VredBiitvo: Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * list izhaja vsak dan razua nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Ajtcnimni dopisi se ne uva-i»jejo. NARODNI DNEVNIK UpravnlStvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6"b0 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (fnserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 25. Telefonska številka 65. Celje, v torek, dne I. februarja 1910. | čekov r.č„B 48.»^ | Leto II. Konec volilnega boja na Angleškem. Od sobote, 16. jan. naprej je divjal na Angleškem največji in najpomembnejši volilni boj, kar ga je doživela katarakoli ustavna država več desetletij sem. Ta boj gre sedaj h konen. Zadnje poročno pravi, da je izvoljenih 272 liberalcev, 271 unijonistov, 40 socijalistov in 80 Ircev. Je tedaj le še malo mandatov (17) za oddati, kateri pa ne ne bodo mnogo spremenili na rezultatu teh volitev, ki niso prinesle v gigantskem boju za obrambne carine m obstoj angleške gosposke zbornice nobene prave odločitve. — Novi parlament se snide okrog 20. februarja; Asquith bode zopet nastopil v njem ket načelnik vlade ali ne kot zmagovalec. Njegova stranka, ozir. vladna večina ne bode nastopila tako ponosito in ne s tako silo ko 1. 1906, ko je z brezprimerno volilno zmago vrgla konservativne privržence lordske zbornice ob tla. Politično življenje Angleške se nahaja sedaj ravno vsled tega, ker se ni zmaga popolnoma nagnila na nobeno stran, v težkem in precej nejasnem polo-taju, Nova večina okroglo 120 glasov, s katero bode razpolagala liberalna vlada s pomočjo Ircev in delavskih zastopnikov, ne bode odgovarjala optimizma, s katerim so se vrgli liberalci v volilni boj. Pa tudi unijonisti so precej potrti, ker so pri-• čakovali vsled ugodnih rezultatov v prvih volilnih dnevih, da bodo liberalne vrste dokaj bolj zred-čene. Sicer pa tudi poprej večine angleških vlad niso bile vselej impozantne. Po volitvah 1. 1886 je vladal konservativec Salisbury z večino 118 glasov celih šest let. Liberalno ministerstvo, ki Bin je sledilo 1. 1892, je razpolagalo s pomočjo Ircev komaj z večino 40 glasov in se je vkljub temu držalo 3 leta. Po 1.1900 so vladali unijonisti z večino 134 glasov. Liberalci so videli tekom teh volitev, kako ogromen odmev je našlo unijonistično geslo za obramnimi carinami in za obvarovanje angleške nadmoči na morju v vrstah volilcev in se bodo gotovo odslej zelo čnvali, da bi dali svojim nasprotnikom novega gradiva za napade in volitve. Za sedaj je sicer še zasigurano načelo svobodne trgovine — a se nič ne ve, kako dolgo bode trajal odpor Angležev proti obrambnim carinam, čijih privrženci se neprestano množijo. Nemški tisk oso-bito z veseljem pozdravlja izid volitev; Berlin se je pomiril, da ni prišel na vlado stari njegov pro-tivnik Balfour. Nemški poslanik v Londonu se je že oglasil in je napel jako mile strune prijateljstva in zatrjevanja, da Nemčija nikakor ne stremi za nadvlado na morju niti noče vojne. Berlinski tisk je soglasno mnenja, da so konservativci le v volilne svrhe ustvarili nemško*strašilo. Vendar pa je gotovo, da je danes ogromna množina Angležev prepričana, da nima večjega sovražnika in nevarnejšega tekmeca kot je Viljemova vlada in mornarica. Tega gibanja ne bode uničila sedanja li-beraln? vlada, ker je preslaba za to. Ako ne bode upoštevala želje naroda po pomnoženju vojne mornarice in izboljšanje državne obrambe, bode si sama izpodkapala tla. O najbližjih ciljih Asquithove vlade se poroča, da bode predvsem podan zopet zgornji zbornici proračun, katerega so lani pairi zavrgli. Takoj na to pa se bode razpravljalo o proračunu za 1. 1910, kateri bode vseboval precejšnje spremembe z ozirom na Irce. Tako bode začela vlada kampanjo proti gosposki zbornici. Zanimivo je vprašanje, kako stališče zavzame kralj. Unijonisti so mnenja, da se kralj ne bode mogel odločiti za kako dalekosežnejšo ustavno reformo na željo sedanje vlade, ki nima sama za se povoljne večine temveč še le s pomočjo Ircev. V liberalnem taboru tudi ni prave edinosti glede tega vprašanja, ker si mnogi ne žele v sedanjem trenutku odprave veto-pravice, ki jo imajo lordi, temveč le omejenje veta v finančnih vprašanjih. V tem smeru gredo tudi mnogi kompromisni predlogi, o katerih pa se liberalci doslej še niso izrazili. Kratkomalo: politični položaj na Angleškem je po zadnjih volitvah mnogo bolj zasukan in zamotan ko je bil poprej. Zopet „zarota" v Črni gori. Iz Dubrovnika, mes. jan. Nekoliko bridko nam je bilo Srbom pri «rcu, ko so zadnjič priplavale bojne ladije mogočne, svobodoljubne in demokratične francoske republike v Bar, da izroče častitke črnogorskemu Knezu in gospodarju Nikoli. Bridko zategadelj, ker se ravno ob petdesetletnici Nikolove vlade gode v Črni gori stvari, ki so v zasmeh vsaki pravici in državljanski svobodi. Tomanovičeva nazadnjaška vlada se z vsemi silami trudi, da bi dokazala, kak mir in blagostanje vlada v deželi in kako je narod zadovoljen z njegovo vlado in Nikolovim vsekakor čudnim pojmovanjem ustavnosti; Tomanovič in Nikola se vsekakor hočeta ponašati s prosvetnim in gospodarskim napredkom v deželi . . . Dotični odstavki v oficijelnih napitnicah v Baru so pa morali vočigled žalostnim razmeram v Črni gori, vsakega Srbina, d&, Jugoslovana in človeka speči globoko doli v duši, ker so bile — zavedna in nezavedna — bridka ironija! Žalostno stanje Črne gore dokazujejo najbolje „zarote". Prepričan sem, da ste že davnej pojasnili svojim bralcem, kakega pomena in namena so te činogorske zarote od „bombaške", v kateri je izpovedoval znani Nastič — bodi nje- LIS JE K. Vojaško leto Pavla Poljanca. Po pripovedovanjih in pismih prostovoljca Pavla Poljanca priobčila Ljudmila Novakova. (Dalje.) Težek in mrzel mrak se je naselil v celici, tesno mi je. Zima me jame tresti in vse tri srajce s plaščem me ne morejo ogreti. Ležem, — trdo je ležišče! Kapo si nategnem preko ušes, zavijem se tesneje v plašč in si namotam staro odejo krog nog in trupa. Uš! uš! Kako sovražim ta zimski cvet! In po nedolžnem vse to.!... Rad bi bil zvedel, kako je Feldmannu, toda bal sem se vstajanja in zime. Ure minevajo. Polnoč me je zalotila ob plašnih spominih na dom. Svečnica bo kmalu, materin god ... od mene ne dobi mati nobenega pozdrava, nikakega poročila . . . Zakaj se nisem spomnil Svečnice že poprej, zakaj nisem izročil pisma Pfid&lku ali kateremu drugemu tovaiižu, da ga shrani in odpošlje pravočasno?! Starec oče bo pošiljal dau za dnevom pastirico po pismo na pošto, sin pa je zaprt v Krakovu in v kakem položaju ...! Zobje so mi zaklepetali vsled zime in neprijetnih spominov, misli pa so jele begati in se nemirno mešati. Tresoč se sem sanjal z odprtimi očmi. Meglo in oblake vidim nad poljem širokim... Ptujsko polje, kaznjenec prihaja, da te pozdravi... Zopet se vse razjasni in se hipoma še enkrat zamrači... pa saj to niso oblaki, to ni megla,... to so le skrbi, mraz, žalost, samo misli so v ranjeni glavi . . . Dobro čutim, da se godi nekaj grozovitetra v možganih. Zdrznem se, prestrašim se bolečine v tilniku in se prevržem na trdi postelji. Neizrekljivo sožalje s samim seboj mi je zavzelo dušo. Kaj poreko stariši, kaj vrsta dragih znancev ? ... O, ko bi mogel vsaj malo zaspati... Prijateljica, ali veste, kaj je to, misel na blago, ljubljeno mater v duši obsojenca ?......... Bolje mi je bilo drugega jutra, saj v glavi mi je odleglo. Zbudili so me Feldmannovi klici. Dvignem se. Na zidu pri oknu sedi kakih deset vrabcev popolnoma sključenih in tresočih se od mraza, nama s Feldmannom pa danes niso niti najmanj zakurili---in to življenje še ima trajati devet dni! Ni dvoma! Želodec se je oglasil za svojo pravico. Prižgem si drugo smotko, s čemer pa ga nisem mogel potolažiti. Toda zadosti bo vam že tega slikanja in pripovedovanja. Iz Mickifiwieza sem iztrgal zadnji prazni list in popisal v kratkih črtah svojo nevoljo, da je zmanjkalo kadiva in da trpim glad. Na/.načil sem, kako bi se mi zamoglo poslati nekaj denarja, ki si ga po nerodnosti nisem bil vzel v zapor . . . Odprl sem popoldne okno, ko sem videl nekaj tovarišev na dvorišču — zapazili so me. Koraki stražečega vojaka se oddaljujejo — listič je že na dvorišču. Silno veselje sem počutil, ko se je posrečilo nekemu tovarišu neopaženemu dvigniti govo ime prokleto — do vasojevičke. Sedaj pa imajo v Črni gori ceklinsko afero. Nedvomno vas bodo zanimale podrobnosti. Eto jih: O Božiču (pravoslavnem, op. uredn.) se je raznesel glas, da sta ukradla na Rijeki dva vojaka streljivo in pobegnila z njim, neznano kam. Nekateri so pripovedovali, da je vlada ta dva ..lopova"* že ujela in primerno shranila. O kaki zaroti pa se ni slišalo ničesar in ljudje so že na celi dogodek pozabili. Cela dežela je sedaj pokrita z globokim snegom in mine često mesec in še več dni, predno prodre kaka novica od sela do sela. No in tako se ni zvedelo poprej, da je vlada poslala nad pleme Krose celo vojsko. Ljudi se kar na debelo zapira, osobito mnoge sorodnike prejšnjega ministersk. predsednika Andrije Radoviča. Kaj je na stvari in kam meri tu vlada, še ni popolnoma gotovo. Ako so se v resnici javili tudi v ceklinskem in ljubotinskem plemenu kaki znaki opozicije, potem so Tomanovičevi dnevi šteti, ker so ravno Ceklinci in Ljubotinci najvernejše podpirali sedanjo vlado. — V Cetinjn so zaradi tega baje zelo v skrbeh. Najbrže pa se ide zopet za to da bode nekoliko uglednejših opozicijonalcev po Nikolovi stari maniri odstranjenih. Dolgo seveda tudi tako ne bode šlo. Kri ni voda — enkrat se bode razburila tudi črnogorska kri — in tedaj ni moči že sedaj preračuniti posledic. Politična kronika. Štajerski deželni zbor. 34. seja dne 31. jan. Včeraj se je pričela v štaj. dež. zboru proračunska razprava. Po poročilu pl. Kellersperga znašajo potrebščine dežele ik prihodnje leto kron 34.190.154; rednega pokritja je skupaj 18,383.588 kron. Primanjkljaj, kateri se mora pokriti z do-kladami in drugimi davki, znaša torej 15,806.566 kron; v odseku se je z različnimi dovolili ta primanjkljaj zvišal za 294.018 kron. Napram 1.1909. se je pa zvišal primanjkljaj za 1,015,919 kron. Dočim se je lani pokril nepokrit primanjklaj v znesku 2,264.800 K potom nezaloženega dolga, ne gre to letos več v toliki meri, ker trpi s tem kredit dežele. Deželni odbor je posegel letos po drugem sredstvu: sklenil je predlagati zvišanje deželne doklade aa pivo od 2 na 4 krone in 6 odstotno zvišanje vseh deželnih doklad. Predlogi deželnega odbora so tedaj sledeči: 1. Naj se odobri proračun z že prej izkazanimi skupnimi številkami dohodkov in izdatkov. 2. Za pokritje izvanrednih izdatkov pri regulaciji rek in potokov, kateri se smatrajo za investicije, se najme moje poročilo in prošnjo za denarno pomoč. — Še isti večer sem prejel denar — v črni kavi je ležalo pet kron. Ko je prišel vojak, ki je prižigal, nalival in snaž.l svetiljke na hodnikih, k vratom moje celice, potrkam in mu porinem štiri krone s pismeno prošnjo, naj mi kupi tobaka, kruha, klobas, zlasti salame. Drugo juti o je priletelo nenadoma četvero zavojev skozi okence v vratih. Živio! Zdaj pa me ne bo še vrag jemal! Rad sem privoščil lampistu ogromni.dobiček, saj je ta posel zanj neizmerno nevaren. Feldmann ne ve o vsem ničesar. „Feldmann, ali bi hotel krakovske klobase, portoriko, mestnega kruha?" „Zakaj me vprašuješ?" „Imam, imam!" „Počakaj še četrt ure, potem dobiš! Nastavi ušesa in dobro poslušaj!" Vgriznil sem v klobaso in mlaskal z jezikom, da so se mu gotovo nabirale sline. „Namaži in pripravi si svoj možganski stroj, da boš dobro razumel in pojmil vso globokost mojih idej! Imava denarja, imama kadiva, jestvin, imava vsega, vsega — !'' Pripovedujem mu, kako sem si pomagal. „Ti si zlata vreden!" Razdelila sva si pošiljatev. Tega dne nisem čital več žalostnih spevov Litvinkinih iz Konrada Wallenroda, temveč sem slavil in hvalil Boga s slovenskimi psalmi, izbranimi Davidovimi hvalospevi. Tretjo pomoč mi je prinesel Pfid&lek sam^ Od petega dne smo smeli namreč stopiti na ne nezaložeoo posojilo v znesku 867.222 K. Z brezobrestnimi posojili za vinogradnike v zneskn 100 tisoč kron znaša to 967.222 kron. 3. Za pokritje ostalega primanjkljaja 14,839.344 kron se predlaga: a) 10 odstotna doklada na užitninski davek (vino, meso, vinski mošt in sadjevec) na deželi in 10 odstotna doklada z v«emi izvanrednimi primiki na užitninski davek v Grad u. To bi Vrglo okroglo 260 tisoč kron; b) 56 odstotna doklada na zemljiški in hišni davek, ki bi vrgla skupno 8,715.702 kroni; 62odstotna doklada na obrtni dafek v znesku 941.132 kron. 4. Dohodki in doklade na pivo po 4 krone na hektoliter v znesku kron 2,100.000. 4. Državni odkaz pri osebnodohodnin-skem davku v zneskn 895 tisoč kron in državni odkaz iz zvišanja davka na žganje-v znesku 900 tisoč kron. 6. Nepokrit primanjkljaj v znesku 1,007.510 kron se pokrije z nezaloženim dolgom. Pred proračunsko debato so bile na vrsti še nekatere druge zadeve. Predloženo je bilo poročilo dež. odbora, naj se da štajerski zdravniški zbornici za podporo uboždih vdov in sirot 1.000 kron. — Vložil se je predlog posl. Wagnerja, naj predloži dež. odbor tekom prih. zasedanja primerne predloge za omejitev izseljevanja premladih ljudi z dežele. Isti poslanec je predlagal tudi neke spremembe v cestnopolicijskem redu. — Deželni odbornik pl. Fejrer je utemeljeval svoj predlog za zgradnjo električne železnice Peggau-Ubelbach. Dežela bi naj prispevala 200 tisoč K. Predlog se je odkazal železničnemu odseku. — Posl. Einspinner je utemeljeval svoj predlog, da naj vodstvo dvornega muzeja na Dunaju zopet izroči deželi oklep nadvojvode Karla. — Predlog , posl. Wastiana in tt. za pomnoženje in dopol-njenje c. kr. komisije za skušnje na ljudskih in meščanskih šolah se odkaže naučnemu odseku. — Odkazali so se nadalje obrtnemu odseku predlog za ustanovitev osrednje obrtniške zadružne banke, nadalje predlog za kredit 100 tisoč kron osrednji zvezi obrtnih zadrug v Gradcu, nančnemu odseku pa predlog posl. Gerlitza za ustanovitev deželne dekliške^ mešč. šole v Hartbergu, — Vrstovškov predlog za ustanovitev strokovne lesne in stav-barske šole v Velenju je bil odklonjen. Celjski poslanec Negri je pri tem užaljeno trdil, da Velenje nikakor ni slovenski trg, ker je dobil on tam 14 glasov! — Posl. Benkovič se je pritožil da se v prizivno komisijo za osebno-dohodninski davek ni volilo nobenega Slovenca in predlagal, da se zadnjič izvršene volitve ne odobri temveč odkaže deželnemu odboru v izpopolnitev. Predlog so Nemci odklonili. Prej ko se je dala beseda proračuuskemu poročevalcu pl. Kellerspergu, sta zahtevala Resel in Korošec, naj se debata tako dolgo odgodi, da bodo natančno znani tuai načrti za pokritje. Temu se je dež. odbornik Link iz popolnoma razumljivih razlogov uprl in poslušna večina je seveda odobrila njegovo stališče. Začela se je sinoči že spe-cijelna debata. Pri poglavju o deželnem zboru, katerega stroški so preračunjeni na 102 tisoča kron, se je vnela živahna debata. Posl. Verstov-šek se je pritoževal zaradi zapostavljanja Slovencev v proračunu in Benkovič, da se slov. govori ne protokolirajo. Postavka se je seveda sprejela. — Pri 2. poglavju o deželni upravi, ki stane 950.505 kron, se je oglasil g. dr. Kukovec k besedi. Govorila sta še Resel in Beukovič. Tudi to postavko je zbornica sprejela. Prihodnja seja se vrši danes. Drobne politične novice. v Za novega hrv. bana bode imenovan, kakor poročajo iz Zagreba, prejšnji minister To-mašič, za podbana pl. Chavrak, Hrvaški politični krogi niso ravno preveč veseli imenovanja teh dveh madžaronov. Pripravlja se fuzija magjaron-ske in Frankove stranke prava, ki uživa tudi pri koliko minut med sedmo in osmo uro zaran na dvor ter se sprehajati ob zidovih naše jetnišnice, da si prezračimo pljuča v zimskem jutru. Bila je nedelja in stražnik je imel toliko človeškega čuta v sebi, da se ni obračal in oziral po meni, ko se mi je bližal Pfid&lek. Viržinke in šibice in jest-vin so izginile v mojem rokavu in že sem bežal po stopnicah v svojo celico. Še enkrat sva se sešla s PFid&kom — v torek. Pridelek mi pravi, da sem v ječi obledel in oslabel, ter mi javi, da me je častna komisija osvobodila — zlasti baje po prizadevanju nadporočnika Saxeja. V četrtek popoldne, bilo je menim 6. svečana, so naju s Feldmannom končno izpustili. Nadporočnik Saxe je poizvedoval, kako se nama je godilo, toda nisem mu popisal vsega. Pa tudi vam ne morem vstreči z vsem, ker bi se pripovedovanje preveč raztegnilo. 'Niti tega vam nisein popisal, kakšni občutki obhajajo človeka, kadar leži ali bolje hm zvezan v mrzlo železje z "desno roko k levi nogi po šest ur na dan-- to prijetno zabavo sem poskušal sedemkrat za teh deset dni. A zdaj je že vsega konec. Domu pa sem pisal takoj, čestital materi ter dodal, da me imajo pri vojakih za velikega ne-redneža in da sem bil enkrat zaradi nereda že v zaporu. Če bi ne hilo te grozne desetdnevne pokore, bi te menda ljubil še mnogo bolj no lepi Krakov! Dalje sledi. slov. klerikalcih velike simpatije. Pričakuje se, da bo hrvaški sabor sklican tekom meseca februarja. Bosanski ustavi bode prihodnje dni dala Khuenova vlada svoj sopodpis, nakar bode ustava konečno proglašena. V Koreji so izbruhnili novi nemiri. V pokrajini PhyOng je bilo ranjenih 20 japonskih naseljencev. Mobilizacija v Bul garij i. Vojno ministerstvo je poklicalo novake namesto meseca marca že koncem februarja pod orožje. Poročila bulgarskih listov o mobilizaciji v drinopoljskem okrožju in mladoturških posvetovanjih vzbujajo v Sofiji veliko pozornost. (Svoj čas smo javili, da je mladoturška mobilizacija v zvezi s strahom pred novimi zarotami staroturkov. Op. ur.) Khuenova demisija. Cesarjevo ročno pismo, o katerem smo javili včeraj, se glasi sledeče: Ljubi grof Khuen-Hedervary! Ponudene de-misije svoje ogrske vlade ne sprejmem in vzamem pritrjevaje na znanje, da mi bodete stavili predloge glede razpusta sedanjega in sklica novega drž. zbora. Franc Jožef m. p. — V Budimpešti so mnenja, da bode državni zbor ogerski razpuščen teden dni pred Veliko nočjo. Justhova stranka agitira za pasivni odpor velikih županij. Na Ogrskem ni treba sedaj vsled ex-lex stanja plačevati davkov in dati novincev. v Prihodnji minister javnih del — Čeh. Brnski „Hlas naroda" poroča, da je določen za prih. ministra javnih del ^podpredsednik praške uamestnije dvorni svetnik Vojaček. Stvar je zanimiva z ozirom ua vesti o jugosl. ministru. Dnevna krnita. a Bj6rn80novo zdravje. Iz Dunaja poročajo dne 31. jan.: BjOrnsonov sin, ki je hotel jutri tukaj predavati, se je danes zvečer naenkrat odpeljal v Pariz in sicer na brzojavno obvestilo, da se je očetu silno shujšalo. a Viharji na Jadranskem morju. Ob dalmatinskem obrežju razsajajo grozni viharji. V Ma-karski in Novem gradu so luke silno poškodovane. V Dubrovniko je morje tako naraslo, da je poplavilo trg. V Šibeniku je nastopila voda v hiše na obrežju. a Bosensko - hercegovinska odvatniška zbornica je vložila na deželno vlado prošnjo, naj se upelje v anektiranih deželah avstrijski civilno- in kazenskopravni red. a Proti oprostitvi Borowske je prijavil drž. pravdnik ničnostno pritožbo. Vendar je mogoče, da bo Borowska medtem izpuščena iz zapora. V svrho duševnega odpočitka namerava baje iti za nekaj časa v nek samostan, pozneje pa zaradi telesnega ozdravljenja v nek sanatorij v Švico, kamor jo je povabila neka Američanka. Mali in veliki tatovi. Nedavno ie neki nlanec 5. ulanskega polka v Zagrebu ukradel tovarišu krtačo in kos komisa. Takoj so ga 4 vojaki s potegnjenimi sabljami eskortirali v vojaški zapor. — V Varaždinu pa je poročnik 5. ulanskega polka Vuk pl. Jellachich poneveril 10.000 K erarnega denarja, pobegnil in živi svobodno in mirno na posestvu svojeda rojaka Gejza bar. Raueha. Niti tenutek se ni proti njemu kazensko postopalo. Nasprotno, skupno vojno ministerstvo mu je dovolilo, da lahko položi oficirsko čast. Kajpak, saj je v sorodstvu z banom Rauchom! Avstrija, ti si vzor pravičnosti! d Hofrichterjeva zadeva. Čuje se, da se namerava preiskavo proti Hofrichterju čimprej končati. d 50.000 frankov za žrtve povodnji na PVan-coskem je podarila turška vlada. d Sven Hedin je 30. m. m. predaval pred silno množico občinstva v Rimu o svojih potovanjih. Navzoč je bil tudi kralj, ki mu je po predavanju čestital iu mu izročil od geografične družbe mu podarjeno veliko zlato kolajno. d Konflikt med hrvatskimi politiki. Zastopnik Supilo, ki je ob času Friedjungovega procesa naznanil zaradi afere Ch!umecky svoj izstop iz koalicije, se ni udeleževal njenih pogajani s Khuenom in Tomašičem zaradi rešitve hrvatske krize. Sedaj v svojem „Riečkem Novem Listu" ostro napada koalicijo zaradi teh pogajanj in imenuje njen sporazum s Khuenom in Tomašičem zaradi vzpo-stave ustavnosti na Hrvatskem — kapitulacijo. Glasilo hrvatskih naprednjakov „Pokret" mu odgovarja, da je Supilo zajahal preveč radikalnega konja in je zapustil pot realne politike. Naglaša, da četudi s Tomašičem Hrvatska nič ne pridobi, vsaj slabše pod njim absolutno ne more biti, kakor je danes. Sicer pa. če je sporazum koalicije s Tomašičenr pogrešek in kapitulacija, nadaljuje „Pokret", je tega kriv tudi Supilo, ki na večkratne pozive in prošnjo članov koalicije ni hotel priti v Pošto, da bi bil prisostvoval pogajanjom iu odvrnil od Hrvatsko eventualno nesrečo, katero sedaj vidi. Plesni venček „Slov. del. potip. društva v Celju" danes 1.t. m. ob 8. uri zvečer v »Skalni kleti". Društvene vesti. v Prostovoljna požarna bramba v Žalcu priredi dneN 6. svečana plesno veselico, v gostilniških prostorih g. Jerneja Kašpera. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 vinarjev. Maske dobro došle K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi vodstvo požarne brambe. u Velika predpustna veselica in maškarada, ki jo priredi Šaleška čitalnica na pustno nedeljo ob 8 uri zvečer v hotelu Avstrija v Šoštanju bo nudila vsakomur muogo zabave. Odbor je marljivo na delu. Obrnil se je v vseh jezikih na vse kraje' sveta in res se mu je posrečilo zagotoviti si poleg drugih tujih gostov tndi obisk šestih najlepših zastopnic ženskega spola. Vsak bo celo smel plesati ž njimi, če položi 10 vin. v prid družbi sv. Cirila in Metoda in jih pri tem galantno naprosi za ples. u Telovadno društvo „Sokol1 v Trbovljah priredi v soboto 5. svečana v dvorani g. Forteja na Vodah svojo prvo maškarado pod naslovom: ,.Svatba kralja Matjaža." Vse priprave za to zanimivo prireditev so v najboljšem tiru in obetajo nuditi res nekaj posebnega. Zato poživljamo vse napredne Trboveljčane in bližnje sosede Hrastni-čane ter Zagorjane, da naj s svojo udeležbo poplačajo trud našega vrlega Sokola, pri čegar prireditvah smo se še vselej imenitno zabavali. Če pomislite, da pridejo to čarobno svatbo počastit mnogi plemiči, odposlanci vseh narodov in sam Martin Krpan, potem tudi vi ne smete ostati doma za pečjo. Maske dobrodošle! Za vozove na postaji je skrbljeno. Na zdar! v Že