it. 119. V Gorici, v soboto''dne 22. novembra 1902. Tečaj XXMIL Izhaja trikrat na tfldea t šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, sjntraaje 1»-dnnje opoldne, režemo Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter 9 .Kažipotom" ob novem leta vred po po§ti pre jemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse letp.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta........6 , 60 , , „ 3-30 četrt leta . . . . ..<«: .-'; S ,. 40. „ , r A'W.^ Posamične Številke stanejo 10 vin. Od 2$. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11. uri dopohidne. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici. 5tv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSček vsa* dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Nft naročila brea doposlane naročnin« de ne oziramo, , ,._„. Oglasi In poslani«« se računijo po pehF-vritab, če tiskano t-krat 8 kr., f-krat 7 kr., 3-krat_6_kr1 vsaka Trsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Srke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vue za omiko, svobodo in napredek l« Dr. K. Lavrii FrednlStvo se nahaja v Gosposki ulioi 5t 7 v Gorici v L ntfatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. a 12. dopohidne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in prazrikih od 9. do 12. dop. UpravniStvr se nahaja v Gosposki ulici it. 11. Naročnino in oglasa je plačati loco Ctorlea. Dopisi naj se poSHJajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipramiStvu. „PRIMOBIC" izhaja neodvisno od »Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20„ h ali gld. 1-60. »So6a» In «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakami 8ohwarz v Šolski ulioi {n Jollersitz v Nunski ulioi; — v lista v tobakarni Lavrenčič na trpu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, »Gor. Tiskarna< A, GabrSček (ci/jov. Iv. Meljavec) tiska in zal. K položaju. Državni voz tiči v zagati, in ni je uprege, s katero bi ga potegnili iz nje ter spravili na pravi tir. Te dni so pač sanjali o neki novi „upregi", ki bi bila tako močna, da bi storila to, kar se nam zdi že skoro čudež, da bi namreč naredila konec ti-čenju v zagati ter napravila mir in red. Ali te sanje so bile jako kratke, kajti čim so je rodila misel o koaliciji, katera naj bi bila omenjena nova uprega, je že zamrla. Kakor znano, zahtevajo Cehi češki notranji uradni jezik. Z Vsenemci o tem sploh ni govoriti, ker zahtevajo uvedenje nemščine kot državnega jezika, dr. Eppinger, ki je bil poklican iz Prago na Dunaj v tem ozira k mi-nisterskemu predsedniku, pa jo zahteval kot odškodnino narodne volilne kurijo v Češkem deželnem zboru in pa razdelitev okrajev po narodnosti, s čemur pa Čehi ne morejo biti zadovoljni, ker to pomeni naravnost atentat na njihovo narodno posest in veljavo. In tako smo tam, kjer smo bili poprej, misel o koaliciji pa se je razšla v zrak kakor se razide krog, kateri naredi otrok v zraku iz vode z milom namočene. Je pa tudi umevno, da s koalicijskim ministerstvom ne more biti nič dotle, dokler ni koalicije mer" strankami. Ako obstoji taka koalicija, potem je koalicijsko ministerstvo stvar, ki je sama po sebi umljiva, narobe pa ne gre. Pravijo, da začno zopet s konferencami, pa pravijo tudi, da se razpusti državni zbor, ali če se zgodi eno ali drugo, bomo vedno tam, kjer smo bili. Zahteve Cehov so znane, in od teh ne morejo odstopiti niti za las, pa tudi nihče ne more reči, da bi bile pretirane, ako ima le malce smisla za jed-nakopravnost. kil te" ravno Nemci nočejo. Nemci hočejo zdrobiti moč češkega naroda ter se popeti nad njega do take višine, s katere jih ni mogoče več strmoglaviti, Krivda torej, da tiči naš državni voz v zagati ter da ni v tem hipu možnosti, da bi prišli do reda in miru, je pač edino le na strani Nemcev in pa vlade. Vlada se kar ne more sprijazniti z mislijo, da bi bilo edino prav le to, da se v tem sporu, na katerem trpi cela Avstrija v premnogem pogledu, pritisne na Nemce. Nemci imajo vsega dovolj, in nihče jim noče skriviti ni lasu z uvedbo jezikovne ravnopravnosti za Čehe. Ali Nemci se držijo gesla: Macht geht vorKechtiter so nespravljivi. Vlade pa so doslej pritiskale le na Cehe, Nemce pa so puščali več ali manj popolnoma v miru pri njihovih zahtevah, ki so skrajno krivične; kajti skrajno krivično pač je to, zahtevati, da se ne da sosedu tega, kar imam jaz, le zato, da bom jaz moč-neji, moj sosed pa slabeji. To ne gro v konstitucijonelni državi, in o tom se je mogel prepričati tudi že K8rber sam. Časa za to jo imol že dovolj, kajti tri leta že gospodari, pa nobenega vspoha Še ni dosegel. Dosegel je le to, da so razmere vedno nestrpniše ter da Nemci ostajajo vedno trdovratniše pri svojih zahtevah: da naj se uvede nemški državni jezik, s čemur jo zahteva Cehov po notranjem češkem jeziku že tako pokopana, ali pa naj se da za uvedbo Češčine v notranjo uradno rabo taka odškodnina, v katero Čehi nikakor ne morejo privoliti, ker ne morejo pustiti, da bi se njim živim odtrgal kos mesa Listi, ki hočejo biti dobro informo-vani, pravijo, da krona obstoja pri tem, da se ima izvršiti saniranje položaja z normalnimi konstitucijonelnimi sredstvi ter da odklanja vsako nasilno sredstvo, vsako poseganje v ustavo, vsaki oktroi. Zato bo bržčas državni zbor od-goden, da se vršijo nova pogajanja. Želeti bi bilo, da so zadnja, pa naj se zgodi že kar hoče, kajti da tako ne more iti naprej, kakor gre, o tem je sodba le ena. Kup nujnih predlogov po večini dvomljive vrednosti in pa samo zabavljanje in zmerjanje, to pač ni parlament ! Eno pa moramo pribiti: Bolje ne bo, dokler ne spre vidijo vlade, da treba krotiti — Nemce in Lahe ter zavračati njihove pretiranosti tje, kamor spadajo, in dokler se ne uverijo, da treba Slovanom dati, kar jim gre. Dokler se ne piijaznijo na Dunaju s to mislijo, v Avstriji ne bo drugače. Nemce treba krotili na severu, na jugu pa Lahe, potem bi bilo morda nekaj časa Še več krika in vika, nego doslej, ali mi smo teh mislij, da bi se vendar počasi sprijaznili z »novimi odnošaji". Ako pojde pa naprej po tej poti, pa ne bo miru in reda v državi bržčas toliko časa ne, dokler ga ne naredi — slovanska pest. Vrednost našega poliiikujofiega duhovnika, i. Vsa čast onim možem v duhovski suknji, ki so stali nekdaj med prvoboritelji v vrstah naših politikov, vsa čast tudi onim, kateri so se znali celo v današnjih časih oprijeti pravega smisla za naš politični boj, ali malo Časti pa so vredni oni, ki tirajo politiko med našim narodom pod zastavo brezdomovin-skega in breznarodnostnega klerikalizma. Kako malo so vredni, so nam pokazale baš izvršene deželnozborske volitve na Štajerskem in na Koroškem. V obeh deželah sta igrala dva duhov-nika, mariborski Korošec in celovški Podgorc, nositelja klerikalne ideje med tamkajšnjimi Slovenci, jako žalostno vlogo. S Korošcem smo se že bavili. Pokazali smo jasno, kako je rušil slogo, katero je pa poprej prav duhovščina toliko priporočala. No, Bog ga je kaznoval, in ta »složni" kandidat ni bil izvoljen. Zavedni kmetje v ormoškem okraju so se uprli farovškemu terorizmu ter izvolili moža iz svoje srede poslancem. Korošec je propadel sramotno. Vsak pravi rodoljub se je veselil Koroščevega poraza, ker pokazalo se je pri tem očito, da Štajerska potrebuje neobhodno stranko, ki ne bo stala pod komando farovžev, ampak ki pojde s kmetom ter bo stala na dobri narodni podlagi. Na Štajerskem so odnolaji še taki, da je bil proti Korošcu izvoljen Slovenec, ali na Koroškem pa je zmagal naiproti celovškemu vikarju Podgorcu nemški nacijonalec s slovenskim imenom. V velikovšketn okraju, v katerem je propadel Podgorc, bi bil prodrl brez skrbi slovenski kandidat, ako bi ne bil duhovnik. Kajti dejstvo je, da so Sli slovenski kmetje rajši volit nemškega kandidata, ki je iz kmetskega stanu ter je govoril ž njimi slovenski, nego duhovnika Podgorca. Volilni slovenski krogi na Koroškem, ako so sploh, so morali pač imeti že poprej jasen račun o tem, da ne pojde z duhovniško kandidaturo, ker koroški kmet ni udan klerikalizmu in pa o nuncih imajo mnenje, že ve kako vsakdo, kdor le malce pozna Koroško. Toda Podgorc, katerega greje plašč milosti celovškega nemškega škofa Kalina, kateri pridiga Slovencem v nemškem jeziku, češ, da ljubi Bog ume tudi nemški, ta Podgorc je mislil, da mora biti poslanec, da tako pomnoži vrsto klerikalnih poslancev v koroškem deželnem zboru. Odkar je namreč vsled pritiska klerikalne stranke iz Ljubljane zamrlo na Koroškem pravo narodno delovanje in gibanje, od takrat naprej tirajo na Koroškem klerikalno politiko, katera pa prinaša našemu narodu smrt: kajti kar gre koroških Slovencev za politikujočim klerikalnim nuncem, postajajo bratje nemških klerikalcev, seveda le v prilog tem, drugi slovenski kmetje bežijo pa v nemški nacijonalni tabor. Posebne važnosti je okoliščina, da so vzeli Slovencem dva mandata prav nemški nacijo-n al c i. To pač kaže dovolj svetlo, da bi morala biti slovenska politika na Koroškem n a r o d n a, ne pa brezdomovinsko-klerikalna, tako, da hočejo Slovence kar priklopiti k nemškim klerikalcem, da vtonejo v morju nemškega klerikaliz.' a. Prav nič ne podcenjujemo upliva novega volilnega reda na volitve, ali pribiti pa treba, da so volitve pokazale prav očito, da Knzarji. Zgodovinski roman v Štirih delih. Po\|skl spisal H. SIenkiewlc«. - Posl. PoflrftTski. (Dalje.) In Šla sta dalje molče., prodiraje skozi čimdaljej gostejšo goščavo, kjer je grmovje in drevje bilo pre-' pleteno z divjim hmeljem. Zbišek je šel naprej, trgal hmeljevo pletivo in lomil semtertje veje, ki so ju ovirale na poti, Jagjenka pa je hitela za njim z lokom na hrbtu kot kaka boginja lova. »Za hosto teče globok potok,« mu reče, »toda jaz vem, kje je prehod.« »Jaz imam škornje do kolena, pa nama bo lahko priti čez,« odvrne Zbišek. In resnica, čez malo časa dospeta k potoku. Jagjenka, ki je dobro poznala močidolski gozd, je lahko našla prehod, pokazalo pa se je, da je potok po deževju narastel in da je precej globok. Zbišek ni niti vprašal, marveč je kar mahoma vzel deklico na roke. »Jaz hočem sama prebresti vodo,« reče Jagjenka. »Drži se me okrog vratu,« jej odvrne Zbišek. Šel je počasi čez široko razlito vodo, tipaje pri vsakem koraku, če mar ne pade v globino, a deklica se je na njegovo povelje stisnila k njemu, in ko že nista bila daleč od drugega obrežja, mu jo rekla: »Zbišek U " »Kaj je?* »Ne omožim se niti z Volkom niti s Čtanom.« I On jo prinese na obrežje, spusti tiho na tla ter reče razburjen: »Daj ti Bog vsega najboljšega. Nobenemu se s tem ne zgodi krivica.« Do jezera že ni bilo več daleč. Jagjenka, ki je korakala naprej, se je vsaki hip ozirala ter pokladaje si prst na usta, dala Zbišku razumeti, naj molči. Šla sta med trsičjem in vrbovim protjem po mokri zemlji. Od desne strani so doletavali na njuna ušesa ptičji glasovi, katere je Zbišek občudoval, ker je bil že čas selitve. »Tukaj je odprt prostor,« zašepeta Jagjenka, »kjer prezimujejo divje race, pa tudi voda v jezeru zmrzne samo v velikem mrazu pri obrežju. Poglej, kako se ondi dviga sopara.« Zbišek pogleda skozi predor v trsičju ter zagleda pred seboj meglo; to je bilo Odstojansko jezero. Jagjenka položi zopet prst na usta in čez trenutek sta bila pri jezeru. Deklica se povspne prva povsem tiho na staro vrbo, pripogneno nad vodo. Zbišek je posnemal njen vzgled in tako sta ležala oba dlje Časa povsem mirno, ne vide* radi megle ničesar pred seboj; slišala sta samo krokanje vran in cviljenje čapelj nad svojo glavo. Končno zapiha veter, listje stare vrbe zašunii, na kar se prikaže črno površje jezera. »Ali ne vidiš ničesar ?« pošepeta Zbišek. »Ne. Tiho...« Cez trenutek preneha veter in zavlada popolna tišina. Na vodnem površju se je pojavila jedna glava, potem druga in končno se je spustil z obrežja v vodo velik bober s svežo vejico v gobcu ter začel plavati med trsičjem, drže" odtrgano vejico kvišku. Zbišek, ki je ležal na deblu nižje nego Jagjenka, je nakrat zagledal, kako je ona stegnila roko in kako sklonila glavo; očividno je merila na živalico, katera ni slutila nikake nevarnosti, marveč je mirno plavala dalje. Končno je zazvenelo tetivo in obenem je zaklicala Jagjenka: »Najin je l« Zbišek se povspne nekoliko više ter se ozira po vodi. Bober se je potapljal, pa zopet vsplaval na površje, obračajo se pri tem in kazaje svoj beli trebuh. »Dosti je dobil, takoj se pomiri!« reče Jagjenka. In uganila je. Živalica se je Čimdalje bolj počasi gibala, cvkler končno ni obstala povsem nad vodo, obrnena s trebuhom kvišku. »Pojdem po njega« reče Zbišek, »Ne hodi. Tu pri obrežju je blato globoko za več čevljev. Kdor si ne zna pomagati, ta gotovo utone.« »Ali kako pa ga dobiva?« Do večera ga bomo imeli v Bogdancu, radi tega naj te ne boli glava. Toda čas je že, da greva domu.« »Vendar dobro si ga zadela.« »Ah, saj to ni prvi.« »Druga dekleta se boje* celo pogledati lok; s tako, kakoršna si ti, pa bi hotel vse življenje hoditi po gozdu.« Ko je Jagjenka slišala to pohvalo, se je radostno nasmejala, toda ni mu odgovorila, in jela sta se vra- se je delalo na slovenski strani vsestransko j premalo, in kar se je sploh delalo, se je delalo napačno. Ali delalo pa se je le po in-tencijab klerikalne stranke iz Ljubljane ki hoče videti na Koroškem močno katoliško j stranko, kateri naj bodo priveseni j Slovenci, pa naj jih zastopa slovenski j Peter ali nemški Pavel.... Ni pa Se tako dolgo časa od tega, ko so se obetali koroškim Slovencem boljši časi. Pričelo je bilo neko živahno narodno gibanje, biii so tu znaki, ki so pričali, da so rodoljubi prijeli za pravo stran ljudstva, ali kako dolgo je trajalo to? Malo časa, ker klerikalna stranka je znala izpodbiti to zapričeto narodno gibanje, vedo«, da ako se isto razširi, pridejo na Koroškem do veljave »liberalci*, ona pa bi ostala v kotu. Tega pa nikakor ni hotela pustiti, in izbrala si je se prave trenotke, da se je pričelo na Koroškem s klerikalno politiko, to se pravi: goniti Slovence pod zastavo klerika-lizma skupno z drugimi klerikalci, kolikor jih je med nemškimi koroškimi kmeti. In rezultat te politike je ta, da imajo koroški Slovenci danaSnji dan le še enega poslanca. To je res diven vspeh klerikalne politike. Tu se je pokazalo, koliko je vreden naS politikujoCi, in vrhu tega se obmejni duhovnik! __mmmm Ounte h ram mvict Z« .Narodni sklad* so nabrali slavi-telji o priliki tridesetletnice učiteljevanja vrlega gospoda nadučitelja Ivana Benko v Sovodnjah 32 kron. Hvala darovalcem 1 Osebna veit. — Miniaterstvo za poljedelstvo je imenovalo računskega svetnika g. Ivana Pirjevca višjim računskim svetnikom pri gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici. Poroka. — Danes se je poročil gospod Kari Rad izza, poštni asistent, z g.čno Jo-sipino TJrsič. Opoiarjamo na velik koncert, kateri priredi v nedeljo dne 7. decembra .pevsko in glasbeno društvo* v veliki dvorani hotela .Central* (prej Dreher). Program bode obsegal več krasnih točk društvenega možkega in mešanega zbora ter tukajšnje vojaške godbe. Več se naznanimo. Deželni šolski svet gorim. — Njegovo Veličanstvo cesar je imenoval prosta dr. Alojzija Faiduttija členom deželnega šolskega sveta za Gorico in Gradiščansko za čas sedanje funkcijske dobe. Odlikovanje. — Gradbeni nadzornik pri e. kr. vojni mornarici v Pulju g. Josip Z1 o b e c je Sel te dni v pokoj. Služil je v vojni mornarici 40 let. Od prostega delavca se je povspel do oglednega mesta, ki zahteva veliko zaupanja od strani višjih. Povodom umirovljenjamu je podelil cesar srebrni križec za zasluge s krono. G. Zlobec je rojenja Kraševec. Čestitamo vrlemu možu. Skušnje učiteljske sposobljenostl t Kopru. — Od 10. do 15. t. m. so se vršile na učiteljišču v Kopru skušnje učiteljske spo-sobljenosti. Od 8 Slovencev so zvrSili gospodje učitelji: z odliko Pavel Ples ni čar, učitelj v Marezigah pri Kopru, in Jakob Rojic, učitelj na Barki pri Divači. Z dobrim vspehom gg.: Ferdinand pl. Klein-mayr, učitelj v Skednju, Rafael Kosovel, učitelj v Barkovljah, Rihard Orel, učitelj v Dornbergu, Martin Furlan, učitelj na Voj-ščici, in Izidor Koch, učitelj v Logeh pri Kobaridu. Vsi imenovani gospodje razi Mednje imenovanega napravili so tudi izpit iz nemškega jetika; poleg tega g. Kleinmavr in g. Kosovel Se iz italijanščine. Dežclua norišnica. — V zadnji seji deželnega odbora se je določilo, da se nabavi posojilo 1 milijon kron za gradnjo deželne norišnice pri tukajšnji tvrdki A. V. Jona, koje ponudba je bila najugodnejša, to je po 4*. Okrajna hranilnic« In posojilnica t Sežani se je dne 12. t. m. ustanovila; zadružna pravila se predlože te dni v potrdilo. To je jedro sporočila s kremenitega naSega Krasa, ki mora vsakega rodoljuba navdajati z veseljem. Kras, osobito sežanski okraj, ki nima razuti Tomaja nobenega lastnega denarnega zavoda, se je moral v denarnih zadevah dosedaj naslanjati redno na Trst ali Gorico; v teh krajih so dajali prosilcem s Krasa denar, tam hranili njih vloge in jemali tudi dobiček. — Prav in za veljavo Sežane in sežanskega okraja edino primerno je torej, da se je ustanovil zavod, čegar delovanje naj zadobi v svojem okrožju kolikor mogoče trdno podlago. — Na noge torej, veljaki in razumni možje s Krasa, združite svoje sile v novem zavodu, da lahko krepko in čvrsto požene iz korenik In razširi v kratkem času svoje veje v celem okraju. Zadruga prične, kakor smo poizvedeli, svoje delovanje po odobritvi pravil s 1. ja-nuvarjem 1903., do katerega dne imajo biti prirejeni zadružni prostori in vse druge priprave. Zadruga je osnovana na podlagi neomejene zaveze ter bode torej dajala polno varnost vsem vložnikom, in imela, kakor bode treba, zadostnega kredita za svoje poslovanje. — Eno kot drugo je pogoj vspeš-nega delovanja, ki se s tem zajamči. Pri ustanovnem občnem zboru je pristopilo 24 zadružnikov, lepo število drugih pa je zagotovilo pismeno ali po drugih svoj pristop. V načelstvo so bili od navzočih zadružnikov z vskiikom Izvoljeni gospodje: Iv. Rožič, posestnik in trgovec v Sežani,predsednikom, Ludvik Mahorčič, veleposestnik in župan, Fran Stolfa, posestnik in trgovec, Janez Žnideršič, zasebni uradnik, in Anton Ukmar, posestnik v Sežani, za načelnike. V nadzorstvo pa so bili poklicani gospodje: Avgust Praprotnik, posestnik in trgovec v Lokvi, Ivan R a vb ar, posest- nik in župan v Vrhovijah, Ivan Št olfa, posestnik in trgovec v Sežani, Josip Bris če k, veleposestnik v Vogljab, in dr. Dragotin Tre o, odvetnik v Gorici. Slednji je tudi zagotovil svoje sodelovanje za ureditev knjig in ob uradnih dneh, ako in dokler bode v očigled skušenostt izbranih mož to sploh potrebno. Želimo novemu zavodu najlepšega napredka in vspeha. Kako pačijo naša krajevna imena. — Za 12 kron smo naročili pri dvornem knjigarju Alfr. Hdlder-ju na Dunaju » Allgemeines Ortschaftisnj- Ver-zeichniss" avstrijskih dežel; izdala ga je c. kr. statistična osrednja komisija. — Vsa slovenska krajevna imena so podana, kjer le mogoče, v strahovito spakedrani obliki, tudi tam, kjer je naravnost abotno, vsiljevati pokvarjene oblike ali prestave. N. pr. Ani-kova, Auzza, Bainsizza, Descla, Biglia, Gar-garo, Oppacchiasella, Ranziano, Lokavitz, Samaria, Duttoule, Grossrepen, Saga, Ber-gogna, Libussina, Seduta, — Šele na drugem mesto sledi pravilna slovenska oblika. — S čudovito doslednostjo se išče tu kaka druga neslovenska oblika le pri slovenskih krajih. Kjer pa le mogoče drugod, je izpuščena splošno znana slovenska oblika, n. pr. Krmin, Gradišče, Tržič (pač pa so poznali.* Cosbana, Duino in Doberdof), Oglej, — na Kranjskem n. pr. Kočevje itd. Niti Gorica in Trst nimata slovenskega imena!! — Kdo neki je kriv tolikega greha ? t Zikaj pa so italijanska imena vsa nedotaknjena ?! Moški in ženske na Goriškem. — L. 1900 je bilo v Gorici 12.381 moških 13.051 žensk; v sodnem okraju Gorica 20.928 moških 10.046 žensk; v sodnem okraju Kanal 6.772 moških 6.423 žensk; v sodnem okraju Ajdovščina 7.432 moških 6.770 žensk; v sodnem okraju Komen 7.730 moških 7.004 žensk; v sodnem okraju Sežana 7.414 moških 6.937 žensk; v sodnem okraju Bovec 2.565 moških 3.003 žensk; v sodnem okraju Kobarid 4.459 moških 4,286 žensk; v sodnem okraju Cerkno 3.768 moških 4.045 žensk; v sodnem okraju Tolmin 7.101 moških 7.128 žensk; v sodnem okraju Ger-vinjan 12.991 moških 12.875 žensk; v sodnem okraju iinrmin 9.249 moških 9.225 žensk; v sodnem okraju Gradišče 6.485 moških 6.271 žensk; v sodnem okrajn Tržič 8.239 moških 8*319 žensk. Torej 117.514 moških in 115.383 žensk. Več žensk kot moških je bilo le v Gorici in v sodnih okrajih Bovec, Cerkno, Tolmin in Tržič. Godbeno društvo v Nabrežlnl. — Iz Nabrežinenam pišejo: V soboto dne 15. t. m. smo imeli ustanovni občni zbor godbenega društva. V obširnih prostorih gosp. Tance-ta zbralo se je nad sto Ijudij, da po pravilih, potrjenih od vlade, izvolijo odbor. Na predlog gosp. Gustava Tance-ta bil je jednogtasno izvoljen predsednikom gosp. Friškovič, odborniki po gg. Ig. Tance, Josip Mareš in Gust. Tance. Po volilvi je spregovil predsednik, vspodbujaje mlado društvo k vstrajnemu delovanju za izobrazbo na glasbenem polju, in ob enem je apeliral do navzočih za zdatno podporo. V prvi vrsti je denar ono sredstvo, katero omogoča obstanek in razvitek vsakega društva. Le tako, ako bo imelo dovolj podpore od strani občinstva, moglo se bo godbeno društvo povspeti do tistega cilja, katerega si je stavilo. — Govornik je nazdravil novemu odboru ter zaključil s krepkim živio-klicem! Tako je minul zopet^ večer^ kf more postati pomemben za življenje v naši Na-brežini. Zborovanje mizarjev. — V sredo zvečer se je zbralo v mali dvorani mestne palače okoli 30 mizarjev v svrho, da se dogovorijo glede ustanovitve mizarske zadruge. Govorili so mestni podtajnik Travisan, ki je povdarjal zlasti, koliko daje država prispevkov vsako leto za malo obrt, potem tajnik trgov. obrt. zbornice Bizjak, ki je zagotavljal pomoč in zanimanje zbornice za povzdigo male obrti, in slednjič je govoril še Stabile iz Marijana, ki je povdarjal važnost take zadruge. Prva taka zadruga je bila ustanovljena 1. 1766. na Angleškem z majhnim kapitalom, sedaj pa ima miljone ter svetovni glas. Trgov, miniaterstvo gre na roke takim zadrugam, ker jim preskrbuje stroje in mehanično orodje proti plačilu v 10 letih brez obresti. Nasvetuje ustanovitev skupnega ma-gazina za surov les, da se tako bolje posuši ter lažje rabi pri delu. Končno so izvolili odsek členov, ki naj ukrene, kar potreba, za nadalje. Italijanski vlsokošolcl so vložili na deželni odbor peticijo, naj bi se podeljevali Štipendiji oziroma podpore le onim ital. vi-sokošoleem, ki se vpisna na vseučilišču v Inomostu. Iz Št. Petra. — V veseli družbi na ženitnini Cernic-Šavlijevej v Št. Petru dne 15. nov. 1902. se je nabralo 12 K za uboge Šempeterske občine. Županstvo se darova-teljem toplo zahvaljuje. Kaj vse popravljajo. — Popravek kronberškega vikarja Pahorja smo vrgli na podlagi § 19. v koš. Na to pa je priobčil svoj popravek v .Gorici" in ,Prim. Listu". Iz popravka jemljemo le eno, kar naj služi za eksempelj, kaj vse popravljajo. Pahor pravi: „Ni res, da dobivam za pouk (v krščanskem nauku) 400 kron, res pa je, da dobivam nagrado". Ta nagrada pa znaša — 400 kron. — Komentarja ni treba. Prihodnje porotno zasedanje t Gorici bo marca prihodnjega leta. Letos je odpadlo drugo zasedanje, ker ni zadosti pripravljenih obtožeb. Izpred sodnJje. — Pred sodniki so sedeli neki Naglic, Štanta in Cej, obtoženi, da so poškodoval« nekega Štruklja v gostilni (Dalje v prilogi.) čati nazaj po isti poti. Zbišek jo jame izpraševati po bobrovih gnezdih, in ona mu je pripovedovala, koliko se jih nahaja v Močidolu in koliko v Zgorelicah in kako si bobri na obrežju delajo gnezda. Nakrat pa se vdari z dlanjo po bedim. »Glej, pozabila sem svoje pušiee na vrbi,c rede. Počakaj I« In predno jej je mogel odgovoriti, da pojde sam po nje, je ona skočila nalik srni nazaj in čez trenutek mu je izginila izpred očij. Zbišek je čakal in Čakal, končno se je jel čuditi, čemu je tako dolgo ni nazaj. »Nemara je "^--.bila pušice ter jih išče,« je rekel, pojdem in pogler-.--.im, če se jej mar ni kaj pripetilo. Komaj pa je napravil nekoliko korakov, že se prikaže pred njim z lokom v roki, z veselim, smehljajočim se licem, in z bobrom na hrbtu. »Za Boga!« zakliče Zbišek, »kako si ga vlovila?« «Kako? Šla sem v vodo, pa sem ga! Meni ni to nič novega. Tebe nfsem hotela tje pustiti, kajti onega, ki ne zna plavati, takoj požre močvirje.« »Jaz pa sem te tukaj čakal, kakor kak bedak! Ti si zvita deklica.« »Nu — ali sem se morda imela sleči pred teboj ?« »Torej pušic nisi pozabila ?< »Nisem, marveč sem te samo hotela odpeljati od obrežja.* »Oh, ko bi bil odšel za teboj, videl bi bil pravo čudo. Imel bi kaj gledati. Hej!« »Molči!« »Kakor Boga ljubim, bi tudi zares šel.« »Molči!« In Čez trenutek, hote obrniti govorico na drug predmet, mu reče: »Izžmi mi lase, ker mi grozno močijo hrbet.« Zbišek prime z jedno roko kito blizu glave, z I drugo pa jo jame žmikati, govore: j »Najbolje bi bilo, razplesti jo, kajti veter lase takoj posuši.« Toda ona ni hotela storiti tega radi goščave, skozi katero sta morala iti. Zbišek dene bobra na hrbet, a Jagjenka, ki je korakala naprej, mu reče: »Sedaj bo Matija kmalu zdrav, kajti za rane ni ničesar boljšega nego medvedja mast od znotraj in bobrov loj od zunaj, čez nekoliko tednov že zasede konja.« »Bog mu daj to !« odvrne Zbišek. »Čakam že na to, kakor na svoje odrešenje, kajti bolnika zapustiti ne morem, tu pa mi je že tudi kaj težavno sedeti.« »Težavno ti je tukaj sedeti?« ga vpraša Jagjenka. »A čemu?« »Ali ti Zih ni ničesar povedal o Danuši?« »Nekaj mi je povedal. Že vem... ona te je pokrila s svojim zavojem. Rekel mi je tudi, da vsaki vitez napravi nekake obljube, da bo odslej služil svoji gospej. Toda rekel mi je, da taka služba ne pomeni ničesar, in da časih celo oženjenci služijo kaki gospodarici ... Kdo je ta Danuša ? Povej mi kaj o njej " Približala se je na to tesno k njemu, dvignila oči ter z velikim nemirom na licu zrla v Zbiška, kateri, ne zmene se za njen tresoč se glas, niti za otožen pogled, jej reče: »To je moja gospa in moja najdražja ljubljenka, Ne rečem tega nikomur, toda tebi povem, kakor bi povedal lastni sestri, saj se že poznava od mladih nog.« Za njo bi šel za deveto reko in z a deveto morje, nad Nemce in nad Tatarje, saj druge take, kakor je ona, ni na celem svetu. Naj sedi stric v Bogdancu, jaz se takoj napotim k njej. Kaj mi je Bogdanec brez nje, kaj premoženje, kaj čreda in opatovo bogastvo ? Zasedem konja in pojezdim na vojno in Bog mi bo pomagal, da čim poprej izvršim to, kar sem jej obljubil, ako sam poprej ne poginem.« »Tega nisem vedela...« odvrne zamolklo Jagjenka. In Zbišek jej jame pripovedovati, kako se je seznanil pri Tinjeii z Danušo, kako jej je takoj napravil obljubo ter vse, kar se je pozneje zgodilo* torej o svoji ječi, o tem, kako ga je rešila Danuša, kaj rau je odgovoril Jurand, kako koprni po njej in kako mu je ljubo, da more oditi k ljubljeni deklici, kadar Matija ozdravi, da izpolni vse to, kar jej je obljubil. Nehal je pripovedovati še le tedaj, ko je že zagledal služabnika, ki je čakal s konjema na koncu gozda. Jagjenka zasede takoj konja ter se jame poslov-Ijati od Zbiška. »Naj služabnik odide za teboj z bobrom, jaz pa se vrnem v Zgorelice.« »Ali čemu nočeš iti v Bogdanec? Zih je tam.« »Ne. Oče se je že vrnil, pa tudi meni je naročil, naj se vrnem.« »Nu -- Bog ti povrni za bobra.« »Z Bogom!« Čez malo časa je ostala Jagjenka sama. Vračdje se č->z livado domu, se je še ozirala za Zbiškom, in ko se jej je skril za drevesi, si je zakrila z dlanjo oči, kakor bi jih branila pred solnčnimi žarki. Kmalu pa so jej izpod roke jele teči kakor grah velike težke solze ter padati druga za drugo na sedlo in na konjsko grivo. XIV. Po tem razgovoru z Zbiškora se ni prikazala Jagjenka cele tri dni v Bogdancu in še le četrti dan je prišla tjekaj z novico, da je dospel opat v Zgorelice. Priloga „8008" It. 119, z one .22 novembra 19B2. med prepirom. Dobila sta Naglic in Štanta po 2 meseca zapora, Ceja pa so oprostili. „ Velik! shod mlekarskih In plan-Sarsklh društev" se bode vršil v nedeljo 23. t. m. ob 1. pop. v „Podšo-iarjevi* dvorani v Tolminu. Vabljeni so k udeležbi.omenj. društva ... j_t____j_'»i: __•' i„:i J_.f;r vi- Izvoz iz Gorice. — Od dnč 4. aprila do 15. septembra letos se je izvozilo: cimbarjev 11.200 kvintalov po 64 K povprek za 100 kilo v; črešenj 919.804 po K 3584; kostanja 871 po 32 66; hrušk 13.297 po 1218; češp 24.966 po 7-63; grozdja 5P60 po 36-89; špargljev 916 po 58.68; krompirja n dobro došh vsi kmetovalci; ki*H2^0&^po^5:43L;-«caha 4^ po 25-05 se zanimajo za napredek tolminskega mlekarstva! . , Dob Alfoczo je dospel 19. t. m. z brzovlakom v Gorico na obisk svoje matere. Na potu s kolodv~s v hotel pri južnem kd»* lodvoru je izgubil /voza torbico, katero pa je našel neki Degenfeldov sluga ter j-i oddal izgubitelju. Nove poStne nakaznice pridejo z novim litova v promet Tudi poštne spremnice spremene sedanjo obliko. Stare nakaznice in spremnice se lahko še rabijo ali pa do 31. dec. zamene za nove. Kaj pa to pomenil t — Slučajno smo dobili v roke slovensko vlogo na c. fcr. okrajno glavarstvo, na katero je sledila — nemška rešitev. — In to se godi na Goriškem, kjer nemščina ni deželni jezik!! —• Gospod grof Attems sam pozna dobro slovenski jezik. Ako torej kaj reši v nemškem jeziku, je dokaz, da tako hoče. Radi bi vedeli, ali je več takih slučajev. Prosimo somišljenike obvestila. Zopet dve deklici, ki sta m opekli. — V četrtek zvečer se je približala deklica Marija Lukežič v ulici Parcar, ko matere ni bilo poleg, preveč k ognju. Začela jej je goreti obleka, in deklica se je opekla nevarno; prenesli so jo v bolnišnico, kjer je umrla. V Kaprivi v Furlaniji so pustili za trenutek pri ognju samo 2-letno deklico nekega Petra Lorenzuta. Deklica se je približala k ognju, ki se je prijel njene obleke, ter jej prizadjal toliko opeklin, da je drugi dan umrla. Taki slučaji se množijo čudovito tako, da bi morala kar groza pretresati ljudi, ko čujejo o takih nesrečah. Ali kakor se vidi, vse take nesreče ne izdajo nič, ne pazi se na otroke, marveč se jih pušča malomarno pri ognju, čeprav je skoro vidno, da je nesreča neizogibna. Matere, kaj delate? Cirkus Enders je žel v kratkem času, kar je v Gorici, že obilo pohvale. Ima pa res veliko dobrih moči j, kakor možkih tako tudi ženskih. Zlasti je pohvaliti skupino štirih akrobatov ,The Phalo3* in telovadkioji na trapecu, sestri Anica in Mitzi, ki proizva jajo uprav vratolomne skoke jako precizno. Konj je lepo Število in so jako dobro dresirant i odlikujejo se posebno v »šolski ježi** pod spretnim vodstvom ravnatelja g, Richtenbacha. Lahko se reče, da tako dobrega cirkusa že dolgo nismo videli v Gorici. Zlasti rojakom, ki prihajajo z dežele, in le redkokedaj vidijo take predstave, s- splača, da porabijo to priliko in si ga gredo ogledat. oslročjega fižola 3264 po 21-191 paradižnika 5993 po 833; rib 1683 po 5575. Skupna vrednost izvoženega sadja je znašala K 2,870.600. Posušenih Češp -se je izvozilo doslej Tf.000 kvintalov, del tega izvoza je šel celo v Ameriko. Spečalo se je za ta sad letos okoli milijona kron, pa je bil tudi letos sad posebne vrste, izvrsten in fin. Prerok—nje se po celem svetu, da bode letošnja zima jako huda. Samo umevno je, da bode rabil vsakdo, v očigled teh okol-nosti, gorke podobleke, razno zimsko Jaeger-perilo, volnene šerpe, rute, rokavice in nogavice, ruske galdše, mufe, kožuhovne ovratnike itd. V nakup vsega tega priporočamo toplo domačo tvrdko J. Z orni k v Gosposki ulici št. 7., kjer se dobi vse zimsko blago radi malega prostora a prevelike zaloge po tovarniških cenah. Drobiž. — Onih 6000 kilov dinamita, o katerih smo pisali zadnjič, so peljali v torek popoludne v Podbrdo. Transport se je bil zamudil za 2 uri, toliko, da se je v to poklicana oblast prepričala, da je vse v redu, drugega ni bilo, — Iz tukajšnje norišnice je bil ušel neki bolnik, ali ponoeni čuvaj Son-gar ga je ujel ter peljal nazaj v bolnišnico, -— Neka g03pa iz ulice Codelli je naznanila redar&tvu, da je nekdo ustrelil njenega mačka z bližnjega zidu. — Neki biciklist je povozil v ulici Vetturini nekega otroka po imenu Alfred Marušič. Otrok je opraskan in malce poškodovan, Biciklist je spodbodel svojega »konja* ter jo odkuril. Kdo je, se ne ve. — Policija je prijela nekega 35-letnega Lovrenca Malakota(?) iz Kamnika, ker je beračil. — Ivana škrka iz Saleža, katerega so obsodili porotniki v Trstu na smrt, pa je bila razsodba kasirana, so prepeljali te dni v Gorico v zapore, ker se bo vršila nova obravnava tukaj pred slovensko poroto. — Neki avtomobilist je pri frčal neki dan pret, tedna skozi ulico za vojašnico na tekališče Jos. Verdija ter vozil lep čas čisto ob zidu. K sreči ni bilo tam nikakega človeka, drugače bi bila nesreča neizogibna. — Ponedeljek zvečer je prišel neki voz čez Travnik 2 veliko hitrico ter zavil v Šolsko ulico, in §el po trptoarju. Tudi prava sreča, da se ni nikomur nič zgodilo. — V goriško bolnišnico so pripeljali 22-letno Judito Maraževo iz Št. Ferjana, ker je vstrelil vanjo oskrbnik Franc Carrara iz puške, seveda le po nesreči doma v hiši. Dr. Bader jo je preiskal s Rdntgeno-vimi Žarki, ali doslej še niso našli, kam se je zarila kroglja. — Tistega »prirodnega Človeka", ki biva Vrtojbi, spi tam v gozdu ter leta po Gorici bos in gologlav v sami srajci in kratki ogrtači, so bili aretirali te dni, ker je prodajal knjižico s popisom svojega življenja. — Sneg smo imeli v Gorici. Po burji je začel padati v sredo popoludne, in zvečer ga je bilo toliko, da so vživali Goričani zopet enkrat po dolgih letih to veselje, da so se pošteno nakfpali. Zlasti na Kornu so bili s kepami cele bitke. Še danes js&slsdp.vj.snega po strehah. Vreme krasno. Hali doprsni kipel slovenskih lite-ratov. — Trgovec s papirjem g. Jernej Ba-hovec v Ljubljani je dal izgotoviti male doprsne kipce Vodnika, Slomšeka, Prešerna, Simon Jenka, Jurčiča in Gregorčiča, Kipci so kaj lepo izvršeni in je s tem g. Bahovec zadostil že davni želji. Naj bi jih Slovenci obilno naroeevali za kras svojih domov. Gena posamičnim je 1 K 80 st. Razgled po svetu. K položaja* — Dodatno k današnjemu članku naj dodamo še nekoliko glasov: »Vaterland« je objavil baje iz peresa dr. Kathreina članek, v katerem pravi, da je nasta.a od sobote prememba polit, položaja le v glavah nemških liberalcev. Koalicijska misel je padla, tako zdaj govoričijo liberalci. On pravi na to: Koalicija je možna le po dovršeni češko-nemški spravi. Treba sklicati spravne konference, a med tem mora mirovati parlament. »Neues Wiener Tagblatt" pravi, da se j? situvacija poslabšala, ker so se prikazale nove težave v čelko-nemških pogajanjih. Dr. Kčrber je dejal, da za njegovo osebo ne gre, položaj je kritičen, tako dalje ne sme iti, mora se nekaj zgoditi. Odličen levičar gr, Prade je dejal dr. Kfirberju, da ni mislili na ni kako koncesijo Cehom. Ni ga poslanci s Češkega, ki bi se upal glasovati za češki notranji jezik pod katerimkoli pogojem. Nova .Slovanska zveza", t. j. Slov, centrum in slov.-hrvatski klub, se ni spustila v razpravo o poslovnem redu, češ, da bo zbornica zasedala itak le še nekoliko dnij. Tako poročajo »N. L." Državni zbor. — (Dalje.) — Glede" na dogodke v dunajskem volilnem okraju Fa-voriten je govoril prvi soc. Schuhmeier. Povdarjal je, da reveži v Avstriji nimajo pravic, da ima policija o socijalizmu še take nazore, kakor pred 15 leti, ko so smatrali socijaliste za anarhiste. Od uvedene preiskave ne pričakuje ničesar, ker v Avstriji vlada načelo, da se mora policijo protežirati v vsakem slučaju. Magistratne protokole je spisal sam Gessman, ki je tudi zaslišaval priče. Radi te trditve je nastal prepir med soc. demokrati in kršč. socijalisti ter so se po stari navadi prav lepo ozmerjali. Dr. Pattai je dolžil soc. demokrate nasilstev pri volitvah ter govoril o nemoralnem nastopanju socialističnih žena povodom volitev. Vso stvar ima že sodnija v rokah, ali ne da bo poslop la proti redarjem, marveč proti soc. demokratom, ki so metali stolice in čase na redarje. Pernerstorfer je pobijal Gessraanove obdolžitve, kršč. socijalni pa so odšli iz dvorane. Zbornica je na to odbila Pernerstor-ferjev predlog, sprejela pa Gessraanov, ki zahteva varstvo volilne svobode; Vlada je predložila načrt zakona, ki se tiče dovoljevanje podpor iz državnih sredstev za olajšanje bede. Znesek gre do 3.900.000 K. Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacijo Schonererjevo med drugim, ako je ob uvedenju češkega notranje-uradnega jezika sploh možno uvesti nemški državni jezik, da vlada že pojasni svoje stališče, ko pride stvar v razpravo v zbornici. Glede dogodkov pri. deželnozborskih volitvah na Dunaju je rekel, da vlada ukrene vselej vse potrebno, da zagotovi svobodo volitev ter prepreči zlorabe. Naučni minister je odgovoril na Spin« čičevo interpelacijo radi imenovanja učiteljev na laški ljudski šoli v Opatiji ter na interpelacijo dr. Coucija glede postopanja šolskih oblasti nasproti laškemu prebivalstvu v Va-deni. Na interpelacijo Bergerjevo glede poneverjanja pri ,Landerbanki" je rekel finančni minister, da stoji ministeratvo na onem stališču, kakor interpelacija, ter da vlada obrača pažnjo takim poneverjanjem. — Biankini je interpeliral včeraj glede rabe nemščine pri priziv. sodniji v Dalmaciji. Biankini, Spinčič interpelirali, če je res, da je Avstrija obvezana po pogodbi z Italijo, vzdrževati pri nas laško nadvlado nasproti Slovanom. »Idrljak« doialnoxborak» (I) volitve so izpadlo Čudovito, Noben človek ne bi pričakoval zmago klerikalcev. In vendar so zmagali v 8. razredu popolnoma. Govori se o velikih sleparijah, katere ao klerikalci po dunajskem receptu napravili. Vsled teh sleparij bodo volitve tudi bržkone razveljavljene. Zavedno delavstvo naj se pripravi za eventualne nove volitve in naj odda svoje glasove za soc. kandidate. Far-Stvo povzdiguje i na Slovenskem svojo glavo vedno predri '"?, Treba je združiti odpor proti poli mx katolicizmu.« — Tako piše dosiovno zadnji »Ru-deči prapor« o minclih občinskih volitvah. Pisec te kratke notice mora biti zelo malo posvečen v naše razmere. Volitve niso izpadle prav nič čudovito. Bilo je pričakovati, da zmagajo v tretjem razredu klerikalci, ker se narodna stranka za volitve skoraj nič brigala ni. Zanimiva sta posebno zadnja stavka. To je že staro, da je »farštvo« ravno na Slovenskem v največji mdči, in težak boj ima narodno-napredna stranka proti ljudstvu Škodljivemu klerikalizmu. Kdo pa pospešuje klerikalizem na Slovenskem in posebej v Idriji, da se je povspel do sedanjega stališča? Tu v Idriji imajo klerikalci največjo raziombo v soc. demokratih, in to naj si zapiše »Rudeči prapor« v album. To je sicer razumnemu človeku neverjetno in Matijo je ta novica nekoliko vznemirila. Imel je zares s Čim plačati zastavnino, da, izračunil je, da mu še dovolj ostane za pomnožitev naselnikov, za nakup živine in drugih gospodarskih potrebščin, vsekakor pa je v vsem tem opravku bilo mnogo odvisno od milosti bogatega sorodnika, kateri je mogel one ljudi, kar jih je bil naselil ondi, odpeljati ali pa tudi pustiti ter tako znižati ali povečati ceno imetja. Radi tega je spraševal Matija natančno Jagjenko o opatu, kako je dospel, ali je vesel, ali slabe volje, kaj je rekel o njima in kedaj namerava priti v Bog-danec. Ona mu je odgovarjala razstreseno na njegova vprašanja ter se je trudila, pomiriti ga in ga ob enem obodriti. Rekla je, da je dospel opat zdrav in vesel s številnim spremstvom, v katerem je bilo poleg oboroženih služabnikov tudi nekoliko duhovnikov in pevcev, ki pojejo sedaj z Zihom, ir da opat rad posluša ne le cerkvene, marveč tudi posvetne pesmi. Rekla je tudi, da je skrbno popraševal po Matijcu in da je kaj pozorno poslušal, kar mu je Zih pripovedoval o Zbišku in njegovem življenju v Krakovu. »Vi veste sami najbolje, kaj morate storiti,« je dejala končno modra deklica, »toda jaz si mislim, da bi moral Zbišek takoj oditi in pozdraviti starega sorodnika, ne čakaje na to, da pride on sam v Bog danec« Matijcu je bil ta nasvet všeč; dal je poklicati Zbiška in mu rekel: »Obleci se čim najlepše ter pojdi poklonit se opatu, in skazi mu vso čast, da se mu prikupiš.« Na to se obrne k Jegjr-nR" ; »Ne čudil bi se, ako bi bsla bedasta, ker si ženska, toda čudim se temu, da Bi taku pametna. Povej mi, kako naj opata najbolje pogostim in s čim ga razveselim, kadar dospe semkaj ? »Kar se hrane tiče, že sam pove, kaj ima najrajši. On ima jako rad dobre jedi, zlasti to, da je v vsaki jedi dovolj Žafra* ^.« Matija se je prije ¦>&. glavo, ko je to slišal. »Odkod naj dobim žafran ?« »Prinesla sem ga s seboj,« odvrne Jagjenka. »Bog daj, da bi se take deklice na kamenju rodile!« zakliče oveseljeni Matija. »Prijetna je očem, tako dobra gospodinja, pametna in naklonjena ljudem! Ej, ko bi bil jaz mlad, takoj bi te vzel.« Jagjenka pogleda pomenljivo Zbiška, tiho vzdihne, na to pa doda: »Prinesla sem tudi kocke in sukno, ker on po vsakem obedu kaj rad kocka.« »To navade je imel že poprej, ali pri tem je bil jako nagle jeze.« s Jezi nagnjen je on še sedaj in marsikatero ku pico trešči ob tla, potem pa steče skozi vrata. Nato pa se vrne s smehom in se sam roga svoji jezi. Saj vi ga tako že poznate ! Ako mu le nihče ne nasprotuje, pa ga ni boljšega Človeka od njega.« »Kdo bi mu neki nasprotoval, ko pa ima več pameti nego drugi?« Tako sta se razgovarjala med seboj, dokler se je Zbišek oblačil v svoji čumnati. Končno je prišel ven tako lep, da je bila Jagjenka vsa osupnena, prav kakor tedaj, ko je prišel v svojem belem jopiču prvikrat v Zgorelice. Toda sedaj se je je polastila velika žalost, ko je pomislila, da ta lepota ni vstvarjena za njo, in da se je on v drugo zaljubil. Matija je bil vesel, ker si je mislil, da bo Zbišek gotovo ugajal opatu, in da mu pri odkupu ne bo delal nikakoršnih težav. Ta misel ga je razveselila do te mere, da se je odločil odriniti z Zbiškom v Zgorelice. »Zapovej, da mi pripravijo voz,« je rekel Zbišku, Ako sem mogel priti iz Krakova v Bogdanec z železno špiljo med rebri, pridem še tim lože brez nje sedaj v Zgorelice.« »Samo, da bi se vam ne hujšalo z Snaženje mesta, razsvitljava » Novi reservoar..... » Davki......... • Klavnični stroški .... » Tržna lopa....... » B***......... * Podpore -tj •••..•-"'' * Popravilo j^oslopij . . . » 7% amortfc;fciia posojila » Remuneracij®...... • Razni stroški <..... » 10685 6670-— 900-- 4780-— 8000-- 500'- 1420-- 60 — 3320-- 400-- 2C00«— 21000-— &00-— 11.08508 C. iRealka Plača profesorjen* .... Plača slugi ..•¦•-• Kurjava . . '•..... Razsvitljava...... Kabineti........ Za telov*dno_orodje . DijaSP " . K 18,899-92 500--100'-5000--190'-500-- 25.81992 » 75.770 laška kraljica Jelena je povila 19. t. m. zjutraj ob 5. uri deklico. Novorojenka in mati se počutita dobro. Nova princezinja dobi bržčas ime Mafalda. Sanacija Sv. Taelavske zatožne. -Dolgo časa so kovali klerikalni krogi v Pragi načrte, kako bi preprečili ogromno Škodo, katera je žugala doleteti vsled neslišanih tatvin posvečenega Drozda in njegovih pajdašev, one, ki so v slepi zaupnosti v črno suknjo nosili denar v ta znameniti zavod. Ti vlagatelji so bili ponajveč iz nižjih krogov, ki so nalagali svoje težko zaslužene in pri-stradane novce, da bi se preskrbeli za starost. — Sedaj poročajo listi, da so jo vendar iztchtali. Ustanoviti hočejo novo »vzajemno sanačno hranilnico" z omejenim petkratnim jamstvom. Za rezervni fond bi služili: dosedanji rezervni fond 500.000 K, članski deleži Sv. Vaclavske, 600.000 K, nabrani prispevki 2 mil. K, novi členski deleži 520.000 K, v celoti torej 3,620.000 K. Prometno glavnico pa bi tvorili v glavnem prisilni vklad 1,600.000 K, kateri bi dali dosedanji člani, cesar bi naložil na 2* 1,000.000 K, duhovništvo na S, do 3'/,%, 2 mil. K, plemstvo na 2 do SV/e 3 """¦• K» ceSka nranilnica na 2 do SV«°/o 2 n,il« poŠt«8 hranilnica na ukaz nj, veličanstva 5 mil. K, nadvojvode 1 mil. K, posojilnice, banke itd. 1 mil. K. — Vsa prometna glavnica bi znaSala nad 17 mil. K. Ker bi nalagatelji nalagali le na nizke odstotke in bi se ta denar iz posojilnice posojal po 6%, bi ostajal vsako leto lep dobiček, s katerim bi se potem poravnavali grehi Drozda in njegovih prijateljev. Poneverjanje v posojilnici Sv. Vae-lava v Pragi. — Provizorična revizija knjig posojilnice Sv. Vaclava je dovršena in je sedaj izkazan primanjklaj 7,786.530.24 kron. Od te svote pa treba odšteti fingirane uloge, katerih višina še ni znana. Svojo Ženo umoril. — Mariborski porotniki so obsodili 31-letnega posestnika Franca Lenartiča iz Rihtarovcev, ki je svojo ženo zaklal, dasi je bil ž njo poročen šele poldrugo leto, v 8 mesečno ječo. Umoriti je hotel tudi otroka, če bi ga ne bil sosed v zadnjem trenotku zgrabil. Železniška zveza z zlato Prago, koja je središču Slovenije 800 km. oddaljena, postane zopet jako ugodna in pripravna. Iz Ljubljane v Prago in nasprotno vozeči direktni voz I. in II. razreda po progah C. kr. državne železnice, koji se je pred nekaj meseci opustil, uvede se namreč zopet s 1. decembrom t. 1. Direktni voz bode odhajal iz Ljubljane popoludne z gorenjskim vlakom ob 3-56 in dohajal v Prago drugi dan ob 2*35 popoludne; iz Prage bode isti odhajal ob 1*35 popoludne in prihajal v Ljubljano z dopoludanskira gorenjskim vlakom ob 11. uri 16 minut. — Izvzemši proge Ljubljana-Trbiž in Kleinreifling Budjejevice vozi direktni voz z brzovlaki in stane vožnja v I. razredu K 7820 in v H. razredu K 47-76. Spomenik carju Aleksandra II — Te dni je dospel iz Rima na Reko po kiparju Arnoldu Zochiu umetno izdelani veliki spomenik Aleksandra II., določen za glavno mesto Bolgarske. Ker pa spomenik ni bil dobro povit, pa tudi radi njega nenavadno velikih dimenzij, ga doslej niso mogli poslati naprej, kajti vsi vagoni so se izkazali premajhne. Železniška uprava gleda, kako bi odposlala spomenik brez nevarnosti za to monumenialno delo. Evenluvelno bi morali zgradili primerno velik voz. Tako se je prijavilo tudi bolgarski vladi. Kupčija z dekleti v južni Afriki. — Iz Kapstadta se poroča: V zadnjih dneh so se tu odkrile senzacijonalne stvari zastran kupčije z dekleti in ženami, ki so bile h Evrope pripeljane v južno Afriko. In to so delali največ agent?. Imenitni inserati — posebno v angleških listih — so vabili dekleta, ki so šla na led. Vso golo resnico so izvedela še le v Afriki, ko so nastopila svojo službo kakor sužnje. Da se je razvila kupčija z dekleti v južni Afriki, je največ pripomogla angleško-burska vojna. Proti kupčiji so zaceli energično postopati. Kam gre zlato? S tem kočljivim vprašanjem se peča marsikdo, a še vendar ni isto rešeno. Gotovo je le toliko, da zobozdravniki v Ameriki porabljajo na leto 800 kg. zlata za zalivanje votlih zobov. To zlato je vredno približno 2l/8 milijona frankov. Ker se v zobe ulito zlato ob smrti dofičnih oseb seveda pokoplje z mrličem vred, je jasno, da bi se v treh stoletjih — ako bodo zobozdravuiki tako nadaljevali — pokopal ves denar, katerega ima sedaj Amerika v prometu, in ta znaša 750 milijonov frankov. Kakšen bo konec sveta? — Prof. Zenger je pri zadnjem predavanju povedal, kako bo končal svet. Trojno je mogoče. Ali pa naravni poti vsled ostarelosti, kakor pri človeku, gibanje opeša tako pri zemlji kakor pri solncu. Ali zemlja zadene ter trči ob kako zvezdo, in takrat bi se spremenila zemlja v žareče pline, nozneje v meglo, ali zemlja poči, če se preveč približa kakemu izviru vročine, ki povzroči tako močen podzemeljski ciklon, da tega ne prinese površina zemlje. _________ Delavska stanovanja. [5. nadaljevanje.] Edini namen te špekulacije je ceno zemljišč zvišati, posest kakor hitro mogoče spremeniti in pri vsaki spremembi posestva razliko cen napram prejšnji vrednosti posestva kakor dobiček spra- viti. V obče je to prava diferencijalna igra prav kakor na borzi. Ne kupuje se več, da bi se denar naložil, da bi se sebi in drugim kakor mogoče udobno stanovanje pripravilo, temveč da bi se kakor hitro mogoče z velikim dobičkom zopet prodalo. Poleg tega se pa nahajajo še druge okoliščine: Pred vsem, da se privatni stavbeni podjetniki ne pečajo radi z zidanjem delavskih stanovanj, toda ne morda vsled manjše rentabilitete — ta je v obče tu večja — temveč ker navadno le zidajo, da bi hiše kakor hitro mogoče zopet prodali. To špekulativno zidanje hiš je pa pri delavskih hišah precej otežkočeno, ker je posest, uprava in oddajanje takih hiš precej nepriljubljeno. Posledica tega je, da se le malo kapitalistov peča z zidanjem delavskih hiš. Bivši pruski finančni minister Miguel je to dobro pojasnil v 14. skupščini nemškega zdravstvenega društva*). Delavec, ki je vsled podraženja stanovanj takorekoč izgnan iz mesta, išče stanovanja v predmestju. Toda kmalu je prisiljen se tudi iz predmestja izseliti, ker cena stanovanj sicer počasi toda konstantno narašča — in tako pride delavec v dvojno nevarnost: rad bi šel še bolj izven mesta, kjer niso stanovanja tako draga, je pa vsled tega preoddaljen od delavnice in mora večji del svojega prostega Časa uporabiti, da pride ob pravem času na delo ali mora pa velike svote potratiti za vožnjo. Vsled tega so ljudje prisiljeni se z vsem zadovoljiti, kar jih le količkaj varuje pred mrazom in nočjo. »Nik*er ni nevarnejše«, meni Mi-quel, »za zakonodajstvo, zamuditi pravi trenutek, kakor pri stanovnem vprašanju ; nikjer pa tudi ni težje premagati vkoreninjene slabe navade, nikjer dražje odstraniti obstoječih nedostatkov kakor pri zidarstvu in uporabi stanovanj.« Premagati slabo navade sicer ni težko. Ako damo ljudstvu boljše, izgi- *) »Die Ilerstellung solcher \Vohnungen, die ja im Innern dor griisseren Stadto nur im Kasernenstil moglich ist, erfordert bodeutendo Kapitalien, bringt erltoblicho Risiken in Bezug atif piinktlichen -Eingang der Miethen mit sich (auch hcihere Ausgabeposten fiir Reparaturen, vielfaeh Abhangigkeit von den Konjunkturen des Arbeitsmarktes, Arbeitslosigkcit, Abzug der Arbeiter in besser rentiren.de Industrie-bezirke und dergl.), fixirt die Kapitalien, weil man solehe Gebaude sehr sclnver \vieder verkaufen kann, verhindert die Bauuuternehmer, ihre Kapitalien aus ibrem Gebaude wieder herauszuziehen und neue Unternebmungen zu machen. Daher geht die rrivatbauspeculation nur, sehr schvrer an die Herstellung solcher Wohmmgen, eilt dem Bedurfnis fast nie voraus, druckt daher die Preise nieht, sondern kommt hochstens, \venn die Preise dieser Kleimvohmtngen emo ange- > messene Hohe erreicht haben, einigermassen, aber fast inimer ungeniigend diesom Bedurf-nisse nach«. »Čeprav ne morem še dobro hoditi,« reče Matija,! poljubivši opatu roko, »sem vendarle prišel, da se vam, kot svojemu dobrotniku, poklonim in vas za-! hvalim za gospodarstvo v Bogdancu ter vas prosim vašega blagoslova, ki je grešnemu človeku najpotrebnejši.« »Slišal sem, da vam je že nekoliko bolje,« reče opat, ki ga je po*">žal po glavi, »in da ste napravili obljubo, potovat* ja grob naše kraljice.« »Ker nisem vedel, kateremu svetniku naj bi se priporočil, sem se pa njej priporočil.« »Prav ste storili,« zakliče ponosno opat, »Saj je ona boljša od vseh drugih, in nihče jej ne sme ničesar ugovarjati.« V tem hipu se mu prikaže na licu jeza in oči mu zaiskrč. Vsi so poznali njegovo strast, radi tega se Zih nasmeje ter zakliče: »Udri ga, kdor veruje v Boga.« Opat se glasno odkašlja, premeri navzoče s srditim pogledom, na kar se takisto naglo nasmeje, kakor se je bil poprej razsrdil, pogleda Zbiška in vpraša: »Ali je to vaš sinovec in moj sorodnik?« Zbišek se prikloni ter mu poljubi roko. »Videl sem te, ko si bil še majhen,« odvrne opat, »toda sedaj bi te ne spozrEj,« reče Zbišek, »ako človek obljubi kaj Jezusu v blagor svoje duše, kaka moč bi ga mogla odvezati te obljube?* Matija, ki je to slišal, se je bojazljivo ozrl v opata, toda ta je bil očividno dobre volje, kajti ni vskipel od jeze, marveč je samo pogrozil s prstom Zbišku in mu rekel: Glejte ga no modrijana! Pazi samo, da se ti ne pripeti kaj takega, kar se je pripetilo Nemcu Bey-hardu.« Kaj se mu je pripetilo?« vpraša Zih. Sežgali so ga na grmadi.« Za kaj?« Ker je rekel, da posveten človek more isto tako razumeti božje tajnosti, kakor kak duhovnik.« »Strogo so ga kaznovali.« »Toda pravično,« zagromi opat, »kajti on se je pregrešil zoper svetega Duha. Kaj vi mislite ? Ali more posveten človek presoje vati božje tajnosti?« »Nikakor ne more!« se oglasi skupno kleriki. »A vi, »špilmani«, molčite,« reče opat, »ker še niste duhovniki, dasi imate glave ostrižene.« »Mi nismo »špilmani«, marveč dvorniki vaše milosti,« odvrne jeden njih, zrdč ob enem v velik vrč, iz ka erega se je razširjala vonjava sladu in hmelja. »Glejte ga, on govori kakor iz soda!« zakliče opat. »Ej ti koštrun! Čemu se oziraš v vrč ? Latinščine ondi na dnii ne najdeš,* »Saj ne iščem latinščine, marveč piva, katerega ne morem wjti.« Opat se obrne k Zbišku, ki je začuden ogledoval te dvornike, ter reče: »Vsi ti so «clerici scholares«, kateri so zavrgli knjige ter vzeli v roke pljunko in se jeli ž njo klatiti po svetu. Jaz.sem jih vzel k sebi ter jih sedaj hranim, kaj som hotel storiti drugega? To so pravi klateži in potepuhi,* ki pa znajo dobro peti ter imajo nekoliko pojma o božji službi, za to. jih morem rabiti v cerkvi j in ob času potrebe bi bili tudi dobri varuhi, ker so I nekateri kaj pogumni ljudje. nejo sčasoma same od se>. Toda pri tem igra važno ulogo denarno stanje. Naša naloga ni samo popraviti sedanjih stanovanj, ampak ustvariti nova, cena in dobra. Žalibog to ni več tako lahko. Pred seboj imamo mesta z urejenimi cestami in poslopji; hiše in zemljišča so v lasti privatnikov. Dasi ne moremo reči, da dobivajo ti;-rente kakor produkt svojega delova tja — istina je vendar, da nimajo pravice do lastnine. Pripraviti jih pa do tega, da bi odstopili od svoje lastnine, je pa težkoča, ki se stavi vsemu nasproti. Poleg tega^ je uvaževati nestalnost, ki vlada pri produkcijskih in stanovnih razmerah. Čim bolj se ljudstvo seli in giblje, tem večji so stroški. Razumljivo je tedaj, da vsi poskusi, zboljšatL stanje stanovanj, niso imeli do zdaj po volj nega uspeha in da so se postave v prilog temu navadno izjalovile. Zgodilo se je navadno, da novih stanovanj niso zasedli krogi, katerim so bila namenjena. Le tuintam so se v resnici upoštevale obstoječe razmere, tako pri stanovanjih, sezidanih j iz ustanove Peabodjr v delavskem mestu Miihlhausen itd. — Sredstva, katere se | nasvetuje v saniranje teh nezdravih stanovnih razmer, so precej različna. Roscher misli, da bi bilo dobro, pre-strojiti zakone o svobodnem naseljevanju ; Ad. Wagner hoče zopet reformirati naš družabni red, v prvi vrsti lastninsko pravo, če se ne dotakne obstoječih pravnih razmer, je pač negotovo, da se popolnoma odpomore ne-dostatkom, ter zabrani, da se isti zopet ne ponove. Univerzalnega sredstva pa ni, ker so potrebo i*i razmere v vsakem kraju drugačne, posebno na deželi in v mestih. Drug drugega morajo spopolnjevati različni odpomočki kakor tudi privatne in državne naprave. Pri delavskih stanovanjih imamo dvoje vrst nedostatkov: nedostajanje manjših stanovanj in ne-dostatnost obstoječih. Da se popravijo slaba stanovanja, oziroma da se v to prisili lastnike hiš, je pač naloga javnih oblastev — dočim mora za napravo novih stanovanj skrbeti privatno in javno delovanje. — Niso še edina nazi-ranja o tem, ali zadošča svobodno privatno delovanje za rešitev stanovnega vprašanja aH morajo tudi pri tem javne oblasti posredovati. So pisatelji, ki se strinjajo s tem posredovanjem, ki pa sicer dajejo privatni Špekulaciji precej proste roke — dočim so drugi, ki se ravno ne prištevajo med prostotržce, nasprotni državnemu posredovanju. Roscher, Schmoller in drugi opozarjajo učinek visokih stanarin. Visoke stana- rine so najboljši odpomočki proti prevelikemu naseljevanju, posebno od strani gospodarsko nesamostojnih oseb, obenem pa tudi dobro sredstvo za nova poslopja. Umevno znižanje stanarine bi le še povečalo naseljevanje in bedo. Albrecht pravi: »Dem Bediirfnis in sei-nem ganzen Umfange gerecht zu werden, |st pi^die^Pnvajgpekulation imstaride.« Vendar';se mora '"privalSi" šp"e1ftft&ciji postaviti gotove meje, namesto nesolidnih stavbinskih špekulantov morajo priti solidnejši elementi. . ^Faucherpapovdarja mpiiopolitičen značaj stavbinskih prostorov, vsed Česar bi bila razlastitev ravno tako opravičena, kakor pri rudokopstvu, pri cestah in pri javnih napravah. Wiss pa meni, da bi bilo jako naravno, da bi se sta-novna mizerija s prosto konkurenco ne mogla rešiti. Kajti prosta konkurenca ravno tam sploh ni mogoča, kjer nahajamo monopol, kakor ravno pri posestvu stavbinskih prostorov, (Dalje sledi.) Vsled]Jtrgovinske zveze v Istri, prišel sem tudi do zaloge vjina, lin imam še nekoliko sodov pristnega Terana kateri oddajam na debelo od 56 litrov naprej po zelo nizki ceni Priporočam se vsem častitim družinam v mestu, katere hočejo na tak način priti do dobre kapljice. * —*...... Odličnim spoštovanjem Anton Jeretič. 5 kg perutnine, mesa, svežega maslu, vsak dan sveže zaklanih tolslih gosij, rac, kurelnine za v kozieo ali za juho, za C K; 5 kg sveže govedine ali leliline za 5 K 20 vin.; !) funtov netto nnjbojfiili prirodnih vin, vsak dan svežega namiznega masla, za 9 K, razpofiilja proti povzelju poštnine prosto Gutmaii Kiifer, 81otwlna, Galicljn. Jamči se za dobro postrežbo, Božfast. Kdor trpi na božjnsti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobi* a se zastonj in fianko v- Sclnviunion-Apoteke, Frank* furt a. M. ista 1801. v Gorici ustanovljena Ivrdka , 1 J.1UUHJU HUU1 V, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd, vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice w- Apollo-*« Cirkus Jerna", (Piše Ahasver.) Šetal sem po ulicah, veselil se divjega plesa velih peres in harmoničnih akordov vipavske burje, ki je pomladila moje stare kosti, oživila leno kri, in same zadovoljnosti sem hotel že zažvižgati »Planulo zoro", toda spomnil sem se še o pravem Času, da se kaj takega ne strinja z mojo sivo glavo. Tik pred »Centrifugo* je stala kopica ljudij. Radovednost me je gnala tje, in videl sem tam lepak, ki je s svojo zeleno secesijonistiko v rdečih črkah vzbujal pozornost mimogredočih: Cirkus »Tema", kateri razpolaga črez krasne klerikalne moči j in umetnike prve vrste, se je nastanil pred kratkim na tukajšnjem živinskem trgu. Predstave so sleherni dan z menjajočim se programom. Svirajo trobentači klerikalnega .Sokola*. Opozarjamo si. občinstvo le na igralce, ki so bili premirani v kratki deželni zbornici, na »Viljema Telia*, na par-terne telovadce, na čarovnika ** dežele neverjetnosti, ki napolni lahko s *v jjimi čudeži novo klerikalno »tisoč in eno noč*, na klowne m neumnega Avgusta, ki skrbe z iz« bornimi dovtipi za smeh in zabavo. Baletno osobje Šteje nad 37 ljudij. Vsak obiskovalec cirkusa dobi zastonj zadnjo številko »Prim. Lista* in po visokosti vstopnine tudi »odpustke*, tako namreč, da se dobi za sedež prve vrste 300 dnij, za galerijo pa le 60 dnij »odpustkov*. Začetek točno ob »Ave Mariji*. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. „N6* sem si mislil: mnogo te itak ne stane, [zborno preživiš večer, dobiš vrhu vsega še »Prim. List* in »odpustke*, in konečni sklep se je glasih Pojdeml Za goriškim gradom stoji prostoren trg. Marsikatera krava se ga spominja z žalostnim srcem, saj so jej tu odpeljali ne- usmiljeni kupci nadebudnega telička, marsikateri presiCek je tu opeval v krulečih mol-akordih svojo domovino — hlev — in osel mu je sekundiral in pritrjeval s svojim visokim i-a, i-a. To je goriški živinski trg. Sredi tega trga velik šotor, pokril z belo-rumenim platnom — to je pa klerikalni cirkus »Tema*. Pol ure pred »Ave Marijo* sem bil že v prvi vrsti, in gledal zdaj »Prim. List*, zdaj občinstvo, ki je prihajalo kar trumoma ter zasedalo svoje prostore. Prišli so odposlanci iz Kranjske, Štajerske, Koroške in kmalu je bilo vse zasedeno. Začetek! Godci v krasnih belo-rmenih sokolskih srajcah so zaigrali ou ver tur o iz Avberjevega: ,Fra Diavolo". Zvonček je dal znamenje in »goriški kleri kaiiz em na konju kot jongleur" je pridirjal v cirkus. »Ah, eh, ih, oh, uh*, taki glasovi občudovanja so se izvili gledalcem iz ust. Krasna moška postava je stala na neosedlanem konju, ki je dirjal v kolobaru in metal s svojimi kopiti prah in pesek gledalcem v oči. Jongleur se je pa igral z desetimi kroglji-caroi, metal jih v zrak, in jih zopet lovil; le tri krogljice so se mu vedno in vedno izmuznile iz rok; dve ste bili iz kraške skale, ena pa se je odlikovala po lepši zunanjosti od drugih. Koj sem vedel, da so krogljice mandati, in da se jezdecu nikdar ne posreči vloviti Kraševce in tržane. Ko se je nekoliko polegel vihar roko-ploskov in aplavzov pri občinstvu, so nastopili trije klovvni: iz Opekarske vasi, iz Kronskegore in iz Levnjaka. Ta smešni tercet je vzel v roke majhen »Sočin* dopis in vsi so vlekli iz tega dopisa dolgo, dolgo štreno ,ni-res-ov\ Ne konca, ne kraja! Vedno huje je bilo, paragraf 19. tisk. zak. se je vrstil z »ni-res-i*, nas pa j« bilo kar groza! Sledili so burni ,živio*-klici, dokler ni sluga pobral vse ,ni-res«e* ter jih vrgel v koš »Sočinega* uredništva. Tretja točka! »Viljem Teli* v lepi tirolski noši je nastopil, da bo streljal jabolka, toda ne, prinesli so mu kletko polno tičev, Dajceneji izvirjlotrih stvom Hannft Konrad, torti ir tir zlaiilu.- Most *t. 249. (Češko). , Lastne delavnice i ;n fine mehanike. Dobra rem. ur; iz niklja gld. 375 Fina srebrim ;em. ura , 5-25 Fina srebrna verižica . . , 1*20 Budilnik iz niklja ... „ 1-75 Ivrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizialmh pisem. — Iluatrov»n cenik eastonjl Zahvala, Neizprosna smrt nam je na krut način vzela našega ljubljenega reditelja, soproga, očeta Petra Šavlija, posestnika, trgovca, obrtnika v Čepovanu. Ta bridki udarec nas je zadel toliko huje, ker je ljubljeni pokojnik izdihnil svojo blago dušo na tujem, kjer je iskal zdravja. In tudi zemski njegovi ostanki počivajo proč od nas na goriškem pokopališču. Ob tako britki izgubi nam je bilo v veliko tolažbo sočutje premnogih prijateljev in znancev, ki so nam na najrazličnejše načine izražali svoje prijateljsko sočutje. Čutimo zategadel dolžnost, da tem potom iskreno zahvaljujemo pred vsem one domačine, ki so Sli v takem vremenu v Gorico, da so izkazali pokojniku zadnjo čast. Zahvaljujemo goriške gospode, ki so se udeležili pogreba ter dokazali s tem svoje sožalje na bridki izgubi, ki nas je zadela. Is'rrena hvala vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami v naši brezmejni žalosti. Bog povrni vsem! V Oepovanu, dne 20. novembra 1902. Žalostna rodbina. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. NaLofstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. deo, 1901. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po A1I,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice S-*, s V,% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%. Stanj« 3i. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 delaži po 20K = 158.6S<\ -Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Roservni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom. ki so imeli znamke okoli vratu liki psi, znamenje, da so bili obdačeni. S svojo nezmotljivo dvocevko je pomeril med krilate pevce in vslrelil — kozla. »Bravo, bravissimo !* in vse Šempasko polje se je treslo. Malokdo je imel že srečo, da je videl divjega kozla, ako ni bas strasten lovec. Svojega pridevka »divji* nima zaman, ker se še ni posrečilo, vdomačiti ga, in vendar, kaj je to? V cirkus priskače divji kozel iz drŽave Zlatorogov, kateri se je priučil celo bicikliškemu .športu* pod spretnim vodstvom si. g. direktorja v zeleni rihemberški noši, ki je kmalu potem nastopil tudi z mladim in čilim ,, Cirilom*, kobariške pasme, dre-siranim v prostosti. Občudovali smo vitko rast in spretnost teh živalij in direktor sam je moral priti dvakrat z?hvalit se hvaležnemu občinstvu. Med različnimi točkami je nastopal neumni Avgust, in čudom sem se čudil, ko sem spoznal v njem svojega prijatelja Honmnkuia. S svojim naravnoneumnim obrazom, s svojim kretanjem je vzbudil mnogo smeha in vsak se je že veselil one točke, ki je bila prihranjena temu izbornemu komiku. Take tišine pa ni bilo še nikdar v nobeni cerkvi, kakor takrat v cirkusu, ko sta nastopila zaraščena dvojčka, »ljubljenec naroda* in »laški bog*. Marsikateri liberalni nož se je zaman trudil, da ju loči. „Dve duši ena misel, dve srci en udar", toda ta udar pada le po hrbtu goriških Slovencev. Vtis je bil mučen, in komaj par-terni telovadci, čili Slomškarji, so nas malo razvedrili. Gor. tribuški Živinozdravnik namreč in števerjanski predsednik sta preobračala take kozolce in izvrševala take salto-mortalissime, da nimam niti primere. Balet! Videl sem že krasne balete pri turškem paši, toda, ko je priskakalo nad 37 možicev v sredino cirkusa, sem bil očaran. Plesalci, v do kolen segajočih krilcih, ovenčani z najlepšim »cvetjem iz vertov sv. Frančiška", so po godbi »Prim. Lista* eksaktno plesali zdaj Gregorčič-valček, zdaj Gahej-polko, zdaj Gerne-mazurko, zdaj pa Berbuč-škotsko. Koj smo razumeli, da so plesalci klerikalni volilci, ki plešejo, kakor jim gode »Prim. List". Tajen šepet liki zefir po pomladanskih cvetovih je napolnil prostore, ko je prilezel svetovnoznani suhljati čarovnik. V roki je imel čarodelno paličico. Njegovi pogledi so bili topi. Predstavil se je kot reporter »Prim. Lista" in »Gorice*, kar se je koj spozt,*lo, saj je kot prvo svojo točko napravil ~«i muhe slona, ki je nosil v rilcu »Gabršč. grozilno pismo". Poklical je najprej črnega ožlindranega zamorca, vzel v roke malo papirja in črnila, in ga s tem tako imenitno opral, da je postal bel kakor go-lobček, potem požvižgal drugi osebi, katero je pokril s plaščem krščanske ljubezni, govoril svoj rokus-pokus nad njo, zrmahnil trikrat s palico, vzdignil plašč in o — Fridolinu ni bilo ne duha ne sluha. »Kranjski deželni zbor*,komična pantomima pri Ssrobni razsvetljavi kulture 20. stoletja, tako se je glasila predzadnja točka cirkusovega programa. Igralci so nalašč prišli za to iz Ljubljane. Kitajsko boksanje,. hotentotska godba, rakete tintnikov, glasovi »žro, žro, žrd!" vse to je vplivalo nekako čudno na poslušalce in gledalce, in da nismo zapustili z žalostnimi spomini cirkusa, sle« dila je velekoraična točka: Španska inkvizicija, aH klerikalno predavanje neumnega Avgusta. Izbral si je četvorico poslušalcev, vzel »Gorico* v roke, prebiral svoje podlistke — in učinek? Prvi izmed Četvorice se je držal za glavo, boječ se, da jo izgubi, drugi je postal samih bolečin tako elastičen, da mu je prišla brada na hrbet, pete pa na prša, tretjemu so stale oči iz . glave, da bi jih lahko meril s kilometri, četrti je pa izpreminjal barve kakor kameleon, postajal črn, zelen, bel, rudeč, siv, vijolčast, samo »moder* ni bil nikoli. Aplavz l Živio I Bravo l Godba je zaigrala finale iz „Evangelienmann"-a, mi smo pa leteli vsak k svojemu zdravniku, in vlo-. žili tožbo radi težke telesne poškodbe na možganih proti cirkusovemu — odboru. 5 i m m H. Peter Cotič, čevljarski mojster v Gorici, v Gosposki ulici štv. 14 priporoča svojo ¦¦ čevljarsko delavnico, j^ Trte, cepljene na amerikanski podlagi, krepka zrastene v nt vrstah. Cena: 100 kosov 20 kron „ 1000 „ 180 „ Priporoča Adolf Ferrant v Gorici. [•<•»•«•>«•>¦ Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetlijo Na Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetiinjo Tr~rr Naznanilo. Podpisani uljudno naznanja slavnemu občinstvu v mestu in z dežele, da je preselil dne 10. t. m. staroznauo gostilno „Pri belem zajcu" Iz Nunske ulice v Tržaško ulico it. 3. V nadi, da mu slavno občinstvo obrani dosedanjo naklonjenost, zagotavlja, da bode skrbel kakor doslej za vsestransko dobro postrežbo. Toči pristna domaČa črna In bela Tina; ima izborno kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili, da lahko postreže o vsakem dnevnem času. Nadalje ima tudi lepo urejene sobe za prenočišča ptujeev itd. Ima obširno dvorišče za naklado in razklado blaga ter prostore za voznike kakor tudi velike hleve za konje in goved. Svojim rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani A. Tnrel. Izšel je Krasen slovenski skladni koledar za trgovine, obrti, urade, pisarne, šole in posameznike v moderni In elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonača v Ljubljani. Cena je vzlic okusni izdelavi zel6 nizka, samo 70 vin., s pošto 20 vin. več in naj se blagovoli ta znesek v znamkah ali po nakaznici naprej vposlati. FrekupcI dobe velik rabat In se na zahtevo dopošlje cenik. Prekupe! dobe* velik rabat In se na zahtevo pošlje cenik Trgovci porabijo istega lahko kot lepo novoletno darilo in se brezplačno vtisne njihova firma. Be^" Da ne bode, ako koledar kmalo poide prepozno, prosim gg. naročnike, da se čim preje oglase" kjer se bode na take pri raz-pošiljatvi v prvi vrsti oziralo. -*B| Kranjski laneno oljnati firnež, pristen • • • čisto kranjsko laneno olje ••••••••••« sladko jedilno laneno olje •••••••••©•« priporoča Tavam uzornih telovadnih priprav i JOS. HINDTŠ-A! v Pragi na Smihovu (Praha-Smicbov) Viaohradska ulice čislo 816 se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznamh in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča-jočih spričal domaČih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. /Tavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice .pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto, —3 F »prave IzvrSnje po najnižjih cenah. r^arol praščiH, pekovski mojster in sladeicar v Gorici na Korau št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za nmogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bele in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od n6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C«as irwm. Posfražba poltena Adolf Haupfmann prva kranjska tovarna oljnatih barv, ffirneža, laka En kleja v Ljubljani (S.!fS Christofie & C.^ "- c. in kr. dvomi založniki ovarne Znamka Heinriehhof Dunaj I. Opera Ring" 5. Težko posrebrnjeno namizno orodje in posodje vseh vrst (žlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbera najlepših modelov. SHr- Ilustrovan eenik na zahteva nje. -?*M Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svojo izvirnosti vfcisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Sprejme se posojilniškega uradnika izvežbanega v knjigovod&tvu in drugem posojilniškem poslovanju. Nastop službe s 15. decembrom ali tudi pozneje. — Plača po dogovoru. Ponudbe s spričevali na „GoriŠl(0 JjlluSkO pGSOJiifliCO V Gotici". Perdo Bečič: Kletev nezvestobe (Slov. knj. sn, 107-114.) Navadno broširana K 3-20,. elegantno vezana v izvirnih platnicah K 4*80 priporoča „{T!OP«ši{a ^isltaroa" |"S. djabrečd* PoSilja se le proti plačilu ali po povzetju. ~2^JC2F" ^/3- Mizarska zadruga Naznanja slavnemu obč in založnikon veliko zalogo It v Eorici (iolkan) instvu, gospodom trgovcem i pohištva, da ima jL| veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. * * * * * * *l * v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. Kar ni v zalogi, se izvrši to5no po naročilu v najkrajšem času. - Cene zmerne. --^,-=-~ Delo je lično ter dobro osušeno.