Kuarnaama u
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprtvai Maribor. Aleksandrova oecta St. 13 , telefon 2440 In 2458 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. url , Velja mase fino prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din « Oglasi po eeniku r Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Llubllar.l i PoStnl Čekovni račun št. 11.400
JTUTRA
99
N©wl Kiacionallstllni Dokret
SlasiaKek in razvol nacionalnega, soclalisma
Poleg komunizma, ki se je teoretično razvijal že pred in med svetovno vojno, a se je docela izoblikoval šele pozneje, je ustvarila povojna dobS še en i>olitični Dokret, ki je šel prav tako kakor prvi v ekstreme, sanlo v docela nasprotne, na desno, namesto na levo. Skupnega imena Pa pokret še nima, dasi ga socialni demokrati in komunisti že davno imenujejo na kratko fašizem. Koliko ga je italijanski fašizem direktno ali indirektno povzročil, je zaenkrat še težko ugotoviti, kajti gibanje v Italiji je nastalo iz tamkajšnjih posebnih, docela lokalnih razmer, še preden je dozorela sedanja svetovna kriza, ki je šele ostale pokrete dvignila na površje. Na drugi strani se Pa vendar ne da tajiti, da so vsem tem strankam ekstremne nacionalistične desnice nekatere temeljne osnove skupne, in da vse odločno pobijajo staro strankarsko demokracijo.
Največji razmah je med vsemi temi Pokreti zavzel narodni socializem v Nem čiji, katerega voditelju Hitlerju se je Posrečilo pri zadnjih predsedniških volitvah zbrati toliko glasov, kakor še nikdar nikomur v Nemčiji, pa tudi težko kje drugje. Ta ogromni in nepričakovani uspeh mu je omogočilo sedanje obupno gospodarsko in socialno stanje, katero je izkoristil s silno demagogijo, negacijo vsega, kar ie in pa z neizpolnjivimi obljubami. Oblasti si tudi s to zmago ni pridobil, ker se je proti njemu združilo yse, od socialnih demokratov do katoliškega centra in meščanskih liberalcev. Prav tako si tudi pri pruskih volitvah ni priboril večine in je tako sedaj primoran aii vstopiti v koalicijo s centrom in skleniti kompromis, ali pa ostati kot vodja najmočnejše pruske in sploh nemške stranke še nadalje v neizprosni opoziciji*
Narcdno-socialistično gibanje v Nemčiji je pa seglo tudi preko meje v sosednjo republiko Avstrijo, kjer se je pri občinskih in deželnih volitvah pokazal pričetek enakega procesa kakor v Nemčiji. Mlada, agilna in dernagoška narodna so-
cialistična stranka je pdčela rušiti moč starih meščanskih strank in siliti nevarno v ospredje. Skoraj istočasno pa so se pričeli organizirati slični narodno socialistični pokreti tudi po nekaterih drugih državah, v Romunji, pa Madžarskem, v Bolgariji, na Grškem in celo — na Japonskem.
Romunski, madžarski in japonski narodni socialisti so v neposrednih stikih s Hitlerjem in . njegovimi ljudmi. Ustanovitvi stranke v Bukarešti in Budimpešti so kumovall Hitlerjevi posebni odposlanci. Ločeno od Hitlerja, a V duhu njegovih načel so se v zadnjem času pričeli reorganizirati češkoslovaški narodni socialisti, ki so sicer že stara parlamentarna stranka, ki doslej ni silila v ekstreme. Nedavni Ki ofa če v govor V praškem parlamentu je pa jasno pokazal, da^ se dosti ne razlikuje od Hitlerja. Prav isto se dogaja na Poljskem, kjer se cela vrsta starih politikov radikalizira nacionalistično in socialno.
Tako moremo torej že danes govoriti o novem nacionalističnem socialističnem nokretu, ki postaja splošen evropski in celo izvenevropski pojav. Po dosedanjem naglem razvoju sodeč, bo maio-katera država ostala obvarovana pred to poplavo. Prav tako pa je tudi že sedaj skoraj gotovo, da so vse te pokrete o-mogočile le sedanje kaotične razmere. V normalnih časih bi ne bili nastali ali pa se vsaj ne bi bili mogli razviti. Težje je odgovoriti na vprašanje, kaj nam prinašajo? Besede vseh voditeljev so gromovite in silno mnogo obetajoče, a kdo more garantirati, da, bodo taka tudi dejanja, če dobe v roke oblast? Te garancije ni, ni pa tudi nasprotnega dokaza za to, da zares ne bi mogli ničesar novega prinesti. Nekateri izmed teh pokretov imajo programe, ki niso slabi in načrte, ki bi, če bi se izvedli, odstranili marsikatero sedanjo hibo. Po vsem tem bo torej treba šele počakati na praktično delo novega gibanja, da bo mogoča končna . in pravična sodba ali obsodba.
Sestava volilne vlade v Grčiji
OBLIGACIJE STABILIZACIJSKEGA POSOJILA.
BEOGRAD, 27. maja. V prospektu emisije 7 odstotnega stabilizacijskega posojila kraljevine Jugoslavije je omenjeno, da se bodo začasne obligacije (certifikati) zamenjale za definitivne najkasneje do 1. junija 1. 1932. Iz tehničnih vzrokov je pa to do določenega dne neizvedljivo, zato se bodo obligacije zamenjale pozneje, najkasneje pa do 1. decembra letos. Zamenjavo bodo izvedle centrala in podružnice Državne hipotekarne banke. Kuponi se bodo po 1. juniju izplačevali na začasne obligacije. Lastniki obligacij bodo po Časnikih obveščeni, kdaj bo Državna hipotekarna banka dobila od »Union Parisiene« definitivne papirje.
SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE.
BEOGRAD, 27. maja. Narodna skupščina Je sklicana na dan 2. junija. Po obavljenih formalnostih bo razpravljala o še nespreietih zakonskih načrtih In dru gih predlogih. Istočasno se bo najbrže sestal tudi senat.
OSTAVKA POSLANCA BARLETA.
BEOGRAD, 27. maja. Narodni poslanec Janko Barle, župnik v Ljubljani, ie odloži! svoj mandat v narodni skupščini. Zamenjal ga bo njegov namestnik Ivan L ' ■> č a r, župan v Tržiču.
JAPONSKA VLADNA KRIZA.
TOKIO, 25. maja. Mandatar krone, admiral S a i t o, je včeraj ves dan kon-feriral z voditelji obeh velikih parlamentarnih strank radi sestave nove vlade. Saito ie med drugimi pozval tudi voditelja liberalcev, bivšega ministrskega predsednika Vakacukija, da vstopi v vlado. Vakacukl ponudbe ni odbil« mora pa se pred odločitvijo posvetovati še s svoiirai pristaši. V načelu je liberalna stranka pripravljena sodelovati z admiralom Saitom.
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj
popije en do dvakrat na teden pred zai* trkom kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptmo odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav nlkov-strokovnjakov potrjujejo, da > so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizma, kamni in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Novo vlado je sestavil voditelj republikanskega centra
Papanastasiu — Volitve bodo v avgustu ali septembru
ATENE, 27. maja. Po vseh prejšnjih poizkusih in neuspehih je predsednik grške republike poveril mandat za se-
stavo nove vlade voditelju republikan ske unije, poslancu Papanasta-s i u. Papanastasiu je sestavil vlado iz vseh republikanskih strank, ki pa bo le začasna. Njena glavna naloga bo voditi tekoče posle ter pripraviti in izvesti nove državnozborske volitve, ki na! dokončno razčistijo politični položaj. V parlamentu bo vlado podpiral tudi dosedanji ministrski predsednik Venl-
zeics. Nove volitve bodo v mesecu av-gustu ali najpozneje septembru.
Vlado tvorijo: predsednik in zunanji minister Papanastasiu, vojni minister general S k a n d a 1 i s, finančni minister Varvareso, notranji minister Bakopulos, poljedelski in socialnopolitični minister B a-b a 1 b a r i s, justični minister T r i a n d o f 11 o p u 1 o s, prosvetni minister K a r o p a n o s, prometni minister K o r o n i s in minister za narodno zdravje S a r a f i.
Srdite politične borbe v Nemčiji
DOGODKI OB IN PO OTVORITVI PRUSKEGA DEŽELNEGA ZBORA. — SPOPADI MED H1TLERJEVCI IN K OMUNISTI. — DR. BR0N1NG ZA
DIKTATURO VLADE.
ru so dali povod za nove spopade med narodnimi socijalisti Jn komunisti v Berlinu in po drugih nemških
BERLIN, 27. maja. Sklicanje pruskega deželnega zbora je otvorilo v Nemčiji dobo novih srditih pouličnih bojev, ki se razvijajo v krvave dejan ske spopade. Na prvi seji v sredo, se je najprej volilo predsedstvo. Za zborničnega predsednika je bit z 262 glasovi izvoljem hitlerjevec KERRL, za prvega podpredsednika s 167 glasovi socijalni demokrat WITT-MAACK, za drugega z 254 glasovi katoliški centrumaš BAUMHOFF, za tretjega pa z istim številom glasov nemški nacijonalec von KRIES. Po izvolitvi predsedstva je nastal med narodnimi poslanci in komunisti prepir in nato pretep. Hiilerjevci so najprej pretepli in vrgli iz dvorane komuniste, nato socijalue demokrate, naposled pa še ostale poslance, tako da so končno ostali sami. Pri tem je bilo veliko poslancev težje in lažje ranjenih. Nekatere so morali prepeljati v bolnišnico. Zbornična dvorana je bila vsa razbita in okrvavljena, tako da jo bodo morali popolnoma prenoviti, vsi sledovi pretepa se pa sploh ne bodo dali odstraniti.
Ddgodki v pruskem deželnem zbo
mestih. Včeraj so se napadali in pretepali povsod, kjer so se le srečali. Najhujši poboji so bili v berlinskih predmestjih, v Hamburgu in Altoni. Zopet je bilo več oseb ranjenih. Po vsem tem so tudi izgledi za uspešno delo 1. junija, ko se zbornica zopet sestane, zelo minimalni. Posebno izvolitev novega ministrskega predsednika bo težavna stvar.
Fizična razračunavanja med hit-lerjevci in njihovimi nasprotniki so Pa povzročila še druge posledice. Kakor zatrjujejo, bo zvezni kancler dr. BRONING zahteval od predsednika HINDENBURGA diktatorska pooblastila tako glede izpopolnitve vlade, kakor tudi glede nastopa na-pram deželnim zborom. Njegova prizadevanja pa najbrže ne bodo uspela, ker bi s tem bila bistveno kršena weimarska ustava, ki je edini temelj sedanjega stanja. Na vsak način se Nemčija še ne bo pomirila in se bo nasprotstvo med političnimi pokreti v bližnji bodočnosti še bolj poostrilo.
Prijateljstvo med Turčijo in Italijo
OBISK TURŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA IN ZUNANJEGA MINISTRA V RIMU. PODALJŠANJE PRIJATELJSKE POGODBE. REFERAT O PO-
TOVANJU V RUSIJO.
RIM, 27. maja. Službena in neslužbe-na Italija je z velikim pompom sprejela turškega ministrskega predsednika Izmet pašo in zunanjega ministra TevfikaRudžija bega. K sprejemu so se zbrali poleg italijanskih državnikov tudi tisoči fašistov, ki so priredili obema bučne ovacije.
Na sestanku v palači Venezia, kjer so se zbrali Izmet paša, Tevfik Rudži beg, Mussolini in italijanski zunanji minister G r a n d i, je bil podpisan protokol o podaljšanju sedanjega italijansko - turškega prijateljskega pakta, nanašajočega se tudi na arbitražo in neutralnost. Pogodba se ie podaljšala za pet let. Obenem se Je pa tudi določilo, da se po poteku tega roka lahko avtomatčino podaljša, če ne bo poprej z ene ali druge strani odpovedana. Za podaljšanje ni potreben nikakršen nov sporazum.
Posvetovanja med turškimi in italijanskimi državniki se dano« nadalju-
jmo. V poučenih krogih se zatrjuje, da sta oba turška politika prispela v Rim tudi zato, da obvestita Mussolinija in Grandija o uspehih In vtisih svojega obiska v sovjetski Rusiji.
KAMPANJA PROTI POLJSKI SE NADALJUJE.
VARŠAVA, 25. maja. V svetovnem, po sebno v ameriškem tisku so se zopet pojavile alarmantne vesti, da je Poljska koncentrirala velike vojaške oddelke na gdanski meji in pripravila v Gdiniji vojno mornarico, da zasede Gdansko. Da so te vesti popolnoma zlagane, potrjuje tudi komunike gdanskega senata, ki pravi, da na mejih Gdanskega ni nobenih poljskih čet, razen običajnih obmejnih organov. Obenem tudi zanika, da bi bil tiskovni urad senata kakorkoli v zvezi z omenjenimi alarmantnimi vestmi.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Pretežno jasno, topleje.
Stfan 2(
mmm »vecernik« jutra'
V Marii) 6 r u, 'dne 27. V. 193».
Boljši moder bedak kot pa bedast modrijan
SHAKESPEARE
Praznik socialnega zavarovanja
Otvoritev nove palače in proslava desetletnice zakona o zavarovanju delavcev
Telovska procesija.
Radi deževnega vremena ni bilo včeraj na Telovo običajne procesije. Po pontifikate maži, ki jo je opravil knezoškof dr. Andrej Karlin, je bila telovska slovesnost v stolnici od oltarja do oltarja. Na »lepo nedeljo« 29. t. m. pa bo po slovesnem opravilu telovska procesija vi frančiškanski cerkvi, ki krene ob 8- uri po Aleksandrovi cesti, Tomšičevem drevoredu, Ciril-Metodovi ulici na Trg svobode. Pri Magdaleni bo telovska procesija ob 9. uri po običajnem redu.
Vojaška imenovanja.
Pomočnik poveljnika mariborskega vojnega okrožja polkovnik g- Dušan Ga-vrilovič je imenovan za poveljnika celjskega vojnega okrožja; na njegovo mesto v Maribor pa je imenovan pehotni podpolkovnik g. Bajo Stumišič iz Celja. Poveljnik tukajšnjega 32. topničarskega polka polkovnik g. M. Radovanič je imenovan za poveljnika topniških oddelkov zetske divizijske oblasti v Trebinju. Polkovnik g. Milivoj Radovanovič je opravljal del časa tudi dolžnosti poveljnika mesta Maribora, kjer si je s svojo prijaznostjo pridobil velik krog znancev in prijateljev, ki mu želijo ob slovesu vse dobro na novem službenem mestu.
Poroke.
V Rušah so se poročili: g. Ivan Šeška, učitelj, z gdč. Jožico Šinkovo, bivšo poštno uradnico; g. Rajko Peli, policijski uradnik na Dunaju, z gdč. Jožico Nies-nerjevo, uradnico v tvornici za dušik, in g. France Serak, uradnik v tvornici za dušik z gdč. Hermino Rudlovo, hčerko oskrbnika g. Rudla iz Maribora. Bilo srečno!
Iz zdravniške službe.
V Gornji Lendavi v Prekmurju je nastopil mesto banovinskega zdravnika g. dr. Branko Lukman, doslej zdravnik pripravnik v tukajšnji bolnišnici.
Nenavadna smrt
Srčna kap je zadela včeraj dopoldne 721etno zasebnico Josipino Bračkovo v Nasipni ulici na Pobrežju. Bila je na mestu mrtva in so jo prepeljali v mrtvašnico na pobreško pokopališče.
Poletni avtobusni vozni red.
Potujoče občinstvo opozarjamo, da stopi z jutrišnjim dnem v veljavo poletni vozni red mestnega avtobusnega podjetja na vseh podeželskih progah. Novi vozni red je že objavljen na vseh avtobusnih postajah.
Gambrlnova dvorana*
Najlepši senčnat vrt. Izborno, vedno sveže Tscheligijevo pivo, prvovrstno vino, najboljša kuhinja po najnižji ceni. ©prejemajo se abonenti. Se priporoča I. Račič.
Bodočnost fotografije.
Drevi ob 20. uri bo v dvorani Zadružne gospodarske banke zanimivo in poučno predavanje o bodočnosti fotografije s predavanjem amaterskih kino-posnet-kov, pod okriljem »Kodaka«. Predvajani bodo tudi posnetki mariborske skakalnice in raznih smuških tekem- Vstopnine ni!
Razglasitev vojnega razporeda.
vpojni obvezniki, pristojni v Maribor in stanujoči v mestu ali najbližji okolici, rojeni leta 1882. do vključno 1911, ki se razglasitve obvezniškega razporeda dne 22. t. m. iz kateregakoli razloga niso udeležili, se obveščajo, da bo na Tezenskem vojaškem vežbališču ponovna raz-glasltev v nedeljo 29. t. tn„ katere naj se gotovo udeleže, ker bodo v nasprot-uem primeru kaznovani z denarno globo in pozvani na orožno vajo.
Službeni list
dravske banovine objavlja v letošnji 41. številki sporazum o kliringu med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, popravek v zakonu o izkoriščanju vodnih sil, pristop Letonske k opijski konvenciji, nadalje razglas o 'opustitvi, odnosno preureditvi železniških zapornic, razne objave banske uprave o pobijanju občinskih trošarin v letošnjem letu in izpremembe v stale# t banovinskih usluž beračev na področju dravske banovine.
V nedieljo bomo v Mariboru slavili dva pomembna dogodka v razvoju našega socialnega skrbstva. Ob 9. uri dopoldne bo slovesno otvorjena nova palača tukajšnje ekspoziture Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, obenem bo pa tudi proslava desetletnice zakona o zavarovanju deleavcev v Jugoslaviji, združena z zanimivo strokovno in statistično razstavo.
Program obeh proslav je obsežen-Otvoritveni govor bo imel komisar ljubljanskega OUZD g. Ivan Tavčar, pozdrave pa bodo izrekli zastopnik bana, mestni župan g. dr. Franjo Lipold, bivši minister za socialno politiko g- dr. Vekoslav Kukovec, zastopnikSUZOR iz Zagreba, zastopnik delodajalcev poslanec g. Anton K r e j č i in zastopnik delojemalcev tajnik g. Čeh, dočim bo govoril slavnostni govor ravnatelj urada g. dr. B o h i n j e c.
Po končanem slavnostnem zborovanju bodo odšli udeleženci v pritlično
Otvoritev kopališča in zdravilišča
OUZD.
Ekspozitura Okrožnega urada v Mariboru, Marijina ul. 13 sporoča, da je v torek 24. t. m. otvorila svoje čistilno kopališče in fizikalno zdravilišče, ki je dostopno vsej javnosti. Čistilno kopališče je odprto razen ponedeljka vsak dan od 9. do Vi 19. ure, ob sobotah od 8. do % 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure- Cene so nizke, razen tega ob torkih, sredah in četrtkih dopoldne s popustom. Fizikalno zdravilišče je odprto vsak dan razen nedelj in praznikov od 8. do 10. ure. (Moški: v torek, četrtek in soboto, ženske: v ponedeljek, sredo in petek.) Ob navedenem času ga lahko u-porabljajo vsi zasebniki, torej tudi nečlani. Čistilno kopališče in fizikalno zdra vilišče je higijensko in medicinsko naj-moderneje opremljeno.
V Dravo je hotel skočiti.
Snoči okoli 8. ure se je nudil pasantom na državnem mostu mučen prizor. .Neki brezposelni delavec Bogomir M. je hotel skočiti z mosta v Dravo. V zadnjem trenutku sta kandidata smrti le s težavo zadržala dva moška, ki sta poklicala redarja, ki je Bogomira odvedel v policijski zapor, da si tam vso stvar premisli.
Nezgode.
V sredo zvečer si je 11-letni trgovčev sinček Janko Krajner pri telovadbi zlomil levo roko. Na Ptujski cesti je padel s kolesa trgov. Feliks Tovornik s Tezna in se močno poškodoval na levi roki. V Vrhovljah pa se je pripetila posestniku Juriju Javorniku hujša nezgoda. Streljal je vrane, pri tem pa ravnal tako neprevidno, da se mu je puška sprožila in so ga šibre zadele v desno roko in prsni koš. Od oslabelosti se je zgrudila danes" dopoldne na Slomškovem trgu delavka Kristina Muhičeva. Vse ponesrečence so spravili v tukajšnjo splošno bolnišnico. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš bo imela v nedeljo 29. t. m., v učilnici sadjarske in vinarske šole svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu je med drugim volitev delegatov za skupščino v Ljubljani. G. ravnatelj Josip Piol pa bo predaval o poletnem pokončavanju škod Ijivcev sadnega drevja. Začetek ob 9. uri dop.
dvorano, kjer bo škof g. dr. Karlin, ali njegov namestnik pomožni škof g. dr. Tomažič, slovesno blagoslovil novo impozantno poslopje, ki je v okras in ponos slovenskemu Mariboru. Blagoslovitvi pa bo sledil ogled prostorov. Goste bosta vodila po zavodovih institucijah g. inž. arh. Saša Dev in šef zdravnikov g. dr. Franjo Jankovič. V vsakem ambulatoriju bo zdravnik z bolničarko, ki bosta dajala pojasnila. Ogled prične v pritličju, zaključil pa se bo v tretjem nadstropju- Ureditev uradov bo razkazoval upravitelj ekspoziture g. Fr. Steno v ec. Na razstavi, ki bo v tretjem nadstropju, bo mentor g. dr. Bohinjec.
Razstava bo odprta za javnost od 14. do 18. ure. Ob tem času si bo vsakdo lahko ogledal tudi.vse uradne in druge prostore zavoda. Urediev in naprave bodo na željo obiskovalcev pojasnjevali navzoči nameščenci. V veži bo poleg stopnišča razgrnjena spominska knjiga za vpis gostov in obiskovalcev-
Požar v Radvanju.
Na Telovo zjutraj okoli 4. ure, je prebudil Radvanjčane alarmantni glas gasilskega roga: Gori! Gospodarsko poslopje posestnika Gomilerja so že objemali ognjeni zublji, in gost dim se je valil proti nebu, ko so prihitele na pomoč požarne brambe iz Radvanja, Studencev, Maribora in Peker. Morale pa so se omejiti ie na obrambo v neposredni bližini stoječe stanovanjske hiše. Ker je primanjkovalo vode, je bilo gašenje zelo otežkočeno in je zgorelo gospodarsko poslopje do tal. Zgorelo je tudi vse gospodarsko orodje, vozovi in krma. Škodo cenijo nad 20.0C0 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Kako je požar nastal, se ne ve, ker pa je bila tisto noč nevihta, domnevajo, da je v poslopje udarila stre'a in uŽgala.
Samomor obupanega ženina.
Iz Poljčan nam poročajo: Splošno pomilovanje po vsej soseski je vzbudila tragična usoda 34-letnega krojača Roka Pepelnaka iz Kamenčaka, občina Pečke pri Makolah, ki si je v noči od torka na sredo vzel življenje. Tisti večer je delal še pozno v svoji delavnici, ki mu je služila tudi za spalnico. Okoli 11. ure je u-gasnila luč v njegovi delavnici, pa so domači mislili, da je legel spat. Odšel pa je bil na podstrešje. Tam so ga našli naslednje jutro po dolgem iskanju, zvijajočega se v poslednjih smrtnih krčih. Poleg njega je ležala izpraznjena steklenica izola. Brž poklicani zdravnik dr. Hro-nowsky iz Poljčan je prišel že prepozno, nesrečni mož je bil med tem izdihnil v hudih mukah. Kaj ga je gnalo v smrt, je povedal listek, ki ga je bil pustil na svoji postelji. Imel bi se namreč v kratkem poročiti, pa so bile okoliščine take, da se je zbal, da ne bi zašel s tem v še težavnejše življeiiske prilike. Ker pa kot značajen človek ni hote! razdreti poroke, se je odločil za smrt, da se tako reši vseh skrbi in težav. Pokojnik je b?l miren in dober človek, in ga je žal vsem, ki so ga poznali.
Lovsko streljanje
priredi podružnica SLD v nedeljo 29. t. m. ob 15. uri na vojaškem vežbališču v Radvanju. Streljalo se bo na letečega goloba," divjega petelina, srnjaka, lisico in zajca.	______________
Letošnji vojaški nabori v mestu Mariboru
V dneh od 1. do 6. junija v Gambrlnovi dvorani
Rekrutacija v Mariboru bo v Gambri-novi dvorani, Gregorčičeva ulica 29, dne 1., 2., 3., 4. in 6. junija s pričetkom ob 7. uri dopoldan po tem-le redu:
Dne 1. junija: mladeniči, rojeni leta 1912. od črke A do M.
Dne 2. junija: preostanek leta 1912 rojenih in vsi leta 1911. rojeni, v Maribor pristojni naborni obvezniki, ki so bili pri lanskem pregledu ocenjeni kot začasno nesposobni-
Dne 3. junija: vsi leta 1910, 1909 in 1908 rojeni, doslej za voj. službo nesposobni
Dne 4. junija: letnik 1907 in 1901 — (31 let stari) ter oni naborni obvezniki-tujci, ki stanujejo v Mariboru in so prosili za rekrutacijo v Mariboru.
Dne 6. junija: preostanek obveznikov-tujcev, ki se rekrutirajo radi vložene prošnje v Mariboru.
Vsem navedenim se te dni dostavljajo pozivi, na katerih je točno označeno, ke-daj se morajo javiti rekrutni komisiji, in katere dokumente morajo pri rekrutaciji imeti.
Opozarjajo' se vsi, da se odzovejo pozivu točno ob naznačenem dnevu ter da pridejo k rekrutaciji trezni
Iz Ruš
Gostovanje mariborskih igralcev. V
nedeljo so gostovali člani mariborskega »Narodnega gledališča« v tuk. Sokolskem domu z velezabavno trodejansko komedijo češkega dramatika Langerja »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«. Ta gledališki večer je bil za nas Rušane izreden užitek, za katerega smo požrtvovalnim umetnikom iz srca hvaležni. Tipi starega in mladega Pištore, kneza, sestre Tereze, Irme in drugi nam bodo ostali v trajnem pominu. Ker nameravajo mariborski igralci s to komedijo gostovati tudi po drugih krajih Slovenije, smo prepričani, da bodo našli povsod enako hvaležno publiko kakor v Rušah.
Na naslov mestne policije.
Ob vsakem kcjncu ceste ob Tomšičevem drevoredu stojita veliki tabli z napisom: »Prepovedan prevoz za motorna vozila. Mestni magistrat mariborski«. Za to prepoved to odredbo mestne občine pa se vozači avtomobilov in motornih koles sploh ne zmenijo. V divjem tempu podija svoja vozila po tej cesti, ki je polna prahu, če je milostljivo ne poškropi kak božji dežek, ker na to cesto, ki je tudi drugače v žalostnem stanju, mestni škopiiniki nikoli ne zaidejo. Stanovalci desno in levo ob Tomšičevi cesti prosijo mestno policijo, naj bi tudi temu delu mesta posvečala več pažnje v prometnem oziru in občutno kaznovala vsakega motornega vozača, ki se poslužuje te ceste, ki je za vsak promet z motornimi vozili prepovedana.
Dva nepoštena.
V Jadranski kleti v Mlinski ulici sta služila za natakarja S. Š. in J. B. Gospodar ju je imel za poštena; ko sta mu pa odpovedala službo, so ga obšli dvorni. Zato se je predvčerajšnjim, ko je zapustil službo natakar J. B., zglasil na policiji s prošnjo, naj bi pregledali natakarjevo prtljago, preden odpotuje. Pa so se pri J. B. oglasili detektivi in pri preiskavi našli 14.000 Din gotovine. Natakar je ta* koj priznal detektivom, da je ta znesek ukraden, zato so ga povabili seboj na policijo, kjer je izpovedal, da mu je njegov tovariš S. Š., ki je odšel iz Maribora že 18. t. m. neznano kam, dal ta denar za to, da bi molčal o goljufiji. Natakar Sj Š. je namreč po izpovedbi njegovega tovariša, lastnika Jadranske kleti, odkar je bil pri njem zaposlen, osleparil za kakih 40.000 Din. Natakarja J. B. so pridržali v zaporu, za njegovim pobeglim tovarišem pa je izdala policija tiralico.
S policije.
Včeraj popoldne je bil aretiran brezposelni delavec Janko R., ker je kradel cvetlice z grobov na starem mestnem pokopališču. Nadalje je policija aretirala nekega Josipa Kiša, rodom iz Nove Bukovice na Podravju, ki je bil zasačen na glavnem kolodvoru na zavori nekega vagona potniškega vlaka, s katerim se je nameraval popeljati v Ljubljano. Aretiran je bil tudi neki France J., ki je pred dnevi pobegnil iz državnega vzgajaiišča v Ponovičah pri Litiji in ukradel kolo mesarju Benciku iz veže v Cvetlični ulici. Vsi trije so izročeni sodišču.
Ne sme v krčmo.
Okrožno sodišče v Mariboru je prepovedalo Vincencu Kocbeku, posest- sinu v Vukovskem dolu, zahajati v krčme za dobo 2 let, to je do 15. julija 1934.
Pouk v plavanju.
»Temeljna pravila torej že znaš, Amalija. Zdaj ti bom pa zlil na glavo vedTO vode. *.«
v m: a' r •; f; o rti, m ff. v. w
■Bi
tSHBSFIEn>V£CESNIK* 3«
S pioteslneoa zborovanja zveze nostilnidarsklh zadrun
Dodatno k poročilu v „Večerniku“ od srede dne 25. maja
Na velikem protestnem zborovanju proti novemu trošarinskemu zakonu, ki Ea je sklicala Zveza gostilničarskih zadrug za mariborsko okrožje v sredo dopoldne pri »Orlu«, je za nar. poslancem g. Lovrom Petovarjem povzel besedo tudi še nar. poslanec g. Cerar, ki se je pridružil izvajanjem predgovornikov in naglašal, da je novi trošarinski zakon v resnici katastrofalen za gostilničarsko °brt in da je potreben temeljite remedure. Obljubil je, da se bo tudi on po svojih močeh zavzel za to, da se ta zakon vsaj v praktičnem izvajanju kolikor toliko omili, vendar je zelo malo upanja, da bi se mogle doseči bistvene spremembe sedanjih trošarinskih naredb pred prihodnjim državnim proračunom.
Tajnik zveze g. Pet e ln je nato prečital to-le
resolucijo:
Šport
1. Zborovalci ugotavljajo, da se pri sestavi novega trošarinskega zakona narodna skupščina ni ozirala na življenske interese gostilniške obrti, ki je, kakor znano, glavna pod-hga tujskemu prometu in ki je bila do da-Bes neprecenljive vrednosti za privatno, katar tudi za javno gospodarstvo.
2- Zborovalci zavračajo neenakost, izraže-Bc v trošarinskem zakonu, kjer se zahteva od zakonitih točilcev na drobno plačevanje trošarinskih taks in drugih davščin, dočim je dopuščena producentom svobodna in s. taksami in davščinami neobremenjena prodaja alkoholnih pijač. Ta trošarinska taksa ima torej značaj kazenskega davka ali kontrlbu-clje, kar je naravno v popolnem nasprotstvu 1 ustavnimi določili o enakopravnosti v pravicah in dolžnostih državljanov.
3. Zborovalci zahtevajo in pozivajo vse poslance kot njihovi volilci, da novelirajo tro-tarinski zakon že pri prvem zasedanju narodne skupščine, ker so se njegove posledice ta sedaj pokazale kot katastrofalne za komunalno gospodarstvo, ki v pretežni večini Vsaj v Dravski banovini sloni na dohodkih trošarine, kakor tudi za banovino in za državo. Najbolj občutno pa so prizadeti gostilničarji kot najbolj vestni in najbolj točni davkoplačevalci, ker se vsled nastalih razmer onemogoča nadaljno obratovanje gostilniških podjetij in s tem po nepotrebnem uničuje eksistenca številnih družin podjetnikov ta uslužbencev. Taki pretresljaji v ustroju našega celotnega gospodarstva niso v prid nikomur, temveč povzročajo le še večje za-pletljaie, ki lahko rodijo še nedosledne posledice.
4. Istočasno pa ugotavljamo predvsem nepravilnosti trošarinskega zakona, posebno glede odmere trošarinske takse, kateri je bila dana za podlago točilna taksa, odmerjena po količini iztočenih alkoholnih pijač prejšnjih let, čeprav je konzum že v letošnjem letu radi proste prodaje vina in žganja nazadoval za najmanj 50%. Zahtevamo, da se člmprej novelira tar. postavka 62 taksnega zakona v tej obliki, da se vsaka grupa zniža za 50% in da se ista razdeli še na 7 kategorij, kakor je svoječasno predvidevala vlada, ta da se še-le na tej podlagi odmeri na novo točilna in z njo zvezana trošarinska taksa.
ktotako zahtevamo, da se kavarnam odmeri ona točilna taksa, ki odgovarja 50% znižanju količini iztočenih alkoholnih pijač
5. Ugotavljamo, da izdajajo davčne uprave v Dravski banovini plačilne naloge, s katerimi zahtevajo plačilo tdošarinske takse v 8 dneh, čeprav dolguje državna in banska uprava pretežni večini točtlcem alkoholnih pijač na drobno trošarino, ki je bila plačana za zalogo vina in žganja, nahajajočo se dne 20. aprila 1932 v točilnih kleteh.
Vsled tega menimo in sicer po načelu pravičnosti, da se izvrši nam že obljubljena kompenzacija in da se dovoli plačevanje trošarinske takse v 3 obrokih, ker je nemogoče gostilničarju plačevati pri danih razmerah, katere je povzročil novi trošarinski zakon, dvomesečne obroke trošarinske takse vnaprej.
6. Ugotavljajo zborovalci, da se vsled novega trošarinskega zakona izigravajo predpisi vinskega zakona in zakona o življcnskih potrebščinah itd., ker se ne vrši in se tudi ne more vršiti kontrola v pogledu kakovosti in higijene prodaje vina po producentih na drobno, ker se ista vrši večinoma od hiše do hiše in na vseh mogočih krajih.
7. Ugotavljamo, da se vrši šušmarenje z vinom po producentih ln pa po prekupčevalcih, ne da bi zapadli strogim trošarinskim taksam zaradi nedovoljene prodaje vina na drobno.
Pozivamo In prosimo oMastva, da vsaj v zaščito avtoritete zakona, predpisov in njih samih odrede najstrožjo kontrolo po svojih organih, da se povrne morala in rešpekt pred zakoni v našem ljudstvu.
8. Zborovalci prosijo in zahtevajo, da se do ukinitve tega trošarinskega zakona odnosno do njegovega noveliranja ukinejo gostilničarjem in sploh vsem zakonitim točilcem na drobno vse takse ln vse s to obrtjo zvezane davščine, da se jim vsaj v dobi teh nevzdržnih razmer zaščiti njih obstoj in da se jim zagotovi enakopravnost v državljanskih pravicah in dolžnostih.
9. Zborovalci vztrajajo še danes na svoje-časni in najbolj pravični skupni zahtevi vinogradnikov, naj se maksimira celokupna trošarina na Din 1.50 od litra in da se plača še-le tedaj, ko se stavi pod pipo. V kolikor pa bi te naše zahteve ne odgovarjale potrebam odnosno običajem v ostalih banovinah, naj se prepusti posameznim banovinam, v ob segu okvirnega trošarinskega zakona uvajati in pobirati trošarino.
Konjske dirke na Teznu
Kasaško društvo v Mariboru je včeraj popoldne priredilo spomladanski derby miting na tezenskem dirkališču. Dirkam je prisostvovalo precejšnje število občinstva in zastopniki državnih oblastev. Bansko upravo je zastopal okrajni glavar g. Makar, mariborsko mestno občino Rodošek, navzoča sta bila tudi okrajni glavar g. dr. Ipavic in senator g. dr. Ploj. Teren je bil precej razmočen, vendar so doseženi rezulati prvovrstni-
I. Dirka Karl Pachnerja: 5 tekmovalcev. Heat vožnja za dva do 121etne konje iz vseh kajev. Proga 1600 m. Nagrade Mariborskega kasaškega društva Din 2000—, 1000.—, 600.— in 400.—:	1. Saperlot, 5 letni bisaski žrebec Fr. Filipiča iz Maribora: 1:35. 2. Jon,8letni črni žrebec Franca Reibenschuh-a iz Ma ribora: 1:35-3. 3. Jutro, lOletni črni konj Frica Skoberneta iz Celja: 1:45.5. 4. S a la din, 61etni lisasti žrebec Franca Filipiča iz Maribora: 1:44.
II. Dirka Rudolf Warren-Lippita: 13 tek movalcev. Za tri do 121etne jugosloven-ske konje. Proga 2100 m. Nagrade Din 1250.—, 625.—, 375— in 250.—. 1. La Fliche, 71etna siva kobila Franca Filipiča iz Maribora: 1:40.7. 2- S amer s, 41etni termnorujavi žrebec Karla Weitzla iz Maribora: 1:46. 3. Go s p o d a r, 81etni temnorujavi konj Vincenca Pirša iz Maribora: 1:45. 4. Bandi, 61etni temnorujavi konj Gvida Hogenwartha iz Celja: 1:47.7.
III. Dirka Karl Pachnerja: druga vožnja: 1. Saperlot (Fran Filipič) 1:38.2; 2- Egon, 41etni rujavi žrebec Jožefa Slaviča iz Ljutomera 1:45; 3. Jon (Fr. Reibenschuh) 1:37.7; 4. S a 1 a d i n, (Fr. Filipič) 1:45.5.
IV. Dirka Plunger jun.: 8 tekmovalcev. Za 3 in 41etne jugoslovanske konje. Proga 2300 m. Nagrade od centrale jugoslovanskih kasaških društev in ptujskih obrtnikov Din 1750.—, 875.—, 525.-in 350.— 1. Egon (Jožef Slavič) 1:43.5; 2- Nina, 41etna temnorujava kobila Alojza Slaviča iz Ljutomera, 1:44; 3. Stel-1 a 31etna rujava kobila Mirka Šurneka iz Ljutomera, 1:50.2; 4. Drago, 41etni ru-javi konj, Richarda Wregga, 1:51.
V. Spominska dirka dr. Alfred Ross-manita: Dvovprežna amaterska vožnja za 31etne in starejše konje vseh krajev. Proga 2800 m. Nagrade od Mariborskega kasaškega društva Din 1500.—, 750.-, 450— in 300______1. La Fliche in Saperlot (Franc Filipič). 2. R a d a u n II in Egon (Jožef Slavič). 3. A m e r i-kanska in Jutro (Fric Skoberne). 4. Proboj in Rujan (Jul. Novak).
Ilirija:GAK 4:0.
V okviru plavalnih tekem na Mariborskem otoku so Ilirijani in GAK odigrali včeraj prijateljsko tekmo v water-poolu. Zmagalo je zasluženo sijajno razpoloženo moštvo Ilirije, ki je bilo v vsej igri v premoči- Vsi štirje goli so bili izredno lepi in je vsa igra nudila krasen užitek maloštevilnim gledalcem. Plavalne tekme pa so bile do-in popoldne. Zmago so odnesli v štafeti 4x200 Gradčani, štafeti 4x100 pa Iliija. Rezultate posameznikov
bomo objavili v jutrišnji številki.
—■---------
V letu 1931.
Ta resolucija je bila sprejeta soglasno z velikim odobravanjem in bo poslana vsem poslancem in senatorjem, banu dravske banovine ter finančnemu ministru.
Načelnik zveze g. Zemljič se je zahvalil vsem navzočim za udeležbo in zaključil ob 13. uri zborovanje, ki je poteklo sicer burno, toda v najlepšem redu.
Želimo le, da bi ta akcija naših gostilničarjev, pokrenjena v pravični obrambi njihovih težko ogroženih eksistenčnih interesov, našla na nierodajnih mestih pravega razumevanja in zadovoljivega odziva.
H. Jakobs:
Napad obrežnih roparjev
(Konec.)
Ubbo Ufen se je pretolkel do poveljniškega mostu. Ni se posebno trudil, kajti pred njegovo orjaško postavo so se mornarji umikali. Tam je stal mož, ki mu je bil enak po postavi. Le mlajši se je zdel Ubbu Ufenu. Le hip je obstal nato pa planil na nasprotnika. Spretno je ta odbil napad z veliko gorjačo. Ta udarec je razjezil napadalca, da je z bliskovito naglico mahal po mladem možu. Nastal je dvoboj na življenje in smrt. Oba borilca sta bila enakovredna; če je bil starejši močnejši, je bil mlajši spretnejši. Vendar je mlajši počasi opešal in nič več ni mogel ubTaniti silnega udarca svojega nasprotnika, — sablja mu je razklala glavo. Z zamolklim stokom se je zgrudil, in preko njega je vstopil Ubbo Ufen v kajuto..
Medtem je boj trajal dalje, slednjič pa so zmagali roparji. Na krvavem krovu so ležali mrtvi in ranjenci. Tudi napadalci so imeli občutne izgube. Roparji so pometali mrtve v morje, — bili so zdaj gospodarji ladje.
Dobre pol ure pozneje je stopil Ubbo Ufen iz poveljnikove kajute. Njegov obraz je bil bled, poln bolesti. V temi pa njegovi ljudje niso ničesar opazili. Sto-prav je hotel eden njegovih ljudi še truplo moža, katerega je ubil njih vodja, zagnati čez krov, ko ga je ustavil pretresljiv krik.
»Pusti dečka, ti pes!« je odjeknil glas Ubba Ufena. In potem je padel poleg trupla na kolena. Njegova usta so oblikovala brez besede zveze, in njegove roke so tipale rano, katero je bil zasekal mladeniču. Le s težavo so ga pregovorili njegovi ljudje, da se je vrnil z njimi na obal. Ladjo so nameravali ko po navadi izropati pri belem dnevu. Nemo se je dvignil Ubbo Ufen, vzel mladeniča na I svoje roke in ga previdno spustil v čoln.
| Dospevši na kopino pa je sam nesel smrt-noranjenega v vas, na svoj dom.
Ljudje niso vedeli, kaj naj pomeni čudno obnašanje njihovega poglavarja. Tudi naslednjega dne se je vedel čudno. Grozil je s smrtjo vsakomur, ki bi se upal tja na ladjo. Dolge dneve je nepremično sedel ob postelji ranjenega mor-narja, ki je umrl, ne da bi se bil zavedel.
Potem se je Ubbo Ufen podal ha ladjo, — izgledal je dvajset let starejši. Spet je šel v poveljnikovo kajuto, iz katere se je vrnil še-le po dolgih urah, nesoč pod pazduho železno škatljo in kup pergamentov. In potem se je zaprl v svojo hišo in ostal notri en dan in eno noč. Navsezgodaj je potem zopet poveslal k ladji in odklonil vsako spremstvo. Čisto sam se je odpeljal, — in nihče ga ni videl več...
Kdo je bil skrivnostni mornar, so kmalu razkrili. Iz zapuščenih pergamentov, ki jih je Ubbo Ufen zapustil, je bilo razvidno, da je bil mornar Fokko Ufen, sin Ubba Ufena. Bil je kapitan in lastnik na-1
SfffrT 3?
SK Rapid:SK Leibnitz 8:0 (4:0).
SK Rapid je včeraj popoldne odigral na svojem igrišču prijateljsko tekmo s SK Leibnitzom ter z lahkoto zmagal v razmerju 8:0. Gosti, ki so prvič nastopili v Mariboru, so bili zelo šibek nasprotnik in so v znanju le na višini naših rezervnih moštev. Razen vratarja in desnega krila so vsi igralci le povprečni nogometaši. Rapid, ki je nastopil s kompletnim prvim moštvom, je predvajal lepo kombinacijsko igro in tudi zasluženo zmagal. Po poteku igre pa bi moral biti rezultat še večji, če bi domačini imeli pred golom nasprotnika več odločnosti. Tekmo je sodil Jančič-
V predtekmi je rezerva SK Rapida porazila rezervo SK Leibnitza z 8:3 (3:3). Tudi to tekmo je sodil g. Jančič.
Tekmam je prisostvovalo okoli 200 »drukerjev« iz Leibnitza, ki so bili na igrišču v večini, dokaz, da naša publika prihaja pač le na prvovrstne prireditve. Sploh se nam čudno zdi, da SK Rapid vabi le šibke nasprotnike.	-en.
Tekma za državno nogometno prvenstvo
SK Viktorija :ISSK Maribor 2:1 (0:1).
Naš prvak je včeraj odigral v Zagrebu svojo prvo tekmo v boju za državno prvenstvo. Reči moramo, da je prestal svoj »ognjeni krst« dobro, če upoštevamo, da se je moral boriti na tujem terenu in pred tujimi gledalci, ki jih je bilo okoli 3000.
Zagrebški »Jutarnji list« in »Novosti«, ki sta znana kot zelo stroga kritika, pišeta o našem moštvu zelo pohvalno.
Soholstoo
Sokol Krčevina - Košaki.
Prvi tisočak za leseno barako na letnem telovadišču je nabral šolski upravitelj podstarosta br. Cvetko. Darovali so: g. Konrad Breznik 200 Din, g. Emerik Wogerer 500 Din, ga Helena Valentova 100 Din, g. Mihael Hohnjec 100 Din in ga Matilda Seifridova 100 Din. Vsem iskrena hvala in zdravo!
Sokolska četa Mala nedelja
je priredila na binkoštho nedeljo svojo prvo akademijo z velikim uspehom. Prisrčna hvala vsem bratskim društvom, zlasti društvom G. Radgona, Sv. Duh na St- gori in Ljutomer, ki so nas obiskali v tako velikem številu. Žal, da smo pogrešali na prvi akademiji br. društvi Sv. Jurij ob Ščavnici in Križevci. Pa upamo, da nas obiščejo na prihodnji akademiji!
Sokolska četa pri Sv. Trojici v a. gor.
priredi v nedeljo 29. t. m. svoj prvi telovadni nastop. Četa vabi vse okrožje, zlasti pa Sokole iz Maribora, da se nastopa udeleže v čim večjem številu. Za to priliko bo vozil iz Maribora poseben avtobus. Odhod v nedeljo ob 13. uri izpred Glavnega kolodvora, povratek zvečer. Vožnja v obe smeri bo veljala 25 Din za osebo. Prijave za vožnjo spejema sokolska župa (pisarma v Narodnem domu) ustmeno ali telefonično (št. telef. 2835). Na. veselo svidenje v Slovenskih goricah! — Zdravo!
padene ladje, ki se je imenovala »Angelika«. Že v rani mladosti je bil odšel Fokko Ufen v tujino in se je v Genovi poročil s hčerko bogatega trgovca. Kot lastnik lepe ladje je hotel obiskati rodno vas, kar je bila že dolgoletna njegova želja, a ga je pred ciljem njegovih željfi ubil lastni oče.
To se je zgodilo pred davnimi leti, in ie še razbiti trup ladje tam na čeri priča o tej strašni tragediji. Toda večni valovi bodo tudi te ostanke razdejali, in od zgodbe o »Angeliki« ostane samo še legenda.
Nezgoda.
Mali Pepček priteče brez sape k zdravniku:	»Gospod	doktor, prosim, pridite
brž, pri nas so se zaloputnila vrata, pa jih ne moremo odpreti!«
»Dečko moj, tu ne morem jaz nič po magati, moraš iti h ključavničarju.«
»Da, ampak očetov prst je vendai vmes. •.«
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
~§¥f*an 1.
MSHBSrSKl »VEV ERN IK« Jutra
mm
V M a r i 6 o r u,:'dne 27.* V/1932; mmBmmmamBmamtaaaBma
VOHUNI
Polkovnik Nicolai zatrjuje odločno, da Mjasojedov ni nikdar vohunil za Nemčijo in da je vedno zvesto služil svoji domovini. Vsa zadeva je zavita v temo in spada med številne tragedije svetovne vojne, ki gotovo ne bodo nikdar popolnoma pojasnjene.
Nicolai je imel najboljše izglede, organizirati v, Rusiji uspešno vohunsko službo. Delovanje »Ohraroe« (tajne ruske politične policije), ki je po vsej Rusiji ustvarila pravo strahovlado, je bilo vzrok, da je v Rusiji kar mrgolelo ovaduhov. Zelo unosna postranska služba je bila, udejstvovati se kot vohun. Večini je bilo vseeno, za koga so delali; glavno je bilo, da so bili dobro plačani. Razen tega so vedno potovali razni židovski trgovci in mešetarji preko meje-Ti ljudje so zelo dobro služili kot zbiralci navodil, katera so potem oddajali raznim vohunom.
Stroga protižidovska caristična politika je povzročila, da so bili židje proti-ruskega mišljenja. Važno je bilo tudi dejstvo, da so imeli kot izposojevalci denarja mnogo ruskih uradnikov v rokah, od katerih so dobivali mnogo važnih vesti- Polkovnik Nicolai je radi tega najpreje poskušal delati z ruskimi trgovci. Kmalu pa se je izkazalo, da so njihove vesti brez posebne vrednosti.
Dragocenosti starih Aztekov
Izkopavanje starih grobnic v Mehiki.
V bližini Albana pri mestu Mehiki so našli arheologi nedavno grobnice starih indijanskih Aztekov, v njih pa mnogo zlatih predmetov, okrašenih z dragimi kamni. Odkritje je vzbudilo med arheologi veliko zanimanje; ker pa arheološki institut republike Mehike nima denarja, so se morala nadaljnja dela ustaviti. Če bi hoteli preiskati ves Monte Alban, kjer so predzgodovinski Indijanci skrili svoje zaklade, bi morali potrošiti velike vsote denarja, ki ga Mehika danes nima.
Mimo tega so pa našli v zadnjem času tudi drugod mnogo dragocenih predmetov, ki odkrivajo skrivnostno prošlost kulturnih Aztekov. V bližini Dacupa v državi Michoacan so našli celo zasuto mesto in v njem mnogo starinskih znamenitosti in dragocenosti, ki so vzbudile prav tako pozornost kakor one, ki jih je izkopal prof. Alphonse Cosso v Albanu. Neki farmer je pa v Guerreru izkopal pri delu na polju grobnico in v njej polno stvari, katere je namenil državnemu arheološkemu muzeju v Mehiki. Pisal je ravnateljstvu pismo in zaprosil, da pošlje v Guerrero odposlanca, ki bi si predmete ogledal. Ravnateljstvo je pa odgovorilo, da njegovi želji ne more ustreči in naj zato izkopine fotografira in pošlje muzeju slike. Kmet pa je
Židje so bili namreč v Rusiji izključeni od vojaške službe, in radi tega niso imeli pravega vpogleda v vojaške zadeve, pa niso mogli preceniti, če odgovarjajo vesti, ki so jih dobili, dejanskemu stanju ali ne. Otežkujoče je bilo tudi dejstvo, da so jim uradniki, katere so prisilili izdati svojo domovino, grozili, da jih bodo naznanili policiji. V mnogih primerih so celo svoje upnike izsiljevali, ali pa enostavno niso več svojih dolgov priznali in povrh vsega še zahtevali denar, sicer jih naznanijo.
Na vzhodnem Pruskem je ruska poročevalska služba skrajno brezobzirno postopala s svojimi vohuni. Ako se Nemci, ki so se vdinjali Rusom, niso obnesli, so jim zagrozili, da jih bodo izdali Nemcem. Tako postopanje je v splošnem imelo precejšen uspeh. Skoro vsi nemški izdajalci, katere je doletela pravična kazen, so bili ujeti na podlagi anonimnih pisem njihovih ruskih delodajalcev-
Čeprav so bile te mlade dame lepe in bilo težko nastaviti svoje prijateljice v gledališčih, po raznih krajih Nemčije.
Polkovnik Nicolai je še delal na ureditvi vohunske službe na ruski meji, ko so ga poklicali leta 1913. k vojnemu ministrstvu, in sicer kot šefa tajne poročevalske službe. Ker je moral sedaj svojo pozornost obrniti tudi na svojega za-padnega soseda, se je najprej odpeljal v Francijo. Tam so ga nadzirali prav tako
predmete rajši lepo zavil in jih sam odnesel v prestolnico. Tam so se njegovi požrtvovalnosti začudili, še bolj pa predmetom, okrašenim z diamanti ogromne vrednosti.
V piramidi Copuli so pa našli s po-
strogo kot v Rusiji, vendar pa ne tako očitno. Pred svojim povratkom v domovino se je mudil nekaj časa v Alzaciji-Loreni, kjer je ugotovil, da se lokalne oblasti ne morejo ubraniti francoskih vohunov, katere je podpiralo tamošnje ljudstvo. (Alzacija-Lorena je spadala pred svetovno vojno k Nemčiji.)
Mnogo Elzačanov je ušlo preko fneje, da se tako odtegnejo nemški vojaški službi. Običajno so vstopili v francosko vojsko. Tam so zelo cenili njihovo znanje nemškega jezika in poznavanje nemških običajev, kar jih je zelo usposoblja-lo za vohunsko službo. Nicolai je zelo cenil francosko poročevalsko službo, ki je bila, v nasprotju z rusko, zelo dobro organizirana.
Preko Švice in Alzacije se je francosko vohunstvo razširilo prav v srce Nemčije. Eden najboljših francoskih vohunov je hil neki Tomps, rodom iz Mo-nakovega, kjer se je bil njegov oče naselil kot vinski trgovec- Mladost je preživel v Nemčiji, ko pa je bil star dvajset let, je šel v Francijo k vojakom. Po nekaj tednih so ga oprostili trde vojaške službe in ga vzeli k francoski tajni poročevalski službi. Tam so ga skrbno vzgojili za posebno važne naloge. Potem se je vrnil v Monakovo.
Obrt tega moža je bila kot nalašč, da zakrije njegov pravi poklic. Kot potnik v očetovem podjetju je prišel v najraz-
ličnejše kraje Nemčije. Naravno je moral velikokrat potovati v Bordeaux in Burgund, v svrho nakupovanja. Kasneje so ga nastavili kot inšpektorja pri mednarodni družbi spalnih voz. Francosko vojno ministrstvo je imelo pri tej družbi jako velik upliv. Na ta način je prišel še hitreje in lažje po vsej Evropi.
Tomps je bil zelo lep in privlačen mož. V Monakovem je imel veliko znank, ve* činoma so bile to plesalke in koristinje-Na svojih potovanjih je prišel mnogokrat v stike z zelo uplivnimi ljudmi iz gledališkega sveta. Na ta način mu ni ljubeznive, vendar njih plača ni zadoščala njihovim razvajenim potrebam-Tomps je vsaki plačeval posebno mesečno podporo, pod pogojem, da se predvsem seznanijo z mladimi častniki in jih zapeljujejo k večjim izdatkom. Prednost so imeli častniki artilerijskih in pijonirskih čet.
Ostalo si lahko predstavljamo. Denaf mladega poročnika ponavadi zadošča samo za njegove skromne potrebe. Ako nima privatnega premoženja, ali pa če ne dobiva od doma zadostne podpore, si ne more privoščiti bogve kakšnih posebnih zabav. Če pa kljub temu zapade skušnjavam sveta, je kaj kmalu zadolžen. Njegovi upniki se obrnejo na polkovnika, zadolženi mladi mož mora vzeti slovo od vojakov. Njegova vojaška karijera je pri kraju.
inočjo zasebnih podpor še druge azteške dragocenosti. Piramida je večja kakor one v Egiptu, je torej sploh največja na svetu, saj stoji na njenem vrhu sedaj katoliška cerkev, a je še malo preiskana. Posebno njena notranjost, v katero
Čudna procesija — kačja procesija
Ta je v navadi vsako leto v vasi Cocullo v Abrucih (Italija): vsi prebivalci si ovijejo okoli vratu kače, ki so v tistih krajih zelo pogoste, in romajo tako k nekemu kipu sv- Dominika, ki je zaščitnik proti kačam in kačjemu piku. Seveda so tem kačam, ki jih nosijo, poprej polomili strupene zobe.
prodirajo le počasi, krije mnogo umetnin. Nedavno so na stenah hodnikov našli lepe slike. Sedaj bodo skušali dospeti tudi v sredino, kjer je gotovo grobnica kakšnega vladarja. Presenečenja tore) niso izključena. Nekateri predlagajo sedaj, naj bi se del najdenih dragocenosti prodal v tujino in bi se potem z izkupičkom lahko nadaljevala izkopavanja, vlada pa se protivi, ker je prepričana-da bi bili tako vsi ti arheološki predmeti za Mehiko za vselej izgubljeni.
Ljubljanski velesejem
Klavirji čeških, nemških in avstrijskih tovarn bodo razstavljeni na letošnjem XII. Ljubljanskem velesejmu od 4.—13. junija. Kdor si namerava nabaviti klavir, naj si prej ogleda razstavo na velesejmu, in odločitev mu gotovo ne bo težka. Na lanskem velesejmu so bili vsi razstavljeni klavirji v. petih dneh razprodani. To pomeni, da so bili izdelki prvovrstni in cene ugodne.
Trgovci, nikar ne naročajte blaga, dokler si niste ogledali vzorčnega velesejma v Ljubljani. Samo tam se vam bo mudil popoln pregled industrijskih in obrt niških proizvodov po najnižjih cenah. Permanentne legitimacije s pravico do polovične voznine prodajajo vsi denarni zavodi v državi, biljetarne Put-nika in večje železniške postaje v Dravski banovini.
ČfTATEUU
KUPUJTE ■
vse svoje potrebščine prt naših cenjenih
ČITATEUII
INtiRINTIH
Zapustil nas je v cvetu mladosti, star 21 let, naš preljubljeni, dobri sin in brat, gospod
Rado Bačnik
dijak delovodske šole v Ljubljani.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, 28. maja ob 17. (5.) uri popoldne na magdalensko pokopališče na Pobrežju.
MARIBOR, 26. maja 1932.
Jakob in Marija Bačnik starši;
Zdravko, Marica, Cvetko in Danica,
bratje in sestre.	1726
autopniki m
Učenca za torbarsko stroko
sprejme L Kravos, Aleksandrova cesta 13.	1706
Lepo, solnčno balkansko sobo
s separiranim izhodom na stopnišče takoj oddam. Razlagova ul. 25 I, levo.
1732
»Ouden j« te pest«
»Res, malo predolg je, wrto ga pa vei otroci istočasno ljubkajoi«
Pred no greš na potovanje ne pozabi kupiti Si
Krasno izbiro po najnižjih conah ima KNJIGARNA IN PAPIRNICA
TISKOVNE ZADRUGE
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Jsdaja Konzorcij »Jutra« m Ljubljani; stavnik izdatelja i0 urednik: JOSIP FR. KNAFL1C .v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d- d., predstavnik
tTANKO "»ETELA v Mariboru.