Posamezni izvod 1.30 SIL, mesečna naročnina 5 Šilingov.
V.b.l>,
izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredniitvo in uprava: Celovcc-Klagenlurt, Gasometergasse 10, teleton 5b-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cclovec-Borovlje. — Dopisi naj sc pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagcnturt 2, Posti.uh 124.
Letnik XIV.
(.elovee, petek. 27. februar 1959
Štev. 9 (876)
Mi in država
Ves koroški tisk je predvčerajšnjim objavi! ‘ntervju predsednika Ljudske skupščine (ne vlade!) LR Slovenije Mihe Marinka, v kate-re,n je po APA-poročilu zavzel tudi stališče do manjšinskega vprašanja. Koroški nacionalistični tisk je prinesel predvsem tisti del intervjuja, v katerem baje pravi, da je naloga vsake manjšine, da se čim bolj vključi v družbeno življenje in aktivno sodeluje pri napredku države, v kateri živi, in komentiral ta izvajanja, kakor da bi bil predsednik Ljudske skupščine sosedne Slovenije bral levite koroškim Slovencem, da so baje premalo lojalni, lak komentar je smešen že sam po sebi, popolnoma smešen pa postane v zvezi z ostalimi 1ovajanji predsednika Marinka, posebno v zve-fl z. iznesenim načelom, da ni stvar matičnega Naroda, manjšini dajati recepte za njeno politiko.
Sicer bi bil čudež, če zaslepljeni koroški Nacionalisti enkrat ne bi zavili pozitivne besede iz Ljubljane, tokrat pa jim celo verjamemo, da resnično demokratičnega načela o manjšinski politiki, kakor ga je iznesel odgovorni slovenski državnik, niti razumeli niso. Kako naj bi razumeli načelo nevmešava-nja, načelo samostojne nedirigirane politike manjšine, načelo pozitivnega vključevanja manjšine v državno življenje ljudje, ki iz svoje nedemokratične in socialno reakcionarne teologije dejansko izrabljajo čustva pripadnosti in ljubezni do svojega naroda v korist slojih reakcionarnih in imperialističnih teženj?
la nas pa je izjava predsednika Marinka So potrditev naše narodnostne politike. S • kjavo so na laž. postavljene vse trditve °Vmistov o ,.od zunaj vodeni manjšini“ in o "d blatom obloženih oslih, ki prihajajo čez . aravarl*e ■ $ to izjavo so potrjena naša na-Ce/vJ o manjšinski politiki, ki smo jih iznesli 'jasemu parlamentu na Dunaju v vlogi z dne 0- 1. /95/} in se glasijo:
* L Vsaka manjšina ima svojo razvojno Rodovino in živi pod čisto svojstvenimi po-?:°H' ki jih samo po sebi sama najboljše pozna s,',/f zato učinkovito reševanje manjšinske ».cit e samo v sodelovanju s prizadeto manj-,lNo mogoče.
® 2. Manjšinska zaščita ne sme zaščititi le Posameznega državljana, marveč narodnostno lupino kot tako.
3. Manjšinska zaščita naj obsega celotno Reditev vseh določil člena 7 državne pogod-’e in ne le delna vprašanja.
• 4. Večina v manjšini ne sme gledati ele-^enta, ki sosedne narode loči, marveč mora Priznati in ceniti v njej naravni most in poklicanega posredovalca od ljudstva do Ijud-stVa in od države do države. Temu odgovarja n<t drugi strani za manjšino samo po sebi ra-umljiva dolžnost do brezpogojne lojalnosti Nasproti večini in državi.
. ® 5. Rešitev manjšinskega vprašanja mora *ti trajna in čim bolj pravična, da se enkrat vselej odstrani po eni strani vsakršni sum neke iredente in po drugi strani vsakršni sum neke hotene denacionalizacije — oboje glavna *°vražnika mirne manjšinske politike.
~lako narodnostno politiko pa nismo samo Oglašali, marveč vršili tudi v praksi. Po paškem sporazumu smo dosledno zapostavljali zahteve, ker smo se zavedali, da je prven-Llena skrb dosega neodvisnosti in državne Pogodbe. Šele po državni pogodbi smo vladi Sedali Spomenico, ki temelji na gornjih na-hh. Več kot leto dni smo nato čakali, da bi . ada zavzela stališče do nje, šele nato smo £celi iskati pravico in trkali na vrata vlade v ^elovcu in na Dunaju. Toda zaman so bila c ? naša prizadevanja:	namesto ' uresničitve
$ otnega člena 7, kakor smo to zahtevali v P°menici, je vlada pričela z njegovim seci-»tn/em in reševanjem drobtinic: namesto upo-dVanja naših utemeljenih šolskih predlogov vlada predložila parlamentu osnutek šol-zakona prosvetnega ministrstva, ki je 'p jds nesprejemljiv; namesto upoštevanja na-. dobre volje za kompromis s predlogom z ne(‘ 20. /. lanskega leta je prišel odlok dežel-naž ^avarja z dne 22. septembra 195/1; za B If,‘zselience do danes ni odškodnine za vse 'zn *r>Srfl,prne v 7-dNoru Po raznih taboriščih; »k n*. tndišča glede enakopravnosti sloven-jezika ne veljajo niti ne odločbe Vrhov-
Demokratična načela manjšinske politike
Predsednik Ljudske skupščina LR Sloveni j a Miha, Marinko (je v razgovoru z inozemskimi novinarji, ki so1 akreditirani pri vladi v Beogradu, odgovarjal na razna vprašanja v zvezi z aktualmmi problemi. Med drugim je zavzel stališče tudi do koroškega, šolskega problema in do manjšinskega vprašanja sploh.
V	tej zvezd je, — kakor poroča avstrijska tiskovna agencija APA — poudaril, da je bila šolska odredba iz leta 1945 najbolj napredna rešitev problema šolstva na jezikovno mešanih področjih. Tudi ml smo s tem napravili dobre izkušnje, saj tudi v Sloveniji živi okoli 10.000 Madžarov in nekaj tisoč Italijanov. Septembrski odlok iz lanskega leta pa je uničil upanja, ki so bila navezana na šolsko odredbo, katera bi lahko predstavljala izhodišče za nadaljnji razvoj odnosov med obemai deloma prebivalstva na prizadetem ozemlju. Kakor morajo pristojna avstrijska mesta* upoštevati javno razpoloženje, tako tudi pristojna mesta v Sloveniji ne morejo biti gluha za razpoloženje slovenske javnosti. Globoko pa sem, prepričan, da se morejo na avstrijski strani najti možnosti in poti za zopetna vzpostavitev doslej dobrih in prijateljsko-sosedskih odnosov.
Glede medsebojnih gospodarskih odnosov medi Sloveni j oi in. njenima diVemia sosednima deželama Štajersko in Koroško je predsednik Marinko opozoril na to, da se zadovoljivo razvijajo.
V	nadaljnjem razgovoru je predsednik Marinko izjavil, da matična država! manjšini ne more dajati nobenih receptov, kako naj bi bil rešen manjšinski problem. Matična država je daleč od tega, da bi svojo manjšinoi pozivala, naj se zoperstavi zakonom dežele, v kateri živi, ali pa jo navduševala za kakršna koli šovinistična dejanja. Nasprotno mora manjšina stremeti za tem, da se vključi v celoto države, v kateri živi in aktivno< sodeluje pri napredku te države. Predvsem se mora preprečiti, da bi se nacionalistično-šovinistič-nim krogom nudila tudi le najmanjša možnost, iz katere bi megli razvijati vprašanje kakršnih koli zahtev.
V	zvezi z, izjavami predsednika, Marinka je do njegovih izvajanj zavzel stališče deželni glavar Ferdinand W edemi g v intervjuju, ki ga je dal socialistični »Die Neue: Zeit«. Na s strani predsednika Marinka nakazano možnost, da bi na, avstrijski strani našli poti za zopetno vzpostavi-
nega sodišča; in tako bi lahko nadaljevali z novimi primeri ie in še . . .
In vendar smo se stoodstotno vključili v obnovo države in v državno življenje:
•	odpovedali smo se separatistični manjšinski stranki, da preprečimo kvarni nacionalizem, ki nikomur ne koristi;
•	nismo se posluževali nedemokratičnih sredstev in na teroristična izzivanja z razstrelitvijo partizanskega spomenika, z odstranjevanjem slovenskih ali dvojezičnih napisov, s pretepom naših ljudi, s hujskanjem na narodnostno mržnjo nismo odgovorili z istimi metodami;
® nismo izzivali s protizakonitimi podpis-nimi akcijami in šolskimi štrajki. marveč smo v interesu miru in mirnega sožitja poskušali kakor hlapec Jernej najti pravico! Toda na prošnjo za sprejem naše delegacije ni bilo odprtih vrat niti pri zveznem prezidentu niti pri zveznemu kanclerju! Zvesti svojim načelom kljub temu nismo šli v Beograd!
Gospod deželni glavar je v odgovoru na intervju predsednika Marinka dejal, da bo Dunaj razumel ta jezik in da ne more biti več tezkoč za končno rešitev odprtih vprašani, med katere spada jasno tudi naše vprašanje.
tev doslej dobrih in prijateljskih odnosov, ije deželni glaVair poudaril: Nai strani Koroške in Avstiije je že vedno prevladovalo stremljenje in prizadevanje, da bi vzpostavili dobre odnese do sosednih dežel in izkoristili vse možnosti medsebojnega razumevanje, Kulturna izmenjava je dokaz za to in, se je moral predsednik Ma-»rinko ob svojih obiskih na Koroškem o tem tudi prepričati.
Glede izjave* predsednika Marinka, da se gospodarski odnosi' med Sloveni jo ter Koroško in Štajersko zadovoljivo! razvijajo kljub nakazanimi meddržavnim napetostim, je deželni; glavar dej a I, da gre gospodarstvo nai obeh straneh tukaj očitno svoja lastna stvarna pota in ni vedno* podvrženo čustvom.
Na vprašanje, kako razume izjavo* predsednika, Marinka;, da matična država manjšini ne more dajati receptov, kako je treba rešiti manjšinsko vprašanje in, da se mora manjšina nasprotno* vključiti V skupnost države, v kateri živi in, aktivno sodelovati pri napredku te* države, ijei deželni glavar cd!goVoril: S tem naziranjem se popolnoma strinjam in ga ne smatram, le za pravilnega; in realističnega, marveč tudi za izredno pametnega. Če je to naziranje
predsednika Marinka, smatrati kot uradno jugoslovansko stališče, potem je treba to zelo pozdraviti, ker je potem, bistveno lažje najti rešitev vseh z manjšino povezanih problemov. Vedno je slabo, če se vpliva od zunaj, mnogokrat z nepravilna oceno stvarnih dejstev. Pri tern stafišču ne vidim nobene resne ovire za zopetna
Ponovna zahteva po sprejemu delegacije koroških Slovencev
Ker koroški Slovenci doslej še nismo prejeli odgovora na prošnjo za sprejem pri zvezni vladi z dne 10. li. 1958, sta obe osrednji organizaciji — Zveza slovenskih organijacij in Narodni svet koroških Slovencev — nas1 ovili dne 25. 2. 1959 ponovno prošnjo nai zveznega kanclerja za sprejem delegacije, ki bi tolmačila naše stai-lišče v zvezi z reševanjem člena 7 državv ne pogodbe in nezakonitega stanja na šolskem področju.
poživitev odnosov med obema deželama, Dunaj bo ta jezik tudi razumel in spoznal možnost z« nadaljnja pogajanja o ureditvi še odprtih vprašanj med obema državama.
\	■ f	*»	r\ *t
Južna Tirolska — trd oreh za Avstrijo
Ko je Segni po* odstopu Fenfanija, sestavil novo itailiiamsko* vlado in zunanje ministrstvo poveril desničarskemu predstavniku krščanskih demokratov Peilli, so v političnih krogih Avstrije zasumili, da be ta preo-kret v gotovi meri vplival tudi na nadaljnji razvoj v južnotiroiskem vprašanju. Že Segnijeva vladna izjava v rimskem parlamentu zadnji torek je* to domnevo potrdila, kajti predsednik notve italijanske Vlade ije avstrijsko* ost, naperjeno proti Italiji, obrnil proti Avstriji sami in ji očital, da jel ona kriva; na sedanjem razvoju tega problema; zunanji minister Pella p*a ja uradno zavrnil protest dunajsko vlade in kategorično* izjavil, da je izvedba pariškega sporazuma notranja zadeva Italije.
Tako se je razmeroma hitro maščevalo podbbnoi zadržanje dunajske Vlade in mora Avstrija zdaj' tako; rekoč na; lastni koži občutiti zgrešeno«,t svojega nedavnega ko-
Kcrcški Slovenci smo svojo pripravljenost za sporazumno reševanje neštetokrat dokazali. Sedaj smo spet zaprosili za sprejem pri zveznem kanclerju, da ponovno* iznesemo* svoje stališče in svojo pripravljenost za sodelovanje prt reševanju. Od naše strani zai rešitev celotnega vprašanja gotovo ni zapreke!
Toda kri ni voda in koroški Slovenci imamo kot Slovenci svoje bridke izkušnje iz zgodovine in zato čisto določene zahteve, ker svoj položaj najboljše poznamo. Če že od matičnega naroda ne sprejemamo receptov za svoje zahteve, jih moremo seveda še manj sprejeti od očitnih sovražnikov v ..Kdrntner Heimatdienst“ in od naroda odpadlih /.voditeljev tako imenovanih vindišarjev. Če bo vlada pri reševanju ta dejstva upoštevala in skušala reševati člen 7 v sodelovanju s prizadeto manjšino, smo prepričani, da bo lahko prišlo do obojestransko zadovoljive rešitve. Ne more pa biti rešitve manjšinskega vprašanja — in to smo že ponovno poudarili — brez manjšine in mimo manjšine! Kam taka pcAitika proti manjšini in mimo nje vodi, naša vlada vendar trenutno najboljše vidi na primeri: lastne manjšine v Južnem Tirolu.
raka, ko je Jugoslaviji zviška očitala vmešavanje v notranje avstrijske zadeve, ker se jo le ta zanimala za položaj slovanskih manjšin v naši državi in je Avstrijo* kot sopodpisnica: državne pogodbe s, polnim upravičenjem opozorila na obveznosti, sprejete; s členom 7.
Kljub temu pa je pri mas še mnogo ljudi, ki očitne ne morejo razumeti:, da je pravica le ena, v konkretnem primeru veljavna tako za Južne Tirolce kakor tudi za koroške Slovence. Sicer se pritožujejo nad demonstracijami, ki jih v teh dineh uprizarjajo proti Južnim Tirolcem, in proti Avstriji neofašisti in drugi nacionalisti z desnega krila demokristjanov, na domačih tleh pa nočejo priznati, da V bistvu počenjajo isto. Da s tem svojim lastnim ljudem v Italiji nikakor ne koristijo, jo pač razumljivo in se zato tudi med Južnimi Tirolci že pojavljajo1 glasovi., da bo morala; Avstrija čim prej spremeniti dosedanji odnos; db svojih manjšin, ker le potem bo mogla svojo manjšinsko* politik« staviti za zgled tudi Italiji.
Da se Avstrija ob takem stanju v svojih zahtevah napram Italiji z dVom-ljivo upravičenostjo sklicuje na načela svobode in pravičnosti zahodnega kulturnega kregal ter solidarnosti zahodnega sveta, nehote priznava tudi sama, ko že v naprej dvomi V uspeh, če bi južnoti-roiski problem predložila medharodnemu forumu. Prevladuie bojazen, da; bi tak korak nujno izkoristila le Sovjetska zveza (verjetno kot. prctiuslugo za, avstrijsko pomoč v protijugoslovanski gonji zlasti s trditvami o zatiranju manjšin v Jugoslaviji!), doičim, od: zahodnih držav ne pričakujejo konkretne podpore. Zato; na Dunaju, kamor so poklicali, avstrijskega veleposlanika iz Rima, z gotovo zaskrbljenostjo gledajo' razvoj na, Južnem Tirolskem, kjer zlasti mlada generacija že precej glasno postavlja zahtevo; po »bolj odločnih ukrepih« in goVori o nevarnosti »dramatičnih spopadov«. Če se* v tej zvezi goi-Vcrl celo o Južni Tirolski kot drugem Cipru, potem je jasna, d!a je trenutni razvoj na zelo nevarni poti.
Mnen/c drugih:
Polemika, ki jo je sprožil Paller, načenja osnovno načelno vprašanje, namreč ali so Avstrijci posebne narodnosti poleg nemške. Pri tem vprašanju danes praktično ne gre toliko za razvijanje avstrijske narodne samobitnosti, kot za „realno politiko“ izmikanja odgovornosti za lastno preteklost. Taksno izmikanje pa je gotovo škodljivo, kar posebno močno občutijo tisti, s katerimi je ta preteklost v Avstriji najbolj sovražno postopala. To so bili razredno zavedni delavci in zatirane narodnostne manjšine. Koroški Slovenci katere so avstrijski nacisti nasilno izseljevali in zapirali, še danes zaman čakajo na priznanje njihovih žrtev in na odškodnino. Še teže pa občutijo vse močnejše utrjevanje nacističnega duha in protidemokratične prakse v javnem življenju.
»Slovenski poročevalec«,
22. 2. 1959, Ljubljana
Kehren wir vor der eigenen Tur. Wir ha-ben — nicht durch Verrat wie Italien im Jah-re 1915, sondern durch eine freie Abstim-mung nach dem Selbstbestimmungsrecht im Jahre 1920 — auch eine nationale Minder-heit in unscren Grenzen. Seien wir so gross-ziigig z.u ihr, wie wir wollen, dass es die an-deren zu den Sohnen unseres eigenen Volkes jenseits der Grenzen sind. Dann haben wir nicht nur ein moralisches Recht, die freie Welt an ihre Pflichten zu erinnern, dann geben wir auch ein Beispiel, wie spdter einmal das Chaos in Europa hinter dem Eisernen Vorhang einer Ordnung weichen kann. Und dann zeigen zcir, dass Moral und Recht auf lange Sicht iiber strategische Intcressen des Augenblicks tnumphieren.
»Kleine Zeitung«,
21. 2. 1959, Celovec
Pred kratkim je državna šolska komisija zaključila Svoj obisk in svoje proučevanje dvojezičnih šol na Koroškem . . . Doslej komisija še ni podala nobene izjave, pač pa se je opazilo, da je razočaranje veliko in je koroški tisk utihnil ter ne slavi več tako navdušeno borbo in zmago nemškega naroda na južni meji. Predvsem je mogla komisija ugotoviti, da stanje na teh šolah po zadnjem odloku nikakor ni urejeno in ni pravega šolskega reda, marveč predstavlja vsaka šola tip zase, uspeh pa je popolnoma odvisen od dobre volje ali naklonjenosti tamkajšnjega učitelja . . . Vtisi, ki jih je komisija dobila» v slovenskih vaseh Koroške, so bili zanjo gotovo zelo poučni. Ti vtisi so ji gotovo pokazali zlobno laž „Siid-markovcev", češ da sc „slovenski jezik prisilno poučuje“, saj je gotovo jasno videla, da je učenje slovenskega jezika na tem področju za življenje tega prebivalstva potrebno.
»Naš Tajednik«,
14. 2. 1959, Dunaj
Die Kdrntner Sloivenen leben in unserem Land nicht als Schmarotzer. Sic haben Kdrn-ten und damit dem osterreichischen Volke starke volkstumsmdssige, kulturelle und kiin-stlerische Impulse ge geben, haben unserem Land Farbc, Reiz und Eigenart verliehen. Re-deutende Kunstler, wie der Kdrntner Dichter Jose j Friedrich Perkonig, der Maler Werner Berg und andere, haben die slazvische Note in ihr kiinstlerisches Werk aufgenommen. Nicht nur um seiner selbst willen also, sondern auch um des osterreichischen Volkstums uiillen hat der slozuenische Volksstamm in Karnten das Recht, erhalten zu werden. Osterreich konnte auf die Slowenen nicht ohne erhebliche Ver-armung seines Wesens verzichten. Man ver-schliesse in der Erkenntnis dessen nicht die Augen vor dem tatsachlichen Schicksal, das bei Weiterverfolgung der gegenzvartigen op-portunen Politik der sloutenischen Minderheit in zveni gen Jahren bevorsteht.
»Tagebuch«, Februar 1959, Dunaj
Anglija izvaža staro železo
Decembra in januarja je bil izvoz železnih in, jeklenih odpadkov iz Anglije popolnoma prost. Vlada jo sprostila izvoz, ker so se zaloge starega železa v Angliji tako nagrmadile, da je bilo na primer septembra lanskega leta na zalogi ž.e samo pn trgovcih 750.000 ton. Nato je bilo izdanih za 400.000 ton izvoznih dovoljenj. V zadnjih štirih mesecih so izvozili
240.000	ton starega železja. Angleške jeklarne porabijo okoli 195.000 ton starega železa in jekla na mesec, medtem ko je mesečna potrošnja leta 1957 znašala
220.000	ton. Povpraševanje po starem železu v Angliji nenehno upada, zato je bilo treba najti drugo pot, da se prepreči kopičenje starega železja. Največ starega železja je Anglija januarja Izvozila v Italijo in, na Japonsko.

Dunaj v znamenju mednarodnega pomladanskega velesejma
2e nekaj tednov so v polnem teku priprave za letošnji Dunajski mednarodni pomladanski velesejem, ki bo od 8. do 15. marca. Na njem bo po dosedanji tradiciji zastopanih največ domačih podjetij. In sicer bo Dunaj zastopalo 2430 podjetij. Nižjo Avstrijo 141, Zgornjo Avstrijo 108, Ti-ro'sko 62, Štajerska 56, Salzburg 36, Pred-arlsko 22, Koroška 20 in Gradiščansko 4 podjetja. Pa tudi inozemstva bo zastopano s 1262 podjetji iz 17 držav. Najmočnejša bo udeležba Zahodne Nemčije s 324 podjetji. Njej sledijo Švica, Velika Britanija, ZDA, Francija, Italija, Belgija, Danska, Nizozemska, Vzhodna Nemčija, Izrael, Norveška, Švedska, Češkoslovaška, Poljska, Madžarska in Liechtenstein
Mednarodni dunajski velesejem šteje med največje velesejme v Evropi. Na pomladanskem sejmu bo mogoče videti
200.000	blagovnih vzorcev od najfinejših luksuznih artiklov pa do naj večjih in najtežjih strojev. Sejem obiskovalcu — trgovcu, industrialcu in tudi neposredno potrošniku — nudi, da si na enem mestu ogleda najrazličnejše artikle, jih medsebojno primerja in dejansko izbere to, kar mu najbolje odgovarja. Kdor hoče spoznati konjunkturo v gospodarstvu, napredek v tehniki, ali kdor se zanima za stanje mode, to lahko brez truda doseže na velesejmu. Da soi dunajski velesejmi res uspešni, jasno dokazuje dejstvo, da sejem obiščejo interesenti iz Veič kot 60 dežel.
Za kmetovalce bo na spomladanskem velesejmu letos zanimiva razstava o načinu boja proti hudournikom in proiti plazovom, predvajanje modernih kmetijskih
strojev, razstava pitano živine, vinska po-skušnja in semenska razstava.
Tudi za modernizacijo gospodinjstev se stalno skrbi in na razstavi bodo pokazani najmodernejši gospodinjski stroji, ki pomagajo pridobivati na času in lajšajo delo. Glavna novost bodo izpopolnjeni pralni stroji in razni Mbcerji, šivalni stroji in stroji za pletenje.
Zanimiva bo predvsem tudi razstava motornih vozil — motornih koles, ro’er-jev, mopedov, koles in drugih dvokolesnih vozil, ki jih bodo razstavljale tovarne iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Velike Britanije in Češkoslovaške. Vzporedno s to razstavo bo tudi razstava pritiklin za vsa motoma vozila, pa naj si gre za osebne avtomobila, tovorna vozila in drugo. Pokazani bodo tudi moderno stanovanjski avtomobilski vozovi.
Na velesejmu bodo pokazali tudi. »moi-derno trgovino« in sodoben način zavijanja in spravljanja živil. To razstava bodo letos na Dunaju priredili že četrtič in Vse kaže, da bo postala tradicionalni del Velesejma1.
Vse kaže, da bo Velesejem izredno zanimiv in pester ter vsakomur nudil dosti zanimivega. Obisk velesejma bo olajšan s tem, da vsak obiskovalec iz domovine in tujine dobi za potovanje na Dunaj v času velesejma 25% popusta na železnicah in avtobusih.
Za Dunajski mednarodni pomladanski velesejem so tiskali propagandne prospekte V več tujih jezikih, med drugim tudi v srbohrvaščini in arabščini. Arabski letak so zaradi varnosti pustili tiskati V Bejrutu, ker bi zaradi kompliciranosti pisave na Dunaju lahko imeli težave.
Priprave za avstrijski lesni sejem na Koroškem velesejmu
Prejšnji teden so bili na. Dunaju med avstrijskim zveznim lesnogospodarskim svetnikom dipl. ing. Feestom ob navzočnosti strokovnega svetovalca dipl. trg. Woilfa ter zaistopnikoma Koroškega velesejma prezidientom mestnim svetnikom Novakom in direktorjem Velesejma Gutsch-■ morjem Več ur trajajoči razgovori, kjer sc obravnavali pereča vprašanja o pripravah za avstrijski lesni sejem 1959.
Predvsem so razgovarjali o- možnostih, kako bi organizirali srečanje nemških, ita-
lijanskih in švicarskih lesnih uvoznikov z avstrijskimi lesnimi izvozniki, da bi okrepili poslovne zveze.
V dobrem medsebojnem sporazumevanju so obravnavali tudi druge časovne probleme avstrijskega lesnega; sejma v Celovcu ter so zastopniki avstrijskega zveznega lesnogospodarsfcega sveta izrazili svoje popolno razumevanje in zagotovili podporo za nadaljnji razvoj avstrijskega velesejma; V Celovcu.
-----------------------------------------------------------------------N
Na veliki prelomnici
Nič boljši ni položaj na trgu s krompirjem in sadjem. Kar pa tiče meso, se položaj zaostruje na tržiščih s pitanci in svinjskim mesom. V zadnjih 8 letih je njegova proizvodnja narasla za 50 %. Za evropske države z viški živalske proizvodnje je posebno boleče, da sta Anglija in Zapadna Nemčija svojo proizvodnjo pitancev zvišali tako daleč, da sta od uvoza takorekoč neodvisni. Zategadelj so cene pitancev v Angliji ter na Holandskem in Danskem padle za 22 °/o. Ni izključeno, da bo čez leto dve tudi na trgu s pitanci	srednjo	in zapadno Evropo zajela podobna kriza, kakor	je sedaj	pri mleku;
prav tako pa ni	izključeno, da bo njej prav kmalu sledila splošna	kriza na	trgu z mesom. Ne	smemo namreč prezreti dejstva, da postajajo tradicionalne	države agrarnega izvoza na	vzhodu	in jugovzhodu, ki v povojnih letih svojih pridelkov niso	izvažale v
znatnejši meri, s svojimi eksporti na evropskem tržišču vse pomembnejši faktor in da je njihova konkurenca zlasti v pogledu na ceno zelo nevarna. Industrijskim državam na zapadu pa ne preostaja drugega, kakor da uvažajo agrarne proizvode teh držav, kajti drugače bodo težko vnovčile svoje zaloge industrijskih izdelkov.
Na splošnogospodarskem sektorju držav srednje in zapadne Evrope, predvsem pa na agrarnem potemtakem leto 1958 kaže, da stopamo v obdobje, ko ponudba pričenja presegati povpraševanje. To pa skriva v sebi nevarnost, da se bo pričela v naši državi z velikim' težavami ustvarjena stavba kmetijskih cen majati.
Zelo kratkovidno pa bi spričo teh okolišč n sodil tisti, ki bi ob taki tendenci^ na agrarnem sektorju rezumiral dosedanjo por kmetovanja z očitkom, da je bilo zgrešeno vse dosedanje priporočanje povečanja donosov v poljedelstvu, dosege višje molznosti in nnglejšega prirastka v živinoreji in sploh priporočanje dviga produktivnosti v kmetijstvu in povečanja proizvodnje za trg in prodajo. Tak očitek bi bil skrajno krivičen, še bolj pa bi bila zgrešena odločitev ali priporočilo, da se podamo nazaj, kjer smo pred leti pričeli, da pričnemo spet manjšati obreg naše tržne proizvodnje. Na svetu je namreč še vedno premalo hrane, še vedno več ljudi gladuje, kot pa jih je nasičenih.
Ob izobilju, v katerem plavajo ZDA in se mu približujejo države Evrope, dve tretjin1 človeštva v Aziji, Afriki in Južni Ameriki še gladuje in umira na cestah. Na Daljnem vzhodu je okoli 90 % prebivalstva nezadostno hranjenih. Kričeč je problem lakote tudi v Južni Ameriki, kjer % prebivalstva mma dosti za jesti, še manj pa za obleci. Nic boljši ni položaj številnih plemen v Afriki in prebivalstva Indije, o katerih socialnih razmerah znani pisatelj T'hor Mende pravi, da moreš po cestah in ulicah naprej le, ce stopaš po ljudeh. Bogati Evropi in Severni Ameriki nasproti stoji armada 1 '/s rnilijarde lac-n:b in sestradanih ljudi. Koliko jih bo čez 10 let, lahko zračunamo, ce upoštevamo, da se je dnevni porast števila prebivalstva v svetu od 70.000 pred par leti povečal ž.e na več kot 100.000 ljudi.
Borba za tržišča v svetu
po vsem tem pravzaprav na svetu ne bi smelo biti viškov kmetijskih pridelkov za prehrano in oblačenje. Nasprotno bi ob resnem prizadevanju za odpravo lakote in revščine na svetu v zelo kratkem času pošle vse rezerve in bi vsa agrarna in industrijska proizvodnja na sedanji stopnji še zdaleka ne bila v stanju, da napolni prazne želodce in obleče na pol nage ljudi. Vendai se veliki svet zaenkrat bavi z vse drugimi kakor s temi vprašanji.	(Se nadaljuje)
Beograd. — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta FLRJ Edvardi Kardelj se bo. odzval vabilu danske, norveške' id švedske vlade ter spomladi uradno obiskal skandinavske dežele. S tem bo vrnil obiske ministrskim predsednikom Hansemu, Gerhardsenu in Erlandenju, ki so se lani oziroma predlanskim mudili na obisku v Jugoslaviji. Kardelj bo ko*-nec maja bival na Danskem, v prvi p°" lovici junija pa bo obiskal Švedsko h1 Norveško'.
Bonn. — Pa podatkih zaihodnonemške-ga inštituta za industrijo in trgovinski p omet med Zahodno Nemčijo' in vzhodnimi deželami, vštevši Kitajska je trgovinski promet dosegel lani vrednost 3,3 milijarde, mark. V primerjavi z 1®" tom 1957 se je povečal za 900 milijonov mark. Lani je Zahodna Nemčija izvori' la) V vzhodne države za 1,9 milijard® mark blaga, uvozila pa ga je iz teh dežel v vrednosti 1,4 milijarde mark..
Bagdad. — Ministrstvo za gospodarstvo! je objavilo, da je Irak odklon11 ponujeni sporazum o investicijah ameriškega! privatnega kapitala v deželi. Takšen sporazum bi namreč nasprotoval iraški popolni neodvisnosti.
Seul. — Predsednik južnokorejsk® vlade; Sing Man Ri je izjavil, da bo morala iti Južna Koreja V skrajnost, če Japonska ne bo! vodila koeksistenčne politike s Korejo;. Podobna opozorila j® podal tudi južnokorejski: poslanik v Tokiu, ki je dejal, da bo Južna Koreja za vsako ceno preprečila repatriacijo korejskih državljanov v Severno Korejo-Kot je znano, je Japonska zaprosila mednarodni Rdeči križ za pomoč pri prevozu rep atrii rančev v SeVemo Korejo. Korejci se sami želijo; Vrniti ^ domovino.
Madrid. — Španska Vlada je; sklenila.
da bo- ukinila Vse Vhodne in izhodu® vizume. Podrobnosti o tem ukrepu bodo v Španiji šele objavili.
Rim. — Italijanske Oborožene sile bo* do začele s prvimi vajami z raketam1 ameriške proizvodnje »Honest John«, kr jih je Italija sprejela od ZDA v vrednosti 72 milijonov dolarjev. V Italiji so ustanovili specialne enote za rokovanj® s tem novim orožij em.
Chicago. — Pravni svetnik ameriške' ga zunanjega ministrstva Loftus Bak®r je izjavil, da se bodo ZDA ponov®0 uprle razširitvi ozemeljskih vodia od 3 na 12 milj in da bodo zahtevale zožite* tega področja na prihodnji letni k.onf®
renči pomorskega prava.
Boston. — Bivši britanski premieT Cle' ment Attlee je izrazil prepričanje, da moralo biti priznanje LR Kitajske s stfa ni ZDA prvi korak v popuščanju nap®" tasti v svetu. Glede Farmaze je dej3; da ije treba prebivalcem tega otoka d3 možnost, da si sami izberejo siste*® uprave. Zahodne države so po uj®?^ oceni napravile že Več napak in ena , teh je Vsekakor ta1, da ZDA nočejo prl' znati LR Kitajske.
Havana. — V Havani so zanikali & sopisna poročila, da se bo Kuba umaknila iz organizacije ameriških držaV, ^ bodo v organizaciji ostale tri držav® diktatorskimi režimi — Paragvaj, Nik3'’ ragua in Dominikanski republiki. Kub3, ki jo vodi novi predsednik F idol •stro, se je z glasovanjem odločila, da b® zmanjšala ministrske plače za 50 %•
El Paso. — Pri vajah s protiletalski®1^ vodenimi izstrelki » N i ke- H e r ku 1 es «i E raketa zašla s svoje poti in eksplodira ^ 75 m od neke kmečke hiše v kateri s® j, nahajalo 5 oseb. Nihče- ni bil poško ^ Van. Kljub temu, da so poskušali rak0t(, spraviti do eksplozije v zraku, se j*1® ni posrečilo.	^
Washington. —- Ameriška uprava ^ aeronavtiko in raziskovanja v ve® stvu je sporočila, da bodo ZDA letos strelile skupno 15 umetnih satelitov isto število raket kakor lani. Izstre človeka V vesoljstvo na »Merkur« bo stala kakih — dolarjev. Za tako imenovane r®e^e loške rakete bodo uporabili 23,5 j ona dolarjev.
podlagi na®-: 9 00 mi lij e1®

Slovenska akademija znanosti in umetnosti
v letih 1956 in 1957
,, Sicer nekoliko zakasnelo tcdia zelo ob-Stfen je izšel Letopis Slovenske akademija Sitosti in umetnosti v Ljubljani, ki iz-CrP(rLO prikazuje Vsestranska delo- najviš-slovenske znanstvene ustanove v letih - 56 in, 1957. Knjiga, ki obsega 248 strani, i0 razdeljena na 4 dele. V prVem (Mu je 9°Vora o organizaciji Akademije, o njenih delavcih in uslužbencih; drugi del je P°sveičen njenim članom.: častnim,, rednim I0, (i°lPisnim, nadalje novim članom, (Vik-01 Korošec, Maksa Žnuderl in Janko Lav-fer umrlim članom (Janko Polec, Jože e^ruk in Petar Skok). Ker se poročilo ^juje le nai leti 1956 in 1957, so v letu ^8 umrli; člani (dr. Rajko Nahtigal, dr. ranc Ksav. Lukman, dr. A n dri j a Štampar ^ 'fr- Izidor Cankar) omenjeni le na krat-- dočim, bo/ obširno poročilo o njihovem hi objavljeno V Letopisu 1958.
Glavni del knjige zavzema podrobno po-001 lo o delu Akademije, ki je razdeljeno 4 Posamezne inštitute/, zavode, odbore in kcije. Tako iz delovnega, poročila kakor - *fr iz četrtega deda knjige;, ki je posve-
gresai v Celovcu, je zbiral narodopisno-gradivo na Koroškem in dosegel lepe uspehe posebno pri prouča vanju D ra,bos-njekovega življenja in dela. Obiskal je Kostanje ter posnel na film, tako Drabos-njakovo domovino kakor tudli vrsto njegovih del, kar predstavlja lepoi obogatitev na področju raziskovanja slovenske- ljud-skei igre. O Drabosnjaku je dir. Kuret predaval tudi V celovškem radiu, kateri je v zadnjem, času žei Večkrat priredil Drabos-njekoVe igre V izvirnem narečju in V izvedbi domačinov iz DrabosnjakoVe ožje domovine. Dr. Ivan Grafenauer je raziskoval sitarei rokopise- in je imel predavanje o temi »Celovški rokopis iz Rateč, po-
družnice prafare Marije nia Zilji«, o katerem je pozneje izšla tudi posebna razprava. Prav tako se je posvetil tudi pro-učavanju nekaterih slovenskih narečij na Koroškem in je o tem objavil daljši članek v Koledarju slovanske Koroške 1958. Znanstveni sodelavec Alfonz Gspan se je leta 1956 posvetil raziskovanju inkunabul slovenske provenience v Celovcu in Gradcu- ter na Dunaju, dočim ije dr. F. Bezlaj V časopisu Beitrage zur Namenforschung leta 1957 objavil članek »Deiutsch Notsch, slcVenisch Čajna«.
Pri SAZU V Ljubljani je izšla tudi nova številka Arheološkega vestnika, ki prinaša razne razprave ih poročila.
Koroški slikar Truppe umrl
|y
čen,
Publikacijam Akademije' in zamenjavi
Publikacij, je- raz,vidno-, da, si je- naj višja °Venskci znanstvena; ustanova uspešno rlai pot ne samo po vsej Jugoslaviji, arveč tako rekoč po- vsem sVetu. O tem govorijo- številne izmenjave! znanstvenih elavcev, nešteta predavanja' slovenskih 7'rLanstvem,ikcv izven domovine- oziroma JP^-einskih znanstvenikov V Sloveniji, v"av tako pa, tudi najširša izmenjava; znan-, Venih publikacij ter znanstvenih član-0V ih razprav. Poročilo- navaja;, da je 7U leta 1956 vršila redno knjižno za-erio S1 703 ustanovami in znanstveniki, gg katerih jih je bilo- 135 v Jugoslaviji, ° piai v inozemstvu. V letu 1957 se je za-. ^hjava; dvignila na skupno- 771 naslovov, > ; v Jugoslaviji in, 628 v in.otzemstvu. Jka je vzpostavila zveze- skoraj z, vsemi .. a%nijami sVeta in z mnogimi važnej-1 znanstvenimi ustanovami; zamenjal-a mreža je obsegala 63 držav po vse-h *°tatinent,ih.
Sodelovanj ei slovenska akadiemije s so-/^n,im;i ustanovami širom po svetu je do-^9loi lepe- uspehe tudi v1 znanstveni iz-hjavi z Avstrijo. Nel samci, da, je svoje .^blikacije zamenjavala s 37 ustanovami v ZaVod;i v posameznih deželah naše- drža-k marveč soi mnogi člani SAZU sodelo-_ 1 odlnosnoi se udeležili raznih znanstve-, Prireditev v Avstriji in obratno av-feki znanstveniki v Sloveniji. v okviru so-dleloVanja z Avstrijo je Slo-Pu!3 akademijal znanosti in umetnosti ^ a9ala Velika pažnja tudi na Koroško in Posamezni njeni člani: raziskovali razna r°čja zlasti V južnem, predelu dežele. SA^iko- Kuret, ki se je kot zastopnik G udeležil tudi narodopisnega ko-n-
V starosti 72 let je v Celovcu umrl akademski slikar Karl Truppe, ki ga prištevajo med največje koroške slikarje. Rojen na Ra-dišah pa je le svojo zgodnjo mladost ter zadnja leta preživel v svoji ožji domovini, dočim ga je umetniška pot vodila daleč po svetu, pretežni del svojega življenja pa je bival v Nemčiji, kjer je žel tudi svoje največje uspehe.
Značilna je paralelnost med njegovim življenjem in njegovim ustvarjanjem. Medtem ko je svoji koroški domovini podaril vrsto lepih pokrajinskih slik, se je pozneje posvetil zlasti portretom in tihožitjem. Za svoje umetnine je prejel vrsto nagrad in priznanj, spet največ v raznih nemških mestih in tudi kot profesor je deloval v Nemčiji, namreč v Dresdenu. Ko ga ie v zrelejši dobi pot spet privedla nazaj v domovino, je v Celovcu ustanovil slikarsko šolo, v kateri je svoje znanje posredoval širo-
kemu krogu ljubiteljev umetnosti. Poleg slikarstva se je Truppe močno navduševal tudi za glasbo.
Ob Truppejevi življenjski poti se nehote vsiljuje primerjava med njim in njegovim ožjim rojakom Markom Pernhartom iz Medgo-rij. Oba sta bila priznana koroška umetnika, oba doma iz slovenskega predela Koroške. Tako eden kot drugi sta zajemala iz živih virov domačega okolja ter v priznanih umetninah upodobila lepote skupne domovine. Pač pa je med njima značilna razlika: dočim je ostal Marko Pernhart vse življenje zvest domačim krajan in ljudem ter ni zatajil svojega slovenskega porekla (o tem priča večina njegovih slik o koroški in slovenski zemlji), je hodil Truppe drugo pot in je šele po zlomu nacizma, ki je njegovi umetnosti vtisnil poseben pečat, našel nazaj v domače kraje.
Festival v Bregenzu 1959
Kakor je znano priredijo v Bregenzu vsako leto festival, katerega značilnost je v tem, da nai plavajočem odru na Bodenskem; jezeru prirejajo različne- operete; in opere. V središču letošnjega! festivala bodo predstave; klasične! operete »1001 noč«. To opereto bodo letos predvajali zaradi tega,, ker s-e- bo letos obhajala 60-letnica smrti glasbenika Johanna Straussa, ki je tudi oče omenjene operete. Opereto »1001 noč« bodo- v Bregenzu predvajali 12 krat.
Posebnost letošnjih predavanj na, plavajočem, odru v Bregenzu bodo uprizoritvi: mojstrovin italijanskih oper. Med drugim bodo predvajali Monteverdi je VO baletno opero »Co-mfoattiento di Tan,čredi e Clorinda,«, Cimaroso-vo »II Maestro de Cappela« in Donizettijevo opero- »II Cam-painello«.
Pri uprizoritvi operete »1001 noč« bo- sodeloval operni balet dunajskega državnega gledališča. Isti balet bo uprizoril tudi balet GluckoVega; »Don Juana!« in Gott-fried EinemoVe »Medhse1«. Uprizoritve na plavajočem odru: v Bregenzu so edinstvena tujskoprometna atrakcija in privabljajo, vedno* nove tujce iz, raznih evropskih in izven evropskih dežel. Gledalci uživajo ob kvalitetnih uprizoritvah in edinstvenih inscenacijah in efektih luči na jezeru.
Tudli celovško gledališče je že nekaj pripravljalo/, da, bi na Vrbskem, jezeru našli primeren prostor za uprizoritve gledaliških in opernih ter operetnih dlel na plavajočem odru. To bi vsekakor tudi za koroški tujski promet mnogo pomenilo. Vendar pa je zaenkrat okoli teh načrtov vse tiho in. Vse- kaže, dla so načrti padli v vodo.
Mirt zwitter
103
Jl|žna Tirolska — manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
podlročje društvenega delovanja Za Z k' r a n j e denarnih sredstev rjs) '* Jr a zn ovrstnei j še podporne akcije V ko-tudj maniSine južno Brennerja, posebno n a t V °'bliki p- o- sred o- vanj a p a, t r o -iAe v im b o t r o- V a n, j a avstrijskih 0bčin- šol in udruženj nemškim šo1-’ Ustanovam in društvom; Južne Tirolske, tio, 'ščetka leta 1957 izdaja društvo- redit! ■y^r,'f>tn°i glasilo z naslovom »Stidtirol jt-Ka ort und Bild«172), ki ima nalogo- „da turQ ,Ja 2 lepoto, z zgodovino, z visoko kul-da 7 črednimi zakladi umetnosti dežele; lšren°r°.ca ° narodni stiski Tirolcev južno t‘rols£r,a ter Pomaga k razjasnitvi južno-in si;i ^a vPri*šanja; v glasilu naj se beseda
>n netnsLirU^ta V sPoro^° 0 nemški deželi nerja"S ,° ^“deh na južnem obronku Bren-
Mcčna
K qj 1 Plezava in vsestranska zaslo-m-tovitvj ' a mcTda najbolj očitna! ofo ugo-h -3 j® uvodnik p-rve številke- na-^schnit-r7'aVni s'ekretar p-rof. dr. Franz števip^j7’1 r’ se' tiskata izmenoma po dVe 9' dve yVavArijskem Innsbrucku ter dru-Rose-nheimu v Nemčiji, da je list
razkošno opremljen in ilustriran ter uživa izredno bogato podporo* v obliki inse-ratov mest, komunalnih, deželnih in državnih ustanov: ter vseh pomembnejših pod:-jeti/j Avstrije in; Nemčije.
Poleg navedenega državnega, sekretarja p-ro-f. dir. Franza, Gschnitzerja, dbpisujejo Vanj pomembni politični funkcionarji, večji del stalnih sodelavcev revije pa pripada profesorskemu, zboru univerze v' Innsbrucku ter raznih ustanov' tirolskega! glavnega mesta. Kot odgovorni urednik podpisuje dir. Eduard Widmoser, deželni arhivar Tirolske V Innsbrucku, ki je- obenem po-sleVodleči predsednik dlruštVai.
Očitna je, da so- dlel o in naloge društva načrtno porazdeljene na strokovnjake- ter ozko- povezane z merodajno politiko v tem vprašanju.173)
Na Večini letnih zborov društva ie- imel
,721 P ■
.Južna Tirolska v be-
17S) Pripomba: To ugotavlja tudi Carlo Battisti, n. n. m. str. 35: „... imamo proti sebi enotno fronto, ki jo tvorijo SVP, iredentistična združenja Tirolske in sedaj tudi vlada na Dunaju, odkar je prepoznani vodja teh združenj, prof. Franz Gschnitzer, ordinarij prava innsbruške univerze, bil izvoljen na položaj državnega sekretarja Zunanjega ura-
p-clitični referat državni sekretar p-rof. Gschnitzer, tako 25. januarja 1957 v' prostorni slavnostni dvorani univerze- v Innsbrucku, 14. marca 1957 v Veliki slavnostni dvorani Zveze/ avstrijskih sindikatov na Dunaju, ko! je- bila ustanovljena, deželna skupina Dunaj — Nižja Avstrija, poleg državnega poslanca OVP Jožefa Finka ter 28. novembra, 1957 ponovno na Dunaju pod naslovom »Daleč od Evrope«. Prvi referat s-pada časovno v dobo pričetka intenzivnega dliplotmatsikega pritiska na rimsko-vlado ob s-premljavi subverzivnih akcij v Južni Tirolski, dlrugi spremlja in podpira istočasno z debato v dunajskem parlamentu zahteve SVP V Regionalnem svetu, tretji pa sovpada V Višek nemške kampanje okoli masovnega protestnega zborovanja SVP V Sigmundškronu. Stopnjevanju političnega pritiska služi predvsem sredi naj-Večje tujskoprometate' sezone dne 29. julija 1957 zVeče-r prirejena masovna, dem on-
da za zadeve Visokega Poadižja. Med Bolzanom, Innsbruckom in (sedaj) Dunajem se deluje sporazumno in je nasprotno vzrok za ugotovitev, da resnično središče, ki daje navodila za protiitalijanske akcije in propagando, nima sedeža v glavnem mestu Visokega Poadižja, marveč v onem Tirolske ali točneje v innsbruški univerzi, kjer se dobro-opremljen krog visoko kvalificiranih in specializiranih profesorjev stalno in temeljito ukvarja z materijo".
Lep jubilej jeseniškega gledališča
Kulturno življenje- na industrijskih Jesenicah je izredno živahno. Sredi februarja je Čufarjevo gledališče imelo lep- jubilej, in s-icer so uprizorili tisočo predstavo po osvoboditvi. Ob tej priliki se je gledališče predstavilo z repriza komedije »Naši ljubi o-troci«. Jeseniška gledališče ja za tisoč predstav, ki se jih je ogledala nad 380.000 obiskovalcev, v 13 letih naštudiralo 103 premiere. Vsekakor je to jasen dokaz o Velikem prizadevanju jeseniškega! gledališča, da nudi delavcem tega kraja tudli kulturni program in užitek..
Trije slovenski umetniki prejeli Prežihove nagrade
Vsako leto podeli mariborska založba »Obzorja« literarne nagrade — p-o- največjem slovenskem koroškem pisatelju Prežihovem' Vorancu imenovane Prežihove nat-grade — najuspešnejšim pisateljem in pesnikom sodobnih del, ki jih objavljajo pri založbi Obzorja. Nagradi sta pravzaprav dVe-: ena se podeljuje- za najboljše prozno/ d!elo-, driiga pa izmenično-, enkrat za najboljše dramsko, drugič za lirsko delo-
Letošnja podelitev Prežihovih nagrad ije bila) 18. februarja. Nagrado zal prozno delo sta si delila dva avtorja, eno nagrado pa je prejel pesnik za lirsko delo. Založba Obzorja hoče s temi, dla podeljuje vsaka leto literarne nagrade, pomagati mladim, in še ne tako znanim književnikom na po-t med' ljudstvo/.
Literarno nagrado za p-roizo v znesku
200.000	dinarjev sta si letos delila, S m i-1 j al n Rozman za svoj prvi roman » N e- k: dl o « in Dominik Smole za svoje delo »Črni dnevi in beli dan«. Oba avtor/ja sta, še mlada in so to njihova začetniška dela. Rozman v svojem »Nekdo« obravnava doživetja mladega člcVeka. Za zgodbo je značilna, široka, geografska zasnovanost in globoka psihološka nota. Smole pa v svojem dlelu »Cmi dnevi in beli dlan« osvetljuje malomeščansko' stvarnost. Za zgodbo je značilen psihološki re-ailizem. Tudi stilistična je pisatelj svojstven In dokaj prilagojen snovi, ki jo- obravnava.
Letošnjo nagrado za poezijo- v znesku
100.000	dinarjev je prejel pesnik Ciril Zlobec za pesniško- zbirko, »L jube-z e n «.
Dela nagrajenih avtorjev si lahko naročite preko naše knjigarne »Naša knjiga«, Celovec, Wulfengas-se.
stračija z bakljadlo in zborovanjem v Inns-biucku, kjer več des-ettisočim udeležencem govori župan mesta) dr. Lugger (OVP). Tudi v ostalem s,o res-olucije in zborovanja društva, tako dne 22. februarja, 1958 v Innsbrucku, koi drugi dan pričnejo itali-jansko-aVstrijska pogajanja na Dunaju, točno- vspo-rejena z dejavnostjo cficielne politike- Avstrije in z. akcijami SVP onstran B' eniner ja.
»Bergisel-Bnnd« je danes mogočna politična organizacija. Posebno zaradi nogla-šenega nadstrankarskega značaja jo društvu uspela pritegnitev širokega kroga pomembnih predstavnikov političnega, kulturnega, in gospodarskega življenja Avstrije kot sodelavcev in podpornikov. Tako pripadajo odboru v Innsbrucku vsi vidnejši politiki in predstavniki javnega življenja Tirolske, odbe-ru dunajske podružnice pa med drugimi na primer tud-i socialistični državni sekretar v Zunanjem uradu dr Bruno Kreisky, državni poslanec FPO dr. Wilfried Gredler, poznani dunajski ve-leindUstrialec dipl. trg. Georg Mautner-Markhof, publicist in izdajatelj dnevnika »Die Presse« na- Dunaju dr. Fritz Molden, predsedniki ražnih zbo-rnic in ustanov avstrijske prestolnice in drugi. Na zborovanju društva, dhe 19. junija. 1958 so govorili na, primer za socialiste državni poslanec Strasser, za OVP dir. Ramsauer in za »ne-odVisne« poslanec dr. Pfeiffer.
(Nadaljevanje sledi)

Psa razmesarila 13-letncga fanta
Igra v Dobrli vasi
JBMMMS3SSM
Vse prebivalstvo Beljaka je pretresel neverjetno strahoten dogodek, ki se je pri-inetil minulo soboto dopoldne v sadnem vrtu v Magdalensstrasse. Posestnico vrta Justino Gaggl je neka ženska, ki je šla mimo, opozorila, da sta na vrtu dva velike psa ter da nekaj trgata. Gospodinja je mislila, da sta napadla kakšno kuro ter je hitela s pa'ico na prizorišče. Po prvih korakih ji je zastala kri v žilah, ko je ugotovila, da leži v mlaki krvi njen 13-let-ni sin, v katerega sta se psa, dve veliki dogi, takorekoč dobesedno zagrizla.
Brez oklevanja se' je prepaščema mati s palico zagnala proti pobesnelim psom, toda b'la je preslaba. V tem trenutku ja prišel mimo neki delavec ter takoj odtrgal kol in hiteti obupani materi na pomoč. Nudil se mu je grozen prizor, obleka je bila fantu raztrgana s telesa, en pes se je nesrečnemu fantu zagrizel v vrat, drugi pa v g'ežnje. Mahal je po gobcih in glavah psov in le s težavo mu je uspa-lo', da sta popustila in se umaknila v kot vita. Hudo razmesarjenega fanta, psa sta ga ogrizla do kosti in iztrgala kose mesa, je delavec prenesel v sobo. odkoder so ga takoii prepeljali v bolnišnico.
Psa sta v kotu vrta mirno obležala, kakor da bi se ne bilo zgodilo nič. Ko je po podivjani živali prispel njih posestnik, neki bel jaški mesar, sta ga psa sprejela z mahajoč im repi in se mu dobrikala.
Nesrečni fant Karl Gaggl je V bolnišnici kmalu podlegel smrtonosnim ranam, ki sta mu jih prizadejala psa. Ob tem dogodku je beljaško prebivalstvo ne samo razburjeno temveč' tudi,silno ogorčeno, ker ljudje ne moreio razumeti, da si kdo drži tako nevarne živali brez zadostnih varnostnih ukrepov, saj pravijo, da sta psa preskočila plot ograde in prosta tekala brez nagobčnikov po okolici.
Bilčovs
V nedeljo, 15. t. m., smo bili spet deležni lepega kulturnega užitka. Posredovalo nam ga je naše marljivo Slovensko prosvetno društvo »Bilka«. Pester spored nas je zares vse spravil v dobro Volijo in smo se zabavali prav iz srca.
Predsednik društva je s prisrčnim pozdravom in kratkim nagovorom otvoril prireditev. Nato so pevci, tamburaši in igralci izvajali lepo razvrščen program. Najprej so‘ pod vodstvom; Janka, Ogrisa nastopili mladi pevci, kar 18 po številu, in zapeli tri narodne. Zbor sestavljajo še šolarji, fantje in dekleta, ki se vadijo šele kratko časa. Toda, radostna so presenetili, ker nismo si predstavljali, dla; bi že toliko znali. Mladi pevci in pevke obetajo, da bodlo dober naraščaj našega pevskega zbora,
Nato smo slišali deklamacijo Tomija. Ga-serja in sicer pesem o današnjih dneh. Tomija poznamo že iz več prireditev in tudi tokrat nam je deklamiral s svojo prirojeno šegavostjo. Deklamaciji so sledile štiri vesele enodejanke, namreč: Na polikliniki, Ženin Miha, Na stara leta in Botra
Slovenska prosvetno društvo »Srce« v Dobrli vasi je minulo nedeljo priredilo lepo odrsko prireditev. Spet se je pokazalo, da imajo ljudje radi take prireditve, kajti kljub neugodnemu vremenu so udeleženci napolnili dvorano Narodnega doma do zadnjega kot:čka. Kljub kinu, televiziji in radiu je ta zvrst naše kultumo-prosvetne dejavnosti še vedno zaželena, ne samo med našim ljudstvom, marveč prav tako tudi pri drugih kulturnih narodih. Hvaležna naloga naših prosvetnih društev in njene osrednje organizacije SPZ je, da področje odrske dejavnosti z vsemi silami in razpoložljivimi možnostmi goji in pospešuje.
Naše društvo je priredilo zgodovinsko igro iz judovsko-rimske dobe »Dekle z biseri«, kar nikakor ni ena izmed lahkih iger za podeželjslce odre. Za uvod ije predsednik društva navedel nekaj zgodovinskih podatkov o Izraelcih in Jeruzalemu, kjer se dogaja glavni del igre;, ki so jo
Nerga. Vloge sol bile razdeljene posrečena, vsaka je bila igrana dovršeno in doživeto. Nabitoi polna dvorana je ob raznih prizorih kar hrumela neukročenega smeha. Prijetno so presenetili odlično igrani komadi naših tamburašev. Hoteli bi jih poslušati vso noč. Posebno nam ije ugaialo, ko so ob spremljavi tamburic nastopili tudi pevci in pevke ter nam tako prisrčno zapeli naše lepe slovenske pesmi. Razveselil nas je tudi nastop pevskega kvarteta, ki nam je pokazal, kako lepo, ubrano in dovršeno' zapoje tudi mala skupina, če se marljivo vadi in ljubi petje.
Višek veselega in smeha polnega užitka pa je izzval nastop1 našega humorista Francija, Gaserja. Že nastop sami, preden je kaj spregovoril, je povzročil burno veselost, kaj šele pripovedovanje smešnic, ki soi bile dostojne, toda kljub temu polne humorja in prešemosti. Tri ure je trajala prireditev, toda nihče se ni naveličal in mnogi sol dejali, da bi radi še dalje prisostvovali takšni prireditvi. Našim prosveta,šem čestitamo' k tako uspelemu večeru.
Minulo nedeljo pa smo1 gledali lepi slovenski umetniški film »Tri zgodbe«. - Sten Vilna je bila udeležba, tudi tokrat. Z zanimanjem smo sledili zgodbam, saj so Vse tri Vzete iz življenja našega naroda. Film nam je zelot ugajal in tudi prav lahko smo vsi razumeli govoricoi, čeprav nekateri trdijo, da ne razumemo pravilne slovenščine.
Važcnberk
V Hudi vasi v Važenberški občini je bil minulo soboto velik požar. Domnevajo', da je pri kmetu Rudbilfu Meilčniku pro-nicnil ogenj iz prekajevalnice, kjer so netili pod večjo količino mesa. Ogenj se je širil s silna naglico, kar je pospeševal še močan veter. V najkrajšem času je bilo Vse poslopje v plamenih ter je pogorelo do temeljnega zidovja. Ogenj je uničil ves
QW(l!x'l SE OGLAŠAJO „
I)va znamenita koroška pisatelja
Oba sta umrla v februarju. Prvi 18. pred devetimi leti, drugi letos 8. februarja. Oba izhajata iz delavskih družin, eden iz kmečke, drugi psi iz industrijske. Iz tega kratkega uvoda bo vsak koroški Slovenec, ki se zanima za literatura, uganil, da gre za pisatelja J. F. Perkoniga in Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca.. Zdi se' mi pa, dia le malokateri Korošec nemške narodnosti pozna; ime: našega Voranca, čeprav je tudi Korošec ter ijo po svojih delih in ustvaritvah prav tako velik pisatelj kot pred nedavnim preminuli ugledni mojster peresa J. F. Perkonig. Prežihov Voranc je v globini zajel bistvo koroškega človeka, njegovo socialno' plat, trpljenje in odporno žilavost. Njegova dela so prevedena v vrsto raznih evropskih in tudi izvenevTop-skih jezikov ter je v svetovnem merilu zelo znamenit.
Klanjamo se velikim Perkonigovim delom, zlasti njegovim prizadevanjem za sporazumevanje med slovenska in nemško govorečimi deželani. To njegovo zaslugo koroški Slovenci in ves slovenski naro
v polni meri ceni in pripisuje njegovim umotvorom plemenito poslanstvo medsebojnega zbližanja. Prav take človečanske ideje zastopa v svojih delih Prežihov Voranc, zato sem sVojčas pogrešal v nemškem tisku zasluženo ocenoi njegovih visokih pisateljskih stremljenj. Vsak Korošec bi moral biti poučen in ponosen, da ima naša dežela dva Velika pisatelja umetnika. Vendar je podoba, da nemška javnost, specifično koroška, o Lovru Kuharju — Prežihovem Vcrancu zelo malo ali pa sploh nič ne Ve. Morda je temu krivo pomanjkanje Prežihovih del v nemškem prevodu, na drugi strani pa neznanje slovenskega jezika nemških sodeželanov, ki se tudi v krajih, kjer se neposredno stikata oba naroda, krčevito branijo poukai slovenščine, ali pa je. temu Vzrok sistematična omalovaževanje slovenske kulture. Vsekakor je škoda, ker obestransko' poznavanje kulturnih dobrin lahko Vodi in je molst k medi-sebojnemu zbližanju in dobremu prijateljstvu.
Meni samemu se je primerila že pred davnimi leti kot bivšemu aVstro-oigrskemu rezervnemu oficirju, dia sem. pri oficirjih iz Gornje Avstrije in Salzburške;, ki so se šteili tudi med študirane, moral spoznati kako malo pojma so imeli o slovenski literaturi.
igralci podali zares prav dobro. Po tem pojasnilu smo lahko sledili in se vživeli v dejanja igre, kjer vsaka vloga predstavlja poseben značaj človeka. Lahko smo ugotovili, da SO' med igralci zelo sposobni talenti.
Velik doprinos k uspehu prireditve je pripisati ženi živinozdr^vnika gospej Sienčnikovi, kar je pršlo do izraza pri sestavi kostumov, to ije oblek za igralce, ki jih je strokovnjaško napravila. Požrtvovalnost pri nas udomačene Zilianka je šele omogočila lepi uspeh nedeljskega nastopa. Nove kulise so za silo zadostovale za pet različnih slik in tudi obleke igralcev so doprinesle, da so udeleženci prišli na svoj račun.
Po vsebini nam igra prikazuje, da razdor v narodu pomeni njegov propad ter je uspeh le v tem, če drug drugemu pomagamo. Igra nakazuje, da je čast posameznika manj vredna kot usneh skunnosti. Častihlepnost ni pot do uspeha, do časti1 vodijo le uspehi dela.
inventar kakor obleko in opremo ter vse druge zaloge. Nastala škodo cenijo na okoli 250.000 šilingov.
Iskre in ogorki so* vžgali tudi bližnji gozd, kier je prav tako nastala velika škoda na precejšnji površini. Ogroženi so bili tudi sosednji objekti, ki pa SO' jih z uspehom branili gasilci sedmih okoliških požarnih bramb.
Ob tej priložnosti opozarjamo, da so ob letošnjem ugodnem in suhem vremenu že iz Več strani poročali o< gozdlnih požarih z večjo ali manijšoi škodo. Tudi oblast je že opozorila po časopisju in radiu, da je pri čiščenju in pospraviianju travnikov V bližini gozdov, ko zažigajo grmičje, listje in suho' travo, potrebna skrajna previdnost in pazljivost. Zanikrnost V temi oziru je tudi kazniva;. Več požarov so' povzročili otioci, ki so' se igrali z vžigalicami. Tudi tu je treba, da odrasli pazijo, da vžigalice ne pridejo V roke otrokom. Čuvajmo dragoceno dobrino gozd!
Slovenska prosvetna zveza naznanja: Sveče
V soboto, dinei 7. marca 1959, ob V* 8. uri zvečer bo v gostilni pri Adamu
PEVSKI KONCERT
Gostuje moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva »Svoboda« iz Loga vasi.
Vabimo k številni udeležbi!
Slovensko prosvetno društvo »Danica« v Št. Vidu v Podjuni vabi na prireditev igre
,,Prisega v polnoči«
ki to v ned e'jo, dne 8. marca ob 14.30 uri pri Voglu v Št. Primožu in ob 19.00 uri v Narodnem domu v Žitari vasi.
Vabijo igralci.
$t. Jan/ v Rožu
Slovensko prosvetno društvo »Srce« V Dobrli vasi gostuje v nedeljo, dne 8. marca 1959, ob 3.00 uri popoldne z zgodovinsko igro iz ijudovsko-rimske dobe »DEKLE Z BISERI«
V Št. Janžu v Rožu pri Tišlerju.
Srčno vabljeni k številni udeležbi!
Razne vesti iz Koroške
Celovški matični urad navaja, da ije deželno glavna mesto štelo oib koncu leta 1958 66.964 prebivalcev, med temi 30.237 moških in 36.727 žensk. Presežek žensk je torej znašal 6490. Rojenih je bilo v prei-teklem letu v Celovcu 2589 otrok, od teh 1230 deklet in 1359 fantov. V tem številu so zajeti tudi novorojenčki iz drugih krajev, ki so v raznih celcvšk'h bolnišnicah zagledali luč sveta. Zakonskih otrok levških staršev se1 je rodilo 794, nezakonskih pa 179, to je 18,4 odstotka. Umrlo j0 v preteklem letu 791 Ce’ovčanoV. Glavni povzročitelj smrti so' bile srčne bolezni-neposredno za temi pa sledi rak.
V spomin Mateju ICaklu
Pred nedavnim je naš list poročal, da je Višji banski svetnik Matej Kaki ob kancu prejšnjega meseca umrl v Ljubljani. Tajtrait smo zapisali, d;a prinesemo ob priložnosti nekaj Več iz njegovega življenja.
Pokojni Matej Kaki je bil koroški rojak, sin slovenskih staršev ter se je rodil 25. februarja 1877 v Zopračah V loga-vaški občini ob Vrbskem jezeru. Svoja mladostna leta je preživel v narodno-za-Vedtii driržini, ki ije koroškim Slovencem dala lepo število' kulturno-prosvetnih delavcev. Omembe vredno je, da je bil njegov stari oče Primož Košat organizator Velikega slovenskega tabora leta 1870 v Zopračah.
Nadarjenega Mateja so dali V gimnazijo vi Celovec, kjer je maturiral leta; 1896. Njegov profesor je bil tudi znani avtor povesti »Miklova Zala« dr. Jakob Šket.
Ob neki priložnosti sem citiral Prešerna, pa sol s;e ti ljudje začudili, da imamo' Slovenci sploh: kakšnega pesnika. V takratni Avstriji jei nemška manjšina gospodovala ogromni večini slovanskih narodov, med temi tudi slovenskemu narodu. Tudi takšno pomanjkljivo poznavanje kulturnih vrednot in duhovnih sil slovanskih narodov, ki soi živeli V isti državi, je moralo nujno privesti do razkroja avstrijskega cesarstva.
Pisatelj Perkonig ja zapisal v svojih zrelejših letih krasno pojmovanje o koroških Slovencih, priznal naravno' in moralno upravičenost njih plemenitega prizadevanja za obstoji in življenjske: pravice. Vprašanje pa je, če so se s šovinističnim duhom zamegljeni krogi na Koroškem povzpeli do tega velikega pogleda in spoznavanja! kakor , kažei vsakdanja izkušnja. Gotovo bi koristila medsebojnemu zbližanju, če bi nemška javnost poznala tudi pisateljska dela Prežihovega Voranca, pristnega Korošca, ki je tanko prisluhnil hotenju domačega ljudstva ter mu dal dušo in obliko v povestih: Jamnica, Požganica, Doberdob ali v; biserih pripoVedinosti Samorastniki, Odi Kotelij dol Belih Vod, Onstran verzajskih plotov itd.
Na univerzi na Dunaju je študiral prav0 in študije absolviral leta 1904. Po končal-nem kadrskem roku ije nastopil politično-upravno službo ter bil dodeljen okrajne-mu glavarstvu v Velikovcu. Zaradi odločnega; prizadevanja za slovensko prebivalstvo so gai med prvo svetovna vojn0 preganjali, kazensko so ga odpoklicali ^ Velikovca in dodelili okrajnemu glavarstvu CeloVec-dležela. V letih 1918 in 192® je bil okrajni glavar v Velikovcu, kjer 'f bil med prebivalstvom zaradi svoje sp0, sobnosti in korektnega poslovanja s strankami zelo priljubljen in je starejši gen0" raciji še danes V lepem spominu.
Po plebiscitu je bil vodja okrajne«!3 glavarstva na Prevaljah, nato pa je uspešno služboval v več krajih Slovenije pri bivši banski upravi v Ljubljani napr0" doval za; višjega banskega svetnika. Let3 1939 je po 35-letnem službovanju vstopa v pokoj.
Vse življenje je Matej Kaki ohrani topila čustva do koroških Slovencev* budno zasledoval naša prizadevanja za °'cr, stoj na naši zemlji. Pogrebnih svečanost1 na Zalah v Ljubljani se je udeležila ogromna. množica žalnih gostov, med temi nj0-goVi stanovski tovariši in člani Kluba k0*-roških Slovencev, kondukt pa jo vodil nij0" goV sošolec kanonik dr. Janko Arnej^ Zastopnik. Kluba koToških Slovence1* dr. Julij Felaher je spregovoril poslovili^ besede in orisal njegovo življenjska Pf ter lik slovenskega inteligenta, peVS
zbor Kluba koroških Slovencev pa mu
P
ob odprtem, grobu zapel več pesmi,

temi našo koroško »N'mav čez. izaro1«-
Petek, 27. februar: Gabriel Sobota, 28. februar: Roman Nedelja, 1. marec: Albin Ponedeljek, 2. marec: Karel Torek, 3. marec: Kuniffunda Sreda, 4. marec: Kazimir (četrtek. 5. marec: Evzebij
J. G.
Pestre
m zanimivo
SteV. 9 (876)
ZDRAVJE IN MAŠČOBE
Mnogo liudi umre zaradi pretirane po-nje maščob. Izobražencem, obrtnikom, eavcem v industriji in sploh vsem, ki e ajo' sedč, grozi še posebna nevarnost.« ^ak5ne ugotovitve so objavili specialisti srce, ki so zborovali na kongresu kar-ologov v Bruslju.
Mudje pretiravajo v potrošnji maščob, 9otav'jajo zdravniki. V začetku našega s ote-tja so jedli po trikrat dnevno, trošili Precejšnje količine maščob,zato pa so ^tiogo hodili peš. Zdaj se ljudje bolj zadr-Ujejo v hišah, pisarnah, tovarnah, kjeT nji-°Ve mišice zaradi boljših delavnih razmer trošijo več toriko energije. V minulih pet-es®tih letih je mnogo ljudi odšlo s polj mesta, to življerrsko spremembo pa so “Pričo enakega teka plačali z boleznimi t>,Ca in krvnih žil. Francozi, so postregli
Moskva poroča . . .
, bajei pripravljajo dvostopenjsko ra-*° piramidne oblike (hitrost 17 km na
*-) in, z nij.oi bi dosegli Mars, v treh me-*cih.
Avtomobilisti bodlo odslej lahko kupili ncin rožnate barve in še piarfumiran
Povrhu.
I politehnični inštitut Bele Rusije je izd;e-4‘steklo, ki zdrži temperaturo do 1.500° C. ^Oraien je motorček za mopede z moč-<Jl 1>5 KS. Tehta komaj 39 dkg.
s podatki: zdaj zboli v Franciji za temi boleznimi do 100.000 ljudi na leto, torej precej več kot zaradi katere koli druge bolezni. Motnje V krvnem obtoku se pokažejo' nekako V starosti petdesetih let. Zdravniki so ugotovili že vrsto vzrokov, med poglavitnimi pa omenjajo pretirano uživanje maščob.
Maščobe so zato zdaj nedvomno v središču pozornosti strokovni akov, ki se ukvarjajo- s človeško prehrana. Poskusi V vrsti laboratorijev potrjujejo to teorijo. Zajci in piščanci, ki so- jih pitali z maščobami rastlinskega in ribjega izvora — maščobe so zavzemale sedem desetin njihove dnevne krme — so dobili po šestih mesecih razne motnje v ožilju.
Medicinski raziskovalci SO' razpisovali ankete po vsem svetu. Proučevali so črnce Bantu prebivalce Kalabrije in Japonce, pregledali kri mnog;h prebivalcev Pariza, Bostona in finskih mest ter primer’ali razširjenost bolezni krvnih žil pred vojno- in po drugi svetovni Vojni v vrsti zahodnoevropskih dežel. Neki profesor jei poročal na kongresu, da obstaja tesna, zveza med smrtnostjo zaradi bolezni srca in ožilja ter med oidsto-tkom kalorij, ki jih človek, pospravi v obliki maščob.
Sveče ugotovitve so kardiologi strnili v nasvet, naj bi vsebovala vsakdanja, hrana le do deset dekagramov maščob, ker
imajo večje količine čez čas hude posledice. Poročali so o vrsti raziskav, pri katerih so ugotavljali neposredne vzroke za zvišanje odstotka kolesterola V krvnem serumu kot poglavitnega čin,ite'ija pri po-apnitvi žil. Doslej so menili, da, pride V človeški organizem z živalskim mozgom, z jajci in z govejimi jetri le malo te sno-
vi, poskusi pa' kažejo, da je koncentracija kolesterola odvisna od množine maščob v hrani.
Čeprav se Vsiljuje zaključek, da so maščobe sovražnik človeškega zdravja, ta vendarle niso v tolikšnem obsegu, kakor na sp'ošno mislimo. Ne bi bilo prav —1 men-jjo zdravniki — če bi poudarjali, da škodujejo v hrani samo maščobe, vse drugo pa da je zdravo ne glede na količina
5000 let poročnih oglasov
Časi se spreminjajo in ljudje se spreminjajo z njimi
O človeku
doslej najmanjši človek na svetu je bil ^Iter Bohning, ki je- umrl v 48. letu stai-°S'ti v Delmenhorstu v Nemčiji. Visok je 11 komaj — 52 cm!
a ^Qjtežji človek na svetu, ki še živi, je iev* Hughes iz Illinoisa (ZDA). Sta,r s*°maj 28 let, tehta, pa 442 kilogramov! 1^. 0 in članki o težjih ljudeh od njega,
večkrat pojavljajo po časopisih, so 0a*jno nepotrjene senzacije, p^lveč otrok je doslej rodila Rusinja Vasilet; pri 27 porodih je rodila ^ .^njeni Hughes je hkrati tudi človek, iJJ5a še en svetovni »rekord«: okoli pai-ga doslej menda ni še nihče
zanesWv*h podatkih iz zgodovine rc,Hne je najtežji otrok, ki se je doslej jtjj svetu, tehtal takoj po porodu 10,5 v Parama! Ta otrok se je- rodil 1879. leta I« ,°]v' Škotski, v ZDA, njegova mati pa 'a Anna Bates. Novorojenček je bil t Porodu dolg 76 cm, njegova mati — Ih "Velikanka« — pa je bila, visoka
skupaj 69 otrok — 16-krat dVojčke, fr°jčke in kar 4-krat četverčke!
Primer je preiskalo več zdravniških (W. s*j in Vse so ugotovile, d!a so nave-Podatki točni.
le .^tonska znanost pozna doslej vsega lr' primere, da- so se rodili šestoirčki.
V	vseh primerih pia so novorojenčki živeli komaj po nekaj ur ali največ nekaj dni.
V deželah, kjer je dovoljeno mnogoženstvo, je težko izračunati, število- potomcev
V	družinah. V deželah, kjer je uzakonjena monogamija, pa ima; »rekordi« v številu potomstva Mary Honywood iz Anglije, ki je umrla 16. maja. 1920. leta V 92. letu starosti. Dokazano- je, da je imela 16 otrok, 114 vnukov, 228 pravnukov in 9 p-raprai-vnukov. Vsega skupaj torej kar 367 potomcev!
Nič kaj posebnega ni, če si kdo poišče zakonskega tovariša preko oglasa v časopisu. Ta način zakonskih zvez ima že staro, skoraj bi lahko rekli spoštljivo tradicijo — stara je že 5000 let. V naslednjem vam hočemo prikazati nekaj primerov oglašanja v teku zgodovine:
Leto 3000 pred našim štetjem: Hutub, sin op-ečnega tiskarja v mestu Ur, se bo oženil. Dvajset pomladi ima za seboj in je ve’ik in močan. Mnoge bodo prišLei, le ena bo ostala. Največ dve.
Leto- 1500: Čedna PtahoVa sVečenicai, odpuščena iz svetišča, zaradi majhniei napake, deviška kot boginja meseca in vitka kot vojščakova puščica, sediem let starejša od desetih let, bi se rada poročila z mladim častnikom m-omarice na Nilu. S široko pahljača V levici čaka sleherni večer pri tretjem stebru Isinega svetišča; zraven pristaniškega' svetilnika.
Leto 1510: Rimski stotnik v rezervi s številnimi odlikovanji, odpuščen iz vojaške službe- v štiridesetem letu živlienja;, pogumen in močan kot orel, katerem-u je služil, išče zakonsko družico. Pogoja sta plavi lasje in gospodinjsko znanje. Germanske! osvobo-je-nke nis-o- izključemie1.
Leto 1520: mlajši učitelj učenosti nal rimski Visoki šoli, po rodu Grk, išče ljubečo serp-roga, ki naj ne bo starejša oidl dvajsetih let. Če zna- pisati in je literarno izobražena-, je lahkoi tudi kristjanka.
Leto 1530 po našem- štetju: grajska go-
Priprave za zgraditev elektrarn na Luni
Takšnim novicam bi se še pred nekaj leti smejali. Zdaj pa, jih je treba sprejemati popolnoma resno. V Ameriki se namreč že skrbno pripravljajo-, da bodo- mogli nn Luni postaviti elektrarne, brž ko bodo prispeli tja. To- pa bo vsekakor že v bližnji prihodnosti — če ne letos pa prihodnja leta.
Na Luni bi človek ne mogel živeti de-lj časa, čeprav ni prinesel z raketo tja kisik, vodo- in vse druge nujne življenjske potrebščine. Toda potovanja na Luno imajo večji pomen le, če bo mogoče tam postaviti posebne postaje za znanstvena raziskovanja in pozneje celo najbrž za izkoriščanje rud, ki jih utegne biti toliko kakor v pravljični deželi. Brez električne energije ne pojde. Elektrike seveda ni mogoče prenašati z Zemlje na- Luno. Toda na Luni bo mogoče ustanavljati elektrarne, kakršnih na Zemlji ne moremo. Velika- prednost je, da, na Luni ni zraka. Zato bo mogoče loviti sončno energijo in jo neposredno spreminjati v električni tok s posebnimi sončnimi baterijami. Delovanje takšnih baterij na Zemlji ovira ozračje. Na Luni bo mogoče kar četrtino sončne, svetlobne energije neposredno spreminjati v električno energijo-, kar pomeni, da bo lahko le kPogram težka baterija imelai zmogljivost enega kilovata. Znana ameriška elektrotehnična- tvrdka Westinghouse je zato že izdelala modele in sestavne dele elektrarn na- Luni...
sp-cdiična, lepe postave in s še lepšo doto si želi viteza dobrega imena, čeprav brez posesti.
Leto 1780: gospodična 18 let, izbrana postave in izobrazbe, čednih manir in vzorne vzgoje, ne brez izkušenj, brez lastne krivde brez premoženja, je pripravljena skleniti zakonsko- zvezo s premožnim gospodom tudi starejšega letnika.
Leto 1810: štiri zelo lepa dekleta, stara 18 do 24 let, vs-akai ima po štiri tisoč goldinarjev dote, si želijo v mesto. Postale bi dobre gospodinje, dorasle s'ehernemu delu po tej poti pa iščejo ženina zatoi, ker živijo V odročnem- kraju daleč na podeželju. Zainteresirani subjekti naj pišejo podi šifro »Iščite, pa boste našli«.
Leto 1860: ocemnajstletna dama iz: ene najbolj spoštovanih družin, očarljiva kot Htlena, gospodinjska kot Penelopa, domača kot kneginja Ana, čaščena in duh odvita kot madame Stael, poje- kot škrjan-če-k, na klavir igrai kot Schumann, harfo obvlada kot Bertrand, sramežljiva- je kot Lukrecija, dobrosrčna kot, sveta Elizabeta, požrtvovalna kot miss Nightingale, s čednim premoženjem, išče spremljevalca nal življenjski poti, po možno-sti poštnega uradnika, da- bi mu sladila proste trenutke.
Leto- 1903: Preprosto nedolžno dekle iz predmestja-, z otrokom, iščei V zakonska namene mlekarja ali čevljarjai.
Leto 1910: diskretnost zajamčenla. Po tej poti, ki ni več nenavadna, iščem za svojega prijatelja-, poštenjaka na vse strani, starega 38 let s smislom za domače življet-nje in vdanega rodoljuba V dobri državni službi in v položaju, da prehranjuje družino, p-rimemo družico na življenjski poti.
Leto 1930: dekle- tridesetih let išče svoji starosti primernega moža, resnega valutnega značaja. Šifra »Pomlad boi«. Anonimnih ponudb ne upoštevam, podi 80.000.
Leto 1935: 180 cm visoki plavolasi fant, ki ljubi gozd ini p-eitje iščei zakonsko družico, ki si zelo želi sadja, svetlobe in cvetic. Ponudbe p-odl šifro »Novo življenje«.
Leto 1962: evropski preostanek ženskeH ga s-pola, star 32 let, brez trohice radioaktivnosti, išče moškega partnerja ne glei-de na barvo in narodnost, najraje angleška govorečega sibirskega Rusa. Zakon po dogovoru.
5K- "• j jjP
Kje st c, £>eimute>vi?
Anton Ingolič
—------------Ulil:.II
03
Vedal 01 c^ni sem že z doma,« sem le po
si hodlil dio-sleij?«
>,}£ 1 hi tu očeta?«
jvjj °? Nista prišla skupaj?«
kaza*°' drugega,, kot da s-em po »jj^ *a,ko je z očetom, kakoi z menoij fre-j °^a' Roza-!« ije zavdihnila teta, ko ji je pedala, da nič nei va o- očetu. »Lu Sa cw	žei odi nekdaj nagel. Midva sv
Pa	rašumela,, bil je najstare-jši, ja1
^ ^ a|jša- vendar je tudi mene mahnil
tak!! kai Prav;- Da- ga, je tista žen sn-orela? Seveda, če je tako, k a
r si n urela- seveda:, če je tako, k K * bi ^>VC:da,'_ se pri meni ne bo oglas. |;Zui i ,l'	žei napela. Lahko da je kj
Škete- ° tUC*' daleč. Ure in ure se- v'< n črne'Hta deželo in nel vidiš drugeg ?hrij ^ 'omike. Torej nis-o- zal Strme 1 i® ,°C:e' umTl J® tudi Luka! Le- k< Moral s:t®riti kaj takega-?«
°d Začotk^!? Povedati še enkrat vs da fo ° k°'nca-i le- tega ji nisem z< o-beh™ P°^djal domov prihranke
»Uboga Roza;, ubogi Strmec!« je- ponovno zavzdihnila. »Lepo je na, Strmcu, ampak V Rozini koži ne bi bila rada. Dobro, si storil, da materi nisi sporočil, diai nista, s-kupia-j z očetom. To-dla- prej, ali slej bo zvedela. Kako ji bo tedaj?«
»Ne smejo izviede-ti,« sem Vzkliknil od,-ločnoi, »ne sme-jo, prav zato moram- najti očeta!«
»SeVedia ga moraš! Moramo ga najti in spraviti z m-aterjo! Kako pridna ženska je to-, kako poštena! O, ti Luka, samo da mi prideš v roke! Ni prav, da smo- se raztepli po svetu in pozabili drug na; drugega. Do- očetove smrti srno- si še p-is-ali, poltem p-a nič več. Kakor da, nismo ve-č otro-c' enega- oče-tai, ene matere. Am-piak,« se je naravnost prestrašila, »govorim in, govorim, ti sii pa lačen in žejen. Čakaj, takoj ti postrežem! Ni nama več sile, jesti in piti imava, samo- grugega, ni. Na, tu imaš sira, tu kruha! Ureži si! Najprej pa Šilce žganja:! Na,, na zdravje-! Kakoi sem vesela;, dia te Vidim, da vidim, človeka- s Strmca! Morda, ni tam, tako lepo, morda nikoli ni bilo, ampak meni se zdi, da ni bilo nikoli lepše kot tedaj, ko sem bos-a še v pozni je-s-eni tekala okoli koče, se pozimi sankala po sadovnjaku prav do sredine Plevnikovih njiv ... Se še zdaj sank at ei?«
»Seveda se, sem se jaz, se je Štefka in zdaj s-e Pepee-k.«
Zares sem: bil lačen, na pot sd nisem
Vzel mnogo in Vožnja je trajala dalje, kot sem računal.
»Čakaiji, Marko, imam še slanino-. Je dobra, seveda ne takšna kot naša. Koline so bile najveoji praznik na Strmcu. Vse leto smol živeli V pomanjkanju, še kruha ni bilo zmeraj, tisti dhn, ko smo zaklali prašiča, p-a- smo jedli od jutra do večera. Najprej krvni močnik, potem vročo svinjsko juho z dolgimi, tankimi rezanci, potem hrbtišče in pečenko- s kuhanimi slivami in krompirjevo sola-to, zvečer pa kašnice s kislim zeljem! Je tudi zdaj tako?«
Ne vem:, kdaiji se ije V kuhinji stemnilo, tudi nisem opazil, kdaj je teta prižgala luč. Zdramili so me šele koraki s stopnic: bili so težki in! počasni. Dvignil sem glavo in pogledal proti vratom-.
»On je, Ivani,« je povedala- teta in odhitela na vrata. »Ivan, Ivan!« je zaklicala v temo. »Ugani, kdo je prišel! Nel uganeš, kaj? Ali gai poznaš? No, poVeij, kdo je, čigav jel«
Mož, ki je stal na vra-tih, je bil majhen, a že na, pogled močan, očitno ije- prihajal s šihta, osem ur je kopal premog, p-a ni bilo utrujenosti V njegovih širokih licih in ramenih.
»Dober Večer, stric!« sem rekel in pre-vidno stopil proti vratom, kajti tla so se majala pod menoj.
»Si s Strmca, iz Donatwitza alli iz Amerike?«
»Marko je, Lukov Marko s Strmca!«
»Če si s Strmca, bodi dVakrat pozdravljen!« je dejal in mi krepko stisnil desnico. »Jeij, jej, kolika moram poslušati o tem presrečnem Strmcu! Fant, pripoveduj iji o njem, da bo imela enkrat dovolj!«
Sevedai je z večerjo prišla na mizo nova, steklenica Vina. Vsi trije' smo postali zgovorni. Sprva sva govorila še midva s teto-, potem je prevzel besedo Košutnik.
»Tvoje ni, da bi si izbiral, kje je lepše, tvo-je je, da greš, kjer ti dajo večji kos kruha. Še posebno za nas rudarje je vseeno; ves dan pre-tičiš spodaij podi zemlja, pre-dlen greš v jamo, je še noč, ko prideš ven, je že spet noč, nedeljo pa prespiš.«
»Ti že, kaj p-a jaz? Ves dan sem doma, Ves dan gledam tele črne dimnike in se dušim v dimu. Na nas žen-ske rudarji ne mislite.«
»Zenske, seveda, ženske-,« se je stric razumevajoče nasmehnil, »vi ste še zmerom doma, na, Strmcu, V Razdrtem.«
»Vi se ne bi vrnili, stric?« selm vprašal,
»Kdo se ne bi, vrnil!« me je jezno zavrnil. »Pravim le, da se da živeti povsod, kjer imaš delo. Tudi, tu na Nemškem. Posebno zdaj-, ko se je popravilo. Pri vas, kakor čujemi, je Vsako leto slabše. S e vodeč« je> nadaljeval, preden je teta mogla povedati sVoije, »nisem mislil, nisva mislila, dia bova tako dolgo tu, pa je prišla vojna -vmes. Med vojno se nisi mogel premakniti nikamor. In tudi, zakaj bi si pree-biral? Bolje je bilo V rudniku ko na fronti.
NAPREDNIH GOSPODARJEV
Konjunktura v industriji kmetijskih strojev
pričenja padati
Ob priložnosti zadnjega šteitja kmetijskih strojev v juniju leta 1957 so v Avstriji našteli 78.748 kmetijskih traktorjev. Koncem leta 19 8 ge njihovo število znašala 98.500, v februarju pa je bil menda policijsko pripuščen v promet 100.000 kmetijski traktor.
Sto tisoč traktorjev pomeni približno esnako število drugih strojev, predvsem plugov, kosilnih naprav, bran, okopalni-koV in drugih strojev, ki jih je mogoče na traktor priključiti. Denarno torej
100.000	traktorjev pomeni, da. ima avstrijsko kmetijstva v traktorjih in priključkih investiranih ca. 8 do 12 milijard šilingov, kar obremeni hektar skupna površine kmetij od 5 ha naprej s 5.300 do 7.000 šilingov. Z drugimi besedami to pomeni, da gre pri teh kmetijah približno ena osmina vrednosti proizvodnje za amortizacija teh investicij. Preračunano na les zahteva amortizacija v poljske stroje investiranega kapitala letni posek 15 dio 25 kubičnih metrov lesai. Tega pa v primeru družinskih kmetij — ki so se doslej mehanizirale skoraj brezizjemno s pomočjo poseka lesa — komaj dobimo s posekom letnega prirastka na 4 do 6 ha gozda. Zato je, gospodarsko gledane — zelo tvegano, pri sedanjih povprečnih donosih kmetijstva ponašati se s to visoko stopnjo mehanizacije avstrijskega kmetijstvau
Sto tisoč traktorjev v avstrijskem kmetijstvu predstavlja res Visoko stopnja mehanizacije. V povprečju Vseh Vrst in Velikostnih skupin kmetijskih obratov v državi odpade na 44 kmetij 10 traktorjev. Ako
Pcmoč pri gradnji silosov in gnofničnihjam
Kmetovalci, ki bodoi letos gradili silose in gnojnične jame, naj to takoj javijo oddelku Za rastlinsko proizvodnjo kmetijske zbornice, Celovec, Musaumgasse 5. Pravočasna prijava je najboljša garancija, da bodo silose in gnojnične jatne lahko gradili z jeklenimi opaži kmetijske stavbene zadruge za' Koroško. Prav tako bodo pri projektiranju gradnje deležni strokovne pomoči.
V primeru, da kmetovalci gradnjo prijavijo kmetijski zbornici in izročijo gradbena dela kmetijski stavbeni zadrugi, si zagotovijo tudi plačilne olajšava V tem primeru marajo plačati 25 %> gradbenih stroškov pred pričetkom gradnje, ostali del gradbenih stroškov pa šele koncem letai. Prav tako si s; prijavo zagotovijo v ta namen določene subvencije, ki bodo šele pozneje razpisane.
Kmetijska stavbena zadruga gradi tudi silose za krompir in bazene za Vodo.
pa od skupnega števila odštejemo vse ene obrate, ki za porabo traktorja niso primarni — im to so predvsem kmetije, ki imajo manj kot 5 ha njiv travnikov in gozda, potem primerjava pokaže, da odpade že na vsako drugo kmetija eni traktor. Stvarno je Vendar tako, da imajo večji kmetijski obrati, posestva z več kot 50 ha skupne površine, po dva ali pa celo po Več traktorjev. Prav tako tečejo številni traktorji v izrecnih gozdnih in lesnih gospodarstvih.
Med traktorji je približno polovica z zmogljivostjo pod 16 PS, kar je tudi razumljivo, kajti V naši državi prevladuje sredhja kmetijska posest s 5 do 20 ha skupne poršine. Če primerjamo' skupno površino teh kmetij s številom traktorjev, ki so na njih v uporabi, potem vidimo, da v primeru srednjih kmetij odpade na vsakih 34 ha skupne površine 1 traktor, kar pa ni le visoka temveč že pretirana stopnja1 mehanizacije teh vrst kmetijskih obratov1. 34 ha skupnel površine srednjih kmetij obremenjuje investicija 80.000 do
100.000	šil. za poljske stroje. Če ocenimo povprečno trpežnost poljskih strojev z 10 leti, potem obremeni ha zemlje te po-
saditev siljenega krompirja, ki ga z namenom1 pospešene zoritve; damo kcncem februarja v predkaliteV na svetlem in toplem prostoru, da do saditve požene močne kaliče, je dandanes stvar, o kateri nočemo dlosti kaj slišati. Prvič povzročata siljenje in saditev predkalenega krompirja precej zamudnega dela, drugič padd njegovo spravilo poleti V časi žetve in tretjič za zgodhji krompir pri prodaji na Veliko ne dosežemo več cene, ki smo jo dosegli pred 3 dlo 4 leti.
Če hočemo Vendar stvarno odgovoriti na Vprašanj el, ki je stavljeno v naslovu, potem moramo' reči, da. se saditev siljenega krompirja še vedno zelo izplača na malih kmetijah v bližini mest in letovišč ob naših jezerih. Družina na mali kmetiji ima še Vedtno dovolj časa, da: v redu izVede siljenje in saditev ter oskrbo mladega nasada, če V maijul preti nevarnost pozne slane ali mraza!. Saditev siljenega! krompirja, ki dozori 14 dni do 3 tedne prej, pa ravno mali! kmetiji omogoča, da poveča svojo tržno proizvodnjo in da s prodajo nadrobno nastopi, ko je krompir še! po šilingu in dražje.
S siljenjem krompirja je treba pričeti že sedaj kancem februarja. Krompir silimo V zelenjadnih gajbicah. V gajbico V velikosti 60 X 40 X 10 cm spravimo okoli 12 kg krompirja ali ca. 200 gomoljev. Za
sestne skupine amortizacija in vzdrževanje poljskih strojev ter obrestovanje njihovega premoženja letno najmanj s 430 do 630 šilingi. To pa je zelo veliko, če še upoštevamo obremenitev donosov z amortizacijo pridomnih ali dvoriščnih strojev, poslopij ter drugih naprav in orodja.
100.000	kmetijskih traktorjev V Avstriji pa tudi pomeni, da se mehanizacija poljskega dela V naši državi približuje svojemu višku. S tem pa bo tudi industrija kmetijskih strojev, predvsem traktorjev prišla v položaj, ko bo na domačem trgu letno vnovčila, kvečjemu še 8.000 do 10.000 traktorjev, kar je dbsti manj, kakor jih je vnovčila v zadnjih letih, V drugem polletju 1957 je avstrijska kmetijstvo n. pr. kupilo 6.250 traktorjev, V letu 1958 pa 13.500. V bodloče boi domača industrija morala gledati tako na pocenitev traktorjev kakor tudi na, to, da boi letno pri enaki proizvodnji izvozila 3.500 do 5.000 traktorjev Več v inozemstvo, kakor jih je izvozila doslej'. Vse to pa pomeni, da bo za: industrijo kmetijskih strojev in za trgovino z njimi v naši državi konjunktura, kakršni smo bili priča skozi zadnje desetletje, kmalu minila.
siljenje odberemo le zdrave gomolje v Velikosti kurjega! jajca z obilo očesc. Gajbice s krompirjem postavimo na svetel zračen prostor, kjer znaša toplota med 10 in 15 0 Celzija. Tak prostor bolmo našli naj sončni strahli kleti: in shramb ter V hlevih. Prostor ne sme biti presuh in! mora zračna Vlaga znašati okoli 80 °/o. Za 10 arov površine, ki jo hočemo; posaditi, moramo! Zal siljenje; pripraviti ca. 250 dio 350 kg gomoljev, se pravi 20 do 30 gajbic. To število gajbic brez nadaljnjega spravimo na 5 do 8 m2 površine.
Saditi! moramo V aprilu, čim se je dnevna toplota dVignila na 10 d!o 12° Celzija. Predkalili ali silili bomo' le zgodnjo sorte, ki to delo poplačajo tudi z višjimi pridelki. S siljenjem, pridelek zgodnjega krompirja, lahko povečamo za, eno tretjino' in nam pri skrbni obdelavi in izdatnem, predvsem kalifosfatnem gnojenju n,i težko n,a 10 arih pridelati 3000 do 3500 kg gomoljev, kar pri prodaji V juliju lahko vrže 3.000 šil.
Hck za oddajo davčnih izjav podaljšan
Zvezno ministrstvo za finance je sporočilo, da je rok zal oddajo' davčnih izjav za leto 1958 finančnim uradom podaljšan in sicer za: izjave k davku na blagovni promet d!o 31. 3. 1959, za izjave k davku na dohodnino in k obrtnemu davku do 30. 4. 1959.
mi naj sadimo sil j on krompir?
Takoj po Vojni pa je bila takšna zmešnjava, da nisi prav Vedel, kako in kaj. Šele zadnji čas se je nekoliko umirilo in tudi zaslužek je boljši. Zato se zdJaj ne' bom Vračal.«
»Jaz pa bi šla, še danes!« je zaklicala teta in V očeh so se ji zalesketale solze.
»Bom šel domov, bova šla,« je stric takoj popustil, »ampak šele, ko bom imel kaj pod palcem, ko boVa doma lahko živela od prihrankov, prej se ne menim o tem.«
»Če boš čakal tako dolgo,« se je teta žalostna nasmehnila, »boš šel sam!.«
»Kako je z delom tu pri vas?« sem zasukal pogovor, ker sem se zbal, da se bosta sprla, in ker sem hotel čimprej izvedeti, ali bom lahko dobil primemo delo, medtem pa poiskal očeta.
Šele zdaj je teta razložila stricu, kako je z očetom.
»Falot!« je zaklical jezno. »Knap rad preklinja, tudi pije in rad se pretepa, da bi pa pustil ženo in otroke pa zbezljal z drugo? Ne, tol je preveč! Bolje je dolgo izbirati, kot hitro skočiti V zakonski jarem, potem pa skaka ti čez plot. Ne, Jera?«
»Ti že Veš,«
Teta se je prizanesljivo nasmejala. Ko sta se vzela,, je bilo njej menda dlVajset lei, njemu pa čez trideset.
»Vem, vem, kako si se prestrašila, ko sem rekel, da te bom odpeljal pred1 oltar šele, ko bom šel prej V svet in pogledal,
če res ni boljše neveste pod božjim soncem.«
»Prestrašila,? Beži, beži! Saj sem vedela, da si komaj čakal, da bom rekla da.«
»Ne Vem, kdo je teže čakal. Jaz še pred oltarjem nisem) prav vedel, kako naj odgovorim, Ampak ker sem tak, moram že od mladih nog odgovarjati z da, sem pač tudi pred1 oltarjem rekel da.«
Tako sta se šalila, meni pa ja bilo hudo. Mati Je že poldrugo leto sama, tudi preij je imela malo lepega. Tale Košutnik je vi dleti sicer težak in počasen človek, ampak teto ima rad. Hudega pri njem, najbrž ni imela. Ali že imata kakega otroka?
»Kje so pa otroci?« sem vprašal.
»Kakšni otroci?« sta se zavzela.
»No, bratranci ih sestrične!«
Na mah sta, se zresnila.
»Otrok1 nimava,« je odgovoril stric mrko.
»Nisi vedel, niste vedeli, da jih nimava;?« je vprašala teta z glasom, ki me je zapekel.	*
Nekaj so govorili, da jih nimata,« sem izbrbljal, »mislil sem, da sta katerega dobila zadnji čas.«
»Vse bi bilo prav in dobro, ko bi bila doma!« je zavzdihnila teta. »Tej deželi in tem1 ljudem se n!e morem, in ne morem privaditi. Škoduje mi dim in saje mi ležijo na pljučih, doma je Vse drugače.«
»To si1 samo domišljaš. Šla! boš k zdravniku, šla!« je poočital stric.
»Mene bi ozdravil Strmec, ozdravili bi me domači gozdovi, domača! govorica, domači ljudje.«
»Ne začenjaj spet! Pijmo rajši!«
Bilo mi je žal, da sem začel pogovoT o tem, kar jei oba bolelo.
»Kaj meniš zdaj, fant?« je Košutnik le segel, drugam.
»Povprašal bom poi očetu; čel ga ni tu, je gotovo kje V bližini. Medtem bi šel v jamo. Saj menda! jemljejo?«
»Jemljejo, jemljejo. Takoj jutri vprašam, svojega paznika.«
»Prosim, stric.«
»Na stanovanju bo pri nas in tudi na hrani, ne, Ivan?«
»Seveda;, ležal boš tule v kuhinji na zofi, je bolj ozko in trdo, a rudar spi povsod, hrano boš tudi imel pri nate. Za, ležišče ne boš dajal! nič, za hrano pa se bosta pomenila z, Jero. Medtem borno iztaknili tega falota. Ni vrag, da ga ne bi!«
Šele pozno ponoči smo se odpravili spat. SeVeda smo bili vsi trije vinjeni, nazadnje smo se samo še smejali, si napijali in trkali s kozarci.
»Fant, v ponedeljek greš v jamo, do tedaj pa se odpočij! Dolg s,i, dolg, samo' če si tudi kaj prida močan?«
»Boste; žei videli', stric!«
»Pojdimo spat, dovolj bo za nocoj! Jera, pripravi mu ležišče!«
S teto sva! ostala sama v kuhinji. Bilo mi je prijetno pri srcu, ko sem videl, kake je
Krono sadnega drevju moramo tudi redčili
Včasih smo sadno drevje samo čistili. K čiščenju štejemo odžaganje suhih, rakavih, nazeblih in križajočih se vej, odstranitev vodenih poganjkov, tako imenovanih roparjev ter odtetrganje stare skorja Vse to je tudi sedlaj potrebno, vendar je treba, drevesno krono od časa dlo čas® ; tudi razredčiti, jot odpreti soncu im zraku, : da bosta prišla do plodov, ko ti dozorevajo
Od sadnega drevja zahtevamo in priča" kujemo, da bo; obrodilo sadje čimbolj^8 kakovosti, ki bo kos konkurenci na trg® in za katerega bomo dosegli še ustrezajočo cenoi. Samoi od sebe vendar drevo »e bo dbnašalo sadja zaželijene kvalitete. P°" magati mu mora sadjar. Za dosego kvalitetnega sadja! je potrebno, d!a krono molji to razredčimo.
Naravnal lastnost sadnega drevja je, & obrodi kar največ semena, torej velik0 število manjših plodiov, neenake oblike i® barVei ter slabe kvalitete. Če pa dreVesn® krono močno razredčimo, omejimo števil® plodiov na njej, zato pa bodo ti lepši, z laž11 '» pa debelejši in boljše kakovosti. Hranilu® sinovi, ki jih ima drevo za tvorbo plodih na razpolago, se bodb s tem razdelile n® manjše število plodiov in ti bodlo lepši boljši. H temu pia bosta dodala svoje j sonce in zrak, ki bosta1 V razredčeni kro®1 imela dostopi do vseh plodov in jim da*8 lepo prikupno' barvo.
Če drevesno kTono natančneje pogl®' damo;, bomo kmailu spoznali, katere veje ovirajo soncu ih zraku dostopi v n oh8’ njost krone. Če bomo te veje izžagal'1 bomo krono pravilna zredčili. Odstranil®0 pa tudi navzdol Viseče rodne veje, ker 1° dajejo najslabše in najdrobnejše plodOVS’ Odrežimo tudi konce Vej, ki visijo n®v’ zdel in imajo že zastarel rodni les. Od*0” j žimo, pa, jih tako, da bo zadnja strani vejica obrnjena navzgor. S tem bomo v'®)0 prisilili, da bo pričela rasti navzgor. Več krat Veje v zgornjem delu krone P1^ močno rastejo', doičim so spodnje veje 13 krnele in, se siušijo. Vsled tega se le preVeič enostransko razvija in ji sneg in teža sadja lahko močno ško^ jejo. Take prebujnoi rastoče veje, ki drevo iz ravnotežja, močno prikrajša*®0 Drevesni kroni, ki preveč sili v Višino, režemo vrh. S tem preprečimo zamudno ^ nevarno obiranje sadja v preveliki v*iš>n'
Ing. Polce*
rinesla svležo rjuho in, jo pregmila 10 guljeni zofi. Potem je prinesla še biaii o in odejo. Kdlaj mi Je mati zadnjič p*j ravila ležišče? Z bridkostjo sem začuti ako sem bil Ves čas, kar sem prestop tejo, zapuščen in prepuščen same®1
abi.
»Ne trudite, se, teta, bom že sam.« -»Kaj boš sam:! Zenske znamo bolje.
3 ne daj buditi, ko bo Ivan Vstal in dpravil v jamo! Naspi se, pošteno si 0
fibmi!«	J
Tetino naročilo jei bilo nepotrebno. Zb i! sem se, ko je bil že Velik dlan in ?ta pripravljala kosilo.
»Si se naspal, kaj?« me je pozdrav1
darji-«	, Ari\ap
Bilo mi je nerodno, da sem tako o .p spal, še bolj, ker sem, imel umazano^ zakrpano' srajco, ai tudi obleka ni bila^^j, cela. Opazil sem, kako' me je teta n ^ krat zvedano pogledala, nazadnje P® vprašala,: »Imaš kovček na postaji?-1 ^ A
Kaiko rad bi bil rekel, da ga: iman'^ zlagati se nisem mogel, nisem pa tu 1 na gel povedati, da imam samo to, kar j meni. Vsak mesec sem računal s tem, ^ bom našel: očeta in bom potem bv ^ čel misliti tudii nase1. Nazadnje mi aJ,gj samo nahrbtnik, a še tega nisem ^ vzeti s seboj, pred odhodom sem ^ hlebec kruha, in, kos slanine prepuS1 i remi Zeplu.	(Nadaljevanje -

^NTHONV ABBOTH: \l L IVI I L E 0
ZLOČINI OBTOŽUJEJO:
se
Stala je: pri oknu in, prisluškovala. Poe p ji j© nemirno begal po samotni, zasna-preriji. Do tistega, trenutka je bila flcilnoma mirna, nenadni šum pa jo' je strašil. Mož jo ije sicer žei mnogokrat samo, toda tokrat je bi.lo< vse dru-" c&: pričakovala, je otroka,. Zakaj mu ni e9a povedala, preden je odšel? Ko bi ve-1, bi gotovo, ostal pri njej, pa k.aj ko je . ’ že brez tega dovolj skrbi! Zopet ga J vidtela preid seboj, kako ji je položil ro-Na ramena in iji obzirno raz’ož'1 tisto faprnci stvar z denarjem. Bil je davkar in Prinesel domov veliko Vsoto, denarja, ^ skril v praznoi pločevinasto škatlo iin ^koipal pod, desko v kuhinji.
»Zakaj?«
»Ah, slabe vesti!«
^jtmi mali prihranki v oddaljeni vasi propadli, ker je banka doživela zlom. " ^itto mora tja,, na dolgo pot pa si ne J™ vzeti toliko denarja, zato je najbolj da ga skrije. Takoj ko se bo /^'l, se bo odpeljal v mesto in ga oddal tožavni banki.
»Obljubi mi, dla ne stopiš iz hiše, dokler ne vrnem,« ji je rekel. »In žive duše ne ^ noter.«
Zdla} miin’f° že nekaj ur, večerilo se ■ sneg in mraz sta, pritisnila na samotno s°' Sum! Ni bil veter, predobro, je poi-ala njegovo, šumenje. Ne, ne, neka roka otipavala zaklenjena Vrata in, okna. Ne,
, to ni bilo, temveč trkanje, tiho trka-]e. Pritisnila, jei lice na šipo, in zagledala /^slcoi postavo, ki je bila naslonjena na Hitro se je umaknila proti kaminu, J1 hi vzela cho moževih pištol. Toda ne-jaecar eno je vzel s seboj, druga pa je bi-Prazna. Z nerabnim orožjem V roki je a Proti zaklenjenim vratom.
»Kdo je?« je zaklicala. v ganjen vojak. Zašel sem, pa ne morem v temi naprej. Spustite me v hišo!« jj^taj trenutkov je bilo Vse tiho, nato, se ^ova začul njegov proseči glas:
(j,-( toliko, odprite vrata, da me vi-e; *n prepričali se boste, da vam nočem ^ti nič hudega.«
®tl je bled, izčrpan mladenič z roko v Peljala ga, je k ognju, mu izmila la e in j'11 prevezala s, svežimi povoji. Da-0e svoja večerjo, medtem: ko je je1-ijd mu j® Pripravila v' zadnji sobi le-•e' Komaj, je legel, je trdno zaspal. Ali
jo res spal? Ali ni morda le čakal, da bo ona zadremala?
Vsa nemima je hodila po sobi sem in tja. Noč je bila tiha, le pokanje drv V kaminu je motiloi mir. Toda nenadoma:. . . Tih šum, nič glasnejši kot mišje škrbljanje.
Vzela je luč, tiho zdrsnila! čez dolgi hodnik in obstala pred tujčevimi vrati. Nobenega dvoma;, preglasno diha, samo pretvarja se, da spi. Vstopila je in se nagnila nadenj: zdelo se je, da trdno spi. Brž ko je prišla iz sobe, je spet slišala šum. Tokrat je vedela: nekdo skuša zdroi-biti ključavnico na vratih.
Brž je poiskala med moževim orožjem največji nož in stekla V vojakovo sobo. Tresla ga je dokaj časa preden je odprl oči.
»Nekdo hoče vlomiti. Morate mi pomagati.«
»Zakaj pa naj bi tu kdo vlomil?« je zaspano mrmral. »Saj nima kaj odnesti.«
»V kuhinji pod podom je nekaj denarja.«
Komaj je to izrekla,, bi si najraje odgriznila jezik. »Vzemite mojo pištolo,« ji | je rekel. »Jaz znam streljati le z desno G rckol, ki pa je zdaj n,e morem uporabljati. G Meni pa, dajte nož!« Za sekundo se! je po- H mišljala, tedaj pa je spet začulai šum okoli G ključavnice. Brž sta zamenjala orožje.
»Vi prevzemite prvega,« je dejal. »Boh | dite blizu vrat in v: trenutku, ko, vstopi, | ustrelite! Streljajte, dokler nei boi mimo | obležal. Jaz bom čakal za Vami na dru- | gega, Zdaj pia utrnite leiščerbo!«
Bilo je povsem temno. Praskanje, je ponehalo,, nekaj je močno počilo in vrata so se odprla. Moška postava so je zrinila med podboje. Za sekundo sel je njegovo telo jasno zarisalo na snežnem ozadju. Ustrelila je. Padel je in spet Vstal. Ustre,-lila je še enkrat. Počasi je zdrsnil na tla in se ni Več ganil. Vojak se jei nagnil naprej in olajšano vzdihnil. »Torej je bil samo eden,« je rekel. »Dobro streljate1.«
Obrnil je mrtvega moža in videla sta,, da m,u obraz pokriva črna maska. Približala se je, tudi ona, vojak pa mu je strgal maska »Ga poznate?« jo je vprašal. Zamajala se jei, nato pia, odkimala.
»Tuj mi jei,« je odvrnila. Im oči, ki so bile velike od muke, da je ne bi izdale, so se, zastrmele V obraz moža, ki se je vrnil, da bi oropal samega sebe . . .
'"»ot Tinu se je nekaj zgodilo
Hi *l°jim prijateljem ni vse v redu. Sicer 01 naro'he, nemara, je samo preveč tal	kaj takega. Pravzaprav, sli-
da se mu je zgodilo takole:
tjg^hjič je moral na službeno potovali a* mi *e zauPal in takrat sem še miki (j.r9 je z njim Vse prav. Pa nemara že . več. Pripeljal se je v mesto, ka-V jte bil namenjen, in odšel naravnost Bilo je pod: Večer in tega mu ni $]g ,• NernaTa je bil celoi malo utrujen, iti jei, da bo z opravki začel zjutraj °dpravi] v posteljo. Seveda,, časa ni Ha j,nil pretek in zjutraj je moral zgodaj Potrj^0- Pa, je stopil k hotelski snažilki, jo jB na njena Vrata, in vstopil. Našel '0 (j^.v postelji, tako ije ostal pri Vratih
v sobi številka šest in, zjutraj
bosim Torej,
, Navsezgodaj po opravkih. Prosim a, ote pokličete že ob šestih T—5 ate si.- obakrat, šest.«
hoTn !, *ca2a vas, bom ob šestih, potrkala fillta * s°ho številka šest,« je rekla sna-
. Tin Sa .
'S’ jtl w Je zahvalil, potem je nemudoma 5t&lji G^C;T Po svoji stari navadi je v poi-^‘jetn. r° ista,l časopis. To je pravzaprav Xtij^ *	in beroš. Toda Tina je
V . 'kanje* na: vrata.
'Talni ^'''l 2.e hotelska snažilka. Bila je v h'la nad^r '■ prišla je k postelji, se sklo-'^ekr ma 'n mu zauPno dejala: se S^e' Ildi Vas pokličem. Ne spomi-
■'Poikii-? t0lČT10'
Mcr^Clte me ob ’
'iQrnm Ul« on šestih,«
1 P° opiavkih.«
je rekel Tin.
»Dobro,« ije rekla hotelska snažilka in se pomembno vzravnala, »poklicala vas bom olb šestih.«
»Pokličite me ob šestih,« je rekel Tin.
Snažilka je odšla. Tin se je pretegnil in nadaljeval si prebiranjem časopisa1. Zgodilo se ni nič posebnega, pa ga je zložil in odložil na posteljno, omarico. Tedaj je nekdb potrkal na njegova vrata.
Vstopila je hotelska snažilka. Bila je v spalni srajci!. Videti je bilo, da iji je hladno: spalno srajco si: je1 ovila, tesnol ob telesu. Prišla jie k postelji in sel zaupno sklonila nad: Tina.
»Oprostite!,« je rekla, če nameravate z jutranjim vlakom, morate Vstati že pred, šesto,. Vlak odpelje1 ob pol šestih.«
»To vem,« je rekel Tin, »toda jaz grem po, opravkih v mestu. Pokličite me ob šestih.«
»Potem je vse v redu,« je rekla, snažilka in se nasmehnila. »Mislila sem, da ne veste!.« Popustila »jei spalno srajco in. se, sklonjena nad Tina, še enkrat nasmehnila.
»Pokličite, me ob šestih,« je rekel Tin. »Moram po, opravkih.«
Snažilka se je vzravnala in sei počasi odgugiala do Vrat,
Po vsem tem še ne bi mogel trditi, da s Tinom nekaj ni v redu. Tudi tako se zgodi Toda včeraj nisem vzdržal in sem ga vprašal:
»Radoveden sem,, kakšna je bila tista ženska?«
»Lepotica, ti rečem...« je dejal Tin.
Vidite, z mojim prijateljem Tinom ni vse v redu.
Pekel v Treblinki
Vsa ta bitja niso imela v sebi nič človeškega: njih možgani, srce in duša so bili popačeni, njih besede, dejanja in navade so bile strašna karikatura normalnih človeških lastnosti, misli, čustev, navad in dejanj. Uredbe, ki so vladale v tem taborišču, način umorov, ljubezen do čudaških zabav — vse to spominja na običaje pijanih nemških študentov-buršakov. Njihove sentimentalne popevke, ki so jih v zboru peli med lužami krvi, njihovi govori pred obsojenci, bogaboječi in poučni izreki, ki so jih imeli skrbno natisnjene na posebnem papirju — to so značilnosti teh nestvorov. Vse te zmaje in plazivce je zaplodil tradicionalni nemški šovinizem, ošabnost, sebičnost, preveliko zaupanje vase, pretirana skrb za svoj dom in železnolladna ravnodušnost do usode vsega živega. In to je zopet sad zagrizene in abotne vere, da je nemška zeanost, glasba, poezija, jezik, trava, water-closeti, nebo, pivo, hiše, skratka vse, kar je nemškega, nad vsem drugim in najlepše na svetu.
Tako je životarilo to taborišče — miniaturni Majdanek. Zdelo se je, di ni na vsem svetu nič strašnejšega. Toda interniranci v taborišču št. 1 so dobro vedeli, da je neka reč še strahotnejša, stokrat.strahotnejša od njihovega taborišča. V maju 1942 so začeli Nemci staviti tri kilometre dalje posebno taborišče za Žide, taborišče-mnrišče. Graditi so morali v pospešenem tempu in so zaposlili več kakor tisoč delavcev. V tem taborišču ni bilo ničesar, kar bi bilo namenjeno življenju: vse je veljalo smrti.
Himmler je hotel, da bi to taborišče ostalo tajno. Od tod bi ne smel noben človek priti živ. Nihče se mu ni smel približati. Človeka, ki bi po naključju prišel v bližino enega kilometra, so ustrelili brez vsakega svarila. Celo nemškim letalom so prepovedali krožiti nat$ tem področjem. Žrtve so dovažali po progi, ki je bila urejena nalašč v ta namen; vse do zadnjega trenutka ni nihče vedel, kakšna usoda mu je namenjena. Običajni spremljevalci vlakov niso smeli prekoračiti prvega taboriščnega kroga. Brž ko je dospel vlak, so spremstvo jetnikov prevzeli taboriščni SS-ovci. Konvoj, ki ga je praviloma tvorilo šestdeset vagonov, so v gozdu razdelili na tri dele in lokomotiva je na to stopnjema prepeljala po dvajset vagonov do taboriščnega perona. Lokomotiva je bila pripeta zadaj in se je ustavila pred odprtino visoke ograje iz bodoče žice, tako da vlakovodja in kurjač nista prestopila usodnega vhoda. Ko je bilo prvih dvajset vagonov izpraznjenih, je SS-ovski podčastnik zažvižgal in s tem dal znamenje, da je treba pripeljati nadaljnjih dvajset vagonov, ki so čakali v razdalji kakih dve sto metrov. Ko je bilo vseh šestdeset vagonov praznih, je taboriščni poveljnik telefonično obvestil postajo, da lahko pride nov konvoj; teh šestdeset praznih vagonov pa je lokomotiva zapeljala na stransko progo, ki je vodila k peščenici; ondi so jih napolnili s peskom in vlak je spet zavil v Treblinko, od tod pa v Malkinijo, kamor je vozil povsem drugačen tovor.
V Treblinko so prihajali vlaki z žrtvami z vseh poglavitnih strani sveta: z zahoda, vzhoda, severa in juga. Prihajali so iz poljskih most: Varšave, Miedzyrzecia, Czestochowe, Siedleca, Radoma, Lomže, Bialystoka, Grodna in iz številnih mest Bele Rusije, Nemčije, Češkoslovaške, Avstrije, Bolgarije in Besarabije.
Celih trinajst mesecev so prihajali taki vlaki v Treblinko. Vsak konvoj je tvorilo torej šestdeset vagonov in na slehernem vagonu je bila s kredo zapisana številka 150, 180 ali 200. To je bilo število oseb, ki so jih stlačili v vagon. Železničarji in kmetje so na skrivaj šteli konvoje, Kmet Kazimir Skarzynski, star 62 let, doma iz vasi Vulka, ki je izmed vseh selišč najbližja taborišču, mi je dejal, da je včasi steklo mimo Vulke po šest vlakov na dan in sicer samo po progi, ki teče od Sied-Icca, in da je v teh trinajstih mesecih — razen redkih izjem — prispel vsaj en vlak na dan. Toda proga od Siedleca je bila samo ena izmed štirih poti, po katerih so v Treblinko dotekale žrtve. Lucijana Čukova, ki je bil po poklicu železniški delavec, so, Nemci mobilizirali za delo na progi iz Treblinke do taborišča št. 2; ta je pripovedoval, da so ves čas, kar je delal na tej progi, namreč od 15. junija 1942 nekako do avgusta 1943, prispeli po tej progi vsak dan po eden do trije vlaki. Vsak teh vlakov je imel šestdeset vagonov in v vsakem vagonu je bilo najmanje sto petdeset oseb. Zbrali smo dolgo vrsto pričevanj, ki to potrjujejo. In tudi tedaj, če tako pridobljene številke znižamo na polovico, nam ostane še vedno nekako tri milijone žrtev, ki so jih bili v teh trinajstih mesecih pripeljali semle. Sicer pa se k temu še vrnemo.
Taborišče z vnanjo ograjo, s skladišči, s peronom in z drugimi pomožnimi lokali je zav-
zemalo prav majhen prostor: 780 X 600 metrov. Če bi jel kdo dvomiti glede usode milijonov ljudi, ki so jih pripeljali na ta prostor; če bi mu bila prišla misel, da Nemci vendarle niso mogli pobiti ljudi precej, ko so jih pripeljali v taborišče, naj se vpraša, kako neki bi mogli na tako majhnem prostoru spraviti pod streho toliko ljudi, kakor jih šteje prebivalstvo kake majhne dežele ali glavnega mesta te ali one evropske države? V teku teh trinajstih mesecev ali 396 dni so se vsi vlaki vračali od tod samo natovorjeni s peskom ali prazni, niti en sam človek izmed teh, ki so prišli v taborišče št. 2, se ni vrnil. Napočila je ura, ko smemo staviti strašno vprašanje: „Kajn, kje so ljudje, ki si jih pripeljal v ta kraj,"
Fašizem pa ni mogel skriti svojega največjega zločina. Tisoči ljudje so postali neprostovoljne priče. V poletju 1942, ko so fašistične čete dosegle največje uspehe, se je Hitler odločil, uničiti milijone nedolžnih ljudi, tako trdno je bil prepričan, da ga ne more zadeti kazen. Danes lahko z dokazi v rokah ugotovimo, da so Nemci izvršili največje število umorov prav l. 1942. Ko so se čutili varne gred odgovornostjo in kaznijo, so pokazali, kaj vse zmorejo. O, če hi bil Adolf Hitler zmagal, tedaj bi umel skriti vse sledove svojih zločinov, tedaj bi zaprl usta vsem pričam, četudi bi jih bilo deset tisoče in ne samo tisoč. Nobeden izmed njih bi ne črhnil besede. Ir človek je dolžan, da se tu še enkrat pokloni pred tistimi, ki so se v jeseni l. 1942. oh molku vsega, danes tako zgovornega in zmagovitega sveta, bojevali na bregu Volge pri Stalingradu z nemško vojsko, za čije hrbtom so se kadili in klokotali potoki nedolžne krvi. Rdeča armada — ona je bila tista, ki je Himmlerju zmešale račune, da ni mogel skriti skrivnosti Treblinke.
Danes so spregovorile priče, kamen in zemlja sta zakričala. Danes moremo pred obličjem vesti vsega sveta, pred očmi vsega človeštva iti korak za korakom skozi vse kroge treblinškega pekla — tistega pekla, spričo katerega se nam zdi Dantejev pekel samo preprosta, nenevarna satanova igra.
Vse, kar bomo zdaj pripovedovali, poteka iz pričevanj živih očividcev, iz izpovedi ljudi, ki so delali v Treblinki od prvega dne, ko je bilo ustanovljeno taborišče, pa do 2. avgusta 1943, ko so se obsojenci uprli, zažgali taborišče in na to pobegnili v gozdove. Priznanja aretiranih stražnikov so od besede do besede potrdila in izpopolnili to, kar so izpovedale priče. Videl sem te ljudi, pogovarjal sem se nadrobno z njimi, imam pred seboj na mizi akte z njihovimi izjavami, in vsa ta številna pričevanja, potekajoča iz kaj različnih virov, se ujemajo v vseh točkah, celo v najmanjših podrobnostih, pa naj gre za opis navad, ki jih je imel poveljnikov pes Bari, ali za posamezne značilnosti glede tehnike množičnih pokoljev in organizacije usmrčevanja po verižni metodi.
Pojdimo torej skozi kroge treblinškega pekla.
Kdo so bili ljudje, ki so jih nabasali v vagone in pošiljali z vlaki v Treblinkof Po večini Židje, na to pa Poljaki in cigani. Vse židovsko prebivalstvo Poljske, Nemčije in zahodnih pokrajin Bele Rusije so bili najprej zaprli v ghetto. To je bilo spomladi 1942. V teh ghettib, kakor so jih Nemci ustanovili v Varšavi, Radotnu, Czestochoivi Lublinu, Bia-lystoku, Grodnem in v mnogih drugih mestih manjšega pomena, so se stiskali milijoni Židov — delavci, rokodelci, zdravniki, profesorji, arhitekti, inženirji, učitelji, umetniki, ljudje brez poklica, s svojimi rodbinami, z ženami, s hčerkami in sinovi, z očeti in materami. Samo v varšavskem ghettu je bilo zaprtih okrog pet sto tisoč oseb. Ghetti so bili prva etapa v Hitlerjevem načrtu iztrebljenja Židov.
Poletje 1942, razdobje, ko je fašizem dosegal vojaške uspehe, so izbrali kot primeren čas, da izvrše drugi del načrta — namreč fizično uničenje. Znano je, da je Himmler v tem času prihajal v Varšavo in sam dajal ustrezajoča navodila. Podnevi in ponoči so hiteli s pripravami za ureditev morišča v Treblinki. Prvi vlaki so zapustili Varšavo in Czestohowo v juliju in odrinili proti Treblinki. I.judem so pravili, da jih pošiljajo v Ukrajino, kjer potrebujejo delavcev na poljih. Dovolili so jim vzeti na pot dvajset kilogramov prtljage in hrano. Pogosto so Nemci celo naročali svojim žrtvam, da naj si kupijo vozne listke za „Ober-Majdan“: tako so namreč preimenovali Treblinko. Glas o tem strašnem kraju se je kaj kmalu razširil po vsej Poljski, zato noben SS-ovec ni več izgovoril imena Treblinka, kakor hitro so ljudje vstopili v svoje vagone.
(Se nadaljuje)
Stran t
Celovec, petek, 27. februar 1958	Štev. 9 (876)
Ne besede, le dejanja odločajo
Kmalu bomo obhajali četrto obletnico pcdltvisai aVstf'iške državne pogodbe, katere dlel jo tudi člen 7, s katerim so avstrijskim državljanom slovenske in hrvatske narodnosti priznane posebne pravice in zagotovljen nadaljnji razvoj in obstoi. Pričakovati bi bilo, da bodo v teh letih tozadevna dbločila postala tudli dejstvo, žal pa je treiba ugotoviti, da se izvaiarve tega člena in s terni izpolnjevani© obveznosti, ki jih je maža država prevzela z mednarodno pogodbo, še Vedno ni premaknilo z mrtve točke: celotni č’en 7 je vse dlo danes ostal le kos navadnega papirja. Edini »napredek«, ki je bil dtasežen, se na Koroškem, kaže V temi,
•	da so bili nasilno (in nekaznovano!) odstranjeni se maloštevilni zasebni dvojezični napisi, dočim o uradnih napisih v obeh jezikih, kakor jih določa § 3 člena 7, sploh ni govora;
•	da je bila z lanskoletnim odlokom okrnjena slovenskemu jeziku še tista enakopravnost, ki jo je užival že pred sklepom državne pogodbe, kateri ie kot obstoječe dejstvo služila za podlago prav dvojezična šola;
•	da šovinistične organizacije vedno bolj zaostrujejo svojo hujskaško gonjo proti slovenskemu prebivalstvu, ne da bi pristojne oblasti v tem delovanju našle kršitev določil J 5 člena 7;
•	da se v zvezi z izvajanjem člena 7 postavlja zahteva po predhodnem ugotavljanju manjšin, čeprav že manjšinska določila državne pogodbe sama na sebi dovolj jasno pričajo, da je bil obstoj manjšin ob sklepanju državne pogodbe vsakomur znan in zato člen 7 tudi ne predvideva takega ugotavljanja.
Kljub temu pa vedno' spot slišimo, kako vsestransko' in širokogrudno' enakopravnost koroški Slovenci baje uživamo in dal nihče ne misli niai to, da bi nam. jemal ali okmjeVal priznane pravice. V isti sapi pa nam, gotovi krogi grozijo in očitajo, da smo nelojalni, predrzni in ošabni,
če opozarjamo na konkretne primere odrekanja pravic in enakopravnosti, pri tem oa očitno pozabljajo, da tudi s tem svojim odnosom do slovenskega' prebivalstva postavljajo na laž svo''e lastne trditve, ko nehote odkrivaio velikanska razliko med bc'sodami im dleijstvi.
Kako pa »enakopravno".t« koroških Slovencev v praksi izaledn. kaže tudi najnoveiši primer iz bel laškega okraja, Eno izmed slovenskih prosvetnih društev le v slovenskem jeziku naslovilo prijavo na okrajno glavarstvo v Beljaku, kjer pa c,o povedali, da prijave v tel obliki ne moreio vzeti na znanie, ker nimajo uradnika, ki bi obvladal slovenščino (kar niti ne drži) in ker smloh še ni zakona, s katerim bi bila slovenščina priznana kot uradni jezik. Na pripombo, da je državna pogodba vendar ustavni zakon, je pri-stoini uradnik izjavil, da ga to ne zanima, ravnati se mora samo po navodilih okrainega glavarja in bo torej pritava moral vrniti društvu nazaj.
Mislimo, da tak primer mnogo' boli jasno izpričuj© dejanski položaj koroških Slovencev, kot pa vse- š© tako lenim govorjeni© o »Vzorni1 manjšinski poli tiki«, ker V bistvu ni nrč drugega kot pa samo besede, ki s© bistveno razlikuieid od resničnega sta ni a;. To pa je šei toliko bati značilno, ker s© dogaja prav v času, kc> vsa avstriiska javnost z upravičeno zaskrbljenostjo omzuje zaostritev položaja na Južnem Tirolskem in Avstrija uradno opozarja Italijo nal obveznosti, ki jih je leta prevzela sl pariškim, sporazumom. Zato bi bilo pričakovati, da bo Vsaj zdaj tudti pri nas v Avstriii prevlada’o spoznanje, da lep© besede in obljube še nikakor ne dokazujejo' pravičnega in širokogrudnega odnosa države in Večinskega nlaroda do svojih drugoPodnih sodržavljanov, marveč so za to V prvi Vrsti potrebni ustrezni ukrepi, kajti tudi V manjšinski in narodnostni politiki velja načelo: Ne besede, le dejanja odločajo!
Brezposelnost narašča, zaloge se večajo, izvoz upada
Po zadnjih poročilih avstrijskega instituta za gosnodiarska proučevani© je sklepati, da položaj avstrijskega grasnVrlarsitVa ni preveč rožnat. Industrija je sicer producirala nekaj več; vendar pa so se močno nakopičile zaloge, medtem ko je naročil Veidno manj. Tudi izvoz se je v zad-niih mesecih nekoliko zmaniša’. Poi drugi strani pa je letošnja zimska brezposelnost velika;. Tako je bilo sredi februarja V vseii Avstriji 231.600 oseb brez zaposlitve. Po mnenju instituta bi bilo stanie brezposelnosti še bolj brezupna, če ne bi v letošnji zimi vladalo razmeroma ugodna vreme. To velja predvsem za zaposlitev v gradbeništvu, saj so številna podjetja delala skozi, ali pa že zgodlaj ponovno začela z delom.
Produkcija strojne in kemične industri- ! je je bi'a v začetku leta, 1958 razmeroma še Visokal, proti konca leta* pa je bila niž- I ja in dosegla predlanska stanje. Nazado j vanje v tekstilni industriji pa doslej še ni I uspelo premagati. Predelovalna industrija , je na primer V začetku leta 1958 razpel4' ga la še z naročili za 2,2 meseca, koncem leta' pa je razpolagala samcu še z naročili za 1,7 meseca. Posebno nazadovala so n4" ročila v strojni industriji in v industrij’ motonv'h Vozil. Podobno je stanje v tek' stilni in usnjarski industriji,
IzVoz je zlasti upadel pri jeklu in žele zu, in to prav gotovo pod Vplivom držaV gospodarske skupnosti. Slab je tudi izve® papirja, lesa!, prometnih sredstev, naftiniiu prodluktov in drugega!.
Vremenske neprilike in katastrofe povzročajo gorje v svetu
Vremenske neprilike in naravne katastrofe vedno znova spet bičajo Hudi v najrazličnejših krajih našega planeta. V Švici so morali sprazniti vasico Herbrig-gen, ki ji grozi stena gore Nagelhorna, da jo bo zasula, čim bo nastopila oi juga. Vseh-300 prebivalcev Vasi soi evakuirali.
Evropo je v zadnjem času zajela epidemija gripe in v nekaterih deželah je terjala tudli že številne smrtne žrtve. Razen tega je V zadlniem času 25 evropskih držav zajela taka megla, dla je bil skoraj Ves promet onemogočen ali pa je celo povsem miroval. V Španiji je morje razdeialo nasip in preplavila celo' Vas Rivadelago pri čemer je zgubilo življenje 150 ljudi, 300 ljudi ie katastrofo preživelo.
V Tunizijo pa je iz alžirskega dela Sahare vdrlo na milijone kobilic, ki so’ napadle obširna; področja s pridelki. Edlen izmed »oblakov kobilic« je bil dolg 50 kilometrov. Tunizijci se boje, da je to' šele začetek, te hude nadloge.
Poleg številnih katastrof zaradi divljih viharjev, potresov in drugih neprilik, ki terjajo Vedno noVe žrtve v raznih krajih sveta in zaradi katerih ljudje neizmerno trpijo, pa prav gotovo najbolj trpi 17 milijonov brazilskih kmetov iz sedmih severozahodnih zveznih držav med Rio Pardo in Rio Pamaiba., ker v teh krajih že več mesecev ni padla, niti kaplja dežja. Moški, ženske in otroci trumoma kopljejo
po izsušenih rečnih strugah in iščej^ vodo. Če jo najdejo, jo dobi vsak, nadzorstvom državnih uradnikov, samo n®; kaj skodelic. Voda V teh krajih je sedia) dragocene! šai od zlata. Na travnikih P°" ginja živina odi žeje. Kar je bilo' zeleheffa' se je že zd!avnaj posušilo.
Kmetje so se že nehali ozirati proti brc«' oblačnemu; nebu in začeli zapuščati P0®" ročie, ki je Veliko kot Francija, Belg’ja in Švica — okoli 430 tisoč kvadratnih kilometrov — in se pomikati proti Ati ari skemu oceanu. Lakota in žejai jih je w silila, da so zapustili domača ognjišč4 i Revščina ie velikanska. Mnogi so um’'1 zaradi lakote, še več pa zaradi žeje. P’*’ sobno hudo je za, otroke'.
Hranilne vloge pri avstrijskih hranilnicah
APA poroča, da so vloge pri avstrijski1 j hranilnicah vključno z obrestmi znašale dne 31. decembra Vsoto 9.56 mili jarde 5’ lingoV. V primeri s prejšnjim letom ma ša prirastek 2.1 milijarde šilingov.
KINO ZIEGLER v Železni Kapli ^
predvaja v nedeljo, 1. marca, 1959,
11.00	uri slovenski umetniški film
Tri zgodb«
___________________ ^
RADIO CF.LOVFC
Poročila dnevno: I. program: — 3.45, 6.45. 7.45, 12.30, 17.00, 20.00^ 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00. 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magaz;n
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Petro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Sobota, 28. februan
I.	program: 8.00 Lepo obnašanje in popevke — 9.00 Od pesmi do permi — od srca do srca (slov.) — 14.00 Pozdrav nate — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Iz parlamenta —
18.15	Glejte, že sonce zahaja (slov.) — 20.15 Pisan večer — 21.00 Quiz za 100.000 šilingov.
II.	program: 8.20 Zabavna glasba —
9.30	Mali koncert — 11.00 Ljudske melodije
—	14.15 Tehnični pregled — 15.00 Mladinski koncert — 16.00 Veseli ritm' — 18.10 Zabavni koncert — 19.35 Operni koncert.
Nedelja, 1. marec:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pecmiio in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 11.30 Veselo petje — veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 19.00 Šport — 20.10 ..Mladinsko sodišče", 2. del: „Rcnata Brink“, igra.
II.	orogram: 7.05 Godba na p-hala —
9.00	Operni koncert — 11.00 Kantata psalmov — 16.30 Popevke — 19.10 Za dobro voljo — 20.00 ..Sejrmki čar", komedija.
Ponedeljek, 2. marec:
L orogram: 8.00 Operni koncert —
8.45	Zaniski >z domovine — 14.00 Poročila, objave. Kdo ve? (slov.) — 17.10 Spomini na Španiio — 17.55 Iz znanih operet (slov.) —
20.15	Fatty Georges s svoiimi solisti.
TI. program: 8.20 Za zabavo — 1330 Za liubitelie oper — 15.30 Popevke — 17.15 Znanje za vc — 17.55 Za vesel delopust 19 30 Orkestralni koncert.
„ Torek, 3. marec:
L program: 8.00 Ljudstvo muzicira —
8.45	Domači zdravnk — 14.00 Poročila, objave. Kulturni koledar (slov.) — 14.45 Moj-

stri pesmi — 16.00 Znane filmske melodije
—	17.10 Popoldanski koncert — 20.15 Opera. II. program: 8.20 Glasba na tekočem
traku — 15.30 Na sončnem jugu — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Samo zate — 20.00 Druge dežele — druge plošče.
Sreda; 4. marec:
I.	program: 8.00 Pe’mi in zgodbe iz Koroške — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.)
—	14.45 Mladinska glasba — 17.10 Glasba, ki se nam dopade — 20.00 Športna oddaja.
II.	program: 8.20 Za zabavo — 13.30 Za ljub telje oper — 16.30 Igra zabavni orkester radia Salzburg — 17.55 Glasba za delopust — 19.30 ..Mož brez ponosa", igra.
Četrtek, 5. marec:
T. program:	8.00 Zveneče platno —
14.00	Poročila, objave. Kako so postavljali mejnike med gorjansko in žabniško planino.. . (slov.) — 14.30 Gitare done — 17.10 Glasba za delopust — 18.30 Mladinska od-daia — 20 15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela.
TI. program: 8.10 Glasba na tekočem traku — 16.00 Oddaia za žene — 16.30 Za-liubliene gosli — 17.55 Ritmi in melodije —
20.00	Zveneč’ filmski magacin.
Petek, 6. marec:
I.	program: 8.45 Pesmi in narečje iz. Koroške — 14.00 Poročila, objave. Akustični mladinski lit (slov.) — 17.10 Glasba iz filmov — 17.55 O oetiu na Koroškem — 19.00 Zgrabi srečo — 20.15 ..Država in moč", slušna igra.
II.	program: 8.20 Zabavna glasba —
15.30	Melodiie ljubezn',— 17.15 Znanje za vse — 17.55 Španske skice — 19.20 Dunahki spomladanriri sejem 1959 — 19.30 Kmečki plesi iz Tirolske — 19.45 Za liubitelie gora
—	20.00 Pozdrav iz Dunaja — 21.15 Lepe melodije, lepi glasovi.
Televizijski program:
Stalna oddaja: 20.00 Čas v sliki.
Sobota, 28. 2.: 15 00 Prvenstvena tekma WAC-Sportklub — 19.30 Bilanca meseca —
20.15	„Šport, prominenca in parodije" — prenos iz Nemčije.
Nedelja, 1. 3.: 17.00 Za mladino — 17.30 Za družino — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kulturni filmcki program — 20.00 „Caine je bila njihova usoda", film.
Ponedeljek, 2. 3.: 19.30 ..Slučaj Franklin", f:lm — 20.15 Govorjeno iz izkušenj — 20.45 Kanada — 21.15 Zrcalo pred očmi — 22.15 Šport.
Sreda, 4. 3.: 17.00 Kasperlnove pustolovščine — 17.40 Svet mladine — 19.30 Čuvarji zdravja — 20.15 Zgodba opeharjenega sleparja — 20.55 Sestra Angelika — opera.
Četrtek, 5. 3.: 19.30 Igra — 20.15 „Skriv-nost zakona", družinska komedija.
Petek, 6. 3.: 19.30 Enaindvajset. Kdo več ve? — 20.00 „Justitia“, igra.
RADTO LJUBLJANA
Porodila dnevno: 5 05. 6.00. 7 00. 13.00. 15 00, 17.00. 22.00.
Sobota, 28. februar:
5.00	Pran glasbeni spored — 8.05 Mladina poje — 8.30 Jutranji koncert — 9.30 Od popevke do popevke — 9.45 Poskočna harmonika — 10.10 Znane tenorske arije — 11.20 Zabavna ruleta —r 12.15 Kmečka univerza — 12.40 Napevi izpod zelenega Pohorja — 13.30 Godba na p hala — 14.30 Voščila — — 15.40 S knjižnega trga — 17.10 V narodnem slogu — 17.30 Zaigrajmo in zapojmo — 18.00 Jezikovni pogovori — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino.
Nedelja, 1. marec:
6.00	Veder nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Poskočne melodije — 8.00 ..Bratovščina Sinjega galeba", igra — 9.15 Zabavna matineja — 11.00 Mclod’je za razvedrilo — 12 00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.25 Dunajski valčki -— 15.45 Baletna glasba — 16.30 Domače melodiie — 17.15 Zabavne melodije — 20.00 Nedeljska revija zabavne glasbe.
Ponedeljek, 2. marec:
5.00	Zabavne .melodije — 6.40 Naš jedilnik — 8.30 Zabavna ruleta — 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja — 9.40 Stare melodije v novih priredbah — 10.35 S popevkami po
Evropi — 12.00 Slovenske narodne — 12.1* Kmerijski nasveti — 12.25 Popevke se vrsti)
—	13.30 Majhni ansambli igrajo — 16.00 svetu opernih melodij — 18.15 Poje Akadc”1 ski oktet — 20.00 Zabavna glasba.
Torek, 3. marec:
5.00	Pisan spored — 8.05 Iz manj zn*L. oper — 9.00 Zabavne melodije — 10.30 vajsk' zvoki — 10.45 Za dom in žene ,(
11.15	Veseli godci igrajo — 11.30 Za otr0.
—	12 00 Veseli zvoki — 12.15 Kmečka ^ verza — 14.15 Zanimivosti — 14.30 Vo* ‘
—	16.00 Za glasbene ljubitelje — 17.10	1
ske melodije — 17.40 Popevke — 20.00 cert Akademskega pevskega zbora — ..Svetilnik", :gra.
Sreda, 4. marec:
5.00	Phan jutranji spored -— 8.05 Trije PL’ ski zbori iz trboveljskih revirjev — 9-0® -L zikovni pogovori — 9.45 Za mlade 1	< 6
glasbe* — 10.10 Glasbene slikan:ce — Kmetijski nasveti — 12.25 Polke in	w
13.30	Dva slovenska zbora — 14.35 Bfj, krajinske pisanice — 16.00 Koncert po '-e '
—	17.10 Sestanek ob petih — 17.30 katinske pesmi in plesi — 18.00 Kulturna nika — 20.00 Wagner: Lohengr n —- M* jan je.
Četrtek, 5. marec:	(
5.00	Za dobro jutro — 8.40 Potopis’ ^ spomini — 9.00 Dva venčka narodni" 10.10 Drugo dejanje opere ..France Preše ^
—	10.40 Popevke — 11.30 Za cicih®?® m
12.15	Kmečka univerza —	12.25	J4.3O
glasba — 14.15 Turistična oddaja	.<jC
Voščila — 16.00 Zabavna glasba	>
Glasbene uganke — 18.15 Zabavna gja? „3-
20.00	Četrtkov večer domačih pesm: 'P
evov.
Petek, 6. marec:
5.00	Pisan spored — 8.40 Zabavna a oddaja — 11.00 Za dom in žene -	, ^
esmi raznih narodov — 11.37 Zabavi’^ ^ »dije — 12.15 Kmetijski nasveti "	jpt
olke in valčki — 13.45 Domače a poji• e'mi in zvoki — 14.35 Baritonske ar ito Gobi — 15.40 Iz svetovne knju ^5
-	16.00 Petkovo glasbeno popoldne TYsik
abavne melodije — 18.00 Radi|s_>______
-	18.10 Umetne in narodne pesmi fojstrska dela koncertne literature.