smo zadovoljni s tram vajem. Moramo pa se posebej priporočil-vožnjo z nJim, ker ni 1«* koristna za pre bavo, temveč tudi zelo zanimiva. Sprevideli smo, da je dolgčas najlaz. prodati na tramvaju in časa imamo re* dovolj Vožnja je zelo prijetna in srce b nas bolelo, če bi prehitro minila. Tako pa krenemo od glavne pošte proti Figovcu n zmernem tempu, kajti center zasluži vh-pozornost potnikov. Tujski promet pod plramo kot lokalni rodoljubi, zato je vs«. prav. Ne zdi se nam pa prav. eo kdo n.> tej zanimivi vožnji ^adremljc. Nek&k^n« svetovno tramvajsko križišče je pred Fi govcem ln Činitelji, ki bodo izdal! prv spekt zanimive vožnje, naj posvete Flgot en posebno pozornost Res, težko se j« ločiti odtod. — Potniki občudujejo krož ni promet ter so kar presrečni, ker se vrti ves avet okrog njih odnosno okror tramvajskega voza, ki počiva, slikarji sm< dobrodušni, zato pravimo, da se tu nasa lokomotiva napaja, preden krene na dol go pot v giško. V resnici pa čakamo na z\ezo^, na voz, ki pripelje od kolodvora Včasih s«1 namreč zgodi, da se kdo, ki je prispel \ Ljubljano z vlakom, napoti e tramvajem v šlško, zato jc treba preseati pri Ftgov-cu. siška rji, ki se vozimo z vozom na progi Vič—Siska—St. Vid, levt-da s veseljem pričakujemo drage goste, ki »c medtem peljejo z nezaallsaco brzino prot: Figovcu. Minute pn nai ne Igrajo noben* vloge Nedvomno bi prav radi čakali tud po pol ure, ne le S ali 10 minut žal amc česce razočarani, ker kljub vsemu priča kovanju ne prispe z vozom od kolodvora noben potnik in žalostni krenemo sam naprej. Nekoliko se potolažimo na Go sposvetski ce*ti pred zaprtim žriezniSkltn prelazom Štejemo vagone mimo vozečega vlaka in poslušamo nvilo zvonjenje atgnal nega zvonca. Samo zaradi zabave potegne ta ali oni uro iz žepa. Končno odrinemo Pri pivovarni LTnion se ustavimo delj časa, da si ogledamo zunanjost vei.&ega Industrijskega podjetja. Z najboljšimi rtv krenemo proti osrčju Šiške. Pred staro cerkvijo se seveda ne moremo premagati, da bi si Je ne ogledali. Medtem, ko Čakamo na veselo svidenje z nasprotnim vozom, kot smo pred pivovarno, ponosn: ugotavljamo, da smo že v prelepi šiskl. Toda veake pesmi je nazadnje konec in tudi naše zabavne vožnje, četudi se vozimo pol ure od pošte v Slško do mitnice. Res, škoda! Med zakonci. Mož: Molči no, da se ti ne bodo ljudje emejali, saj ne rariočujea konja od osla. Ona: Kajt mar sem ti kdaj rekla, dasi konj? V podeželski restavraciji. — Kako vam tekne ta goeka, gospod? Doma smo jo zredili, nerada sem jo zaklala, — To vam rad verjamem, gospa. Gotovo »ta skupaj zrasli V trgovini. — V koHkih obrotth felita odplačevati prvi obrok, milostiva? ^tev. 18 »SLOVENSKI NAROD«, dne 22. januarja 1935 Stran 3. Danes originalna premiera rosko-sovjetake veleoperete PASTI R O Godba, smeh, grohot petje zaoava in_ mnogo veselja_ ELITNI KINO MATICA TEJ-EFON 21-24 Predstave danes ob 4„ 7.15 m 9.15 uri zvečer! Rezervirajte vstopnice. Predprodaja od 11.—H13 DNEVNE VESTI — Prošnja železniški direkciji. Včeraj so na£i smučarji i r\. r-projeli vest. da bodo končno tudi 12 Ljubljane vozili ob sobotah in nedeljah smučarski vlaki, da bodo lahko prišli iz Ljubljaue na Miiuko tudi listi, ki |im je bil doslej ta užiiek zaradi predrage vožnje O&eiiiogocen Končno mho se torej zganili in če pojde vse -mj sreči. bo-mo v doslednem času storil* korak, ki \o bil že zdavno potreben in ki so g u po drugih državah tudi že davno »torili. Vsi ^uia-čarji bodo veseli in hvaležni železniški upravi, ce bo svojo obljubo še v letošnji zimi izpolnila. Nekaj oa je. kar ne bo našlo odobravanja med smučarji. Ce je res, da naj bi se smučarski vlaki vračali v LJubljano v nedeljo popoldne ob Hi.30, kakor nam je bilo rečeno včeraj, bi si dovolili na sloviti na železniško direkcijo prošnjo, na; upošteva želje prav vseh smučarjev, da bi se vračali smučarski vlak? v Ljubljano mod IS in 19. kAjti če bi se vračali tako zgodaj, bi :*mučarji popoldne sploh ne prišli do smuke, saj bi se morali vračati na postaje na Dolenjskem že ob 15, na Gortiuj-kem pa še prej. In če bodo vozili smučarski vlaki na Doleujsko, naj vozijo do Stične in ne samo do Višnje gore, kajti predzadnja nedelja je pokazala, da ?e vrača večina smučarjev iz Stične, če je smuka količkaj ugodna. Predzadnjo nedeljo je vstopilo v Stični na viak okroc 4o0 smučarjev. To je menda dovolj zgovoren dokaz, da bi morali voziti smučarski vlaki do Stične Oboje naj bi izvolila železniška direkcija uj>oštevati pri uvedbi smučarskih vlakov in smučarji ji bodo hvaležni. Izpiti za zidarske, tolarske, kamnoseške in vodnjakarske iiuij>tre pri Zl.orni-n za TOI v Ljubljmi, ki bi se morali vršiti v mesecu januarju t L. se bodo vršili, kakor sledi: pismeni del izpitov v dneh T. do 12. februarja t. L, ustmenj del pa 13. februarja, oziroma na dan, ki ga bo komisija naznanila kandidatom. Izpit o obči izobrazbi in znanju se bo vršil v dneh 18. in 19. februari;« i i. Kandidati bodo o točnem o.i-tumu izpitov in o pripustitvi k izpitu obveščeni še s posebno odločbo. Planici«., ki jih je izvršil v spremstvu Leona Beablerja lansko leto* severni raz Travnika in kaminsko smer v Veliki Mojstrovki \ inko Modec slika zanimivo in skrajno teža*, ni plezalni vzpon po severni steni na štajersko Kinko v Savinjskih Alpah. Ana luna uas vodi ua Perisler, kjer je med domačini kot zena-planinka vzbujala veliko pozornost A. 1 ruheljka opisuje dva izleta v fiancoske Primorske Alpe. V >našem kotičku« je priobčil Bučer Ivan ljubko črtico: Izpoved v snegu. Pester je obzor in društvene vesti, kjer ocenjuje urednik med drugimi tudi L iagovo kujigo o sportu. — Kljub novi izpopolnjeni opremi se naročni na. ki znaša celoletno Din 49._ ni zvišala zalo je dolžnost vsakega planinca, osobito člana SPD, da se naroči na svoje glasilo. Vpoštevatf je treba, da pobira SPL) naj nižjo članarino med vsemi evropskimi pla ninkkimi organizacijami, druga planinska društva imajo že davno vpeljano obvezuo naročnino na društveni list. Upajmo, da bodo tudi člani SPD kmalu tako zavedni, da bo vsak član smatral za tvojo potrebo, da naroči in Čita >Planin*kj Vestnik«.. Naročila sprejema pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4. Lanski letnik (e še na razpolago Originalno vezavo preskrbi tudi pisarna SPD v Ljubljani za minimalno cenio. Ljubitelji planin, naročajte v Čim več jem številu našo lepo planinsko revijo, ki jo hočemo z VaSo pomočjo se bolj dvigniti in izpopolniti. — Ivan Podržaj začel gladovno stavko. Nbvofundlandska radio postaja poroča, da Je začel Ivan Podržaj na ameriškem par-niku na širnem morju gladovno stavko, ker noče sedeti v jetniSki celici, temveč zahteva potniško kabino. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče. lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni bo nrišli do rezultata, da učinkuje »Franz •losefova« voda tudi pri težkih oblikah ?rčne hibe signrno m brez neprilike. -. Franz Jo^efova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Izletniški vlaki na progi Zagreb-Su-šak. Zagrebška železniška direkcija si z zgledno vnemo prizadeva ustreči potnikom in tako bo uvedla za smučarskimi vladi tudi izletniške vlake na progi Zagreb-Suša k Od sobote zvečer do ponedeljka opoldne bodo imeli vsi potniki na tej progi polovično voz-nino. — Crna statistika Beograda. Tudi beo-graoka policija je zbrala statistične podatke o ZiOčinih. samomorih itd. v preteklem letu. Umorov je bilo lani manj kakor predlanskim, samomorov m tatvin pa več. življenje si je končalo 71 moških in 24 žensk, poskusov samomora je bilo pa 183. Največ ljudi je šlo v smrt zaradi nesrečne ljubezni — Nesolidsosl uaaih ljudi. Komaj se :e začelo reMio delo za povzdigo L'oieuj&ke, že je bil SK Poiž opozorjen, da so se pojavih med domačim v Višnji goii in okolici, tju dje, ki nočejo delo požrtvovalnih Dolenj cev in prijateljev Dolenjske ovirati z navijanjem cen. Tako so ee smučarji, pritoževala aa so plačevali v neki gostilni v Višnji gori čaj s pecivom po a Dm, a neki voznik ie računaj za vožnjo od doma na Polževem do Višnje gore 40 Din. Ce pomislimo, da se dobi čaj s pecivom v najboljši ljubljanski kavarni za 5 Din in da stane vožnja z avtobusom od Ljubljane do Višnje gore in nazaj ou Stične do Ljubljane 18 Din, moramo označiti take račune za vse obsodbe vreduo navijanje cen, kar bo treba v kali zatreti, da ue bo trpela dobra stvar. SK Polž prosi smučarje in izletnike, naj mu javijo vsak primer navijanja cen, klub bo pa poskrbel, da se vsako tako izkoriščanje prilike pri merno kaznuje. — »Planinski Vestuik«. Prva letošnja številk j ■•• pravkar izšla. Vsa uprava in izvedba je v rokah Osrednjega društva, ki bo enako kakor prejšnje leto stopalo po potih, ki vodijo ne*>o»rediio k našim slovanskim bratom na jugu in vzhodu, delo se bo razširjalo na ves Balkan na eni strani, na drugi strani pa bo list sledil planinskim veličinam na zapadu in severu, katerim moramo pokazati svojo doraslost. — Proti pričakovanju je prva številka vsebinsko še pestrejša od vseh lanskega letnika, kar obljublja še večji užitek čitateljem izvrstnega planinskega glasila Ovitek »Planinskega Vestnika- 'delo 14. Trpina) je izpremenil svojo lansko sliko ter nam letos kaže križ na Skrlatici s Triglava v ozadju Številka ima štiri umetnostne slike in sicer: Motiv z Velike Planine, foto Tavčar. Cerkev v Ratečah, foto dr Brilej. Mojstrovka nad Vršičem, foto Skerlep in Ponca s Peči. foto dr Kajzelj Vse te slike prikazujejo zimski čar naše gorske pokrajine Smolej Stanko nam opisuie z besedo in sliko Skrlatico v snegu fer križ s plajiolaiočo Črno zastavo Čuvajmo Jugoslavijo' Fannv Copeland neutrudljiva oveduie v šaljivem fonu o »Višinskem zdravljenju v Martuljku* t j o novem vz|>onu na Veli ko Ponro Znani plezalec U rož Zupančič je prispeval Članek >Dve novi plezalni turi v Danes GEORG O' BRIEN v filmu PO SLEDOVIH Senzacija zapada, divji boji ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave danes ob 4., 7. In 9. uri. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din. — Alpinistična šola TK Skale se dd- ue* nadaljuje ob 20. v šoli na Ledini s predavan.em g- dr. Valterja Bohinjca, k* bo podal zemljepisno sliko naših gorovij Vsi člani Skale se lahko udeleže sole brez predhodne prijave. — Sneg na Voglu. Te dni je v Julijskih Alpah zopet snežilo In na staro podlago je zapadei debel sneg. Zato je na Voglu, kjer so najkrasnejši tereni, idealna sanka. — Rumunski državljani, rojeni leta 1914, ki stalno bivajo v dravski banovini ee pozivajo, da se zaradi rek ru taci je ja vijo od 1. do 10. februarja pri kr rumun skem poslaništvu v Beogradu in prineso -seboj* uverenje o državljanstvu ali potn list, krstni ali rojstni list m Šolska sprt čevala MARTA EGGERTH kot Kneginja čardaša — Vrenie. Vremenska napoved pravi, da bo stalno, deloma oblačno vreme. Včeraj je snežilo v Sarajevu, Beogradu in Skoplju, v Splitu pa deževalo Najvišja tem-peraiura je znašala v Splitu 5, v Mariboru 1, v Skoplju 0. v Zagrebu —.2, v Ljubljani —2.2, v Kogaški Slatini —4, v Beogradu —7, v Sarajevu -10. Davi je kazai barometer v Ljubljani 772.1, temperatura je znašala —3.6. — Tragična smrt mladega voznika. V soboto zvečer se je v gozdu blizu Vrhnike težko ponesrečil 25!etm Anton Lukan. doma Iz Stare Vrhnike Ko Je peljal po gozdu težko obložen voz, se je ta prevrnil nanj in mu je udrlo prsni kos, dobil je pa tudi resne notranje poškodbe. Pre peljali so ga takoj v ljubljansko bolnico, kjer so se zdravniki zelo zavzeli zanj. vendar mu pa niso mogli rešiti življenja. Snoci okrog 20 je nesrečni mladenič pod legel poškodbam. PRIDE! PRIDE! sijajna drama iz življenja zrako-plovccv SINOVI NEBA — Številne nesreče smučarjev. V nedeljo se je pri smučanju ponesrečilo več ljudi Tako so morali v bolnico prepeljat Viljema Finžgarja, kartografa ljubljan ske univerze, ki si je pri smučanju zlomi' nogo — Druga Je bila 23ietna učiteljska pripravnica Gizela Groblerjeva *z Starega loga pri Kočevju m stanujoča v presk pri Medvodah, ki s) je nalomila nogo, tre; ja žrtev smučanja Je pa postal 121etn Pavietič Rado. učiteljev sin z Vrhnike, k si je zlomi1 desno nogo — Nesreča pri delu 2&letnega mizar skega pomočnika Antona fitucms Iz Cerk nega je eirkularka igrsb'la za levo rok< to mu jo resno poškodovala. Stucln Je moral v bolnico. Iz Ljubljane —Ij Dr. Maks Same«; — novi rektor ljubljanske univerze. Ker je 10. t. m. iz zdravstvenih razlogov odo top U rektor ljubljanske univerze dr. Ra-movž In ker Je vztrajal na 6voji demisiji, se je včeraj popoldne sestal univerzitetni svet, da izvoli novega rektorja. Izvoljen je bil profesor dr Maks Samec, ki je dobil 23 gla sov, za drugega kandidata profesorja Hadiija je bilo pa oddanih 21 Novo izvoljeni rektor ni dan bi se kmalu pripetila ta ka Strml&a nesreča, a k arečl je izgubil ravnotežje samo sprevodnik, ki je kot pravi eentteman tako ela«no dopovedoval dami. kot da smo vsi *rtuh1. da Jo bo vrgel na cesto, ako *"e ne bo držala predpisov Olika ee pač redko vozi s našim tr^mv^em. zato pa je tako junaški *^ njem Birokracij p s Spreva^n'kom noč>mo delati kr) vice. saj so vl.mdnl In postrežljlvl, ia5 n^m pa le. da *e med ni4m' e^en. ki ikc-du*e ne le ol«*:nstvu, tem ve* tudi vodnikom samim. Iz MariH^ra — Praški kvartet v Mariboru. Dne 1 februarja letos gostuje v na'em gledališču Praski kvartet, ki se ie razvil iz nekdanjega Zikovega kvarteta. Za pnreditev. ki bo velika glasbena senzacija v >Lirib*oru. vlada veliko zaonimanjc. — Prijavite prazna stanovanja. Na ne deljskem občnem zboru Društva hl*nib posestnikov v Mariboru je odbor apeliral na vi>€ hišne posestnike, naj prijavijo prazna stanovanja svotemu društvu v pisarni v Gregorčičevi ulici 8. Ta apel je mariborska javnost toplo pozdravila in želeti ie samo. da bi ga hišni posestniki tudi upoštevali, ker je to tako v njihovem kakor v interesu stanovanjskih najemni kov. — SezgoJa smučarke V nedeljo po poldne se ie pri smučanju ponesrečila 2^ letna uradnica Lavra Vimerjcva Mlad.i smučarka se jc pri padcu po-kodovala ni bokih in so jo morali reševalci prepeljan v mariborsko bolnico. — Racija v sodni dvorani. V razpravi dvorani okrožnega sodi:ča v Mariboru s<» dnevni aosti razni sumljivi elementi vsHi vrst Tu sc grejejo in hkrati bistrijo um z bogatimi izkušnjami zagovarjajočih s« obtožencev Včeraj dopoldne so mladi po balini z mariborskih ulic zopet nar*olni1i sodno dvorano Ko je senatni predsednik zasliševal tatu. so začeli »-umljivi tipi pro testirati Zarad' medkltcev in nemira < dvorani so poklicali policijo, ki je v dvo rani izvedla racijo Pn tel priliki so stra/ nki odpeljali na policijo okrofl 40 vsako dnevnih gostov, od katerih bo prcceišnjc število romalo v policijske in sodne za pore — Prva letošnja diiaika predstava bo v petek 25 t m ob 15 uri. Vprizorili bodo \Vildeovo duhovito komedijo »Idealen soprog*, eno najboli*ih letošnjih dramskili predstav Režija ie Skrbinikova. nastopijo v glavnih vlogah Severjeva. Starčeva. Bar bičeva. Grom Skrbinsek in Furijan Cene: ložni sedež 7 Din. parterni sedež 6 Din. balkonski 5 Din, galerijski 4 Duri, stojišča po 3 in 2 Din Vstopnice s« naj naroče pn možnosti skupaj do četrtka 24- t- itv zvečer. — Avtomobilisti it Monte Carla sfror/ Maribor Okrog 11 ure dopoldne so bile včeraj vse ulice, kjer so pasirali mednarodni avtomobilisti polne ljudi, ki so 7 napetostjo pričakovali dirkače l/lice so bile skrbno očiščene tn markirane z napisi, ki so služili đvtomobilistom v orijentacijo Vajveč ljudi se ie zbralo na Kralja Petra trgu. kjer je bila kontrolna postajj Ob 11.37 je nribrzel prvi avtomobil, ki ga je vodil Rumunec M Sonntag. Siva Ford-limuzina je imela kontrolno itevilko 8. Prvemu avtomobilistu so v kratkih presledkih sledili še ostali, katerih je bilo 34. Vse so ljudje živahno pozdravljali — »Urh. grot Ce/>rfci« zadnjikrat. Po-slecrnja vpnzoritev Parmove opere »Urh. grof Celjski« b nocoj za red D To naj oljse delo velikega slovenskega skladatelja ie ob sodelovanju dveh gostov, odličnih opernih pevcev Vide Zamejič-Koviče ve in Frana Neralica doseglo popoln uspeh ter splošno ugaja Glasba tega dela ie izredno barvita, razgibano dejanje pa pride v Skrbinškovi režiji do popolne veljave. Veljajo znižane cene. — Bitka s stražniki in drugo pred sodniki Včeraj je stopil pred senatno trojico okrožnega sodišča v Mariboru 23 letni Edmund Garnež iz Maribora, ki ie obtožen, da je žaiil in pretepel stražnika, poleg tega pa teži njegovo vest še več tat vin. Neke nedelje se ga je obtoženec preveč naleze! in jel je razgrajati v Vetnmj-ski ulici Takoj je interveniral stražnik, ki pa je pri obtožencu slabo naletel Ce-tud> je bil Garnež pijan, je vrgel stražnika na tla in ga psoval ter pretepal Seveda je to privabilo mnogo radovednežev, Id so se imenitno zabavah Končno je obtoženec stražniku ušel in se zatekel v neko gostilno v Vetnnjski ulici Nevarnega pijanca so naposled po ostn borb- ukrotiti trije stražniki ter ga vtaknili v policijske zapore Obtoženi Garnež je bil radi opisanega dogodka in več drznih tatvin obsojen na 1 leto 3 mesece strogega zapora in na 3 letno izgubo častnih pravic — Drugi obtoženec je bi«! 33 letn* delavec Josip Neuhiuer ki ie bil že večkrat predkazno-van Obtožnica mu očita da ie 'ami vUmiil v garderobo ISV< Maribora in odne*e! več1 parov nogometnih čevlmv Obsoien je bil na 8 mesecev strogega zapor* *er na izsubo častnih drisvljanskib pravic za 3 Va Kupujte domače blago! »SLOVENSKI NAROD«, dne 22. Januarja 1939 Stev 18 Frank HeUer: 23 Sibirski brzovlak ROMAN Gospa Nadja mu je iztrgala roko tako hitro, da je prevrnila svoj kozarec vina na prt in deloma nase. Vstala je, zamrmrala nekaj o madežih in odšla v svojo toaletno sobo. IL Bila je gotova z madeži, ko je zaslišala rahlo trkanje na okno. Ali je deževalo? Odprla je okno in videla, da niso bile kapljice dežja, temveč pesek. — Vi! — je zaklicala ogorčeno. — Torej se popoldne nisem zmotila. Zdaj vidim, da ste res vsiljivi — Gospa, — je odgovoril plavolasi igrač, — prav pravite. — Kaj je vaša navada posečati dame ob tem času? — Uganili ste moja nagnjenja. — In rabite vedno pesek namestu vizitk, kadar hočete, da se vam odpro vrata? — Da, to je že moja stara navada. — Menda zato, —■ je nadaljevala gospa Nadja razdraženo, — menda zato, ker vizitk sploh nimate. — Tudi to ste uganili. — Z drugimi besedami, vedete se enako neolikano, kadar prihajate, kakor kadar odhajate. Poslovite se, ne da bi rekli zbogom, in oglasite se, ne da bi pozvonili. Takih manir ne poznam. — To so sibirske manire, — je pripomnil smeje. — Prihajam iz Sibirije in celih šest let nisem videl žive duše. Upoštevajte to in oprostite mi! — Celih šest let? — je ponovila gospa Nadja, — Danes popoldne ste trdili, da sem prva ženska po šestih letih, ki-ki-ki, ker niste videli šest let nobene civilizirane ženske, se mi zdi vaš poklon — tepček ste! — Zasmejal se je še bolj od srca. — Prav imate, kakor vedno, tepec sem, vendar pa spoznam pravo žensko, čim jo zagledam. In... Položil je roko na srce. — Kaj želite? — je vprašala gospa Nadja naenkrat. Zakaj ste mi metali pesek v okno" — Nič posebnega nisem želel. Da, želel sem si mnogo. Hotel sem vas videti Vedel sem, da stanujete tu. In... — In kaj? — Imel sem tudi gmotne želje. Ali imate morda kos kruha in kozarec vode? Morda se vam bo zdelo to malo vsiljivo, toda bil bi vesel, če bi mi ne bilo treba ... — Kaj? — Hoditi v restavracijo. Gaspa Nadja je začutila, kako prijetno jo je spreletel mraz. Kakšno tajno ."je imel ta mož? — Ali je voda in kruh vaša — priljubljena hrana? — je vprašala. Tiho se je nasmehnil in od veselja ga je Kar streslo. — Ne, to ni moja priljubljena, temveč vsaJcdanja hrana. To je samo izraz moje zmernosti. — To mi je že dobro znano, — je dejala. — Naključje je hotelo, da imam nocoj skromno večerjo ... — Za svoje resnične prijatelje? — Za dve prijateljici in tri gospode. — Kakšni gospodje so to? — Nikar se ne bojte, to so trije diplomati ,bivajoči v GdinjL — Kako se pišejo? — Saj vam pravim, da se vam ni treba 'bati. Pišejo se monsieur Ravmond, mister David in signor Orazio. — To so zelo diskretna imena. — Da. Toda oni morajo biti diskretni, saj so diplomati. Če mi obljubite, da ne boste vsiljivi, ste dobrodošli Toda nikar jim ne omenite, da ste Nemec. Nemcev nimajo radi. — Vi ste angel! Bora vse drugo, samo Nemec ne, Sibirec bom, če hočete. — Koga naj jim pa predstavim? — je vprašala gospa Nadja. — Včasih je neprijetno, da nimate vizitk. Saj niti ne vem, kako se pišete. Plavolasi igrač jo je naivno pogledal. — Gopa, nisem sicer diplomat, imam pa svoje razloge, da nastopam inkognito. Bodite tako prijazni in predstavite svojim prijateljem gospoda Pavla. Gledala ga je vedno bolj radovedno. Kdo je bil? Kaj je bil? Ali je imel tujec v kazini pravico trditi, o njem to, kar je trdil? Skomignila je z rameni. Kaj zato, kdo je. Ljudje z vizitkami so bili tako dolgočasni —Pridite čez pet minut. Ena izmed mojih prijateljic je vas videla v kazini Prosila jo bom, naj vas ne izda. ITL V odsotnosti gospe Nad je se je živahnost za mizo stopnjevala. Lasje signora Orazđa so bili naježeni, klical je bravo vsemu in skušal je oviti neapoljsko roko okrog pasu gospe Berzeczinske. Mister David je delal vragolije z noži, vilicami in kozarci ter se smejal lepi gospe Ester. Težak sokratski obraz monsieura Rav-monda je bil porok od lisast- Njegovi redki lasje so se komaj videli izpod maž. Namakal je koščke kruha v omako, vmes je pa tiho popeval vesele popevke. Povratek gospe Nad je je opazil samo monsieur Ravmond. Takoj ji je položil pred noge svoje srce z novo pesmijo. V naslednjem hipu je prišel Pavel. Novi prišlec si je radovedno ogledal družbo in bogato obloženo mizo. Gostje so mu komaj odzdravljali. Zaposleni so bili sami s seboj. Monsieur Ravmond se je brezbrižno ozrl na nje, ko je pa opazil dolgega plavolasega moža, je njegovo petje naenkrat utihnilo. — Kdo je to? Vaš Nemec, niadame7 Gospa Nadja * je hotela odgovoriti, toda novi prišlec jo je prehitel. Stopil je naravnost k monsieru Ravmondu in dejal s srditim glasom: — Gospod, pazite na svoje besede! Vi prihajate iz Francije, jaz pa iz Sibirije in Nove Zemlje, toda to vam še ne daje pravice žaliti me! Monsieur Ravmond je vstal z razprostrtimi rokami. —Ah, Sibirija! To je nekaj drugega. 2ivela junaška Sibirija, ki njeni sinovi niti za hip niso pomišljali položiti svojo kri na tehtnico za svobodo in pravico! Živela tudi Nova Zemlja in njeni junaški sinovi! Oprostite, prosim, da sem za hip dvomil, da niste Sibirec. Sam sem videl vaše rojake, kako so se leta 1915 borili pri Varšavi, ko je šlo za osvoboditev domovine naše drage gospe Nadje, ki so jo bili zasedli pruski vsiljivci. Galantno je poljubil gospe Nad ji roko. Gospa Nadja je pohabila novega gosta, naj sede na njeno desno stran, in postregla mu je z mrzlo večerjo. — Vi ste se udeležili bitke pri Varšavi — je vprašal novi prišlec monsieura Ravmonda, — kot sobojevnik mojih sibirskih rojakov? — Kaj mislite s tem? — je vprašal monsieur Ravmond in si obrisal omako z brkov. — Moj položaj me priklepa na diplomatski zbor. — Vi ste se torej udeležili samo napovedi vojne, ne pa vojne same? Monsieur Ravmond je odložili vilice. — Jaz si štejem samo v čast, da sem sklenil mir. — Mir! — je vzkliknil novi gost živahno. — Torej vi ste sodelovali pri sklenitvi miru? Kolika sreča, da sem vas srečal! O miru ničesar ne vem. Sibirske novine so strašne. Njihove novice spominjajo najibolj na pet tisoč let stare mamute, ki jih odkopavajo iz zmrznjene sibirske zemlje. Da! Slišal sem nekaj o vojni, toda pripovedujte mi kaj o miru. Monsieur Ravmond si je natočil vina. — Ne spodobi se govoriti o politiki v damski družbi, toda vem, da naša do-ora gospa Nadja ni taka, kakor so druge dame. Gospa Nadja je navdušena za politiko. Izpraznil je svoj kozarec in ni opazil, kako je gospa Nadja zavihala svoj nosek. — Mir, dragi zauralski prijatelji, bi morda bil boljši, če bi ne bilo zobozdravnika. Napovedovanje vremena Zanesljive vremenske napovedi za daljšo dobo niso fe D očim meteorološka veda odklanja napovedovanje vremena za daljšo dobo in priznava, da niti za nekaj dni ne moremo povsem zanesljivo napovedati vremena, krožijo med ljudstvom vremenske napovedi za cele mesece ali celo za cela leta. Navadno se oglasi po novem letu največ vremenskih prorokov, ki znajo povedati, kakšno bo vreme vse leto. Ce bi hoteli verjeti tem prorokom, bi doživeli letos še v maju silne snežne meteže, zato pa v juliju strašno vročino. Vrednost teh vremenskih napovedi je pa seveda problematična, ker sloni večinoma na najrazličnejših domnevah in ugibanjih. Kakor vse v naravi, ima tudi vreme svoje zakone. Toda pri veliki različnosti pojavov v vremenu je tudi pri vsem prizadevanju vede zelo težko ugotoviti te zakone, najti njihovo pravo sled. Izveštna temeljna pravila so nam sicer že znana, toda to ne zadostuje, da bi lahko popolnoma pojasnili eno največjih skrivnosti narave. Kmelje imajo že od nekdaj svoja pravila za napovedovanje vremena. Razen tega je treba omeniti znani stoletni koledar in razne živali, ki jih smatra ljudstvo za vremenske proroke. Toda vse to priznava modema veda samo kot zgodovinsko zapuščino, kajti nje se drži patina ustnega izročila skozi stoletja in torej ne more veljati za povsem zanesljivo. Tako je tudi s stoletnim koledarjem, slonečim na teoriji, da nastopi skozi sto let na dan m noč vedno enako vreme, o čemer pa moramo dvomiti, kajti izključeno je, da bi se narava ravnala vedno po strogo odmerjenem času. kakor so si ga izmislili ljudje. Ni izključeno, da je stoletni koledar zmota, trgovsko vnov-čenje same po sebi zdrave misli. Prvotni rokopis ni bil nič drugega, nego beležke IGO letnica rojstva Marka Tvvaina 16. t. m. so se pričele v Ameriki velike svečanosti v proslavo 100-letnice rojstva slavnega humorističnega pisatelja Marka Twaina, s pravim imenom S. L. Ciemensa, ki je bil rojen 16. januarja 1835 v takratni vasici Hannibalu v državi Missouri. Prezident Roosevelt je pritisnil v Belem domu v Washingtonu na električni gumb in prižgal svetilnik, postavljen na griču nad rojstnim mestecem mojstra humorja. Močni reflektorji svetilnika obsevajo zdaj kipa glavnih postav Twainove fantazije Toma Savye-ra in Huckleberrv Fiuno. V jubilejnem letu bodo roma U tisoči hvaležnih Američanov v rodni Hannibal, kjer stoji spomenik darilca srčnega veselja, predstavljajoč slavnega pisatelja v otroških letih. Še noben ameriški pisatelj ali umetnik ni bil deležen tolike časti in slave, kakor Mark Tvvain, Lahko bi ga zdaj primerjali z Wasningtonom, Line o Inom in Wilsonom, tako popularen je med Američani. POVRŠNIKE >bleke. perilo itd., dobre in cenene — kupite najbolje pri PRESKEKJTJ, LJubljana. Sv. Petra cesta 14 »MUZIKA« prodaja, prvovrstne inozemske klavirje in pianine, tudi pre-igrane ter popravlja in ugla-šuje strokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica št. 4. 7/L SPALNICE moderne, iz orehove korenine, ter pleskane v najnovejši orehovi Imitaciji in kuhinjske oprave dobite najceneje pri — Andlovlc, Komenskega ulica 84 6/L Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne DR. G. PICCOLIJA v Ljubljani — se priporoča bledim in slabotnim osebam. 65/T KRATEK CRN KLAVIR (Stutzflilgel» z angleško mehaniko, v zelo dobrem stanju, ta-k-vj prodam zaradi selitve. — Ogledati pod Rožnikom. Cesta I. št, 9, pritličje (vila Jax). — POHIŠTVO! spalne in kuhinjske oprave dobite najceneje na obroke in hranilne knjižice pri — Mizarstvo ©SAVA«, Kolodvorska ulica 18, Miklošičeva cesta 6. — Telefon št. 2780. 707T Razglas Na osnovi § 23. zakona o volitvi senatorjev dajem na znanje, da bo volišče za volitev senatorjev, ki se vrši dne 3. februarja 1935 v veliki dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani, Mestni trg štev. 1. Predsednik: DR. DINKO PUC 1. r. Makula turni panii proda ti prava „Slo venskega Naroda**, Lfubltana. Knaflieva oliea rtnicami ogorčene proteste; zdravniku očitajo zaostalost in starokopit-nost_ Morda bi bilo gospodu doktorju ljubše, piše temperamentna mlada dama, — da bi se kakor prejšnja pokole-nja sukale samo okrog štedilnikov, ponoči pa plesale. Sport dviga našo samozavest, dela nas prožne in odporne, vzgaja nas v svobodne ljudi. Pretirano sporta seveda ne smemo gojiti, vendar je pa tudi to boljše, kakor tratenje časa v zatohlih in zakajenih lokalih. Druga športnica, navdušena smučarka, opozarja na to, da lahko izvira medsebojno tovariško razmerje med obema spoloma samo iz športne prisrčnosti Ko drvimo na smučeh po zasneženih poljanah, pravi, nimamo časa, niti veselja za flirt in banalno koketiranje. V smučarskih domovih se spoznavamo bolje_ in plemenite je. kakor v barih in plesnih salonih.. Kupuj domače blago! V začetku letošnjega leta proslavi dr Sven H edin svojo 70-letnico. Na Švedskem pripravljajo proslavo Hedinovega rojstva v velikem obsegu. Sven Hedin je posvetil velik del svojega dolgega živ ljenja razdekavanju neznanih krajev notranje Azije. Uspehi njegovih številnih ekspedicij v Tibet, v puščavo Gobi in v ostalo Azijo so prinosu vedi v zadnji b FU) lotih mnogo novih spoznanj Zaključek gospodinjskega In kuharskega tečaja Ljubljana, 22 januarja V glaeebni ivo ran i >Sloge< je bil v so boto zaključek L dnevnega in VII. večer nega gospodinjskega m kuharskega tečaj« za železu i carske žene in dekleta Pri oku* no pogrnjenih in bogato obloženih mizah se je razvil prelep večer, na katerem *> gojenke pokazale va'Lk de! talentov, ki «*n jih pridobile v tečaju. Večera so se udeležili v zastopstvu di rektorja železniške direkcije načelnik gosp Ivan Deržič h soprogo, v imenu pokretnikov tečaja g. Josip Purlan g aoprogo, g. Pun Čun, predsednik odbora Nabavljalne zadruge železničarjev. zastopnik prosvetne-:.! oddelka hanskf uprave, nadzornik g. ftkulj. prisostvovala pa ie Še pole« nekaterih dm gih sevedn rudi voditeljice tečaja gdč Mar leta Prašni kar jeva. ki ji ie bila lepa pr reditev v prijetno zadoščenje za ve« tru<1 Na večeru je sodeloval tudi kvartet godb^ >Sloge«, ki o svojim predrtan jem pri pravil udeležencem mnogo glasbenega uži< k a. Med večerjo, ki eto jo po vseh pravilih gastronomije priredile in servirale brhke gospodične, je izpregovoril v imenu vodstva gosry>din w=k:h tečajev Nabaviialne 7.adrug' g. Josip Furlan ter izrekel posebno zahval« kr« banski upravi za podporo m pozdravil v zastopstvu direktorja navzočega načelnika g. Deržiča ter o*rtal#» go«*te Nadaljeval je. da je go«rnodini«;ka izobrazba nadeve dekleta v «arr>lo5nem s kulturnega vid;Va. e»na izmed najvišjih, iz obče naro1n<*ga in eo-spoda-rskeea vidika pa še poleg teea ena najvažnejših. V poznejšem življenju si bo znala pomagati gospodinjsko naob<-až>n;i že na že iz takih težav, ki jih v?a«*;h tudi blagostanje ne more odvzeti 2ivlienje gospodinje in žene je posvečeno v prvi vmti go spodinjstvu. sk^bi za mo/_a vzgoji otroka Ni lahko nieno delo! Žena rw prinese v družino veselje in srečo le z izobrazho- Dru žina je prva celica v družbi in Če je zdTa va in srečna ta, je zdrav narod in zdrav krepak narod u*;tvaria erečuo in močno državo. Naslovivši besede noTVflm tečajnicam ie želel govornik vč»em udeleženkam, da jib spremljajo nauki HClteljiC kot najzverteiS-i svetovalci v vseh. ne baš lahkih problermih domaČega gosnodin jstva- S pogumom poglejte v svet. s pogumom začnte vaše delo — in uspehi vam ne bodo izostali I Za g. Furlanom ie izpregovoril Se g- načelnik Deržič m pa za-*topn;k banske uora-ve g. Skulj. ki sta naslovila enako bodrilne besede na gojenke. Železnica neka nabavlialna Kipim, odpravlja s takšnimi tečaji pač hvalevredno in nadvee koriprtno delo. katerega uspeh ne more izostati, in lleer ne le v vrstah žel«a* ničansJrih družin, marveč tudi robce v naš družbi. Iz Celja —c Se vedno se dogaja, da nekater: hišni posestniki odnosno oskrbniki kljub policijskim predpisom ne skrbijo za temeljito čiščenje in zadostno posipanje za-mrzlib hodnikov pred hišami. Prizadete ponovno opozarjamo, da so v primeru nesreče odgovorni za vse posledice. Ob te: priliki tudi omenjamo, da bi bil menda že čas, da bi mestna občina dala odvozit: sneg. —C Umrli bo v celjski bolnici v nedeljo devetletni posestnikov sinček Jože Ojstruh od Sv Florjana pri TopolšČlci, v ponedeljek pa 241etna dnlnarica Veronika Hodnikova iz Vojnika, in pol leta stari sinček služkinje Anton Kamenik b Pakr pri Vitanju. —c Nesreča mesarskega vajenca. V Laškem se je v nedeljo ponesrečil 161etn' mesarski vajenec MIha Nemec Ko je čistil 6troj za rezanje mesa. mu je spodrsnilo Pri tem Je udaril z levo roko po rezilu, k* mu le prerezalo ^lnn Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo is inseratnl del Usta Oton Chnstof. — Vsi v Ljubljani.