Ljubljana, nedelja, 25. septembra 1949.
Poštnina plačana v gotovini
Jk
Leto X* štev. 226. Posamezna številka 2 däu
UREDNIŠTVO 1« UPRAVAi LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA »TKV. I TELEFON S5-J2 do iS-!5
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
V
GLASILO OSVOBODIL NE FRO NTE SLOVENIJE
(NSBBATNlODDELEK LJUBLJANA
TELEFON *8-86
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV 6-80601-1
OGLASI PO CBNIKlT
MESEČNA NAROČNINA «9 DIN
Velika pobuda
TEDNA MATERE !N OTROKA
Na svečani otvoritveni akademiji v dvorani »Union«, s katero se je začel »Teden matere in otroka« je imela uvodni govor tov. Lidija Sentjurc, iz katerega prinašamo danes le nekaj poglavitnih misli.
Ni sinčaj, da praznujemo Teden spatere in otroka v razdobja težke bitke aa fronti dela. Ta praznik nas .pazarja na največje in najodgovornejše naloge izgradnje socializma — na skrb za človeka, za mater, za naše novo pokoljenje in na dolžnost, da ustvarimo srečnejši jutrišnji dan našim otrokom in delovnim ljudem sploh. Saj se spričo vseh številnih nalog in težav, ki jih moramo danes premagovati, le zgodi, da se včasih bolj [«svečarno velikim planskim nalogam kot pa skrbi za človeka, otroka, mater.
Da je temu tako, je kriva ekonomska blokada s strani Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, zaradi katere moramo mnoge naloge petletke izpolniti prej kot bi bilo to sicer potrebne. Zaradi prvenstva teh nalog in ker je delovne sile premalo, ponekod objekti družbenega standarda ne napredujejo tako, kot bi napredovali, če bi lahko plan izvajali enakomerno. Da pa vendar ne bi preveč pozabili na največje bogastvo, ki ga ima socializem, na človeka, je Svet za zaščito matere in otrok pri zveznem komiteju za socialno skrbstvo vzpodbudil široko tekmovanje množičnih organizacij v delu za osvoboditev zaposlene _ žene-matere, skrbi za otroka, za hitrejšo zgraditev jasli, DID-ov, igrišč, mladinskih domov, domov za učence v gospodarstvu in pod., za širšo propagando zdravstvene zaščite otrok in njihove pravilne vzgoje.
Vse te naloge so naša ljudska oblast, naša Partija in še posebej tovariš Tito neštetokrat obravnavali. Pravice matere in otrok so uzakonjene, v neštetih prilikah je pokazala ljudska cblast svojo pripravljenost, da podpre sleherno iniciativo v tej smeri.
Že dejstvo, da se danes talentirani otroci lahko šolajo, ne glede na materialne pogoje starišev, priča o tem. pričajo pa tudi uspehi, ki smo jih v Sloveniji na tem polju že dosegli in katere je treba danes, ko nas klevetajo, da smo izdali socializem, znova poudariti.
Za zaposlene matere imamo danes 13 jasli 7. 381 otrok, 86 domov igre in dela z nad 45(Hf otrok — do konca leta jih bo odprtih še 100! — Pole? 44 otroških igrišč imamo že 6 dečjih domov za slabotne, zapuščene otroke, nedonošenčke, otroke bolnih staršev. V Ljubljani gradimo nov dom za 300 otrok, ki bo med najlepšimi v Evropi. Našteti moramo še dva otroška domova za 135 predšolskih otrok brez st iršev. 2 okrevališči za zdravstveno ogrožene otroke, 3 za vzgojo zanemarjene mladine, lepo urejen dom za slepo mladino, šole in grafične delavnice za gluhoneme, šole za duševno zaostale otroke, logopedih; oddelek itd. itd. Nadalje 33 dijaških domov s 5365 gojencev in 13 mladinskih domov za 998 gojencev, štiri domove za bosanske otroke, dom za invalidno mladino, štiri domove za 309 grških otrok in JO grških žena, za katere skrbi Rdeči križ. Imamo dobro urejeno otroško kliniko ir. 4 otroške oddelke v večjih bolnicah.
Naša porodnišnica in ženska bolnišnica pa je postala po vojni ena najbolje urejenih bolnišnic v Evropi.
K vsemu temu moramo prišteti še dva materinska domova, 19 posvetovalnic za noseče žene in 171 za mater in otroka, počitniške kolonije in pionirske tabore v katerih je letovalo letos 28.646 otrok (1. 1939 — 1079). Ministrstvo za socialno skrbstvo skrbi za 5990 otrok, pod stalnim državnim nadzorstvom pa je 32.000 otrok, katerih življenje nadzoruje država s pomočjo 2448 obiskovalk. Slednjič moramo omeniti še 16 otroških restavracij v Ljubljani in 46 v ostalih krajih naše republike in številna nslnžnostna podjetja za razbremenitev žene-gospodinje.
Te številke, ki bi bile ob večji in-niciativi množičnih organizacij še večje, pa še ne povedo vsega. Ne pokažejo nam duha, ki sta ga Partija in oblast uveljavila v našem javnem življenju v pogledu pravilnega odnosa do otroka in matere.
Ti uspehi najzgovorneje pobijajo laž, ki jo kričijo v Sovjetski zvezi in l judskih demokracijah na vsa usta — da smo prestopili v tabor imperialistov.
Ali so se ti klevetniki že vprašali, kaj bo porekel otrok Titove Jugoslavije, če bi vedel za vso to golido psovk in laži, kaj bi jim odgovorili naši desetletni partizanski kurirji diverzanti, jetniki, če bi jih slišali, da ta njihova borba ni bila borba? Ali so se vprašali ti klevetniki, kako naj odgovori naša mati otroku na vprašanje: ali je res, da pravijo, da je Tito izdajalec, ko pa nam je dal svobodo, kruha, kujige, šolo. gledališče, počitniške kolonije, tabore, pio nirske železnice itd., ali je res, da nam sedaj Rusi grozijo, ko smo se vendar skupno z Rdečo armado borili in trpeli?
To bomo morali v tem tednu odgovoriti našim otrokom, hkrati pa jim udi povedati, kaj vse bomo morali še premagati in narediti, da bo nekoč življenje še lepše!
Toda to ne bo dovolj! Spoprijeli se bomo v tem tednu tudi z marsikatero slabostjo, postati nam mora še bolj jasno, da je skrb za otroka, poštovanje matere, _ razbremenitev zaposlene matere največja dolžnost socialistične države, naše^ ljndske oblasti in naših organizacij. Premagati moramo organizacijsko zmedo, ko nešteto organov in odborov sklepa o tem, da je treba nekaj storiti, ne najdejo pa poti drug do drugega. Po zgledu zveznega in republiškega sveta za zaščito matere in _ otroka bo treba take svete ustanoviti tudi po oblasteh in okrajih. V tem tednu bomo še bolj okrepili mobilizacijo nove delovne sile, zlasti turi iz vrst žena. Zato pa bomo morali pospešit' gradnjo jasli, DID-ov, igrišč, otroških domov, povečati število aktivov za varstvo otrok, pa organizirati tudi posamično čuvanje (— kar je prostovoljno frontovsko delo, za kar je treba priznati tndi delovne ure—!) in podobno.
Tekmovanje za teden matere in otroka mora pokazati, koliko iniciativnosti in pripravljenosti lahko vzbudi organizirana akcija in osveži zavest, da lahko naše množične organizacije v marsičem izboljšajo položaj naših otrok in razbremeni P zaposleno ženol
Delavskemu razredu morate dati najboljšo,
najnaprednejšo in nafproduktivneišo tehniko
Član politbiroja CK KPJ in minister za težko ind ustrijo Franc Leskošek rudarskim in metalurškim inženirjem in tehnikom
kominforma. Kot mlada socialistična država, ki je, razumljivo, pričakovala pomoč in sodelovanje ZSSR in demokratičnih držav, je Jugoslavija dočakala nerazumljiv in sramoten napad od vodilnih oseb ZSSR in satelitskih držav. V tem položaja imamo samo eno pot, in ta pot Je nagel vzpon industrijskega razvoja naše države; po tej poti moramo iti s stisnjenimi zobmi in z dvignjenim čelom v zavesti, da nas vodi Partija na čelu s tovarišem Titom, ter prepričani, da bomo enotni in neomahljivi zopet enkrat napisali nekaj svetlih strani v zgodo-
vini mednarodnega delavskega gibanja, kakor smo to že storili pod Istim vodstvom med vojno.
Naj živi L zbor radarjev in metalurgov! Naj živi herojska KPJ in njen Centralni komite s tovarišem Titom ns čelu!
Po govoru tov. Leskoška je zborovanje pozdravil v imenu zveznega ministra za rudarstvo Svetozarja Vuk-manoviča, pomočnik ministra Lojze Dular, za njim pa je govoril univer-tetni profesor in predsednik rudarsko metalurške sekcije Društva inženirjev In tehnikov Slovenije inž. Ciril Rekar,
S prilivanjem metalurškega koksa is našega premoga smo prehiteli ostali svet
Včeraj se je v zbornici ljubljanske univerze začelo L letno zborovanje rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov Jugoslavije pod častnim predsedstvom Centralnega komiteja KP Jugoslavije. Začetku tega pomembnega zborovanja, ki bo trajalo do dne 28. septembra, so prisostvovali najvišji partijski in državni voditelji. Tako so bili na zborovanju navzoči član Politbiroja CK KPJ in zvezni minister za težko industrijo Franc Leskošek, sekretar Politbiroja CK KP Slovenije in predsednik vlade LRS Miha Marinko, podpredsednik vlade in minister za industrijo LRS dr. Marijan Brecelj, minister za kulturo in znanost dr. Jože Potrč, sekretar Prezi-dija Ljudske skupščine Slovenije Fran Lubej, rektor ljubljanske univerze dr. Anton Melik, profesorji univerze in drugi, v imenu Jugoslovanske armade pa je bil navzoč generalmajor Peter Stante. Na zborovanje je prispel tudi znani rudar Alija Sirotanovič.
Prvo letno zborovanje rudarjev in metalurgov je pozdravil rektor ljubljanske univerze dr. Anton Melik, za njim je spregovoril član Politbiroja CK KPJ Fr. Leskošek, ki je dejal:
Tovarišil Zadovoljen sem, tovariši in tovarišice, da mi je zaupano pozdraviti prvo letno zborovanje radarskih in metalurških inženirjev in tehnikov nove Jugoslavije v imenu Centralnega komiteja KPJ in v imenu zvezne vlade. S pozdravi najvišjega partijskega in državnega vodstva prinašam tudi željo, da bi bilo vaše delo uspešno in koristno za zgraditev socializma v naši državi.
Čestitam vam, da ste prvi uresničili sklepe II. kongresa Društva inženirjev in tehnikov, ki govore o sodelovanju z organi državne uprave in o povezovanju strokovnjakov ene tehnične panoge vse države na takih posvetovanjih, kakor je današnje zborovanje. Obveščen sem, da bodo imele v kratkem tudi drage sekcije Društva inženirjev in tehnikov take zvezne kongrese, In menim, da je vaš zgled dobro vplival.
Pri tem je važno, da vaša pomoč organom državne uprave ne bo v prevzemanju kakršnih koli več ali manj rednih poslov, marveč se bo gibala na liniji znanstvenih raziskovanj in napredka proizvodnje. Imel sem že priložnost poudariti, da mora biti med Društvom inženirjev in tehnikov ter našimi uradi za pospeševanje proizvodnje najožje sodelovanje. Vem in tudi po tem, kako so bile določene teme za referate, vidim, da že imamo tako sodelovanje. Ne sme pa se zgoditi, da bi z zaključkom vašega zborovanja ta koristna praksa prenehala. Samo nenehen in živ kontakt med biroji za pospeševanje proizvodnje gospodarskih resorjev na eni strani in akademijo znanosti, visokimi šolami, Društvom inženirjev in tehnikov ter Ljudsko tehniko na dragi strani lahko uresniči tisto linijo politike naše Partije na področju tehnike, ki je prišla tako jasno do izraza v resolucijah februarskega plenuma CK KPJ,
Rudarji in metalurgi delate na enem izmed najvažnejših in najobčutljivejših sektorjev naše socialistične graditve. Razvoj težke industrije, ta najvažnejši pogoj naše gospodarske obrambe, s tem pa tudi kulturne krepitve, je s tisoč nitmi zvezan z metalurgijo in rudarstvom. Narodi države, vlada in Partija imajo torej ne samo pravico, marveč tudi dolžnost, zahtevati od vas skrajne napore in neumorno prizadevanje, da z lastnimi znanstvenimi raziskovanji ter z budnim spremljanjem tehničnega razvoja v inozemstvu vodite vztrajno borbo za nenehno večanje storilnosti dela v teh temeljnih panogah našega ljudskega gospodarstva. To, kar morate dati delavskemu razredu, so najboljši, najbolj napredni in najbolj produktivni tehnološki procesi, je tehnika jutrišnjega dne.
V prvi vrsti drži, da se narodom, ki so dali človeštvu inženirje znanstvenike, kakor so Tesla, Pupin In mnogi drugi, zares ni treba bati osvajanja najbolj napredne tehnike. Drugič pa čudoviti napori naših radarjev in metalurgov in sploh našega delavskega razreda naravnost zavezujejo ljudsko inteligenco socialistične Jugoslavije, da jim ustreže in jim pomaga, kjer koli le more. Mar ni najmanj, kar lahko vi inženirji in tehniki storite za Sirotanoviča in desettisoče njegovih tovarišev, če Jim daste v roke najboljše orodje in Jim pomagate spoznati in obvladati moderno tehniko, najbolj ekonomične metode odkopavanja, prevoza, Rotiranja, topljenja, oplemenjevanja, vlivanja, valjanja, kovanja itd.?
Zavednost, prizadevanje, vdanost in sposobnost naših delavcev nam jc omogočila, da smo v zelo kratkem času potolkli rekorde, za katere so industrijsko bolj razviti narodi potrebovali mnogo let. Nikakor pa niso točne trditve naših »kritikov«, ki so prav o rudnikih naše države poročali, da produktivnost v njih pada in da’ delavski razred ne odobrava politike svojega vodstva. Sirotanovič in njegovi nasledniki so dali dostojen in hiter odgovor novinarjem tistih agencij, ki so nas pred resolucijo še na vsa
usta hvalile. Rekordi naših rudarjev so pokazali svetu, kako lažejo naši kritiki, ki lažejo brez vsakega skrupula, hkrati pa tako nerodno, da pride resnica hitro na dan.
Herojski napori našega delavskega razreda so prinesli izredne uspehe. Kako hitro bomo šele tedaj napredovali, ko boste, vi inženirji in tehniki, z mehanizacijo in intenzivnostjo v tehnološkem procesu storili tisto, kar zahteva razvoj naše ekonomike od vas.
Ugotoviti moramo dejstvo, da smo navzlic velikim težavam prav v rudarstvu in metalurgiji dosegli velik napredek. K temu so prispevali naši inženirji, tehniki in delavci. Naši metalurški obrati niso delali kvalitetnega in specialnega jekla, temveč samo predmete široke potrošnje, zakovice itd. Danes v tretjem letu petletke ni v naši metalurgiji naloge, ki je naši metalurgi ne bi rešili.
Rešeno je vprašanje proizvodnje Jekla, ki ne rjavi, jekia za vsakovrstno orodje, brzostrnžnega jekla, konstrukcijskega jekla, specialnega jekla za vojsko in industrijo itd. Proizvodnja se Je dvignila po zaslugi naših inženirjev, tehnikov in delavcev, ki dajejo tisoče predlogov za racionalizacijo in mehanizacijo obratov in za zvišanje produktivnosti dela.
Nedvomno nam delajo blokada in drage represalije, kakor n. pr. neizpolnjevanje pogodb od strani ZSSR, samozvanega »starejšega brata« in »mlajših bratov« Informbiroja, težave, ker nam ne dobavijo pogojenih In celo že plačanih instalacij, naprav in strojev.
Vemo, da je tam v glavah vodilnih oseb revščina, da delavski razred ne more odločati, temveč da mora delati, kar mu starejši brat ukazuje. Vemo, da bi delavski razred teh držav rad pomagal narodom Jugoslavije, pa ne sme.
Tovariš Tito je dal težki industriji nalogo, da z lastnimi silami zgradi stroje, ki nam jih oni nočejo dobaviti. Jaz pa obljubljam v imenu metalurških delavcev in delovnih kolektivov strojne industrije, da bomo to nalogo častno izpolnili.
»Gospodarski pritisk na našo državo je dvignil vse naše ljudi in mobiliziral vse naše ustvarjalne sile. Naši ljudje, naši kvalificirani strokovnjaki in navadni delavci raziskujejo in dajejo našemu gospodarstvu vedno nove in nove izume, ki so velikanskega pomena. Nauk, ki smo ga dobili, bo prinesel velike koristi naši državi glede odkrivanja lastnih možnosti. Zavest, da se moramo nasloniti na svoje lastne sile, prežema danes stotisoče naših delovnih ljudi« je rekel tovariš Tito.
Postavili se bomo na lastne noge in reševali bomo sami, kar smo do včeraj pričakovali od dragih. Odkrili bomo in že smo odkrili, da stvari niso tako težavne, kakor se nam je prej zdelo in kakor so nam govorili.
Naši delovni ljudje, tehniki, inženirji in znanstveniki so dokazali s svojim delom, da to lahko storimo. To vidimo najbolje na letošnji razstavi na velesejmu, ki kaže, kaj ustvarja delavski razred pod vodstvom naše Partije in tov. Tita. To je velikanski napredek, čast in ponos naših delovnih ljudi.
Naši sovražniki gledajo in pazijo na nas z vseh strani. Preže na vsako napako in komaj čakajo, da bi se nekje zapletli, toda tega veselja jim ne bomo napravili. Na ta način jih bomo prisilili, da se bodo čedalje bolj zapletali v lastne izmišljotine, preprečili jim bomo, da bi v redko kašo svojih laži vrgli tudi eno zrno resnice. Napredne množice sveta jih bodo tako še prej spoznale, tok zgodovine jih bo še prej prisilil, da se bodo vrnili k resnici, da bodo postavili pravilne odnose med socialističnimi državami in prešli k novemu resničnemu humanizmu, brez katerega ni mogoče preiti iz kapitalizma v socializem.
Težišče našega dela mora biti seveda v stalnem večanju storilnosti dela. Tu ne mislim samo na storilnost dela v rudnikih in metalurških obratih, temveč tudi na prispevek k povečanju storilnosti dela v celotnem gospodarstvu. Našim delovnim ljudem morate dati napredne metode za proizvodnjo visokovrednib zlitin iz domačih surovin za domače potrebe. S tem boste storili izredno mnogo za povečanje storilnosti dela v industriji predelovanja kovin. Radarski vagon-čki iz lahkih zlitin bodo olajšali delo našim radarjem, potniški in tovorni vagoni iz aluminijevih zlitin lahko prihranijo znatne količine premoga, dodatki redkih kovin, kakor je na pr. berilij, bodo zvišali kakovost in trpež-nost vzmeti in dragih težko obremenjenih delov naših strojev ter pospešili naš tehnični, industrijski, gospodarski, s tem pa tudi kulturni razvoj. Posebno pozornost morate posvetiti tudi. vprašanjem neposredne mehanizacije in tehnični zaščiti. Položaj, v katerem se nahajamo danes, nalaga nam vsem brez razlike določene dolžnosti. Pri tem mislim na čuden položaj» v katerega sp nas spravili tvorci
Iz govora inž. C. Reharja posnemamo naslednje podrobnosti.
Referati na V. kongresu KPJ in govor ministra Franca Leskoška na skupščini Društva inženirjev in tehnikov Jugoslavije so dali toliko direktiv in pobud rudarjem in metalurgom, da so le-ti sklicali širše posvetovanje na Bledu, kjer so letos v februarju določili delovni program ter prevzeli obveznosti, ki jih zahteva graditev socializma v naši državi. Ustanovljen je bil stalni strokovni odbor za vodstvo strokovnega dela. Prav tako je bilo sklenjeno, da se vsako leto v septembru sestanejo rudarski in metalurški inženirji in tehniki na zbor, ki naj ima značaj strokovnega posvetovanja. Prvi tak zbor je sedaj v Ljubljani. Program tega zbora je zelo obsežen, čeprav je bilo treba trajanje zbora po želji naših operativnih ustanov skrajšati od prvotnih 7 na 4 dni.
Referati in koreferati bodo v prihodnjih dneh pokazali samo del tistega, na čemer danes z veliko požrtvovalnostjo delajo naši inženirji in tehniki. Število rudarskih inženirjev je danes v Jugoslaviji zelo majhno. Se bolj nam manjka metalurgov. Velikih nalog po osvoboditvi ne bi mogli obvladati, če ne bi bilo tiste velike sile, ki jo more nuditi samo delovni kolektiv v socialistični državi. V naših vrstah so danes delavci udarniki, raeionaiizatorji in novatorji, ki so Izraz sile socialističnega delovnega kolektiva. To je nepremagljiva sila, s katero bomo izvršili velike naloge, ki jih zahteva Industrializacija naše države. Nato je inž. Rekar poudaril ve-
like uspehe novih odkopnih metod, mehanizacije, gradnje rudarskih strojev, flotacijskih naprav itd. Navedel je velike projekte v našem rudarstvu, zlasti izgraditev vareškega rudnika za letno proizvodnjo 3 milijone ton rude, izgraditev kolubarskega bazena za letnih 5 milijonov ton, bazena Kreke prav tako za 5 milijonov ton, zgraditev velenjskega rudnika za letno proizvodnjo 2 milijona ton, kakanjskega rudnika za 3 milijone ton in rudnika Kosovo za 3 milijone ton. To so velikanski objekti. Odpiramo nove rudnike kromlta, postavljamo separacije, ki jih izdelujemo doma, uspešno uvajamo postopke za čiščenje naših grafitov, lojevca, asbesta in kvalitetnih glin.
Uspehe imamo pri iskanju redkih kovin in smo našli kadmij, talij in volfram. Imamo tudi pomembna nahajališča zlata in je odvisno samo od mehaničnih instalacij ali bomo pridobivali letno 500 ali 5000 kg zlata. Proizvodnja nafte narašča, prav tako tudi število proizvodnih garnitur in kmalu se bomo v tem pogledu osamosvojili z lastnimi konstrukcijami. Našli smo nova nahajališča nafte, ki bodo dajala prvovrstna mazilna olja. Med vsemi uspehi pa je največji ta, da je našim tovarišem uspelo pridobiti iz domačega premoga metalurški koks, ki omogoča gradnjo plavžev velike zmogljivosti. S tem uspehom smo prehiteli ostali svet. Prav tako predstavlja velik uspeh izkoriščanje naših oljnih
škriljcev. Bodoča proizvodnja bencina iz naših škriljcev bo verjetno nadkri-lila bodočo zelo pomembno proizvodnjo bencina iz nafte. Iz pridobljenega parafina pa bomo pridobivali mastne kisline za proizvodnjo mila.
Izropani borski rudnik smo postavili na novo proizvodno bazo. Odkrili smo nova nahajališča svinčene in cinkove rude. Tako bo proizvodnja svinca in cinka presegla količine, priba-kovane v planu. Velika proizvodnja aluminija v Stmišču se bo začela pred kancem petletke in že pripravljamo nov center za aluminij pri Mostarju. Za naše jeklarne pa je važno, da so neodvisne od inozemstva glede mangana, kroma, molibdena, vanadija, ti-tana in deloma niklja, kmalu pa bodo tudi deloma neodvisne glede volframa in talija. Projektivni biroji naše črne metalurgije projektirajo samostojno plavže ter velike metalurške naprave in valjarne, za katere gradimo doma potrebne naprave. Naše jeklarne uvajajo nove specialne vrste jekla, ki smo jih prej uvažali, tako legirano konstrukcijsko jeklo, brzostružno jeklo, nerjaveče jeklo itd.
Ce primerjamo današnje uspehe z letom 1939 ter upoštevamo majhno število naših metalurgov, tedaj moramo ugotoviti, da so to uspehi, ki ne bi bili mogoči v «tari Jugoslaviji In za katere lahko trdimo, da nimajo paralele v zgodovini tehnike. Tl uspehi pa hkrati potrjujejo strokovno sposobnost naših tovarišev, njihovo veliko ljubezen do naše domovine ter popolno zaupanje in vdanost do našega vodstva. Sedaj se borimo, da do-
sežemo Se večjo proizvodnjo. Potrebe so velikanske, nove neprave pa šele gradimo. Velika bodeča naloga pa je v kvalitetni proizvodnji. Tu je treba obvladati vrsto detajlov, boljše izkoriščanje energije, varčevanje z delovno silo itd. Ukvarjati se moramo s študijem številnih takih detajlov. Tehnična problematika pri nas ni nič manjša od problematike velikih industrijskih držav, v mnogih ozirih je še težja zaradi naravnih pogojev naše države.
Posameznik ne more rešiti vseh težav, z razdelitvijo dela pa jih bo naš kolektiv obvladal. Svoje izkušnje in svoje znanje moramo prenašati na vsakega člana tega kolektiva, zlasti na novatorje, racionalizatorje in na tiste, ki imajo še malo izkušenj. Tako bomo z obvladanjem številnih detajlov dvignili naše rudarstvo na visoko stopnjo. To je naša dolžnost, to pričakujejo od nas naši narodi, ki jih vodi naša Partija s tov. Titom na čelu.
Odlikovanje ministra T. Vujasinoviča
Beograd, 24. sept. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je na predlog pred-sednika vlade FLRJ sklenil, da se za izkazane zasluge pri delu in graditvi države odlikuje z redom dela I. stopnje Todor Vujasinovič, minister za že» leznice FLRJ.
Ob otvoritvi nove zgradbe radarsko-metalurškega oddelka. Z leve proti desni: generalmajor Peter Stante, predsednik akademije znanosti France Kidrič, predsednik vlade Miha Marinko, zvezni minister za težko industrijo Franc Leskošek, minister za znanost in kulturo dr. Potrč in podpredsednik vlade dr. Brecelj.
Organizacijski statut vlade
Ljudske republike Kitajske
Novo demokracijo na Kitajskem vodi delavski
razred, načelo organizacije vlade pa je demokratični centralizem
Peking, 23. sept. Agencija Nova Kitajska poroča: Pripravljalni komite ljudske politične posvetovalne konference je sprejel v načelu organizacijski statut osrednje ljudske vlade čigar poglavitne točke so:
1.	Država se bo imenovala »Ljudska republika Kitajskaa.
2.	Novo demokracijo na Kitajski vodi delavski razred, ki temelji na zvezi delavcev in kmetov in »Zvezi štirih razredov« — delavcev, kmetov, liberalne buržoazije in nacionalne buržoazije.
3.	Načeio organizacije vlade je demokratični centralizem, kar je nasprotno načelu delitve oblasti v stari de-mekraciji. Ta sistem spajanja zakonodaje, izvršilne in vseh obiasti ima kot osrednjo točko vlado narodnega kongresa.
4.	Do sklicanja vsekitajskega narodnega kongresa, ki bo izvoljen s splošnim glasovanjem, bo opravljala kitajska ljudska politična posvetovalna
konferenca posle ln oblast narodnega
kongresa, volila ministrski svet centralne narodne vlade Ljudske republike Kitajske in izvajala državno oblast. Po izvolitvi sveta centralne narodne vlade bo nacionalni komite, ki ga je izvolila kitajska ljudska politična posvetovalna konferenca, postal posvetovalno telo, sestavljeno iz raznih strank in skupin ter organizacij izven organov državne oblasti.
3.	Funkcija in oblast sveta centralne ljudske vlade ,ki Jih določa ta načrt, sta v ustavah mnogih drugih držav zaupani šefu države, vendar ,.a določbe iega načrta organizacijskega statuta v mnogo večji meri izražajo demokratičnega duha.
6.	Svet centralne ljudske vlade ima administrativni svet, ljudski revolucionarni vojni komite, vrhovno ljudsko sodišče in ljudski urad vrhovnega državnega tožilca. Administrativni svet ne vodi vojaških stvari in se razlikuje od ministrsega sveta po tem, da vsi ministri niso člani sveta.
Debata v Generalni skupščini OZN
Vfš issM predlaga pakt petih velesil za ekrepitev miru
New York, 24. sept. (Tanjug) V nadaljevanju splošne debate v Generalni skupščini OZN so govorili delegati Nizozemske, Ekvadorja, Francije, Peruja, El Salvadorja, ZSSR, Egipta, Venezuele, Belgije in Južnoafriške unije.
Na koncu je Višinski predlagal Generalni skupščini, naj sprejme resolucijo. ki vsebuje:
1.	Obsodbo pripravljanja na novo vojno, ki ga izvajajo razne države, predvsem ZDA in Velika Britanija, in ki prihaja do izraza v vojno-hujskaški
propagandi, povečanju vojaških proračunov, sklepanju napadalnih paktov itd.
2.	Obsodbo uporabe atomskega orožja in drugih sredstev za množično uničevanje prebivalstva. Organizacija združenih narodov mora napraviti konkretne ukrepe za brezpogojno prepoved atomskega orožja.
3.	Poziv Generalne skupščine Franciji, ZDA, Kitajski, Veliki Britaniji in ZSSR, da sklenejo med seboj pakt za krepitev miru.
Tržaški Slovenci preplačali globo, na katero je bil obsojen »Primorski dnevnik«
Trst, 24. sept. Tržaški Slovenci so zbrali doslej. za kritje krivične globe v znesku 100.000 lir, na katero je bil »Primorski dnevnik« obsojen te dni od višjega vojaškega sodišča v Trstu, že 140.734 lir.
Trgovinska pogodba med Avstrijo in Madžarsko razširjena
Dunaj, 24. sept. (Tanjug). Rezultat pogajanj med madžarsko in avstrijsko trgovinsko delegacijo od 23. avgusta do 13. septembra je razširjen trgovinski sporazum za zamenjavo blaga med obema državama na 21 milijonov dolarjev. Dosedanji obseg trgovinske zamenjave med obema državama je znašal po sporazumu od junija 1048 okrog 9 milijonov dolarjev. v letošnjem juniju pa se je povečal na 13 milijonov. Po razširjenem trgovinskem sporazumu bo Avstrija izvozila blaga v vrednosti 21 milijonov dolarjev, uvozila pa za 22.8 milijona. Avstrija bo izvažala na Madžarsko izdelke električne industrije in železo, uvažala pa bo iz Madžarske pšenico, živo živino, premog, slad-
kor.	riž, jajca in drugo.
Kitajska ljudska vojska pred Amojem
Šanghaj, 23. sept. Agencija Nova Kitajska poroča: Enote narodno osvobodilne vojske, ki operirajo v pokrajini Fukien, so osvobodile oblastna središča Cangtaj, Nančing, Tungan in Cangčou ter se približale Amoju, važnemu pristanišču v južnem delu pokrajine. Cangčou je prometno in trgovinsko središče, ki leži 40 km zahodno od Amoja in je znano po svoji industriji svile. Samo v bojih za osvoboditev Tungana je bilo onesposobljenih več ko tisoč Kuomintangovih vojakov.
OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV
Ojačenje policije v zahodnih sektorjih Berlina
Berlin, 24. sept. (Tanjug). V zahodnih sektorjih Berlina bo število policije povečano od 12.000 na 20.000 mož. »Nordexpress« piše, da bodo 5000 do 8000 novih policajev dobili iz taborišča tako imenovanih beguncev iz bivših nemških vzhodnih pokrajin, ki so po večini bivši nacisti, člani SS in kriminalci.
Težak položaj delovnih množic v ZDA
New York, 22. sept. (Tanjug) »Daily Mirror« izraža nezadovoljstvo zaradi pošiljanja »daril in paketov« iz ZDA v Veliko Britanijo v popolnoma politične namene in piše: »Dočlm pošiljajo Američani Britancem darila, živi velikansko število Američanov v velikem pomanjkanju. V ZDA je več kot štiri milijone ljudi brez posla, več kot 7 in pol milijona pa oseb, katerih mezde ne zadoščajo niti za minimum življenjske ravni. Sest milijonov Američanov prebiva v bednih bajtah in kolibah. V zadnjih 10 letih so v Ameriki zaprli okrog 6000 šol, 350.000 učiteljev pa je opustilo svoj poklic ter se lotilo drugega dela ker je povprečna učiteljska plača nižja od zaslužka postreščkov na železniških postajah. Na drugi strani je nazadovanje proizvodnje povzročilo razen množičnega odpuščanja delavcev tudi znižanje delovnega časa v mnogih podjetjih. Ameriški rudarji delajo povprečno samo 3 dni na teden.
Gladovne stavke političnih pripornikov v indijskih zaporih
New Delhi, 23 sept. (Tanjug) Zaradi nevzdržnih razmer v indijskih zaporih nadaljujejo številni komunisti in demokrati z gladovno stavko. V osrednjem kalkutskem zaporu stavka 130 komunistov že sedmi dan. V zaporih vzhodnega Pendžaba je 153 komunistov v gladovni stavki že od 20. sept.
LJUBIJANA-OKOUCA vabi na
PROSLAVO SEDfflE OBLETNICE USTANOVITVE SERCERJEVE BRIGADE
ki bo v nedeljo 23. septembra ob 14. v Iški vasi. — Govori predstavnikov oblasti. Kulturno-umetniški spored. — Za udeležence lz Ljubljane bodo vozili na proslavo avtobusi od 10. ure dopoldne dalje od Karlovškega mostu.
Kako so odigrali budimpeštansko burko
Beograd, 24. sept. (Tanjug). Dne
16.	t. ra. se je v Budimpešti začel ln se v 6 dneh končal proces proti Haiku in še 7 obtožencem. Ta proces naj bi glede Jugoslavije z izmišljeno obtožnico ln že poprej pripravljenimi izjavami obtožencev dokazal to, česar ni mogla dokazati resolucija In-formbiroja, in dosegel ono, česar ni mogla doseči vsa sramotna gonja, ki jo že več kot leto dni vodijo na podlagi te resolucije.
Da so prireditelji hoteli s tem procesom doseči daljnosežne namene v svoji borbi za podreditev Jugoslavije In razbitje Komunistične partije Jugoslavije, dokazujejo med drugim tudi priprave pred procesom in potek procesa sam.
Na procesu so bili navzoči številni dopisniki iz vseh tujih držav, samo jugoslovanski tisk ni bil zastopan. Madžarske oblasti so namreč dva tedna pred začetkom razprave izgnale dopisnika Tanjuga. Razpravo so spremljali tudi diplomatski predstavniki, med njimi diplomati kapitalističnih držav, jugoslovanskim diplomatskim predstavnikom na Madžarskem pa so onemogočili navzočnost na razpravi.
Raik se je vlogo naužil
Ze prvi dan razprave, ko je bil zaslišan Laszlo Raik, šo prišle do izraza vse umazane metode in smotri. Številni tuji dopisniki se v svojih poročilih strinjajo v ugotovitvi, da so Raiku dodelili vlogo avtomata za dajanje »dokazov« proti Jugoslaviji.
Da bi socialistično Jugoslavijo pokazali kot napadalko in izzvali ogorčenost madžarskih delovnih ljudi, so si organizatorji procesa izmislili »jugoslovansko zaroto« ter v njo vmešali celo pristaše kardinala Minds-zentyja in bivšega predsednika vlade Ferenca Nagyja. Na skrivnostnem sestanku v Pakšu lani »v začetku oktobra« je Rankovič po besedah Raika rekel tudi tole: »Titovo najodločnej-še stališče je, da po resoluciji Inform-biroja ne more biti govora, da bi prevzele oblast na miren način glavne politične sile, temveč da je treba s silo in orožjem zrušiti ljudsko demokratično ureditev.«
Raik je vse to govoril pred sodiščem ravnodušno in z brezbarvnim glasom, obrnjen s hrbtom proti občinstvu. Govoril je v dolgih presledkih skoraj po pol ure, ne da bi ga kdor koli prekinil. Sodišču ni bilo treba iz njega vleči odgovore. Ni se branil, ničesar ni zanikal, gladko je vse priznal, kar je v zvezi z Jugoslavijo.
»Čarovniška palica« z dvema koncema
Voditelji Informbiroja razglašajo skozi Raikova usta, da grade socializem v Jugoslaviji samo zato, da bi jugoslovanski voditelji lahko skrili svojo »vohunsko vlogo« in svoje »izdajstvo«. Raik je »priznal«, da mu je tov. Rankovič v razgovoru v Kelebijl
1.	1947 izjavil: »Moramo si biti na jasnem, da Tito in drugi člani jugoslovanske vlade ne žele v Jugoslaviji ljudske demokratične ureditve, s tem pa tudi ne graditve socializma. Ce je bila jugoslovanska vlada kljub temu prisiljena sprejeti take ukrepe, je to storila zaradi tega, ker so jo jugoslovanske delovne množice k temu prisilile.«
Kakor vidimo, lahko informbirojski čarovniki na tem procesu vse napravijo. Včeraj so ugotovili, da je »hrabro» in »neustrašno« jugoslovansko ljudstvo vodilo težko in krvavo štiriletno narodnoosvobodilno borbo brez priprav, brez premišljene politične linije vstaje, ki jo je dala Komunistična partija Jugoslavije, brez vodstva voditeljev Partije, danes pa ustvarjajo čudovito graditev socializma v Jugoslaviji, ki se razvija samo po volji ljudstva in ne upoštevaje voljo »izdajalskih voditeljev«.
Osvobodilna borba jugoslovanskih narodov jim ni všeč
Toda voditelji Informbiroja niso pustili osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov pri miru niti na budim-peštanskem procesu. Tudi to borbo bi radi z Raikovo izjavo popolnoma diskreditirali. Raik, avtomat pred sodiščem, je rekel' tudi tole: »Niti danes ne moremo opustiti domneve, da drže Američani Tita v rokah, ker imajo o njem kompromitirajoče podatke še iz fašistične Jugoslavije ali iz druge svetovne vojne, podatke, ki
kažejo Titove rveze z Američani, prav tako kot imajo v rokah tudi druge današnje vodilne politične osebnosti v Jugoslaviji.« Informbirojcl »talno napredujejo. Dočlm so včeraj samo zmanjševali pomen naše narodnoosvobodilne borbe, pa hočejo danes skozi usta Raika dokazati, da so to borbo že od začetka vodili »Imperialistični agenti«.
Da so organizatorji budimpeštanske
razprave dodelili obtoženemu Raiku vlogo tožilca socialistične Jugoslavije, priča tudi naslednja njegova Izjava v zvezi z neuspehom dozdevne zarote, ki bi jo moral skupno z drugimi obtoženci po nalogu jugoslovanskih voditeljev organizirati na Madžarskem: »Odločilni udarec je povzročila vsemu načrtu resolucija Informbiroja, ki je razkrinkala Titovo politiko. S tem je bilo dejansko tudi končano prvo razdobje Titove politike, v katerem je hotel, prikrito izvajajoč dvolično politiko, v posameznih državah zrušiti ljudsko demokratično ureditev.« Kako zelo je to podobno temu. kar smo že lahko slišali iz Budimpešte, res je, da ne s procesa, ampak po radijskih postajah »Petčfi« in »Kossuth«.
»Analitik« Brankov odgovarja, preden je vprašan
Posebna vloga na uprizorjenem procesu v Budimpešti je namenjena Lazarju Brankovu, zakrknjenemu vohunu in provokatorju. Kot pišejo tuji dopisniki, odgovarja Brankov na vprašanje predsednika sodišča celo na ta način, da mu vpada v besedo, ko še ni izgovoril vsega vprašanja. Ta ima nalogo, da na zatožni klopi »obširno« analizira »izdajo« jugoslovanskih voditeljev. Prav tako kot Raik ima tudi Brankov, samo v veliko večjem obsegu, nalogo kompromitirati narodnoosvobodilno borbo v Jugoslaviji. Tudi po njem so izvedli ljudsko revolucijo v Jugoslaviji imperialistični vohuni.
Na vprašanje predsednika sodišča, kakšno je bilo stališče sedanjih voditeljev Jugoslavije med drugo svetovno vojno, je Brankov odgovoril: »V tej zvezi moram reči, da izdaja, ki so jo izvršili Tito, Kardelj, Djilas in Rankovič proti mednarodnemu delavskemu gibanju, proti jugoslovanskim narodom in proti Sovjetski zvezi, ni prišla po resoluciji Informbiroja, temveč že veliko prej.« Kaj je »dokaz« tega? Brankov bravi: »Tito je že med vojno leta 1944 ali ob koncu 1943 dovolil angleški ln ameriški vojaški misiji, da lahko pride v njegov štab na osvobojenem ozemlju Jugoslavije.«
Toda Brankov ve še več. Opazil je, da so imeli angloameriški predstavniki odločilen vpliv na jugoslovanske voditelje tudi zaradi tega, ker se je štab skupno z maršalom Titom po zračnem napadu Nemcev na Drvar 1944 preselil na Vis; dalje zaradi tega, ker je Tito »skoraj« pristal, da bi Angleži v trenutku osvoboditve okupirali obalo Jadranskega morja, in zato, ker se je Tito »skoraj« odločil, da bi odklonil sodelovanje sovjetskih čet pri osvoboditvi Srbije in Beograda.
Toda po izjavah tnformbirojskega provokatorja Brankova niso _ postali voditelji narodnoosvobodilne borbe v Jugoslaviji že med vojno samo angloameriški agenti, ampak so se povezovali tudi z Nemci. Brankov je na razpravi rekel: »Med vojno se je govorilo tudi o tem, da se je Tito leta 1941, 1942 in v začetku 1943 razgovar-jal z Nemci, da bo opustil borbo, če bi Nemci privolili v to, da sestavi vlado v Jugoslaviji. Taki razgovori so bili in o tem se je veliko govorilo.«
Vohunu Brankovu so določili nadalje nalogo, naj na razpravi oblati vse in vsakogar, kajti po Brankovu je tov. Rankovič nemški vohun iz voj nega časa, deset in deset najodličnej ših jugoslovanskih Voditeljev v vseh ljudskih republikah pa so angloameriški vohuni. (Prvo je »slišal«, o drugem pa se je osebno »prepričal«, ko je po mili volji prelistaval tajne arhive UDV). Brankov je videl vse, slišal vse in prihajal z vsakim jugoslovanskim voditeljem v stik.
Predsednik sodišča —. prišepetalec
Ko je govoril v svoji izjavi o tem, kako je prišlo do sodelovanja »med ameriškimi in angleškimi imperialisti in Titom« na Madžarskem po voj-
sodišča vpletel tudi tov. Djilasa.
Brankov: »Oktobra 1948, ko sem bil
Beogradu, ml je Rankovič rekel, da je stanje tako...«
Predsednik: »Ali Je bil ob tej priložnosti navzoč tudi Djilas?«
Brankov: »Da, pri tem razgovoru je bil navzoč tudi Djilas. Začel sem že govoriti z Rankovičem, ko je stopil Djilas in rekel, da je prav sedaj govoril s Titom, ki je razpravljal z nekimi angleškimi zaupniki v Beogradu in se z njimi sporazumel o tem, da bodo podpirali Titovo vlado, to pa ne samo gospodarsko, ampak tudi politično in celo vojaško, če bo Titova vlada pripravljena boriti se proti Sovjetski zvezi.«
Toda ne samo to. Predsednik sodišča je igral tudi vlogo navadnega prišepetalca in je opominjal Brankova, koga naj vse kompromitira in kaj naj vse »prizna«. Na vprašanje predsednika sodišča, kakšna je bila njegova vloga v »vohunski mreži«, ki so jo jugoslovanski voditelji začeli organizirati na Madžarskem baje že leta 1945, in kakšna navodila je dobival od »Rankoviča, Tita ter drugih višjih jugoslovanskih organov«, je Brankov odgovoril:
»Da se nekaj pripravlja, sem prvikrat zvedel 1. 1947, ko me je Rankovič maja pozval v Beograd. Reči moram, da je že leta 1945 izjavil, da položaj na Madžarskem ni stabilen in da se bo nekaj zgodilo.«
Predsednik: »Da, pravkar sem vas hotel opomniti. Čakal sem samo, da končate stavek. Torej niste leta 1947 prvikrat slišali, da se nekaj pripravlja?«
Brankov: »Da, že prej sem slišal, da položaj na Madžarskem ni stabilen, da vodijo na Madžarskem politiko, ki nasprotuje jugoslovanskim koristim.«
Predsednik (je vpadel v besedo): »Gotovo ste hoteli reči, da nasprotuje Titovim koristim.«
Brankov: »D-a, da... Tako sem hotel reči...« (Te navedbe prenašamo natanko po posnetkih procesa na gramofonske plošče, ki jih je prenašal radio Budimpešta.)
Podobno je potekalo tudi zasliševanje drugih 6 obtožencev. Vse je šlo hitro. Vsi obtoženci so bili zaslišani v treh dneh in vse njihove izjave sc skupaj trajale samo 15 ur. Vnaprej pripravljeni mehanizem je odlične funkcioniral in vsi igralci so znali odlično svojo vlogo. Predsednik sodišča je znal spominjati in sugerirati, javni tožilec je znal čim manj spraševati obtoženci pa šo znali čim več »priznavati«.
Györgi Palffy, generalni poročnik demokratične armade, horthyjevski fa-šistični oficir, ki ni napravil po vojni na Madžarskem samo vrtoglave vojaške kariere, ampak tudi politično, kajti prišel je v CK partije madžarskih delovnih ljudi, je priznal takoj pred sodiščem svoje prejšnje fašistično prepričanje in rekel, da je oboževal Mussolinija. Tak bivši horthyjevski oficii je primeren informbirojevskim organizatorjem budimpeštanskega procesa zato so ga povezali z jugoslovanskim: »načrti«. Palffy »je priznal«, da je delal od leta 1945 za jugoslovansko obveščevalno službo. Dopisnik Associatec Pressa piše, da je Palffy pred sodi ščem ravnodušno »izpovedal« in ob toževal sebe ter druge obtožence. — Predsednik sodišča ga je moral v resnici od časa do časa prekiniti z izjavo: »Ne prekinjajte me, pustite m« govoriti!
Ko se je redkokdaj zgodilo, da s« je v svoji izjavi zmotil in ni poveda vsega prav tako, kakor je bilo dogovorjeno, je predsednik sodišča Palffyj: opomnil, tako da je hitro popravil Tako je n. pr. Palffy v svoji izjav: rekel, da Je dobil od Rankoviča pc jugoslovanskem vojaškem atašeju 2o kalju navodilo, naj ob državnem uda ru aretira Rakosija, Geröja in Far kasa. Predsednik sodišča je tedaj ne prikrito sugeriral Palffyju tole: »Al vam ni Rankovič morda sporočil, n« kakšen način je treba likvidirati Rakosija, Farkaša in Geröja. Mislim m način, s katerim v Jugoslaviji likvidirajo pristaše Informbiroja.« Palffy jt tedaj malo molčal, nato pa takoj izjavil, da je dobil taka navodila.
Bajke, a kdo jih razširja
Jasno je, da je ves svetovni tisk, razen sousmerjenih informbirojskih glasil, po takih in podobnih izjavah obtožencev ocenil budimpeštanski pro-
ces kot faizifikat in inscenacijo proti Jugoslaviji ter njenemu vodstvu. Tako je n. pr. dopisnik francoskega lista »Combat« poročal, da je vsa razprava precizen stroj, ki je iz obtožencev napravil igralce burke, katera je bila že poprej napisana, v kateri so vloge podrobno določene in so imeli celo izkušnje, da ne bi bilo nikake napake.
Ko so organizatorji procesa videli, kakšen odmev doživlja proces na svetu, so skušali popraviti vtis; zato so naročili Senyiju, naj da tole izjavo: Kesam se svojih dejanj in trudim se, kolikor je to sedaj s tako zakasnitvijo in ob takih okolnostih mogoče, da bi s svojo iskrenostjo popravil svoje zločine. Smatram za potrebno to tukaj poudariti, ker vem iz izkušenj v zvezi 3 političnimi procesi, da imajo določeni krogi navado širiti bajko, da so obtoženci priznali pod pritiskom, da so priznali celo pod vplivom nekih metod, injekcij ali sugestij...
Priče, vohuni horthyjevske policije
Po »zaslišanju« vseh obtožencev J« prešlo sodišče k »dokaznemu postopku«, ki je bil tudi vnaprej pripravljen. — Pred sodiščem je defiliralo in zdekla-miralo naučene lekcije 19 prič. Kdo so bile te »priče«? Od 19 prič jih spada 14 med horthyjevski fašistični gnoj, ki je bil pripravljen pričati vse, kar bi od njega zahtevali. Med njimi so bili Oskar Barseki, glavni inšpektor horthyjevske politične policije; Janosi Ferencz, član fašističnega naglega sodišča; Istvan Stoite, ki je služil v horthyjevski policiji in ameriški obveščevalni službi; Andre Sebenyi, bivši tajnik notranjega ministrstva v fašistični Madžarski; Sandor Ceresnyes, o katerem so uradno na sodišču rekli, da je bil v britanski obveščevalni službi; horthyjevski veleposlanik Anton Klein; Lajos Dinberg, upravnik zaporov v Satoraljaujhely; bivši trockist in ameriški vohun Kalman; glavni inspektor horthyjevske fašistične policije v mestu Pecs Miklos Reti in drugi, njim podobni. Sam Boris Pole-voj, posebni dopisnik moskov. »Pravde« na razpravi je poročal, kakor pravi Tass, s čimer je vsekakor storil slabo uslugo organizatorjem tega procesa: da so vse priče navadni vohuni horthyjevske policije, prvokatorji, plačani morilci, trockisti in fašisti vseh vrst. Toda organizatorjem procesa so dobre tudi take priče, če ni boljših, kajti Polevoj pravi: Glavno je to, da je 19 prič pred sodiščem govorilo ne samo o madžarskih hlapcih in izvrševalcih, temveč tudi o njihovih ameriških in jugoslovanskih gospodarjih.
Ko so se z vso naglico razvrstile vse priče, so postavljeni odvetniki imeli obrambne govore, ki pa so pomenili bolj obtoževanje Jugoslavije kot pa obrambo obtožencev...
Tožilec, ki se s psihologijo obtoženih ni ukvarjal
Tudi tožilec je skušal v svojem zaključnem govoru odstraniti vtis, ki ga je svetovna javnost dobila na tej razpravi, t. j., da je bil proces poprej pripravljena burka, v kateri obtoženci čudežno »priznavajo« vse. kar od njih zahtevajo. Tožilec je dejal, da se v zvezi s to razpravo pojavlja vprašanje, zakaj se je sodišče bavilo večinoma samo z »ugotavljanjem dejstev«, t. j., »zakaj se prav tako nismo pečali s psihologijo obtoženih«. Vendar tožilcu ni uspelo, da bi prepričevalno pojasnil »psihologijo« obtožencev, kajti na to lahko odgovori samo sovjetska in madžarska obveščevalna služba.
Obtoženci so do konca dobro Igrali svojo vlogo. Ponovili so svoje obtožbe proti »Titovi kliki«, da bi izprosili milost za svoje horthyjevske in fašistične vohunske grehe.
Sodba
V procesu proti bivšemu zunanjemu ministru Madžarske Laszlu Rajku in 7 soobtoženim, ki je trajal samo 6 dni, je bila dopoldne razglašena naslednja sodba:
Laszlo Rajk, Tibor Senji ter An-drasz Saiai so obsojeni na smrt, Pal Justus ter Lazar Benkov v dosmrtno Ječo in Milan Ognjenovič na 3 let ječe. Vsi obtoženi so obsojeni tudi na izgubo političnih pravic ter zaplembo premoženja. G. Palfi in Bela Koron-di, za katerih krivdo je madžarsko ljudsko sodišče ugotovilo, da ne spada v njegovo pristojnost, bosta izročena vojaškemu sodišču.
--------- - , —
Z darili naprednih ameriških Slovencev
fefiiiio d sb Si najmsderneššo etreško kliniko
Slovenski Ameriški narodni svet
(SANS), zveza naprednih društev ameriških Slovencev izdaja organizacijsko gia3ilo za svoje člane že od leta 1942., kakor beremo na glavi-tega malega časopisa. Vendar ni tako malo, kar smo tu izkopali.
V 20. številki, izdani 24. Junija t. L v Cikagu, so nam razgrnjeni darovi za otroško kliniko v Ljubljani. Niso to vsi darovi. Omenjeni so samo oni, ki so bili v mesecu februarju in maju odposlani preko morja na Reko. Poleg tega je s temi darovi Golnik dobil dragocene rezervne rentgenske žarnice in filme za masovno rentgensko slikanje, od katerih vsaka zase predstavlja celo premoženje. Slovenska zdravilišča so že po tisku tega poročila sprejela zadnjo pošiljko strep-tomycina 1490 gr. iz 10.000, — dolarskega fonda za zdravila. S tem so poslali ameriški Slovenci skozi dve teti 14 kg streptomycina, ki so ga delila zdravilišča Topolščica, Novo Celje, Senožeče, Ormož.
Kdo so ti »Ameriški Slovenci«, kaj je to SANS boste jasno spoznali šele v zadnjem odstavku. 2e’ sedaj pa povemo, da razen »Ameriških Slovencev« ni streptomycina nihče poslal v svojo staro domovino. Pa ne samo streptomycin. 2e v prejšnjem poročilu smo poročali o fluorografih. o rentgenskih etatih, ki so jih poslali na Golnik
poleg ameriških tudi Kanadski Slovenci itd. Vse to so nam dali naši delavci, dale so nam žuljave roke ameriškega in kanadskega Slovenca; te dobre roke pa ne bi mogle biti dobre, če jih ne bi vodila njihova zveza, zveza ali svet naprednih slovenskih ameriških društev SANS.
Naš parnik »Topusko« je meseca februarja in meseca maja tega leta pripeljal na Reko ogromen in dragocen tovor v 242 velikih tovornih zabojih. Vsebina tovora je bila notranja oprema otroške klinike, ki se sedaj gradi v Ljubljani. SANS je plačal za to opremo 83.397 dolarjev. Toda to še dolgo ni vse. SANS kot organizator pomoči daje ameriškim firmam nova naročila v skladu z napredovanjem stavbe v Ljubljani in z napredovanjem načrtov. Voditelji SANS-a so imeli težko nalogo. Z zbiranjem denarja — človek bi mislil, da je bilo ravno zbiranje najtežje — je šlo čudovito hitro. Navdušenje za junaško domovino ni poznalo meja. Težave pa so nastale kasneje. Na eni strani Amerika in njeno posebno stališče napram vzhodnemu bloku, na drugi strani pa naši domači ljudje in njihovo posebno stališče napram novi politični stvarnosti v domovini. Vse to je SANS-u gromadilo težave in mu povrhu še jemalo denar, ki so ga morali plačevati za najemnino skladišč, ki
#Ä
jih zaradi teh težav niso mogli izprazniti.
Pa odprimo vseh 242 velikih zabojev, da že enkrat napasemo radovedne oči na ameriški mašineriji, ki velja 83.397 dolarjev. Vse je tu, kar rabi najmodernejši obrat ameriške klinike. O svetlih nožih in Škarjah, o instrumentih, za katere sploh ne vemo za kaj se rabijo, o rentgenskih aparatih velikih. in malih, o vsej tej zdravniški šari ne bomo govorili. Tega je na kupe, nad njimi naj uživajo zdravni-
ki. Toda tale bela omarica, kako krasen hladilnik, tamle cela vrsta kopalnih korit, nato cele baterije straniščnih školjk. Kaj je le v teh ogromnih zabojih? Cela kompletna kuhinja, vsa na paro z dvema kuhalnima strojema in z 12 kuhinjskih kotlov, ravno tako vsi na paro. Spet kot gore veliki zaboji. Kaj bi to moglo biti? Le kako so jih naložili in prepeljali. To je najmodernejša pralnica. Samo pralni jn ožemalni stroj tehta 1500 kg. Vse bela kovina, elektrika, topla voda in
regulatorji. Za obrat človeka skoro ni treba. Spet dalje 90 umivalnih korit z moderno opremo iz kroma za varno odpiranje in zapiranje tople in mrzle vode. Izza vse te ropotije zopet ogromen zaboj: 4 valni električni likalni stroj (2100 dolarjev) in še en zaboj; 4500 kg težak stroj za desinfekcijo postelje s posteljnino vred, cena 7300 dolarjev. Dalje naštevati se ne izplača. Zabojev je še toliko, da jih danes prav gotovo ne bi mogli vseh odpreti. Ko bo vse to na svojem mestu in v ob-
.............................. ...............................................—
ja dva avtomobila tipa Willys-Overland je kupil Slovenski narodni svet, enega za glavni odbor Rdečega križa lovenije, drugega pa za otroško klin iko v Ljubljani, - Avtomobila sta bila odpeljana v Jugoslavijo meseca avgusta
ratu, bo imela Ljubljana najmodernejšo otroško kliniko, vso čisto in svetlo od emajla in bele kovine.
Vse to je v SANS-ovem glasilu štev. 20 na drobno popisano, da bi vsak darovatelj vedel, za kaj je bil njegov denar uporabljen.
V njem najdemo slednjič še važen odstavek, ki ga je napisal tajnik SANS-a, Mirko Kuhelj in ki nam pove, po čigavi zaslugi prihajajo ta bogata in dragocena darila v našo domovino. Namreč ne — kot često pišemo in govorimo — od »ameriških Slovencev«. Naših rojakov in njihovih potomcev je v Ameriki veliko. Med njimi so tudi oni, ki želijo na vse pretege škodovati današnji Sloveniji in Jugoslaviji. Za domovino pa delajo, prispevajo in bodo še prispevali le tisti napredni rojaki ki so zbrani v SANS-u, Zavedni člani Slovenske narodne podporne jednote (S. N. P. J.), Progresivnih Slovenk in nekaterih drugih manjših organizacij in ustanov ter posamezniki, ki ne dopustijo drugim misliti zanje »SANS In njegovi podporniki so bili od vsega početka in bodo tudi v bodoče na strani naroda, pa naj pišejo politični viharji kamor hočejo. Naša kri ni voda. Psi naj kar lajajo, toda karavana bo šla naprej. Prerokbe slovenskih pesnikov so se v preteklosti v marsičem izpolnile. Morda se izpolni tudi ona pesem,« zaklju-iuje Mirko G. Kugeij, »ki svetuje: »Črna zemlja naj pogrezne tega, ki sedaj odpada.«
BT. ?;e Ji NEDELJA. iS. SEPTEMBRA 1»«»
SLOVENSKI
V petek, 16. septembra, so sklicali brigadni sestanek. V velikem številu so prišli brigadirji, prišli pa so tudi mnogi drugi stalni delavci — dokaz, da si je brigadna misel začela pridobivati tla pri vseh potoških drvarjih. Navzoči so bili celo pomočnik ministra za gozdarstvo tovariš Fajdiga, po_ verjenik za gozdarstvo v ljubljanski oblasti in potoški rojak tovariš Kordiš ter direkior gozdnega gospodarstva Ribnice tovariš Strgovšek. -Govorin so o pripravah za tekmovanje, kajti tudi mednje je segel Alijev plamen. Toda nekaj je ležalo brigadirjem na srcih in jim ni dalo, da bi se prav razživeli. Končno je nekdo udaril iz sebe: »Slišni! smo, da nam boste po tekmovanju zvišali normo!«
»Laž, tovariši! Pri vas so bile norme prav pred kratkim preverjene. Kdor veliko dela, naj tudi pošteno zasluži!« jim je zagotovil tovariš pomočnik.
Brigadirji so načeli vprašanje preskrbe, obleke in obutve, skratka vse, kar jih je težilo. Na vse so dobili od-
govor in hkrati zagotovilo, da bo v rigadi zanje dobro preskrbljeno. Pazljivo so poslušali brigadirji, poslušali pa so tudi drvarji, ki doslej še niso vstopili v brigado. Brigadna misel je zmagala. Kar na samem sestanku se je odločilo vstopiti v brigado tako število gozdnih delavcev, da so iz njih lahko sestavili še novo desetino. Prijavila sta se celo dva delav-
Fotoškl gadje — komandant ln desetarji brigade: Ivan Samsa, desetar četrte, — Dominik Lavrič, desetar najboljše, — v sredini komandant Jože Lavrič, — Alojz Lavrič, desetar tretje, — Jože Babič, desetar druge desetine
Vroč torek v Loškem potoku
Ni preteklo še mnogo vode od tistih dob, ko je marsikateri Potočan s trebuhom za kruhom preoral »pol sveta« in si s plenkačo pa žago po av strijskih in slavonskih, po tujih goz dovih paberkoval sredstva za preživ ljanje sebe in družine. Spomine na tisto življenje je zabrisal blazni vrti nec vojne. In če danes potoški drvar ji v svojih gozdovih obujajo te spomine, jih obujajo zato, da povedo mladim, kako trdo se je bilo trpba včasih boriti za drvarski kruh. »Danes je drugače. Zmerno delaš, zmerno zaslužiš in ni ti sile. Pa vsaj ves, da zase delaš, zase in za svoje I j udi! < ve povedati star potoški drvar.
Življenje gozdnih delavcev iz Lo škega potoka, znanih potoških drvarjev, je zadnje dni močno vzkipelo.
Pravzaprav se je to začelo že s prihodom frontnih brigad v potoške gozdove. Potoški gadje, v gozdu rojeni in s sekiro v rokah, so se jim natiho posmehovali. »Ti še norme ne bodo dosegli, pa če jim jo na polovico zmanjšajo.« Toda prekmurski frontovci, zlasti tisti iz četrte prekmurske, so jih zarekli. Normo letne sečnje, tistih 2.90 kubikov na moža. niso samo dosegali, temveč tudi presegali. Ti gozdni zelenci niso za njimi. izkušeni drvarji, prav nič zaostajali. To je dalo Potočanom dosti misliti. Doslej so delali po manjših skupinah, po dva, trije ali celo po samezno in niso imeli namena, opu stiti »stare, preizkušene šege«. Sicer so slišali o brigadnem delu, pa so že našli cele kopice izgovorov. Besede o lepšem življenju in višji storilnosti, ki ju neki prinaša skupno, bri-gadno delo, so pri njih vse do takrat naletele na gluhe ušesa. Toda, glej. izkazalo se je, da je vse to le res Na lastne oči so se prepričali o uspehih frontovcev in njihova zaverovanost v »staro« se je zamajala. Pa je vse nekam zamrlo. »Med nami ni bilo prave volje«, pravi sedanji komati dant prve potoške Kaličeve brigade, trikratni udarnik Jože Lavrič. A zagorelo je spet, ko je Alija Sirotano-vič zažgal plamen, ki se je iz rudnikov z bliskovito naglico razširil na vsa delovna področja. Vsem je postalo očitno, da je mogoče take uspehe dosegati edinole s skupnim, izboljšanem delom. Potočani so se vdali,
Eripravljeni so bili vstopiti v gozdno rigado. In tako so konec avgusta ustanovili prvo potoško brigado ter jo imenovali po svojem gozdnem upravniku za brigado »Franca Kalita«.
★
fOKOCilALEC
STRAN 3
ca iz kočevskega gospodarstva in / veseljem je komandant Lavrič vpisal nova brigadirja.
Prešli so na samo tekmovanje. In
ko je tovariš Fajdiga v imenu tovarišev Kordiša, direktorja Strgovška in starega drvarja Antona Bambiča napovedal tekmovanje vsej brigadi, je med brigadirji završalo. »Ja, če je pa taka, se bomo pa pomerili«, se je zasmejal komandant. Določili so dneve tekmovanja. V ponedeljek se bodo spoprijeli s kubiki tovariši: Fajdiga, Kordiš, Strnovšek in Bambič, v torek pa brigadirji. Desetine bodo tekmovale med seboj, dve najboljši bo uprava nagradila; prvo z dvema, drugo s enim tisočakom. V živahnem pomenku se je zavlekel sestanek pozno v noč.
V	nedeljo pa je prišlo presene-■enje. Brigadirji so iz časopisja zvedeli, da so jih prehiteli gorenjski tovariši. To jih je še bolj podžgalo, zakleli so se, da jih premagajo. Zvečer so imeli sestanek komandant in desetarji. Seveda so prišli tudi mnogi brigadirji. Poleg tovariša Fajdige, direktorja Strgovška in upravnika Kn-liča je bil na sestanku tudi zastopnik radia Ljubljane, ki jim je v primeru uspeha obljubil radijski aparat. Brigadirji so opazili, da vlada za njihovo tekmovanje veliko zanimanje. Sklenili so, da bodo napeli vse moči in prekosili blejske drvarje. Potem so se dokončno pripravili na tekmovanje, določili ljudi, ki odgovarjajo za
jedačo in pijačo«, za orodje itd. ter določili tekmovalno komisijo. Domenili so se tudi z logarji, da jim že ponedeljek dopoldne odkažejo drevje in določili normirce, ki bodo sproti merili izdelani les ter sporočali uspehe. Skratka, na tekmo so se temeljito pripravili. Ob koncu sestanka so brigadirji napovedali tekmovanje vsem gozdnim delavcem v Sloveniji.
V	ponedeljek je tekmovala Fajdigova skupina. V sedmih urah dela so presegli dnevno normu za 97 %. Med tem so desetarji skupaj z logarji odkazovali posameznim desetinam delovna mesta in natančno določali, kam bo padlo drevje, da ne bo nare-lilo škode in navskrižem nakopičeno oviralo delo. Zvečer pa so drvarji nabrusili orodje, kot še nikoli.
Prav, kot je io v navadi, je tudi za tem ponedeljkom prišel torek, ln - torkovo jutro je med petelinje petje zaigrala harmonika. V Travniku na Kaplji so se zbrali potoški drvarji. Razvrstili so se po desetinah, nu čelu četice je zavihrala zastava, godec je zaigra! koračnico in prva po-toška je odkorakala. Na delovnem mestu jih je čakalo presenečenje, i’odjetje za ozvočenje iz Ljubljane nm je kar štiri smreke olepšalo z zvočniki. »Hudirja, pri muziki pa doslej še nisem delal«, je dejal 72 etni Ivan Košmrl. Zvočniki pa so brigadirjem še enkrat ponovili nji-iovo tekmovalno napoved in jii: vzpodbudili. Nestrpno so tekmovalci
čakali s sekirami in žagami v rokah pred drevesi. Po zvočniku je odjeknilo povelje. Zapele so sekire in žage so se zajedle v les. Par minut in že je udarce sekir in hreščanje žag preglušil hrušč dreves. Potem pa so padale smreke in hoje, kakor da b: velikan kosil gozd. Ob osmih so desetine naskočile gozd, po dobrih treh urah pa so že dosegle dnevne norme. Vodeča prva desetina z desetarjem Dominikom Lavričem na čelu in ob enajstih presegla normo celega dn< že za 15 %. Ob dvanajstih, po prvi !>olovici dela, je brigada v celoti presegla normo za 32 %. Prva desetina, ki je prednjačila že od vsega začetka, je urno normo stalno presegala za dobrih 200 %. Medsebojni tekmovalki sta bili tretja in četrta desetina. Zdaj je vodila ta, zdaj ona. Ves čas dela nisi v gozdu slišal drugih besed, kakor svarilne klice pr padanju dreves. Brigadirji niso utegnili govoriti, tudi cigarete si ni nihče prižgal. Z vsemi svojimi močmi so iiili zajeti v delo. Hlastali so za trenutki. Zvočnik je vsako uro poročal uspehe, bodril in opominjal tekmovalce. — Desetarji, skrbite za svojo desetino, da bo delo skladno teklo! — Brigadirji, uporabljajte manj sile pa več preudarka! — Merilci, bodite objektivni! — Nobeno drevo ne sirupasti drugam, kot na določeno mesto! — Potek tekmovanja so napeto zasledovali mnogi gledalci. Med njimi tovariši Fajdiga, Kordiš, član okrajnega komitetu, direktor Strgovšek, upravnik Kalič, po katerem nosi brigada ime. Tekmo pa so si prišli ogledat tudi najboljši gozdni delavci iz Velikih Lašč, Ortneka in Grčaric. Uspehi, ki so jih brigadirji sproti postavljali, so dali tudi njim misliti o ustanovitvi lastnih brigad in napovedi tekmovanj. Drvarji iz Podpreske n Drage pa so se zatrdno odločili, da bodo takoj po odhodu sindikalnih brigad, kjer so sedaj preddelavci, ustanovili lastno brigado in izzvali na delovno tekmo vse slovenske drvagje.
Po izdatnem kosilu so brigadirji znova odšli v gozd. Znova so se zagnali v delo. Potni in zasopljeni so vztrajali z istim tempom, kot dopoldne. In uspeh je kronal njiliov trud. V osmih urah so izdelali 271.93 kubikov lesa in dosegli normo z 279 %. Najbolj se je odrezala prva desetina. Enajst njenih brigadirjev je skupaj izdelalo 88.37 kubikov in doseglo normo z 306 %. Sledila ji je četrta desetina z desetarjem Ivanom Samem na čelu, v kateri je sedem ljudi izdelalo 50.97 kubikov, ter normo loseglo z 280 %. Tesno za njo je bila .retja desetina, ki jo je vodil Alojz.
1 -avrič in je izdelala 76.31 kubikov er dosegla normo z 266 %. Osem brigadirjev druge desetine je v celem Inevu izdelalo 56.2S kubikov in do-eglo normo z 264 %. Dan se je uspešno končal.	— B. F.
Socialistično
na zagrebškem velesejmu
Kdor na zagrebškem veselejmu ne ogleduje samo razstavljenih predmetov, temveč opazuje tudi odziv, ki ga veličastna revija naše socialistične graditve zbuja v obiskovalcih, lahko vidi ponos in ljubezen s katero naši delovni ljudje božajo velike stvaritve naše petletke. Ljudje, ki prihajajo iz najzaostalejših predelov države, n. pr. muslimanske žene iz Bosne, ki so si komaj odgrnile feredžo, se z zanimanjem ustavljajo ob sijajnih strojih, ki jih je izdelala naša industrija, ne za to, ker bi se razumele na tehniko, temveč zato, ker čutijo, da ti stroji pomenijo korak naprej pri graditvi njihovega boljšega življenja. Bogato so opremljeni paviljoni tujih držav, ki razstavljajo mnoge dragocene predmete, ki jih mi še ne izdelujemo. — Tudi te stvari naš človek gleda, jih občuduje vendar s hladnejšim občutkom pa z voljo, da bomo tudi sami čimprej ustvarjali prav take stroje in izdelke.
Na velesejmu je precej prostora posvečenega socialističnemu kmetijstvu. Tudi ta del razstave je zelo zanimiv in poučen za vsakega obiskovalca, prav posebej pa še za kmečkega človeka. Uspehi, ki smo jih doslej dosegli na naših državnih posestvih in v obdelovalnih zadrugah še z majhnim številom strojev in ko smo komaj dobro začeli uporabljati izsledke agrotehnične znanosti, so vsekakor veliki. Za bodočnost pa se seveda veliko več obeta, posebno če pomislimo, da se tudi industrija kmetijskih strojev že krepko razvija, kar se vidi tudi na velesejmu.
Državna kmetijska posestva — velike socialistične tovarne
Državna kmetijska posestva se razvijajo v velike socialistične tovarne za proizvodnjo žita, sočivja, mesa, masti in mleka. Ta napis ob vhodu v kmetijski paviljon opozarja obiskovalca na razstavo državnih posestev. Teh je danes v državi že 258 po površini pa obsegajo 578.000 hektarov. Državna posestva so v razmeroma kratkem času svojega obstoja dosegla velike uspehe ne samo pri uvajanju naprednega kmetovanja, selekciji semen, živine, uvajanju novih -kultur, temveč tudi pri dvigu proizvodnje. Tako državni kmetijski sektor že v veliki meri prispeva k preskrbi naših delovnih ljudi. Njegov delež v preskrbi s povrtnina-mi je 30°/«, z mastjo 42°/« in z mesom okrog 25*/«. Največ prostora ima med državnimi posestvi na razstavi kmetijski kombinat BELJE. To velikansko državno posestvo je razdeljeno na 19 kmetijskih uprav, na 4 gozdarske uprave, ima ribiško centralo, rastlinsko selekcijsko postajo in 22 raznih Industrijskih objektov. Potrošnja umetnih gnojil na tem posestvu je leta 1939 znašala 60 vagonov, leta 1948 pa 487 vagonov. Leta 1948 so na Belju pridelali 1522 vagonov žita, 489 vagonov sočivja, 3686 vagonov industrijskih rastlin in 2015 vagonov krmilnih rastlin. Belje je doseglo med drugim posebno lep uspeh pri vzgoji semena, sladkorne pese, ki smo ga doslej uvažali. To seme je boljše od inozemskega in daje za 12'/« večji donos.
Na razstavi je prikazana nadalje vrsta novih sort poljedelskih rastlin, tako zlasti raznih vrst žita, ki so jih vzgojila državna posestva. Prikazana je tudi gojitev novih, pri nas doslej malo razširjenih kultur, tako zlasti riža, katerega proizvodnja se je že 1. 1948 v primeri z letom 1947 dvignila na 400*/« in bombaža katerega proizvodnja je istega leta narasla na 257V«. Med melioracijskimi deli ima največ poudarka Lonjsko polje. Poseben relief kaže načrt melioracij velikanske površine, ki se razteza od Zagreba pa do Stare Gradiške. S temi melioracijami bo pridobljeno 40.000 hektarov najplodnejše zemlje. 2"e letošnje leto je bilo izkopanih 1,133.000 kub. metrov materiala.
Zelo zanimiva je tudi razstava direkcije vetserumov. Serume in zdravila za potrebe naše živinoreje izde-
lujemo danes že v Sest zavodih v različnih krajih države. Proizvodnja vetserumov po vrednosti se je letos v idnosu na leto 1947 dvignila na 239*/«. S tem smo se v veliki meri na tem področju rešili uvoza iz inozemstva.
Najboljše obdelovalne zadruge
Velik del kmetijske razstave je posvečen kmečkim obdelovalnim zadrugam. Danes je v državi okrog 4600 teh zadrug. Kakor državna posestva so tudi obdelovalne zadruge v uvajanju novih naprednih metod dela in dvigu kmetijske proizvodnje doslej veliko dosegle. Tako so na primer pri vseh najvažnejših poljedelskih kulturah posebno pri žitaricah, krompirju in sladkorni pesi obdelovalne zadruge v donosu visoko presegle državno povprečje. Dočim je bilo 1. 1948. državno povprečje donosa krompirja 73 metrskih stotov na ha, je socialistični zadružni sektor dosegel 117 meterskih stotov. Pri koruzi je bilo državno povprečje 17.5, povprečje v zadružnem sektorju pa 23 metr. stotov. Pri sladkorni pesi je bilo državno povprečje 168, v zadružnem sektorju pa 243 metrskih stotov na hektar itd.
Kot najboljše razstavljajo štiri obdelovalne zadruge in sicer zadruga »Njegoš« iz Lovčenca, zadruga »Jerko Ivančič« iz Splita, zadruga Osojnik iz Slovenije ter zadruga »Kočo Racin« iz Lazaropolja v Makedoniji. O zadrugi »Njegoš« je bilo že precej pisano. Zadruga je poljedelskega tipa in ima 5277 hektarov zemlje in 4356 članov. Redi med drugim 8256 svinj in bo pitancev letos oddala 1326. Lani je oddala državi 139 vagonov žita. Zadruga pridela pravzaprav vse od žita, krompirja, mesa, do mleka in grozdja.
Zadruga »Kočo Racin« je živinorejskega tipa in redi 4184 ovac. V tej zadrugi je zelo razvita proizvodnja sira in volne ter domačih tkanin. Letos ima ta zadruga velik donos krompirja vrste »Bintje« in sicer 320 metrskih stotov na hektar. Tu so lani dosegli zelo visoko vrednost delovnega dne in sicer 228 din. Zadruga Osojnik vzbuja na razstavi veliko pozornost s svojim lepim pridelkom jabolk, hrušk in breskev. Zadruga »Jerko Ivančič« je vrtnarskega tipa. Leta
1943.	je pridelala 7100 metr. stotov sočivja, od tega je oddala državi 6900 metrskih stotov. Kot najboljša splošna kmetijska zadruga razstavlja zadruga »Vrbanja« iz LR Hrvatske. Ta zadruga ima zgledno urejeno ekonomijo. ki obsega 344 ha in je vanjo vključenih 52 gospodarstev. Ima 270 glav živine, 11 delavnic, opekarno in plemensko postajo.
Na razstavi je precej materiala o pomoči ljudske oblasti zadružništvu in dviganju življenjskega standarda poljedelskih delavcev ter zadružnikov. V stari Jugoslaviji so kmečki dolgovi bankam znašali 7 milijard din. Do 31. julija letos pa je ljudska oblast dala našemu zadružništvu kredita 13 milijard din. V letu 1943 si je 2361 obdelovalnih zadrug nabavilo radio aparate, v istem času pa si je 550 kmetijskih zadrug nabavilo zvočnike itd.
Tudi v kmetijskem paviljonu je posebna knjiga, v katero vpisujejo obiskovalci svoji vtise. Ce človek prebira to knjigo, opazi, da skoro vse pripombe izzvenijo v eno: »Razstava je najlepši odgovor našim informbirojev-sklm sovražnikom, kajti tudi v kmetijstvu z nezadržano silo gradimo socializem.«
Lojze Perko: Topilec Žumer tovarne »Titane v Kamniku (risba)
Prvo srečanje s Šercerjev© brigado
Leta 1942 Je začelo zares snežiti na Travni in Veliki gori in Blokah šele na Stefanji dan. Burja je podila sneg od Male gore s tako silo, da je zbadal v lice in obraz, kot da bi te teple brinove veje in kar je biio še hujše, lezel je za srajco in se spočetka skušal taliti, a je potem zmrzoval. Ce je bilo le malo počitka, si se kmalu počutil, kot da si oblekel železni oklep, v očeh je peklo, lica so gorela, a so človeka le obhajale hude skušnjave, da bi legel v beli in mehki snežni zamet in zaspal. A pot je bila še dolga. Do svobode in tudi samo do Mokrca, kjer smo vedeli, da bomo dobili Serter-jevo brigado.
Od Ronkovega bataljona nad Jelenovim žlebom smo se lepo poslovili in si za slovo spekli na pojemajoči žerjavici še vsak kos mesa od stegna mladega junca nekje s Slemen. Bolj ko le bi! kdo vešč v tem poslu, boljše je bilo to pečenje, a ker smo bili vsi hudo lačni, smo v glavnem strpeli samo dotlej, da so se kosi nekoliko osmodili, vsi pa so bili polni oglja, pepela in so dišali po dimu. Ko je bil obed in večerja v kraju, se je že toliko zmračilo, da se ni več razločil i še vedno naletavajoči sneg in treba je bilo iti na pot. To pot se je na čelo patrole postavil Garibaldi.
Kdor pozna pot ou Jelenovega žleba na Travno goro pozimi, si vse to lahko predstavila, težje pa, če še ni hodi! z Garibaldijem. Kar Je čez dan na nas zmrzovalo, se je kmalu stopilo in kadilo se je id nas kot od dobro upehanih kon'. Poti ni bilo ne konca ne krala, Garibaldi pa je hodil kot gams. Na Travni gori smo se borili z hurio in zameti. Nenadoma si zdrsel in kot da 1 j skopil v ledeno vode. si bil dobro čez glavo v zametu, kadar pa je burja sunila močneje, ie bilo
treba počeniti in stisniti nos nekam med suknjič, sicer ni bilo moči dihati. Ce pa je burja ponehala, je postalo kar toplo in lepo so se svetile luči pri belogardistični postojanki na Slemenih, veliko bolj boječe lučke pa nekje daleč nad. Globeljo. v zatišju nad Va-govko smo počivali in sedeli v mogočnem zametu. Povsod je bil mir, ura že pozna in mogel si slišati, kako bije tvoje in tovarišev srce. Previden kot je bil, je Garibaldi odšel naprej, ker na Vagovki so beli včasih le postavljali nočne zasede. To noč so se verjetno zbali snega in hurje in »branili vero« nekje na gorkem aii pa v Oblakovi gostilni pri Svetem Gregorju. Sli smo naprej. Spet nas je pripogibala burja, obletaval sneg, začeli smo dobivati znane partizanske privide o toplih hišah in kozolcih, polnih julijskih večerov in sena. A pot Je bila še dolga, najhujši pa zadnji zagon iz globoke doline v strmi breg, po katerem smo lezli po vseh štirih. Benete, kjer smo se mislili vsaj malo ustaviti, so morale biti nekje v bližini, mi Da blizu na koncu i svojih moči. Popolnoma budni, naenkrat spočiti kot da smo pravkar vstali, pa smo postali v trenutku, ko se je skozi snežni metež zaslišal glasni »Stoooj!« Popadali smo po tleh So beli na Benetah? Nerodna zadeva, vendar postali smo spočiti, siti in še odžeiani po vrhu. Kako je mogel Garibaldi samo po tem glasu poznati svojega rojaka in tovariša in kako celo videti, mi še danes ni Jasno, Res le bilo, proti pričakovanju smo naleteli na enega od bataljonov Sercer-jeve brigade katerega komandant je bi! Jeseni 1944 od belih nad Belo K rajino ubiti tov. Ježe, komisar pa tov. Radoš.
2e samo zavest, da si v mogočnem varstvu enega od bataljonov brigade, je bilo nekaj veselega, še lepše pa je bilo potem. Toplo zakurjena kuhinja, veseli partizani in dežurni bataljona, ki si Je po svojih najboljših močeh prizadeval, da bi nas v hipu posušil, nahranil in še spravil k počitku. Toda s sušenjem je šlo zeio počasi in pod nami so se ustvarjala cela jezera, partizanom pa je bilo treba pripovedovati na dolgo in široko vso našo pot. Eni so trdili, da smo hodili prav, drugi spet, da smo delali prevelike ovinke. Garibaldi je tako kritiko nekaj časa dobrovoljno sprejemni, nazadnje pa je zaspal in začel prikimavati vsemu in vsakemu. Se danes se spomnim, da smo jedli zeljnato kašo oboje dar hiše, ki je prebegnila pod. italijansko in belo varstvo v Loški potok.
Ko se je zjutraj odpravljal bataljon na pot, je razvil svojo zastavo. Prenehala je burja, unesel se je sneg in kazalo se je jasno nebo. Nad cerkniško Slivnico le še visel zadnji krajec, cd Blok pa so se slišali kratki rafali. Ker so skoraj za gotovo vedeli, ha je ta Šercerjev bataljon nekje v bližini, so Italijani to Juiro zgodaj vstali. Odšli smo preko Kotla na Strmco in od tod na Lužarje. Ponekod so se pred nami ljudje zaklepali v hiše in na oknih je bilo le nekaj otroških obrazov, ki so tiščali noske k šipam, da bi kljub prepoved* le bolje videli, drugod so se spet začudeni ustavljali, a ko so spoznali partizane, so nam želeli srečno pot. To Je bi! čas naj-bujše bele garde in do tod le segel še vedno vpliv bloškega župnika Hrena.
V Narediti in Boštetjih pa Je bilo že drugače. Nekaj dru/in Je sicer tudi tod zbežalo v Novo vas, vse drugo pa, kar je pustila strahotna poletna Italijanska ofenziva, ie ostalo. Čeprav le vsaka ženska nosila črno ruto, je vsaka verjela v našo zmago in da sploh ne more biti drugače kot so trdili par-
tizani. Tod so se začenjali pravi partizanski kraji, začenjala se je tista čudovita in partizanska Notranjska, brez katere bi se Sercerjeva brigada zelo težko vzdržala.
Od tod pot na Mokre ni bila ne dolga ne težka. Pokazalo se je celo sonce, zasneženi Javornik, Križna gora, Sv. Urh, in svet proti sodražki dolini. Globoko sklonjeno drevje si je otepalo sneg, grmovje pa, kras in lepota naše partizanske Notranjske, se ga je že zdavnaj oteplo, ie brinje je še globoike sklanjalo svoje hrbte. Povsod smo srečavali partizane, bili so to že iz patrole Lukovega bataljona in pri eni od njegovih čet smo se morali ustaviti. Lepi, močni in junaški partizani in partizanke so bili to, prava podoba naše Notranjske. V pogovoru so vlekli v vseh stoterih izgovorjavah notranjske govorice, na dolgo, kot to delajo v Metljah, Ravnah in Topolu, na široko kot v Loški dolini, peli so kot znajo le Jezerci in meni-ševci, Jokljeve partizane pa si takoj spoznal po pripovedovanju, da je bilo za božič pri napadu na bele na Runar-skem »tojk pokanja«.
Spet smo šli po gozdovih in po množini snega ni bilo težko uganiti, da mora biti nekje blizu sam Mokre. Kot oskubljena kura je stala nad Krvavo pečjo cerkvica sv. Lenarda, vas sama pa je bila popolnoma požgana ln brez življenja. Na sadnem drevju, kolikor ga le ni pogorelo, so ostale hišice za škorce. Se bo pomlad v teb krajih in še življenje.
V svoje varstvo nas Je sprejel Mokre, nezavzetno kraljestvo Sercerjeve brigade. Ustavi) nas Je stražar in ker so bile naše pravice v redu, smo smeli naprej. Se kratek ovinek ln v mraku se Je zasvetil velik kuhinjski ogenj, više v bregovih pa so gorele lučke po barakah Bill smo v taborišču. Pred štabom smo srečali komaiu^nta Stjenko, o katerem so partizani pri-
povedovali veliko že med potjo. Povedali so prav: da Je junak in skromen. Povabil nas je v štab, v barako prave partizanske konstrukcije in arhitekture. Imeli smo srečo in dobili smo ves štab brigade: komisarja Toneta Pogačnika, namestnika komandanta Vasjo Ižanca, načelnika štaba Mileta, Florjana Notranjca in Crta. Poslednja dva sta padla junaške smrti, Crt komaj teden za tem pri Lužarjih v borbi z belimi, Florjan pa aprila 1943 na Primorskem. Vsi ostali od štaba so danes živi in Sercerjevci smo nanje ponosni. Na polkovnika Stjenko • Polaka, na člana politbiroja CK KPS in ministra Toneta Hribarja, na podpolkovnika Vasjo - Klanjška in na Crnogorca, generala Kilibardo. Prav posebno pa smo še ponosni na takratnega komandanta I. bataljona Luko, narodnega heroja Vidmarja. Kaj vse smo takrat govorili, danes ne vem več, luč pa je tisti večer v baraki dolgo, dolgo gorela. Ko Je prišel še Simen, sva vso noč prerešetavala obema znane razmere pod Krimom in Mokrcem.
Takoj zjutraj smo obiskali ranjence v veliki in lepi baraki. Ena od partizank je bila nevarno ranjena In zdravnik Tine je zmajeval z glavo. Po latinsko mi je dejal »moritura«, a je bilo tej besedi tako težko verjeti, ker je ranjena partizanka, čeprav težko, a vendar še razločno dopovedovala, kako se bo še borila in še živela. Drugi so imeli lažje rane. Sočana pa je mučil revmatizem. Prvo vprašanje vseh Je bilo: kaj Je novega? Takrat Je bila velika novica Iz vseh svetovnih front ena sama, uničevanje von Paulusove armade pred Stalingradom. Od Stalingrada do bolnišnice na Mo-krcu je bilo neizmerno daleč, a vsi smo bili prepričani, da bomo zmajali! To Je bilo takrat, ko so vse naše štiri slovenske brigade prehajale v svojo veliko predpoviiadansko ofenzivo prot’ Italijanom in belim.
Kljub močnim italijanskim in belim postojankam so Sercerjevci obvladali svojo Notranjsko in se spuščali globoko na barje v Črno vas in do Mokarja, do Škofljice, Šmarja, Ponove vasi in Grosuplja. Italijani so večkrat poizkušali na Mokre, a so bili vselej odbiti.
Takrat, ko sem prvič srečal to brigado, takrat, ko mi je sam Luka poklonil pištolo, dar, ki je bil takrat zelo dragocen, je imela Sercerjeva brigada pred seboj še dolgo in težko pot. Prehodila jo je slavno in polna je bila velikih uspehov. Povsod, v vseh položajih, so se Sercerjevci ravnali po junaškem zgledu narod, heroja Lju-bota Šercerja, po katerem je brigada nosila ime in katerega je dne 8. avg. 1942 opisal v posebni brzojavki tov. Kardelj tovarišu Titu takole: »Posebno hrabro se je zadržal podporočnik Ljubo Šercer. Pozimi so ga Italijani ujeli in umrl je, do zadnjega diha junaško braneč čast Partije, katere član je postal malo pred smrtjo. Zaradi njegovega velikega junaštva je po njegovi smrti vse gledalo nanj kot na narodnega heroja.«
Kot vsem slovenskim in jugoslovanskim brigadam je tudi Sercerjevi brigadi ves čas kazaia pot iz borbe v borbo Partija. Se več. Pod modrim vodstvom Partije s tov. Titom r.a čelu so tudi Sercerjevci dosegli dvoje največjih zmag: z ostalimi brigadami so postali edini zmagovalci na slovenskih in jugoslovanskih tleh in kot vsi ostali partizani in partizanke, so tudi Sercerjevci prekaljeni v borbi postali novi in resnični ljudje in zato najboljši in najneizprosnejši borci za socializem. Ko praznujemo sedmo obletnico svoje brigade, smo na vse nspehe lahko ponosni, spominjamo pa se tudi na vse v borbah padle tovariše in tovarišice in tem največja čast in večna slava!	Metod Mikuž
Sena, maši iotoole
v ogledalu današnjih in nekdanjih dni
Žalostna zgodba 34 letne delavke Regine z Brda v Terski dolini v Slovenski Benečiji je bila te dni objavljena v »Primorskem dnevniku«. Delavka Regina je bila zaposlena v Vidmu, ki je 25 km daleč od njene domače vasi. Kakor mnogo drugih, je službo zgubila in, živeč od svojih skromnih prihrankov, je iskala novo. Vpisali so jo med brezposelne in naposled je dobila odlok izgona v domačo občino. V upanju, da bo le našla kako službo, je ostala v Vidmu in nekega dne so jo poklicali, pred sodišče, kjer so jo obsodili zaradi prekoračenja roka izgona na 3 mesece zapora.
»Zakaj niste šli v domačo vas, kakor je büo določeno?« jo je vprašal sodnik.
»Kako naj živim in kaj naj delam dana, ko so tam same skale,« je vsa presenečena odvrnila delavka Regina.
Na vsa dokazovanja, da za izgon ni bilo nobenega povoda, so sodniki odvrnili, da jih izgon prav nič ne briga in da so izrekli kazen samo zaradi teg3. ker se delavka izgonu ni pokorila.
Take zgodbe so v kapitalističnih državah nekaj vsakdanjega, pri nas pa se jih samo še spominjamo iz preteklosti.
•
Iz oglasnega dela velikega dnevnika od 25. septembra 1939: Pod »Službo iščejo« je 112 povpraševanj, med njimi 72 ženskih. Pod »Službo dobijo« je 32 ponudb, med njim ill za ženske, pri čemer pa v osnih primerih iščejo »dekle za vse«.
Pri anketi AFZ so v začetku letošnjega leta ugotovili, da iščejo podjetja v 10 okrajih 6912 žensikih delovnih moči. Kmalu se je javilo 5137 žena, ki bi rade nastopile službo, če bi jim kdo med zaposlitvijo varoval otroke.
*
V	primerjavi z letom 1947 se je število ženskih delovnih moči v raznih obratih in podjetjih Slovenije zvišalo za 40, v Srbiji za 53, na Hrvatskem za 50, v Bosni in Hercegovini pa za 81®/». V tekstilni industriji pride na ženske delovne moči 63, v papirni industriji 61, v elektroindustriji 34, v tobačni industriji pa 50 »/o vsega delavstva. V dragih industrijskih panogah se razmerje neprestano spreminja, povprečno pa je v vsakem četrtletju med novimi delovnimi močmi najmanj 30 ®/n žena.
Ni poklica ln ni stroke, v kateri se pri nas žene ne bi udejstvovale in to čedalje bolj. Tako imamo v sodni službi nad 15.000 žena. Na univerzah je nad 170 žena na asistentskih mestih, 15 žena Ima docenturo in tudi med rednimi in izrednimi univerzitetnimi pro-fs.-r.rji je več žena. V zvezni skupščini le 22. v republiških skupščinah pa nad 80 žena. V republiških vladah je 8 žena na ministrskih mestih.
V	delovnem predsedstvu nedavnega TI. kongresa grafičnih sindikatov v Ljubljani so bile 3 žene: Persa Blago-jevič. 7 kratna udarnica in odlikovanka z redom dela. Vida Veličkovska, predsednica mestnega odbora grafičnih sindikatov v Skoplju. in Mirjana Siman-ski odlikovanka z redom dela iz Za-
CJTP03.
'f ' kor v vseh poklicih in vseh strokah. tako se žene udejstvujejo tudi na vseh gradbiščih ter se tudi tam uvrščajo med kvalificirane delovne moči.
t
Tovarne in gradbišča so pri nas najboljša šola za mlade delavne moči,
novi mmmm
ženska prav tako kakor moški. Naše šole so sploh bistveno različne od nekdanjih šol. Vodilo nekdanje šole je bilo: čim manj zveze z življenjem in stvarnostjo, da se v ljudstvu ne bi razvila kritična miselnost in da ljudstvo ne bi dobilo popolnejšega znanja in se s tem zavedalo svojega položaja.
Nekdanja šola je dajala mladini le toliko, da je znala brati in pisati in da je zavžila dobro porcijo moralne hrane, ki naj služi za smer v življenju in za tolažbo v tej »solzni dolini«. Poleg tega je nekdanja šola dajala še nekoliko tehničnega znanja, ki daje delovni sili večjo vrednost, brez kake stvarne In širše znanstvene podlage. Tako je bila nekdanja šola izven življenja ter Izven družbe in njene so-cialno-politične ureditve.
Kar je nekdanja šola kratila mladini, vse to ji današnja šola daje v čim večji meri. Naši rojaki, ki živijo in delajo kot rudarji, kovinarji in delavci drugih strok že dolga leta v Franciji, so pri nedavnem obisku stare domovine obiskali tudi strokovne šole in internate največjih industrijskih podjetij v Zagrebu in v drugih mestih. Pri teh obiskih so naglasili:
Ob vedrem življenju mladine v današnji Jugoslaviji se z bridkostjo spominjamo svoje težke mladosti in brezmejnega izkoriščanja, ki smo ga prenašali že od mladih let in ki nas je naposled pognalo v tujino. Ne samo veliki delovni uspehi v tovarnah in na gradbiščih, temveč tudi vzorna vzgoja mladine v dečjih ustanovah, v industrijskih šolah in v mladinskih domovih nas prepričuje, da je Jugoslavija socialistična država.
Socializem je postavil ženo v prve vrste borcev za novo življenje, zaščita matere in otroka pa je dobila resnično socialistično vsebino. Izvajanje te zaščite podira meje in prepade, ki niso bili nekdaj samo med narodi, temveč tudi med mestom in vasjo in celo med posameznimi delavskimi skupinami.
Nekdaj je vaški otrok na vasi od-rastel in tudi umrl in rudarski otrok ni našel poti iz črnega revirja, naš delavski naraščaj pa se že v nežni mladosti seznanja z vso svojo socialistično domovino in njenim pestrim življenjem. Na stotine otrok iz industrijskih krajev je bilo letos na počitnicah pri zadružnikih v Vojvodini. Otrok rudarja in kovinarja, ki pozna stroje v industrijskih dvoranah, je spoznal zdaj stroje, ki pomaigajo človeku pri delu na svežem zraku in pod sončnim sijajem, otrok ladjedelniškega in pristaniškega delavca je prvič videl valovanje zlatega žitnega klasja, črnogorski otrok pa je med občudovanjem kmetijskih strojev v polnem prepričanju dejal: »Tudi mi bomo delali s takimi stroji tam, kjer je zdaj Skadr-sko jezero.«
Tako se naš naraščaj vključuje v delovno občestvo nove Jugoslavije, na katero kmalu ne bodo padale niti sence njene preteklosti.
Ob začetku odkupovanja krompirja
Krompir je eden najvažnejših poljedelskih pridelkov v naši republiki, ki ga tudi največ pridelamo, obenem pa je v prehrani našega ljudstva nepogrešljiv. Razen kruha in maščob je prav krompir v mnogih predelih naše republike eden izmed osnovnih predmetov dnevne prehrane tako kmečkega kakor tudi industrijskega prebivalstva. Zato je treba odkupu krompirja posvetiti vse sile, da bomo odkupili količine, ki so v planu in so določene za kritje potreb garantiranih oskrbovancev. Na drugi strani pa se je tudi tega odkupa treba lotiti s pravilnim političnim prijemom, ki naj prispeva k uspešni socializaciji vasi. To je posebno važno zato, ker Je malim kmetom prodaja krompirja važen vir dohodkov, večjim pa predmet špekulacije in lova za dobičkom predvsem v spomladanskih mesecih. Znano je tudi, da v mnogih primerih večji kmetje niso posadili tolikšne površine s krompirjem, kakor je bil to desetletja pri njih običaj oziroma, kolikor so ga imeli dolžnost posejati po setvenem planu. Drugi pa so ga sicer posadili, toda so nato dajali netočne podatke o površini, tretji so zopet ugotavljali neresnične hektarske donose itd.
Rezultati dosedanjega dela torej nujno zahtevajo, da je treba v komisije postavljati poštene in revolucionarne ljudi.
Posebno morajo komisije paziti, da so vse površine točno prijavljene. Dejstvo je, da niti planski sektor okrajev niti kmetijska poverjeništva niti poverjeništva državnih nabav ne razpolagajo s popolnoma točnimi podatki, odnosno se številke med seboj ne ujemajo. Zaradi tega morati preverjati podatke skupno planski sektor in kmetijsko poverjeništvo. Iz dosedanjih odkupov vemo, da so bili prav pri največjih kmetih podatki o površini nepravilni in da so take podatke kmetje dali namerno. Komisije morajo po navodilih, ki so jih dobile od ministrstva za državne nabave točno ugotoviti hektarske donose in upoštevati, da marsikateri večji kmet ni hotel pravilno in dobro obdelati zemlje, kljub temu, da je imel pogoje za to, Zato pri takih kmetovalcih ne smejo jemati za osnovo dejanski kehtarski donos, temveč tistega, ki bi bil ob normalno obdelani zčmlji. Na drugi strani pa se ne sme pretiravati donos pri poštenem malem kmetu, za katerega vemo, da nima takih možnosti obdelovanja, posebno še, če presežke pridelkov v redu prodaja državi.
Ker je pri določevanju obvezne oddaje glede odstotka tržnega presežka, ki naj ga odproda posamezni pridelovalec, doiočen precejšen razpon, mora krajevni ljudski odbor ob razdelitvi plana individualno presojati vsako posamezno gospodarstvo. Popolnoma napačno je obremenjevanje z enakim odstotkom ne glede na stvarno stanje posejanih površin oziroma pridelka in brez ozira na odnos kmetovalca do skupnosti. Pri tem bi lahko zagrešili grobe napake in četudi bi morda odkupili večje količine, bi napravili škedo v političnem oziru. Kajti s takim načinom, bi sorazmerno
enako obremenili tako špekulanta kakor tudi onega poštenega kmeta, ki je svoje delo vskladil s setvenim planom in vložil največji napor, da je zvišal hektarski donos.
Vse tehnično delo, kakor tudi ostale naloge v zvezi z določanjem hektarskih donosov, določanjem obveznosti poedinim gospodarstvom itd. je treba izdelati čim bolj točno in dosledno, upoštevajoč razredno borbo na vasi. Kajti stalno popravljanje odločb, ki je večkrat posledica malomarnosti in šablonskega dela krajevnih odborov, povzroča nezadovoljstvo na terenu, izgubi se evidenca nad količinami obvezne oddaje in slabi avtoriteta ljudske oblasti. Primer takega nepravilnega dela imamo pri zadolževanju za obvezno oddajo živine in prašičev, ko ima marsikateri kmet po tri odločbe v rokah in končno ne on in ne tisti, ki jo je izdal, ne ve, katera je prava in katero naj izpolni. Ce mora kra-jeyni odbor na podlagi ugotovitev na terenu pri katerem koli obveznem odkupu delati popravke, naj vedno od kmeta odvzame prvotno izdano odločbo in jo nadomesti z drugo.
Ker krompir odkupujemo v večjih količinah, je važno, da se ob sodelovanju z oblastnimi organi napravi točen plan prevoza in prevoznih sredstev. Ne sme se primeriti, da bi zaradi pomanjkljivosti organizacije
kmetje vozili krompir domov, čakali po cele ure na prevzem ali pa bi krompir ležal, kdo ve kje brez varstva in izpostavljen vsem mogočim vremenskim vplivom, ker niso bili pravočasno naročeni vagoni. Enake važnosti je gotovina, ki jo mora imeti podjetje pravočasno pripravljeno, embalaža, delovna sila itd. Zelo važno je paziti na kvaliteto krompirja. Prevzema naj se le tak krompir, ki ustreza postavljenim pogojem. V kolikor pripeljejo kmetje proste presežke, se jim ti lahko plačajo po prostih cenah, ki so za to določene.'
Vsako podjetje dobi razpored za odpremo. To je treba v celoti količinsko in kakovostno izvršiti v postavljenih rokih. Popolnoma nepravilno Je ravnanje nekaterih okrajev, ki hočejo kriti najprej domače potrebe in šele nato zadostiti potrebam drugih ljudskih republik, drugih okrajev ali industrijskih središč. Vs vemo, da Je Slovenija v krompirju aktivna republika. Zato moramo tembolj dosledno in pravočasno odpre miti količine za druge republike. Nikakor ne smemo pozabiti, da se delavstvo po drugih republikah prav tako bori za izpolnitev planskih nalog kot naše, ter da le popolna in pravična zamenjava dobrin med republikami ustvarja pogoje za uspešno gospodarsko rast ceie Jugoslavije.
Boljša perutnica — skrb selekcijske postaje v Ločah
Gradič Pogled pri Ločah v polj-čanskem okraju je danes sedež državnega posestva in postaje za selekcijo perutnine. Ko sem upravniku posestva omenil namen svojega obiska, me je peljal k asistentu znanstvenega zavoda v Ljubljani, tov. Rojšku.
»Tako, cd časopisa ste,« mi je dejal tov. Rojšek. »Veste, še ni tako dolgo, kar je bil podoben tovariš pri nas, pa sem mu rekel, da še ni čas pisati o naši postaji. Saj nam še toliko vsega manjka!« Globoko je vzdihnil in me pogledal dobrohotno skozi očala. V mojih očeh je pač moral brati željo, da bi vendarle rad videl dosedanje uspehe postaje, kajti pristavil je: »Pa pojdiva, pokažem vam. Sami presodite!«
Sla sva.
Postaja ima prostore okrog gradiča. Desno od izhoda prideva do prve hišice, ki ji je videti, da še ni dolgo tega, kar so jo zgradili. Asistent zavoda mi sproti razlaga: »V tej stavbi, vidite, imamo valilnico in »sobe« za vzgojo piščancev.« Hotel sem stopiti po hodniku naprej, pa me je opozoril: »Prosim, stopite prej v to razku-ževalno raztopino. Doslej nismo imeli nobene množične kužne bolezni med »prebivalci« naše kolonije in to si štejemo v posebno čast.« Storil sem po njegovi želji, on pa je nadaljeval: »Vsa naša žalost je v tem, da dejansko še danes nimamo valilnice. Pred kratkim so nam poslali eno iz Ljubljane, vendar tako pomanjkljivo, da
Veliki enciklopedist, mislec, idejni vodnik predrevolucijskega meščanstva Denis Diderot (1713—1734) je bil tudi sijajen pisatelj, celo eden največjih mojstrov iraneoike proze.
To zasluženo slavo so mu prinesli predvsem njegov dialog Bameaujev nečak, pa romana Fatalist Jacques in slovita »Ro. d o v n i c ac, ki jo bo pričel s 1. ok. tobrcan prinašati v rednem podlistku Slovenski poročevalec.
Vsebina »Redovnice« je preprosta, pretresljive žalostna zgodba mladega dekle, ta, katerega so starši proti volji zaprli v samostan. Z izrednim realizmom, še danos živim in mikavnim, popisuje Diderot (beri: Didrć), kako sc-v sren sprva tibe-ga ki pokornega dekleta vzbujajo prvi sumi, kako preraščajo slednjič v odkrit npor zoper nasilje nad življenjem, svetohlinstvo, zoper teptanje osnovnih pravic ženo do samostojnega, svobodnega in veselega življenja.
»Ce je kdo z zanosom posvetil vse svoje živijcnjo resnici in pravici« (v najboljšem pomenu teh besedi), »Je to sto- j ril v prvi vrsti prav Diderot,« — je za- : pisal v L. Feuerbachu Friedrich Engels.
Iz malokaterega dela književne zapuščine Diderota veje ta zanos s tako silo in prepričljivostjo kot prav iz »Redovnice«.
Paviljon na novem delu zagrebškega velesejma, v katerem je kmetijska razstava
ni rabna. Zato prav za prav še danes ne moremo izpolnjevati naloge v selekciji perutnine na čisto znanstveni podlagi. Prisiljeni smo pošiljati jajca, ki jih izležejo naše' kokoši, valilnicama v St. Vidu pri Ljubljani in Ptuju. Tam jih večinoma pomešajo med druge in tako ne prejmemo piščancev, ki bi ustrezali našim namenom. Trenutno opravljamo selekcijo pred vsem po zunanjih znakih pasme. Pri tem delu se trudimo vzgojiti štajersko kokoš, da bi tako dvignili nesnost naših kokoši!«
Sobe so velike 5X5 metrov in imajo ločene izpuste na prosto. Zunanji prostori so ograjeni in se piščanci ne morejo pomešati med sabo. Ker zgoraj ni mrež, se zgodi, da uničujejo vrane, srake in kragulji mladi zarod. Tega bo konec, čim dobi postaja mreže, ki jih je že naročila. Letna zmogljivost te stavbe je največ 2500 piščancev.
Tu ostanejo piščanci osem tednov, nakar pridejo v kokošnjake. za dora-ščajočo perutnino. Ti so grajeni na isti način kakor stavba za vzgojo piščancev in jih čistijo z razkuževalno razstopino vsake tri dni. To je nujno potrebno, če hočejo preprečiti kužne bolezni. Jajca ležejo kure v zaklop-nih ali kontrolnih gnezdih. Imajo krmilne avtomate za mokro hrano (pičo) in vodo, manjkajo samo še taki avtomati za suho hrano. Širina oddelkov je dva metra štirideset. Ob steni pelje hodnik z vrači, ki dopušča ljudem prehod. Kokoši posameznih oddelkov so strogo ločene med sabo tudi v ogradah. Oddelki so urejeni tako, da pridejo na 1 kv. m pri spanju tri do štiri kokoši. Zmogljivost ene take stavbe je preračunana na 180 do 240 kokoši. Za zimski čas imajo zunaj na ograjenih parcelah urejene prašne kopeli. Na eno kokoš pride povprečno 40 kv. m zunanjega prostora.
Jedro postaje so štiri selekcijske stavbice. Te imajo štiri predele z izpusti. »To so kurja družinska stanovanja,» mi razlaga tovariš asistent. »Družine štejejo največ po petnajst članov, ki jim načeljuje po en petelin. Kot ste že videli pri stavbah za do-raščajoče kokoši, je tudi tukaj ločitev družin dosledna.
Vasovanje je prepovedano. Strogo pazimo na izbero petelinov. Nam gre za štajersko kokoš. Naša naloga je, zalagati državna in zadružna gospodarstva, pa tudi privatne kmete s Štajerko, ki prekaša v nesnosti za 100% in še več kokoši, ki jih imamo danes po naših vaseh Naloge petletnega plana Slovenije so v tem pogledu zelo velike. V primeri z letom 1939 moramo povečati število kokoši za 33 %, njihovo nesnost pa za 43»/». Na tem povečanju temelji 84% povečanje proizvodnje jajc v zadnjem letu naše petletke. Čeprav še nismo tako daleč, da bi v celoti izpolnjevali te naloge, upamo, da bomo ob učinkoviti nod-pori kmetijskega znanstvenega zavoda v Ljubljani doprinesli lep delež k izpolnitvi teh nalog.«
Mimo izolirnice za građom, ki ni
¥ bor&S 2 mifiasni na Jadranu
2e pred vojno, zlasti pa med okupacijo so Jadransko morje zasuli z minami. Z minskimi polji so zaprli vse pomorske prometne poti, najvažnejše ožine, luke in pristanišča. Razprostrta minska polja so pogosto onemogočala celo zvezo z mnogimi svetilniki na zunanjih otokih. Plovba je bila med vojno kratko in malo nemogoča. S sigurnostjo so jo lahko opravljale le lesene ladje (jadrnice in podobno), ki spričo svoje majhne teže mnogo ne segajo pod vodno gladino. Isto velja tudi za hitre motorne čolne, pri katerih le zadnji del seže bolj v globino. Ce pa imajo taki čolni veliko brzino, lahko brez nevarnosti »letijo« čez minsko polje, kajti, če tak motorni čoln tudi z zadnjim delom zadene na mino, se do trenutka eksplozije že precej oddalji, tako da eksplozija čolnu ne more več škodovati.
Takoj po osvoboditvi smo se lotili čiščenja min na Jadranu. Najvažnejše pomorske poti so bile hitro očiščene, tako da so bile varne za plovbo. Po strokovnih ugotovitvah so bile na Jadranu ugotovljene skoraj vse vrste min: navadne zasidrane mine, blodeče in prosto plavajoče, pa tudi magnetne mine. Njih razdejalni učinek je V. glavnem enak. le drugače se pola-X morje. Zasidrane mine se po-
lagajo tako, da mina plava privezana na jekleno vrv približno 2 in pol metra pod morsko gladino. Nameščajo jih v vrstah, in sicer tako, da so mine v prvi vrsti oddaljene druga od druge do sto metrov. V drugi vrsti so oddaljene med seboj največ 50 m, v tretji vrsti pa se oddaljenost zmanjša še na polovico. Železna ladja, ki zaide v to mrežo min, mora brezpogojno zadeti ob mino, četudi je morda srečno prešla prvo ali celo drugo vrsto.
Blodeče in plavajoče mine so vidne na površini morja. Borba z njimi je podnevi lažja. Magnetne mine pa se polagajo na morsko dno. Ko se približa železna ladja taki mini na 50 m, se mina dvigne. So pa še tako imenovane trikmine oziroma mine za stražo. Te so najbolj nevarne, čeprav so brez eksploziva. Pozneje bomo videli zakaj.
Borba z minami pri čiščenju minskih polj ni tako nevarna, kakor se to splošno sodi. Nekaj minolovcev plovi v oddaljenosti 100 m drug za drugim v brazdi. Vsak minolovec vleče za seboj napravo za lovljenje min. Ta naprava sestoji iz močne jeklene vrvi, ki ima na koncu nekaj ostrit sekir. Cipa hitreje vpzj minolovec,
tembolj se vrv nategne in tem sigur-neje odseka v določeni globini vrvi, na kateri so privezane mine. Brž ko je ta vrv presekana, priplava mina na površino. Tedaj se mornarji s čolnom približajo mini, na kateri izklopijo mehanizem, ki sproži eksplozijo, in nato mino demontirajo. Ce pa gre za neznano vrsto min, tedaj tako mino razstrele iz ladje.
Minolovci na ta način prevozijo celotno minsko polje enkrat, dvakrat in zaradi kontrole tudi tretjič. Minsko polje je tedaj čisto in plovba v tej smeri sigurna. Med vojno, ko ni bilo vedno dovolj časa za tako obsežno kontrolo, so minolovci prevozili minsko polje le enkrat ali največ dvakrat. Pri drugi vožnji so običajno naleteli na tako imenovano stražarsko mino. Taka mina ima pogosto tri, včasih celo štiri »glave«. Ko minolovec pri čiščenju odseka vrv prve glave, se avtomatično dvigne z morskega dna na istem mestu druga glava. Ko je pri ponovnem čiščenju oziroma pri kontroli odsekana tudi ta druga glava, ki sta obe brez eksploziva, tedaj se dvigne na njeno mesto tretja glava in šele ta ima eksploziv. Ce minolovec ni dovolj previden ali nima dovolj izkušenj, oziroma ga kaj premoti, lahko pri manevriranju naleti na to mino, ali pa zadene nanjo prej ali slej kaka druga ladja, ki vozi
skozi to polje, misleč, da je očiščeno in popolnoma varno.
Tam, kjer naše oblasti takoj po osvoboditvi niso mogle pravočasno očistiti vseh minskih polj, so ladje morale ploviti ob obali. Tam pa, kjer je bilo posebno nevarno, je bil uveden sistem pilotiranja ladij. Ta sistem se še danes izvaja za prekooceanske ladje na eni izmed najvažnejših morskih poti med Reko in Puljem, zlasti mimo najbolj južne točke Istre, to je mimo rta Kamenjak.
Nočna plovba prej ni bila dovoljena, sedaj pa se znova uvaja. Letos v maju jo je uvedla Jadranska linijska plovba v svojem poletnem voznem redu. S tem smo prvič po osvoboditvi ujvedli nočno plovbo vzdolž obale. Veliki potniški ladji Jadranske linijske plovbe »Dalmacija« in »Kotor« sta na ta način lahko skrajšali čas vožnje od Reke do Kotora na polovico. Dejstvo, da v nočni plovbi doslej ni prišlo do nobenih težav, je najboljši dokaz, kako postaja naš pomorski promet čedalje bolj siguren.
Interesi naše pomorske plovbe pa terjajo še večjo sigurnost. V ta namen smo si nabavili nove minolovce, ' ki so začeli v avgustu novo veliko akcijo za čiščenje na Jadranu, ki je že v prvem mesecu prinesla najboljše rezultate. Tako se je v septembru sigurnost plovbe na Jadranu še znatno I povečala,
Po podatkih Hidrografskega instituta v Splitu (»Oglas za pomorce«, september 1949) so naši minolovci v avgustu čistili mine v Severnem in Srednjem Jadranu. V Kvarnerskem zalivu so popolnoma očistili minska polja pred luko Cres ter ob otoku Mali Lošinj pred lukama Cigale in Mali Lošinj. Očiščen je zaliv Koro-mačno v Istri ter prostor med rtom Jablanac na severnem koncu otoka Cresa in luko Volosko v Istri. V poro-zinskem kanalu med Istro in Cresom je očiščen nevarni prostor med rtom Pernat na Cresu in svetilnikom Črna v Istri. Deloma je bil očiščen v Severnem Jadranu nevarni prostor pri rtu Kamenjak na jugu Istre.
V Srednjem Jadranu je popolnon očiščeno od min področje pred ot kom Molat in pred sosednim Dugi otokom jugozapadno od svetilni! Veli rat. Prav tako je na poti v Spl popolnoma očiščen prostor med ot koma Drvenik Veli in Drvenik Mj v Soltanskem kanalu ter v Drvet škem kanalu med otokom Drvenik celino. Deloma pa je bil na tem po ročju očiščen nevarni prostor sev rozahodno od svetilnika Mulo pod R goznico.
Čiščenje minskih polj pa ni bila 1 tos edina akcija za povečanje sigu nosti plovbe. Odstranjene so bile n katere podrtine ladij, ki so pvira
fO kubikov -*** na mola
Bled, 24. septembra
Gozdarske brigade blejskega gozdnega gospodarstva razgreto nadaljujejo tekmovanje za višjo delovno storilnost v gozdarski proizvodnji. Samo dva dni so držali v postojnskem gozdnem gospodarstvu rekord.
Ze v prvem tekmovanju so dosegli gozdni delavci na Pokljuki in na Jelovici izredne uspebe, ko so v normalnem delovnem času opravili trojno delo. Med osmimi brigadami je takrat dosegla najboljši uspeh brigada Ferdinanda Korošca, ki je presegla dnevno normo za 371 %, storilnost posameznega brigadirja pa je znašala 9.89 kubičnih metrov izdelanega lesa. V vseh osmih brigadah je takrat tekmovalo 52 gozdnih delavcev, poprečno je vsak posekal i® izdelal 9.11 kub. m.
V	drugem tekmovanju, ki ga Je priredilo blejsko gozdno gospodRrs’.f/o pod vodstvom direktorja inž. Ostermana in v katerem je sodelovalo 6 brigad s skupno 37 delavci, so dosegli še boljše uspehe. V tem drugem tekmovanju so podrli svoj prvi rekord, likrati pa odločno premagali Postojno in Loški potok. Medtem ko Je znašala v prvem tekmovanju najvišja delovna storilnost poedinca 9.89 kub. m izdelanega lesa, so v drugem tekmovanju, ki je bilo ta četrtek na Pokljuki, dvignili delovno storilnost poedinca v najboljši brigadi na 13 kub. m izdelanega lesa.
V	četrtkovem tekmovanju Je dosegla najboljši uspeh brigada Toneta Dijaka, ki je v 8 urah presegla normo za 475%, povprečna storilnost na moža pa znaša 13 kub. m. Brigada Rudija Bremca je presegla normo za 379®/» s povprečno storiinostjo brigadirja 10.95 kub. m, brigada Lojzeta Ipavca je tokrat posekala normo za 372% s storilnostjo 10.11 kub. m na brigadirja. V prvem tekmovanju zmagovita brigada Ferdinanda Korošca je tokrat presegla normo »samoa za 364%, storilnost poedir.ega brigadirja pa je dyignlia od 9.89 na IC.08 kub. m. Te štiri brigade so v drugem tekmovanju dosegle povprečno storilnost brigadirja 11.03 kub. m. Brigadi Franceta Kreka in Andreja Pušnaria, ki sta tokrat prvič tekmovali, sta presegli normo za 314 in 200%*
danes še nič drugega kot večji ograjen prostor z barako in ki jo bo treba šele urediti, pridemo v dolinico z bujnim močvirnim trsjem ter ribnikom: oživlja ga pisana družba kakšnih 500 rac. Zrak kar drhti od njihovega čebljanja. Vmes je nekaj gosi, ki s svojim belim dostojanstvom pomirjevalno vplivajo v tej razposajeni družbi. O kakšni selekciji te vodne perjadi sedaj še ni govora. Med sabo živijo v najhujši mešanici in se očitno ne menijo mnogo za namene, ki jih ima tovariš asistent z njimi. V skrbi za čistost jim pripravlja omejitve. Na bregu je šest lesenih provizorijev, zadnja dva baš dokončujejo. Pri gradnji si pomagajo tudi s starim odpadnim okovjem. En racarnik bo dal zavetišče trem petčlanskim družinam. Po štiri race z enim racmanom bodo prebivale v enem oddelku racamika. Od izpusta bodo vodile čez ribnik mreže in konec bo današnje razposajenosti na vodi. Niti potapljanje ne bo pomagalo racam, saj bo mreža obtežena tako. da bo celo ljubimkanje ped vodo nemogoče. Na tem prostoru bodo tako na enkrat vzgajali 72 plemenskih rac z 18 racmani.
V letu 1948 je postaja oddala 1041 glav perutnine v skupni teži 1061 kg in 11.545 jajc. Letos so do konca julija oddali 27.402 jajc, kar predstavlja dvig za okrog 300 ®/0. Valilnici v St. Vidu je dala postaja v tem času
10.500	jajc. Ta številka pove, da je samo postaja Loče krila eno desetinko zmogljivosti te valilnice.
»Pa ne pretiravajte pri pisanju,« mi je ob slovesu še dejal tov. Rojšek. »Smo pač na začetku, težave imamo, pa jih premagujemo po najboljši moči.«
Te vrstice so dovolj skromen odraz dela, ki ga pionirsko opravlja selekcijska postaja za perutnino v Ločah. To delo je toliko bolj važno, ker so pogoste kuge uničile perutnino po celih vaseh, posebno štajerskih okrajev. Nujno je, da vzgoji postaja čim več kokoši, ki bodo oživljale kmečka dvorišča in sadovnjake za hišami naših zadružnikov. Izbera teh kokoši bo pomagala izpolniti naloge, ki nam jih na tem področju postavlja naš petletni plan.
obalni promet. Tu gre za male ostanke razbitih ladij in ne za velike pomorske objekte, ki jih je dvignilo podjetje Brodospas. Tako so bili odstranjeni ostanki razbitih ladij v ka-štelanskem zalivu in v luki Poreč v Istri. V reški luki je bil dvignjen velik betonski dok, kar sedaj omogoča lažje manevriranje ladij ob Tržaški obali. Da se še poveča sigurnost plovbe je bilo v preteklem mesecu obnovljenih več pristaniških svetilnikov, tako v luki Kučište (Pelješački kanal), v splitski luki in v luki Sestan v tržaškem zalivu.
Z vsemi navedenimi deli je bila dosežena znatno večja sigurnost plovbe, kar prihaja najbolj do izraza v jesenskem voznem redu Jadranske linijske plovbe. Na progi Reka—Mali Lošinj vozi sedaj parnik namesto dosedanje motorne jadrnice, kar je omogočila odstranitev minskega polja pred luko Mali Lošinj. Parnik se ustavlja tudi v zalivu Koromačno v Istri, kar prej ni bilo mogoče. Na številnih progah je olajašana plovba, odkar so očiščene posamezne ožine med otoki. Vse to omogoča ne samo sigurnejši. marveč tudi hitrejši promet, v čemer prihaja najbolj do izraza uspeh čiščenja min na našem Jadranu, ki se tudi v septembru nadaljuje.
Vinko Mandekič
kongres knjižničarjev Jugoslavije
Problemi ljudskega knjižničarstva
V petek popoldne Je kongres knjižničarjev nadaljeval svoje delo. Tako glavni referat kot tudi vsi koreferat; in predlogi so bili posvećeni ljudskemu knjižništvu. Kongres je obravnaval težki problem Ijuđ. knjižništva z vso potrebno strokovno temeljitostjo in kritičnostjo, a tuđi z resnim stremljenjem, da se rešijo za ljudsko prosveto tako važna vprašanja ljudskega knjiž-Eištva čim bolj zadovoljivo. Vsi referati so bili na takšni višini, da bi bilo v javnem interesu, če bi se v celoti ponatisnili.
Glavni referat je imela delegatkinja Srbskega bibliotekarskega društva tov. Ettsenja Lukič. V svojem izčrpnem in tehtnem referatu je najprej opozorila na glavne naloge ljudskega knjižničarstva, da ustvari temelj za nivelizacijo med mestom in vasjo in da v ta namen čim bolj razširi krog svojih bral' cev. Nato je poročevalka podrobno navedla vse glavne probleme ljudskega knjižništva in tudi z jasnimi primeri pokazala pot, kako se morejo z uspehom rešiti vsa ta vprašanja. Navedla je statistiko o stanju ljudskega knjižništva v vseh republikah Jugoslavije ter opozorila tudi Da vse nedostatke: ki ovirajo hitrejši razvoj ljudskega knjižništva. Njen referat je bil tako vsestransko izčrpen, da more služiti kot zanesljiv vodnik vsem, ki imajo opravka in ki se resno zanimajo za ljudsko knjižništvo. Svoj z velikim priznanjem sprejeti referat je zaključila z besedami zaslužne prosvetne delavke Krupske, da je treba ostro kaznovati vsakogar, ki bi odvzemal ljudskim knjižnicam potrebne prostore za druge organizacije.
Po njej ja poročala o stanju ljudskega knjižništva v Sloveniji za razvoj Ljudske prosvete v Sloveniji vedno delavna tov. Roza Mencin. Naše ljudstvo kaže povsod veliko veselje do knjige, je naglašala, in zato so se mogle v kratkem času z aktivnim sodelovanjem ljudstva ustanoviti številne ljudske knjižnice. Teh Je danes v Sloveniji nad 1700, ki imajo nad pol milijona knjig. Nekatere morajo premagovali prav resne težave. Posebno pereče je vprašanje prostorov. Navzlic vsem težavam pa velik del ljudskih knjižnic zelo dobro deluje, nekatere naravnost vzorna, Na prvem mestu je Ljudska knjižnica V Ceiju, ki je znala Vzbuditi med bralci zanimanje tudi za kvalitetno knjigo. Poleg tega prireja bralne večere, organizira krožke. Njena čitalnica pa je vedno polna bralcev. Zelo dobro deluje tudi Sindikalna ali Delavska knjižnica v Ljubljani. Posebno je treba omeniti njena statistična poročila in poročila o najbolj branih knjigah, ki naj bi bila našim založništvom naravnost vodnik, katere knjige naj se v prvi vrsti izdajajo. Lobro delujeta tudi Mestna ljudska knjižnica v Ljubljani, ki je lani izločila iz prometa okoli 15.000 neprimernih knjig, in Pionirska knjižnica, ki si je v kratkem času pridobila znaten krog bralcev.
Nato je razpravljala o finansiranju knjižnic. To vprašanje še ni povsod zadovoljivo rešeno. Treba bi bilo, da bi ljudski odbori v tem pogledu posnemali Glavni odbor sindikatov, ki je dal za sindikalno knjižnico 5 milijonov dinarjev. Nato je govorila o drugih težavah ljudskih knjižnic, zlasti vašl^h, teT o pomanjkanju knjižničarskega kadra. Ljudska prosveta prireja za vzgojo kadrov redno tečaje in bo posvečala temu vprašanju še večjo pažnjo.
Izkušnje so pokazale, da najbolje delujejo knjižnice, ki jih vodijo strokovno re3 naobraženi knjižničarji, ki imajo velik knjižni fond in ki so tehnično dobro urejene. Da bi se čim bolj zmanjšal vpliv osladnih knjig, je potreben ozek stik knjižničarja z bralci. Z analizo takih knjig je treba dokazati bralcu njih ničvrednost. Da bi se čim bolj razširilo branje knjig, je organizirala Ljudska prosveta tedne napredne knjige. Predlaga, da bi se teden napredne knjige organiziral v vseh republikah na isti dan. Posebno pereč problem je vezava knjig. Skoda zaradi slabo vezanih knjig je milijonska. Namesto da bi se knjige izposodile po tridesetkrat in tudi večkrat, se zaradi slabe vezave morejo izposoditi le desetkrat. Važno je tudi, da knjige ne leže brez haska doma. Knjige morajo krožiti med ljudmi in zato knjige v 'jud. knjižnice. Sovražno delo inform-birojevcev škoduje tudi ljudskim knjižnicam. Ne puste knjige k nam in naših knjig ne dovolijo v njih dežele. Tem nasprotnikom velja naslednje: Napredna knjiga bo prodrla prav tako, kakor bo predrla tudi resnica o nas.
Zelo aktualen je bil tudi naslednji referat tov. Rožezanskega o stanju ljudskega knjižništva na Hrvatskom. Posebno pozornost pa zasluži njegov predlog, da se osnuje za ljudsko knjiž-ništvo center, ki bi vodil vse ljudsko knjižništvo in dajal ljudskim knjižnicam nasvete in potrebno pomoč.
Lep referat o sindikalnih knjižnicah je podala agilna tov. Slajpahova. Uvodoma je naglasila, da je zlasti zasluga delavskega razreda, da so se razvile v Sloveniji ljudske knjižnice. Ze 1. 1869 so delavci prvič zahtevali ustanovitev ljudskih knilžnic, toda šele leta 1926 se je v Ljubljani ustanovila Delavska knjižnica. Tedaj so imeli delavci že 26 knjižnic. Po vojni so doživele sindikalne knjižnice nesluten razmah. Danes ima delavski razred 530 sindikalnih knjižnic in 47 javnih sindikalnih knjižnic, ki so dostopne vsem Niso sicer še vse dobro urejene in manjka jim tudi kadra ter knjig. Sindikalne knjižnice imajo še posebne naloge, ker so najbližje delovnemu človeku, ker kre-pe njegovo zavednost in odpravljajo apolitičnost med delavskim razredom. S'evilo knjižnic je zadostno, knjižne zaloge pa se ponekod ne izrabljajo zadostno. V Sloveniji praktično ni ne-
pismenosti pač pa doaMfcral ud nUa
za res dobro knjigo.
Tov. Bogo Pregelj Je dopoldne načel važno vprašanje nabave tujih knjig in navedel vrsto nepotrebnih težav, ki so zvezane z nabavo knjig. Je to v resnici važno vprašanje, prav tako pa tudi vprašanje nabave srbo-hrvatskih knjig. Dostikrat naše knjižnice teh knjig ne morejo kupiti, ker so že takoj razprodane. Poskrbljeno je, da dobivata Hrvatski nakladni zavod v Zagrebu in »Prosveta« v Sarajevu vse slovenske knjige za ljudske knjižnice v Bosni In Hrvatski. Na ta način je pri majhni tiraži knjig dosežena vsaj zasilna rešitev. Potrebna je večja povezava med ljudskimi in študijskimi knjižnicami, ki bi mogle pomagati ljudskim knjižnicam z nasveti. Unifikacija vseh tiskovin ni priporočljiva, ker imajo posamezne pokrajine svoje posebne potrebe. Center za knjižnice, kakor je bil danes predlagan, je za sindikalne knjižnice v Sloveniji praktično že izveden. Za velik del knjižnic pa je glavno vprašanje pomanjkanje zadostnih prostorov.
Sledili so še referati o ljudskih knjižnicah v drugih republikah, nakar je bilo zborovanje zaključeno. V soboto je razpravljal kongres o študijskih ln strokovnih knjižnicah.
Heinrich Mann — predsednik Xeniške akademije znanosti
Poročali smo že, da je prejel Heinrich Mann Goethejevo nacionalno nagrado za svoje literarno delo. Velikega pisatelja pa je sedaj nemška Uprava za prosveto imenovala tudi za pre-zidenta nanovo oživljene Nemške akademije umetnosti. To dvojno počar stitev je veliki umetnik in borec zaslužil s svojim za vse človeštvo pomembnim delom.
Leta 1933. je moral Heinrich Mann, takrat predsednik sekcije za literaturo v Pruski akademiji umetnosti, z 62 leti skrivaj zapustiti Nemčijo. Dne
10.	maja 1933 so pred berlinsko Opero na grmadi sežgali njegove knjige. Zdaj ima Mann 78 let — vse življenje je strastno zastopal ideje demokracije, napredka in miru med narodi. V zbirki esejev »Macht und Mensch« (1919) in v svojih satiričnih romanih — najboljša sta »Profesor Nesnaga« (»Professor Unrat«), ki ga imamo tudi Slovenci v lepem prevodu, in »Podložnik« (»Der Untertan«) — je neprizanesljivo razkrinkal »zveste podložnike« cesarstva. V dolgi vrsti satirično naslikanih tipov je razkril bistvo šovinizma in militarizma, njuno barbarstvo in nečlovečnost ter si prizadeval, da bi nemškemu narodu pojasnil, kako pogubna je oblast teh »cesarskih podložnikov« za Nemčijo.
Po svojem odhodu iz Nemčije se je ves posvetil borbi proti fašizmu in že prvo leto svoje emigracije izdal v amsterdamski založbi »Querido« svoje znano delo »Sovraštvo» (»Der Hass«), v katerem je postavil na sramotni oder nacistične barbare. Heinrich Mann je že takrat videl, da je vojna edini cilj nacistov ter da je bilo nacistično gibanje najtesneje povezano z mednarodnim monopolnim kapitalom. Posebno jasno je to povedal v publicističnih delih »Pride dan« (»Es kommt der Tag«) 1936 in »Pogum« (»Mut«)
1939.	Skupaj s pesnikom Johannesom
R.	Becherjem je Heinrich Mann leta 1935. vodü delegacijo nemških emigrantskih pisateljev na mednarodni kongres za obrambo kulture v Parizu. Emigracija je bila čas njegove največje pisateljske delavnosti. Vedno je verjel, da bodo sile napredka zmagale, zavedal pa se je hkrati, da se je treba za to zmago neizprosno in dosledno boriti. To je nauk, ki zveni iz njegovega romana o Heinrichu IV., ki ga je pisal v letih 1935—7 in ki pomeni vrhunec njegovega umetniškega ustvarjanja. Kljub visoki starosti in zrahljanemu zdravju je Heinrich Mann še danes neutrudljivo delaven; z vsemi silami si prizadeva za enotno in demokratično Nemčijo in za zmago socializma v njegovem najvišjem, humanističnem smislu, da bi narodi zaživeli v miru in slogi. * 15
Mače pri Preddvoru, del Ireske iz leta 1467. Fresko je naslika! neznan mojster po predlogah E. S., mojstra v »mehkem stilu«, to je — izredna milina obrazov in mehko gubanje, ohranjeni deli pa so obdržali presenetljivo
svežino barv
Srednjeveško stensko slikarstvo v Sloveniji
(0b razstavi kopij fresk v Ljubljani)
Med umetnostnimi spomeniki je v slikarstvu najdragocenejše srednjeveško stensko slikarstvo ali freske. Ono nam dokazuje, poleg estetske in umetniške vrednosti, izredno likovno sposobnost in izurjenost naših srednjeveških slikarjev in obrtnih delavnic že v trinajstem, štirinajstem, petnajstem in šestnajstem stoletju.
Ce pogledamo kulturno politično zgodovino v teh stoletjih, se moramo čuditi, koliko spomenikov stenskega slikarstva se je ohranilo kljub številnim vojnam in opustošenjem našega ozemlja po tujih «n domačih fevdalcih. Ogromno jih je uničila ali pokvarila cerkvena oblast sama, češ, gotsko slikarstvo, kiparstvo in stavbarstvo so barbarska umetnost, treba je ustvariti nekaj novega. V šestnajstem stoletju so jih pričeli podirati, prezidavah, preslikavati itd., kljub vsemu temu pa se je ohranilo v taki meri, da si lahko ustvarimo pregled umetnostnega ustvarjanja v srednjem veku. Daleč od prometnih žil in naselij se je ohranila nepokvarjena gotska arhitektura, plastika, večkrat samo preslikana in freske pod beležem, poleg tega, da je bilo slovensko ozemlje v nekakem umetnostnem zatišju glede na umetnostne tokove v ostali Evropi.
Desetletja so naši umetnostni zgodovinarji dr. Fr. Stele, dr. Fr. Mesesnel, restavrator prof. M. Sternen in sodelavci, odkrivali, ohranjevali in nroučevali srednjeveško stensko slikarstvo in nam tako ohranili to spomeniško bogastvo v okoli stotridesetih objektih.
Ce bi hoteli navesti le najbolje ohranjene in najpomembnejše srednjeveške freske, bi bila potrebna k vsaki freski temeljita razlaga, česar nam pa prostor ne dovoljuje. Pripominjamo pa, da je tudi arhitektura, ki hrani freske, prav tako spomenik iz iste ali celo iz starejše dobe.
Vsak delovni človek v socialistični državi, delavec in delovni inteligent mora poznati vsaj glavne naše kulturne spomenike, kajti le tedaj bo znal pravilno vrednotiti, varovati in ohranjevati naše kulturno bogastvo.
Ce omenimo le po imenu znane mojstre, kakor Janez iz Radgone (Johan-
nes Aquila de Rakespurga, druga pol. XIV.), Janez Ljubljanski (Johannes conclvis in Laybaco, sreda XV.), Bolf-gangus de . . . cz . . . (sreda XV.), Jernej iz Loke (prava pol. XVI.) in po imenu neznane, kakor Suški in maski mojster itd., potem ne smemo pozabiti po njihovih delih in delih kranjskih kamnoseških in stavbarskih delavnic v Primorju in Istri, ugotoviti in poudariti, da je bilo Slovensko Primorje že v teh stoletjih kulturno tesno povezano z Ljubljano in ostalim slovenskim ozemljem.
Ze v preteklem letu je začel Zavod za varstvo kulturnih spomenikov LRS v Ljubljani sistematično kopirati srednjeveško stensko slikarstvo, da v desetletju ustvari zbirko kopij fresk in odlitkov plastike. Taka galerija bo omogočila slušateljem Akademije za upodabljajočo umetnost, umetnostne zgodovine na univerzi in Sole za. umetno obrt v Ljubljani študij stenskega slikarstva, delovni človek pa si bo lahko ogledal neposredno naše srednjeveško slikarsko spomeniško bogastvo. Letos pa bo ludi razstava srednjeveškega slikarstva in kiparstva narodov Jugoslavije v inozemstvu, ki bo kulturno politični dokument sožitja in ustvarjanja naših narodov.
Na razstavi v Ljubljani so prikazane kopije najpomembnejših fresk, ki so bile bodisi že lansko leto ali letos kopirane. Iz prekmurskega slikarstva so razstavljena dela Janeza iz Radgone iz Turnišča (kopirali K. Jakob, M. Kranjc, I. Sagadin) in iz Martjancev (V. Horvatova), iz Vrz-denca (M. Tršar), od Janeza Ljubljanskega dela na Muljavi (C. Skodlar, Koporc L.) in z Visokega pod Kure-škom (M. Tršar, Koporc L.), z Vrha nad Zelimljami (M. Dovjak), potem poznogotske oziroma resesančne freske iz Sv. Primoža nad Kamnikom (M. Sedej, N. Omerza, M. Peršin, V. Makuc, M. Pirnat), z Mač nad Preddvorom (A. Ivančeva), iz Bodešč pri Ribnem v okolici Bleda (R. Slapernik) in iz Crngroba pri Škofji Loki (D. Petrič, R. Nemec, Packo I.), lanskoletne kopije iz Suše pri Škofji Loki (K. Jakob, R. Slapernik, Cargo I., A. Ivančičeva), iz Prilesij ob Soči (R.
iz Križne gore pri Škofji Loki (Tine Gorjup). Prav tako pa bodo tudi na vpogled freske »Mrtvaški ples« in »Poklon kraljev« Vincenca iz Kastve (Vicenclus de Ka»tua, 1474), iz Skrilj pri Beramu v okolici Pazina, ki so jih prav tako kopirali naši umetniki (R. Debenjak, M. Pregelj, M. Sedej) za razstavo v inozemstvu.
Kopiranje srednjeveških fresk zahteva od naših umetnikov izredni študij rokopisa ustvarjalca freske in posebnega tehničnega in tehnološkega znanja. Njihovo delo ni kopija v običajnem smislu besede, temveč umetnina z vsemi lastnostmi samostojnega umetniškega dela. 2e Imena naših akademskih slikarjev dokazujejo, kolika važnost se polaga ne samo na namen, temveč tudi na kvaliteto kopije. To ni samo slika, temveč dokument o sposobnosti ustvarjalca, stanja fresk po poltisočletju, pa tudi o sposobnostih naših likovnih umetnikov.
Kopiranje fresk bo usposobilo naše slikarje, da bodo kos nalogam, ki jih terja današnji čaa od njih. V sociali-
monumentalna arhitektura, ki nuai našim freskantom ogromne ploskve za ustvarjanje. Studij in kopiranje srednjeveških fresk, ki harmonično z arhitekturo ustvarjajo edinstveno in idealno celoto, bodo omogočile našim freskantom Izpolniti to važno in težko nalogo. Kopiranje je za njih velika šola, ki jih bo usposobila, da bodo na velikih ploskvah ovekovečili borbo, napore in zmage naših narodov pri izgradnji socializma.
Kopiranje srednjeveških tresk je nov dokaz, kako socialistična družba pravilno in višje vrednoti kulturne spomenike, vse pozitivne stvaritve naše preteklosti.
Se eno ne smemo pozabiti, da so kulturni spomeniki, pa najsi so spomeniki iz narodnoosvobodilne vojne, kulturno zgodovinski, arheološki, etnografski, umetnostni, knjižnice in arhivi ali prirodne znamenitosti, osnova in pogoj za razvoj turizma, zato pričakujemo, da jih bodo bodoči turistični prospekti in propaganda v večji meri upoštevali.	Velepič C.
„Dnevniki"
Pred menoj leži drobna knjižica, nima več kot 136 strani, pa vendar, ko sem jo odložil, sem imel vtis, da sem prebral veliko knjigo. Knjižnica nima ne na platnicah, ne na notranji naslovni strani nobenega imena. Kako more biti knjiga, a še zlasti zapiski, brez imena? se vprašaš. Pa bo že prav tako. Knjige ni napisal nikak literat, ne, življenje je potisnilo štirim brigadirjem v roko peresa, enemu z Lijaka, trem z Mladinske proge Samac— Sarajevo v 1947. letu.
V	svoji uvodni besedi »Priče našega dela« ti pove založba Mladinske knjige, ki je to delce izdala, da je ona njegova pobudnica. Pred dvema letoma je razpisala natečaj za dnevnike z akcij delovnih brigad. Urednik je moral imeti nedvomno težko delo, preden se je odločil, kaj pošlje med nikoli dovolj hvaležne bralce. Vsebina knjige razodeva, da je imel srečno roko. S temi štirimi dnevniki je namen dosežen, dosežen je v tolikšni meri, da bo zadovoljen vsak mladinec, zadovoljni pa bodo tudi vsi tisti, ki jih iskreno zanima rast našega rodu. Kaj poreko tisti, ki stoje ob strani današnjega življenja, je zelo postranskega pomena, mislim pa, da bodo vsaj malo ostrmeli in se zamislili.
Prvi dnevnik, ki prav za prav ni dnevnik, ampak niz drobnih, kar dobro napisanih reportaž, je izpod peresa študenta Mileta Roga. Torej knjiga le ni brez Imena, saj so se avtorji vsak pod svoj sestavek pošteno podpisali. Od vseh štirih je Mile Rog v svojih spominih in črticah, ki jim je dal naslov »Brigada«, oblikovno najboljši.
V	»Prvem napadu« pravi: »Lopate so zazvenele, težki krampi so zdrseli z ramen, samokolnice zadaj so se cvileč ustavile.«
Takole so se ustavili v prvi bojni črti dela pred Lijakom, pred leno, umazano strugo potoka, ki se jim je pošastno režala:
»Ne boste me! — Debele korenine, grmovje in štori, vse je stalo kot nemo svarilo. Drevesa so molče In dostojanstveno gledala na golobrado mladino, kakor bi premišljevala: Avstrijci so nas hoteli podreti, potem so Italijani merili tod okrog, a ostalo je vse kakor je bilo. Pa bi nas vi izruvali, zelenci! Odpravite se domov!«
In Mile Rog ti pripoveduje živo in neizmaličeno, kako so se brigadirji in brigadirke spoprijeli z neusmiljeno naravo Lijaka, kjer jim je sonce bilo pri delu največji sovražnik, večji od vode, ki jim je ob nalivih segala do kolen. In ob vsem težkem delu, spričo krvavih žuljev, razbolelih hrbtov in neverjetno težkega blata ne pozabijo ti fantje in dekleta ne zvezd na nebu ne svojih dragih doma. Prav genljivo lepo sta napisani črtici »Alah« in še zlasti »Brigadir Jože«, pa tisto, kako so drug za drugim s polnimi samokolnicami opravljali »šoferske izpite«.
V	drugem delu knjige so dnevniki s proge Samac—Sarajevo. In čeprav je Rogov sestavek oblikovno najboljši, te ti dnevniki iskreno, tu in tam res malce neokretno pisani še bolj prevzamejo. Seveda je graditev te velike železniške proge že sama po sebi veličastno delo tako po svojem obsegu kakor po pomenu. In prav zato je teh dnevnikov največja odlika ta, da
(Zapiski brigadirjev)
se vsi trije pisci tega v polni meri zavedajo, da kar čutiš, kako jim za progo živo utripajo mlada srca in je brigadirjeva največja bolečina, če zaradi bolezni ali slabega vremena ne more delati. To so krasno povedali vsi trije: Virag Stefan Janar, komandir 2. čete 3. mariborske udarne brigade v svojem »Dnevniku«; Valentin Lapajne, dijak 4. razreda gimnazije v dnevniku »Samac—Sarajevo«; in Igor Soto-šek v dnevniku »Zadnji juriš«. Prvi je človeško najgloblji in vprav pretresljiv, drugi je prav fantovsko radoveden in rad vesel, tretji pa, izmed vseh štirih v tej knjigi kakor prvi spet študent, resnobno delaven in ves zagrizen v rok, do katerega je proga morala biti zgrajena. Brez najmanjšega pretiravanja se ti predstavijo pravi junaki dela, velikega, težkega dela, v katerem je bilo mnogo trpljenja, pa tudi mnogo veselja in sreče. »Vsa dolina Bosne je bila ena sama mladost,« pravi Virag Stefan Janar. In potem: »Bili smo istih misli, imeli smo isto željo in šli smo po isti poti — k izvršitvi petletke, k izgradnji socializma. Največ smo se pogovarjali o briga* dah.«
To čudovito priznanje, zlasti zadnje: Največ smo se pogovarjali o brigadah, razodeva visok državljanski čut in globoko povezanost drugega z drugim ter skrb za tovariša in tovarišico v plemenitem tekmovanju, ne samo, kdo bo prvi, ampak kdo bo več in boljše napravil.
Ko je Lenin postavljal naloge sovjetski književnosti mnogomiiijonskih delovnih množic in ji’ določal njene karakteristične lastnosti, je želelj »... da bi se čim več delavcev, ki so delovali v množici in z množico, v današnjem metežu življenja ukvarjalo z opisovanjem svojih izkušenj. Naklada nekaj sto ali vsaj nekaj desetin najboljših, najresničnejših, najiskrenejših in najbogatejših dejstev vredne vsebine opisov bi bila brez primere koristnejša za stvar socializma kot mnoga časopisna in književna dela najboljših literatov, ki zelo pogosto izza papirja ne vidijo življenja.«
Tile »Dnevniki« so me spomnili teh Leninovih besed. Vredni so, da pozorno prebereš vsako vrstico. So dokument ne samo naše delavoljne in za socializem navdušene mladine, niti ne samo dokument njene ljubezni do domovine in do države, ampak v njih je še mnogo več, kar da človeku s srcem misliti in mora vsak sklepati, da bo ta vredni rod pravilno zrasel zdrav in odporen. Zakaj visoki moralni zakon dela in globok človeški čut skupnosti, ki si ju je mladina v trdem in nadvse požrtvovalnem delu utrdila, bosta od nje terjala še višji in trši moralni rezultat njenega skorajšnjega zrelega in odgovornega prizadevanja v veliki hiši naših narodov.
Knjiga ima 14 ilustracij, ki so jih prispevali: Vladimir Lakovič Cl). Jože Ciuha (4), Ive Subic (4), Cita Potokar (2), France Slana (D, Alojz Oblak (1), Tone 2nidaršič (1). Najboljša je Vladimira. Lakoviča. Založba bi glede na pristnost teh sestavkov boljše storila, če bi knjigo dala res smiselno ilustrirati, kar bi dalo kniigl brez primere lepši dopolnilni poudarek, tako pa žive te slike v knjigi bolj same sebi.	r. k.
Stoletnica prve slovenske
gledališke predstave v Celju
Iz časa, ko je dne 2. junija 1846 privozil po progi Gradec—Celje prvi vlak v Celje, kakor tudi iz časa, ko je 16. sept. 1849 odpeljal iz Celja po novi progi prvi vlak proti Ljubljani, imamo ohranjena poročila, da se je ob teh dveh slavnostnih dneh zbrala v Celju velika množica slovenskega ljudstva. Se posebej je bila slavnost dne 16. septembra podčrtana s lem, da je bila tega dne v Celju v mestnem gledališču uprizorjena Linhartova »Zupanova Micka«.
Po vsej verjetnosti je bila že pred tem datumom kakšna slovenska predstava v Celju in Orožnova Celska kronika navaja, da so že okoli leta 1804 igrali »2upanovo Micko« (torej kakih
15 let po krstni predstavi v Ljubljani), kar pa se dozdaj še ni dalo nedvomno ugotoviti. Po ohranjenem poročilu »Celskih novin« se je v revolucijskem letu 1848 in sicer dne 12. novembra »slišal pervi Slovenski glas v našem gledišu (Theater). Vmed drugim so se tud zapele dve slovenske pesmi, namreč Zakonski prepir in Moje želje. Kakor hitro se zaslišijo rahli glasi domačega jezika. pos*ane od samega veselja hrup in pokanje z rokami. «
Ne glede na to je bil dan 16. septembra 1849 tisti dan, ko »e Je rodilo
celjsko slovensko gledališče, ki je s prebujenjem naroda po revolucijskem letu 1848 začelo s svojim kulturnim delom. Celjske »Slovenske novine« so v svojem 38. listu z dne 21. kimovca 1849 tedaj ob opisu slavnosti odhoda prvega vlaka proti Ljubljani priobčile obširen članek, ki ga je napisal urednik Konšek in iz katerega posnemamo; »Na večer ravno istega dne smo imeli v gledišu slovensko igro. »Zupanova Micka« se je per-vikrat v Celji igrala. Ne vemo še tako napolnene hiše, kakor ta dan; — ne samo rodoljubi ampak tud drugi so se bili radovidno zbrali to igro slušat. Narpoprej se je pela avstr! • anska godovnica v slovenskem jeziku. Potem se začne »2upanova Micka«, ktera je sploh vsim poslu-šavcam neizrečeno dopadla. — ja tako dopadla. de je od ploskotanja cela hiša gromela. Tako smo veseli dan sklenili, kteriga ne bomo nikdar pozabili. in kteriga so nam še na večer verie prljatlice in prijatli našega na. roda olepšali...«
Podrobnosti o igri in posebno o Igralcih nam niso ohranjene, kakor so nam na primeT »Novice« ohranile imena igralcev iste igre ob krstni predstavi v Ljubljani. ljubljanska »Slovenija« prinaša v tvojem celj-
skem poročilu nekaj podrobnosti o uspehu in učinku igre: »Zupanovo Micko so v našim gledišu igrali, ino scer gospodi ino gospodične tako dobro, de so 27 krat mogli prenehati, ko so gledavci od veselja v roke pokali, ino svoje dopadajenje tako na znanje dali. Glediše je bilo čisto polno, tudi Nemci so šli v taisto, de bi slovensko igro vidili. Kolko ponemčenih Slovencev je zdaj veselja dobilo zopet do materinskiga jezika, kteriga so se poprej neumneži sramovali...«
Ni pa soditi pomena uprizoritve »Zupanove Micke« samo po vplivu, ki ga je povzročila na narodno mlačne in nezavedne Slovence tistega časa. Uprizoritev te igre je bila tudi izraz skupine naprednih celjskih Izobražencev in domoljubov, ki so s poudarkom uprizoritve ene prvih slovenskih iger manifestirali svoje ideale tistega tudi za duševno prebujo Slovencev revolucionarnega časa.
Početnik slovenskih iger v Celju je nedvomno bil celjski tiskar Janez J e r e t i n . sam po rodu Celjan, ki mu bo po »Celskih novinah« ostala ta čast. »da je on pervi Slovenšino v gledišu razglasil«. Jeretin je že zgo daj tiskal slovenske knjige (med njimi tudi Slomškove »Drobtinice«), Izdajal prvi celjski nemški tednik. 1. julija 1848 pa začel izdajati »Celske slovenske novine«, ki so postale nato »Celske novine«, leta 1849 pa »Slo-v«ak* novine«. Urednik tega UsU je
bil profesor Valentin Konšek, ki je list urejeval dokaj radikalno. Ostro je oštel nekatere poslance, ki so tedaj šli v Frankfurt »slepe muhe lovit« in pa one, ki so v Gradcu, na Dunaju In v Kromerižu molče sedeli. Po sodbi drja Prijatelja je v listu prišel do izraza istodobni svobodomiselni avstrijski meščanski demokratizem, posebno v tistih člankih, v katerih so avtorji zagovarjali ločitev šole od cerkve, odpravo samostanov, državno zasego cerkvenega imetja in odpravo celibata.
Nekoliko pozneje se je obema pridružil še Josip Drobnič, ki je urejeval po časovni zaporednosti drugi slovenski leposlovni list »Slovenska čbela«. berilo za obudo ln omiko slovenskega duha (1850). Tudi ta list je izdajal Janez Jeretin. Drobnič je v Celju ustanovil 1851 čitalnico, vodil 1651 in 1852 slovenske gledališke igre v Celju kot ravnatelj in režiser ter delal še kot dramaturg in prevajalec iger. ki jih je nekaj tudi Izšlo v tisku (»Dvoboj«, »Raztresenca« v Celju 1850, »Venec gledaliških Iger« Gradec 1859).
Družba, ki se je zbirala okoli Jere-tina kot spretnega organizatorja in založnika, je bila vsekakor prežeta naprednega duha in Jeretinu kot organizatorju slovenskega gledališča v Celju v pomoč. Jeretin je bil velik podpiratelj revežev, ustanovil Je tudi j
v Celju društvo za podpiranje ubožcev. Da bi to društvo gmotno podprl, je najbrž prišel na misel, da bi i čistim dobičkom gledališke predstave pomnožil denarni fond društva. Pri tem je še upošteval, da bo na dan otvoritve proge proti Ljubljani prišlo v Celje mnogo ljudstva in tako je prišlo do prve uprizoritve celjskega slovenskega gledališča.
Drobnič je njegovo delo nadaljeval In tako se je zgodilo, da je imelo Celje slovenske gledališke predstave v času do absolutizma še leta 1852, torej dlje kot Ljubljana in so zato morale »Novice« poročila o celjskih prireditvah opremljati z vzdihi o mrtvilu v Ljubljani. Stoletnica slovenskih gledaliških predstav v Celju zato n« more biti samo lokalnega pomena.
Celje ima svetlo tradicijo svojega gledališkega življenja. Tega se Celjani tudi zavedajo In bodo stoletnico svojega gledališča svečano proslavili. Sedanji upravnik Ljudskega gledališča v Celju Fedor Gradišnik je že predlanskim v »Gledališkem listu« celjskega gledališča začel objavljati zgodovino celjskega gledališkega živ* ljenja, kjer je predčitalnlško dobo že obširno obdelal. Svoj opi* Je izpopofc nil s posnetki originalnih gledaliških lepakov prve kakor tudi nekaterih naslednjih predstav, ki so se ohranili v celjskem muzeju. Naj bi poskrbi da t« opis ne ostane torzo! % %
rX&ks- 1
FIZfcULTURA in SPORT
DB2AVN0 PRVENSTVO V STRELJANJU
Zmaga slivenskih täcmovalk
Prvič v zgodovini slovenskega strelstva se je zgodilo, da so slovenske tekmovalke v ekipnem tekmovanju zasedle prvo mesto. Borbe so bile za vsak krog posebej zelo ostre in le izredna vzdržljivost naših tekmovalk je omogočila zasedbo prvega mesta. Tekmovanje se med tem, ko to sporočamo, se nadaljuje, vendar je slovenski ekipi prvo mesto že zagotovljeno. Plasman ženskih ekip je talot
1. Slovenija U61 od 1500 dosegljivih krogov. (Rezultati posemeznih tekmovalk so naslednji: 1. Škapin 243, 2. Rataj 238. 3. Zidarič 230, 4. Kastelic 226,
5.	Saje 224 krogov); 2. UDV 1150, 3. Hrvatska 1128 krogov.
Končni plasman članic posamezno t malokalibrsko puško na 50 m: 1. Sertič (Hrv) 494 krogov, 2. Tcšnič (UDV) 492,
3.	Gorup (Hrv) 478, 4. Sedej (UDV) 477, :». Rataj (Si) 472 krogov.
Vojaška puška, ljudska tarča na 380 m končni plasman:	1. StanivukoviČ^ (JA)
178 (200 dosegljivih) krogov, 2. lAlič (JA) 180, 3. Černoglazov (Srbija) 163. 4. Vider (Hr) 161 krogov.
Pištola 25 .m, moški, posamezno:	—
končni vrstni red: 1. Delorenzo (Sl) 385
krogov (400 dosegljivih), 2. Keršovan (JA) 358, 3. Kranjc (UDV) 358, 4. Milovič (JA) 358 krogov.
Vojaška pištola, ekipno, končni plasman: 1. JA 1797 krogov (2000 dosegljivih), 2. Hrvatska 1788, 3. UDV-A 1786, 4. Slovenija 1748, 5. UDV-B 1736 krogov.
Hitro streljanje na 3(H) m — posamezno: 1. Stanivukovič (JA) 40 zadetkov, 2. Lalie (JA) 36, 3. Bojič (JA) 35. 4. Štrlok (Hrv) 35, 5. Planinc (Sl) 34,	6. Remo
(Sl) 33 zadetkov.
Pionirska tarča na 25 m — posamezno:
1. Djakovič (Sr) 276 krogov (SCO dosegljivih), 2. Čuk (Hrv) 273. 3. Tržan (Sl) 266,
4.	Celar (Sl) 256.
Na&a reprezentanca bo na svetovnem prvenstvu tekmovala takole: vojaška puška: MomiT Markovič, Stevo Prauhart, Pero Cestnik, Dragan Tošnič. Milovan Mihiorko, rezerva Kratohvril; malokalibrska precizna puška: Mihorko, Pran-hart. Cestnik, Planinc in Tošnič.
Poleg tega bodo vsi udeleženci tekmovali še za mojstrski naslov z vojaško puško, malokalibrsko in težko precizno puško.
Slovesen sašetek tarnirja kovmariev
Včeraj popoldne se je ob maloštevilnem odzivu gledalcev začel na Stadionu v Ljubljani prvi turnir kovinarjev Po dvigu zastave in državni himni je v imenu uprave in prireditelja SSD Litostroja pozdravil tekmovalce tovariš	in jim želel čim boljše
uspehe na tekmovanju. V imenu glavnega odbora Zveze sindikatov Slove-nije je spregovoril tov. Vlado Žorž in poudaril pomen fizkulture za delovno sposobnost izvrševalcev Titove petletke. S simbolom tovarne torpedov Aleksander Rankovič in s sindikalnimi zastavami na čelu se je nato v mimohodu zvrstilo okoli 200 fizkul-iurnikev in tizkultumic, ki bodo na dvodnevnih tekmovanjih merili svoje sposobnosti v atletiki, odbojki, namiznem tenisu in nogometu. Po slovesni otvoritvi se je začelo tekmovanje v atletiki in odbojki, ki je prineslo naslednjo rezultate:
ATLETIKA
Tei: na 60 m. mladinci: Twrdy (Litostroj) S sak.. S piljak (Končar) 8, Odar (Železar) 8,1. Toplak (»Franc Leskošek«)
8,2,	Springer (Torpedo) 8,2; mladinke: Rogelj (Litostroj) 9.1. Osenk (Zelezar) 9,4. Rukavina (Končar) 9.4, Treven (Zelezar) 9,C, Vesel (Končar) 9,6; članice: Kamere (Les&ošek) 9, Fatur (Zolczar) 9,5, Polanec (Litostroj) 9.6, Mravinac (Končar) 9,6;
tek leern, člani:	Legat (Zelezar) 12,2,
Kovačič (Končar) 12,5, Miloševič (Končar) 12,5, Sarič (Torpedo) 12,6;
tek 1508 m, člani: Nabergoj (Kovinar) 4:36 min., Dretnik (Kovinar) 4:3S, Šober-le (Zelezar) 4:41, Robač (Fužinar) 4:42,8. Mohorčič (Litostroj) 4*2; izven konkurence je tekmovalec iz Titograda Mugo-ša dosegel čas 4:13,5: tek 1808 m, mladinci: Turdy (Litostroj) 2:52, Begovič (Končar) 3:01, Pelosa (Torpedo) 3:03, Urnavt (Fužinar) 3:06,4, Odar (Zelezar) 3:09.
ODBOJKA
Tekmovanje v odbojki se je odigravalo hkrati z atletiko. Moštva igrajo vsako z vsakim. Rezultati prvih tekem so naslednji:
Litostroj : Zelezar 2:0 Rade Končar : Torpedo 2:0 Fužinar : Franc Leskošek 2:0.
Igra med Litostrojem in Rade Končarjem je bila pri stanju 1:1 zaradi teme prekinjena.
Danes se tekmovanje nadaljuje. Nogometno moštva bodo dopoldne igrala izločilne tekme na stadionih Odreda in Železničarja, popoldne pa bo nogometni spored samo na stadionu ob Tyrsevi cesti z začetkom ob 13. Tekmovanje v odbojki in atletiki pa ee bo nadaljevalo dopoldne.
Ekipno prvenstvo Slovenije
Včeraj dopoldne se je začelo na Igriščih pod Cekinovim gradom letošnje republiško prvenstvo teniških ekip. Na tekmovanju sodelujejo ženske in mešks ekipe ÜD Ljubljane in SSD železničarja iz Ljubljane ter TK Poleta iz Maribora Troboj se je pričel s srečanjem Ljubljana — Polet. Dočim je zenska ekipa Tli Poleta sicer visoko, teda pričakovano zmagala z rezultatom 5 0. so imeli Ljubljančani precej posla, preden so premagali Mariborčane z rezultatom 6 :3.
Posamezni izidi so bili naslednji:
MOŠKI: Slana (P) : Milavec (L)
3:19, a:'i. 6:3: Podlesnik (P) : Čebular
(L)	S:4, 6:4; Banko (D : Jagodic (P) -5:1. 6:2; LUher (L) : Žižek tP) 6:2, S:l. Banko-Cebuiar ; Siana-Jagcdic
6:1, i:č, b:2; iViilavec-Suhar : Podies-DiL-zižck 6:2, 4:S, 6:U; Goiec (P) : Glavič (L) S:3, 6:3; Zerovec <L) : Vlasak (p) 6:1, Zerovec-Ogrin : Vlasak-
G-oiec 6:4, 5:3. — ZENSKE: Voglar (P) : Pirkmajer S:8. 6:4, 6:3; Zamanja (P) : Jerman (L) 6:0, 6:3; Voglar-Cop : Pirkmajer-Jerman 6:1, 2:6, 6:4; Trop (P) : Klinar (L) 5:0. 6:1. Vinterhalter 4P) : Golob (L) 6:3, 6:0.
Tekmovanje se je nadaljevalo z dvobojem Poiet : železničar — ženska ekipa Poleta je tudi drugega nasprotnika prepričevalno premagala z rezultatom 5:0; železničar je nastopil brez mladink. Zaradi mraka pa so bile moške partije prekinjene in se bodo danes nadaljevale. Popoldne se bo troboj zaključil s srečanjem Ljubljane : železničar.
Tekme pričnejo dopoldne ob 8. uri na igriščih pod Cekinovim građom.
Mednarodno atletsko' tekmovanje v Celju
V okviru priprav za dvoboj jugoslovanske ženske reprezentance z italijansko, ki bo v začetku oktobra v Rimu, jo Atletska zveza Jugoslavije povabila zensko reprezentanoo Avstrije, da nastopi proti najboljšim jugoslovanskim atleti, njam. Avstrijska reprezentanca bo prispela drevi v Celje in se bo v ponedeljek pomerila z našimi najboljšimi atletinjami iz vse države, ki so na tabore-nju v Celju. Glede na formo naših tekmovalk. ki so preteklo nedeljo na dvoboju s švicarskimi atletinjami dosegle pet novih državnih rekordov, in glede na renomirane avstrijske atletinje, med katerimi je vsekakor najboljša svetovna rekorderka v metu kopja Bauman, je računati, da bo tekmovanje zelo zanimivo. Spored bo izpopolnjen z vmesnimi ‘očkami najboljših slovenskih atletov. Na prireditev, ki bo v ponedeljek v Celju na Glaziji s pričetkom ob 16.. opozarjamo vse ljubitelje atletike.
ZVEZNA ODBOJKAŠKA LIGA
BEOGRAD : ENOTNOST
Dones ob 10.30 uri na igrišču Ljuba Šercerja v Šiški.
»Mladost« na Holandskem. Plavalna in •»vaterpolo ekipa zagTehškc »Mladosti« je odpotovala ny. Nizozemsko, kjer bo nastopila v štirih tekmah.
18-lctni plavalec Filip Mackman je preplaval Rokavski preliv v 23 urah 48 minutah.
SD Ljubljana. V ponedeljek ob 18. na drsališču strogo obvezen sestanek za vse e-lane hokej sokcije. Vabljeni tudi tisti, ki bi radi igrali hokej.


KOLEDAR
NEDELJA, 25. septembra-: Uroä. PONEDELJEK. 26 septembra:	Stoj* *
slava, Justina
TOREK 27.septembra : 'itariomira., Koz" ma in Damijan.
SPOMINSKI DNEVI
25.	IX 1943. — Partizanske sile razbile tri nemške transportne vlade.
25.	IX. 1906. — Rojen sovjetski skladatelj Dmitri j Šostakovič.
26.	IX 1944. — Enote XVIII. divizije napadle Stampetov most pri Verdu ter ga porušile. Tretje rušenje.
26.	IX 1936. — Umrl ruski raziskova. lec P K Kozlov, rojen 1. 18G3
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromost j e. Trg Franceta Prešerna 5
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUZ3A LJUBLJANA dr. Mis Frama, Poljanska cesta 15, telefon 32 84 clo pone deijka do d. ure zjutiaj.
Cilojd. dr sjevšči. jiaksim. Ljubljanska cesta 36, do ponedeljka do S. zjutraj.
•
i’UvUik, Ljubljana, organizira 27. septembra dvodnevni izlet v Zagreb, za ogiod veUsstrjma. Trenoči&ča &o osig’urana. Trostih je še 7U mest, za katera sprejema prijave poslovalnica Putnika v j Ljdbljani.	2370-n !
Obveščamo vsa gradbena podjetja kakor tudi oüUdt; stranko, da se je repu. biiško montažno podjetje »Toplovod« pr. selilo v novo uradne prostore v Crtomi ix>vo ulico št. 6, teh. žt. 29-11 in 29-29. — Ljubljana. 23. sept. 1949.	2362-n
Sindikalno gisdališče Jesenice, ponedeljek 26. s-ept. ob 15. P. (rolia: »Sneguljčicam, predstava v okvira Tedna matere in otroka.
Vse one, ki oo se prijavili kot kandidati za igralce in igTalke v novo snujoči se ansambel Mestnega gledališča, v Ljubljani, pa se niso odzvali povabilu za avdicijo, obveščamo, da so vrši avdicija za zamudnike v četrtek 29. sept. ob 14.30 v dramskem gledališču.	2365-n
Planinsko društvo Ljubljana priredi v mesecu oktobru za svoje člane naslednje množične izlet«; 2. okt. na Učko v Istri, preko Divače in Lupoglava. S povratkom preko Medveje. Opatije in Reke. — 9. okt. Kcmna nad Bohinjem. Udarniško delo pri gradnji elektrovoda in žičnice. — 16. okt. preko Domžal in Krošnje na Limbarsko goro. Kolesarski izlet. — 23. okt. na Mrzlico preko Trbovelj, ter sestop v Laško (kopališče). — 30. okt. preko Kresnic na Sv. Miklavža in Kneel j, tor s povratkom na Laze. — Podrobna pojasnila, podatke odhoda in povratka ter pogoje dobite v društveni pisarni, Masa-rykova 14/TT. Prijave za jzlete se zaključijo dva dni pred dnevom izleta.
Pozivamo predsednike, oziroma tajnike -WItkalnih podružnic mesta Ljubljane, ki
štejejo nad 100 članov, na sestanek, ki bo v torek, 27. septembra ob 17. v sejni dvorani na magistratu. Dnevni red je v zvezi z ustanavljanjem hranilnih blagajn. Upravni odbori podružnic nai poskrbe za udeležbo. Komisija za propagiranje denarnega varčevanja za mesto Ljubljano.	2369-n
Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje ustanavlja komorni (mešani) zbo”. Vabimo vse pevce, ki bi hoteli stalno sodelovati, da se takoj prijavijo, pismeno ali ustmeno, v tajništvu glasbenega oddelka. Radiodom, Ljubljana, Tavčarjeva 17 — soba 201. kjer dobe vse nadaljnje informacije.
Sindikalna podružnica soboslikarjev, pleskarjev in Črkoslikarjev je poklonila namesto venca na grob predsednika tov. Dermastja, 700 dinarjev v korist slepe mladine, za kar izreka patronat Zavoda za slepo mladino toplo zahvalo. 2364-n Urar Bazelj Franc, se je preselil^ iz Tyrševe ceste 20 v Rib jo, ulico 8. 2356-n OLO Poljčane priredi v okviru Okrajnega festivala razstavo lokalne industrije in obrti. Razstava traja od 25. septembra do 2. oktobra v prostorih gradu Slov. Bistiica. Vabimo vse gospodarske ustanove, poverjeništva itd., da se razstave ndeležijo. Odbor za razstavo. 2303-n Sprejem strank se vrši samo ob sredah in sobotah od 8 do 12. Izven tega '*sa se strank? ne bodo sprejemale. — -••\-3.rTifi -»Iskra* Kranj.	2336-n
i, KAM A LJUBLJANA ddja, 25.. ob 15. Gow-D*Usseau: Globoko »o korenine. Izven. Gostovanje v Tolminu.
Ob 20: Gov-D’Usset'u; Globoko so korenine. Izven. Gostovanje v Tolminu. Torek, 27.. ob 16: GcJia: Sneguljčica. Izven. Predstava v okviru Tedna matere in otroka.
Petek, 30.. ob 16:	Golia:	Sneguljčica.
Izven.
Nedelja, 2., ob 20: Cankar: Hlapci. Izven. Predstava v okviru Tedna matere in otroka.
*
Jutri bo v Operi predprodaja za torkovo predstavo »Sneguljčice«.
OBJAVA. Uprava Slovenskega narod nega gledališča opozarja ponovno vse prizadeto organizacije, igralske družine itd., da Ekonomat SNG ne bo izposojal voč _ nobenih kostumov in ßicer pod nobenim pogojem. Uprava SNG ponovno razglaša že enkrat objavljeno odločbo, ker se dogaja, da nekatere organizacije naših objav ne upoštevajo in delajo, objavljajo programe svojih nastopov, ne da bi sb prej pogovorile z UpTavo SNG oziroma z Ekonojnatom SNG, ali so tiii-kovc predstave breiz kostumov, ki so last SNG, možne ali ne.
TEDEN MATERE IN OTROKA
PRIREDITVE V LJUBLJANI Nedelja 25. septembra:
Ob 10.: Otvoritev umetniške razstave »Mati in dete« v prostorih Umetniške zadruge v Selenburgovi ulici. — Razstavo bo odprl minister tov. dr. Jože Potrč.
Ob 11.: Otvoritev razstave Matere in otroka v dvorani ministrstva za socialno skrbstvo, Gajeva ulica. Razstavo bo otvoril minister tov. dr. Anton Križišnik.
Ob 11.: promenadni koncert v Tivoliju.
Ob 15.: Predstava »Udarna brigada« v lutkovnem gledališču (Mladinska dvorana).
Ponedeljek 26. septembra:
Ob 17.: »Rdeča kapica« v Šentjakobskem gledališču.
Ob 19.: Cicibanov večer literatov v Filharmonični dvorani.
.
PROGRAM IZVEDBE TEDNA MATERE IN OTROKA, RLO MOSTE, LJUBLJANA
Nedelja 25. septembra:
Izlet pionirjev k sv. Urhu ob 9. dopoldne — AF2 in LMS.
Ponedeljek 26. septembra:
Obdaritev mater (22) s plenicami, ter mater z večjim številom otrok z denarnimi nagradami. Obdaritev bo v mali dvorani RLO III. Ob Ljubljanici 29, ob IG.
Torek 27. septembra:
Predavanje o zaščiti matere in otroka v dvorani kino Moste ob 19.
Sreda 28. septembra:
Otvoritev posvetovalnice za matere ob 15. Posvetovalnica bo v mali dvorani RLO Moste. Ob Ljubljanici 29.
Lutkovno gledališče, prireditev ob 17. v prostorih kina Moste.
Četrtek 29. septembra:
Obisk v Gluhonemnici, ki ga izvršita po dva zastopnika od vsake posamezna organizacijo. Obdaritev gluhoneme deee. Zbirališče zastopnikov ob 16. pred Gluhonemnico.
Petek 38. septembra:
Rajonska kulturna prireditev v dvorani kine Kodeljevo ob 18.
Sobota 1. oktobra:
Zaobljube terenskih obiskovalk otrok na RLO III. Po zaobljubi, obiski mater po domovih.
Nedelja 2. oktobra:
Otroški sejem na igrišču Novi Vodmat. Organizira AFZ. Začetek sejma ob 10.. ki traja do 15.
Ponedeljek 3. oktobra:
Za zaključek roditeljski sestanek ob 17. v Osnovni šoli Moste, Mokronoška uL
SE?
Sag
V Kranja ho jutri ponedeljek 26. akademija Zavoda za slepo mladino iz Ljubljane. Ob 15. bo posebna prireditev za mladino, ob 18. pa za odrasle. 2373-n
Na Jesenicah bo danes 25. sept. ob 19. v Titovem domu akademija Zavoda za slepo mladino iz Lj obijane. Nastopijo zbori, orkester na orglice, dramatični in fizkultui-ni nastopi.	2374-n
Razpisan je koncertni abonma za sezono 1949/50. Abonma ima 10 koncertov, ugodnosti 25% popusta na vstopnini. Prijave sprejema od 1. oktobra dalje pisarna Koncertne poslovalnice, Kongresni trg 9. dopoldne od 8. do 12. in 16. do 18.
Klavirska literatura je zelo bogata na delih, ki so primerna tudi za mladino. Iz te literature nam ho igral pianist Marijan Lipovšek v sredo krajše skladbe Schumanna, Vit. Novaka, Škerjanca in it svojih 20 mladinskih skladb. Večer bo izredno zanimiv, za odlično izvedbo jamči pianist Lipovšek, ki je eden prvih naših umetnikov. Predprodaja vstopnic knjigama muzikalij. Drugi koncert v tem tednu bo v petek 30. septembra. 2371_n
OJjtfesuiSs
OBVESTILO
Lpiava Kovine, Ljubljana, Stritarjeva št. 7, obvešča vsa industrijska podjetja iu ustanove, ki krijejo potrebe iz skladišč Industrijskega servisa, da njena poslovalnica Kovina, Tyrseva 9, sprejema stranke in izdaja blago neprekinjeno od
S.	do 14. (Glavna ..dovoljenja Poverjeništva za TP, št. 2533/49, 22. septembra.) Stranke naj to upoštevajo.	3897-1
OBJAVA
Zale, pogrebni zavod, Ljubljana, obvešča stranke, katerim oskrbuje grobove, tla bo oskrbništvo pokopališča sprejemalo naročila za nasade, aranžmane in ureditev grobov za Vse svete le do vključno 20. oktobra 1949. Kasneje dospelih naročil oskrbništvo nikakor ne bo moglo upoštevati.
Obenem opozarjamo svojce pokojnikov, ki še niso obnovili zapadle najemnine z« grobišča na tukajšnjem pokopališču za nadaljnjih 10 let, da jo čimprej obnove, sicer ho zavod z zapdalimi grobovi razpolagal in jih oddal drugim interesentom.	3915-1
POZIV KMETIJSKIM ZADRUGAM
Direkcija državnega žitnega fonda, filijala Ljubljana, poziva vse Kmetijske zadruge, katere so vršile odkup žitaric v gospodarskem letu 1948/49, da takoj dostavijo fakture zaradi izplačila in oddajo žita le Direkciji državnega žitnega fonda oziroma mlinom ali Delegacijam.
Na fakturah jo naznačiti, da so to žitarice iz pridelka leta 1948/49 ter navesti, v kateri mlin oziroma Delegaciji so bilo žitarico oddane. V nasprotnem slučaju brez navedenih pripomb fakture ne bodo priznane.
Istočasno obveščamo Kmetijske zadruge. da za žitarice, ki so odkupljene od nove letine 1949/50, ne izstavljajo nikakih faktur Filiali žitnega fonda, pač pa samo odkupnim podjetjem, ker edino odkupna podjetja fakturirajo žitarice filiali Zitofond. — Filiala Zitofond. 3920-1
POZIV
Pozivamo vse koristnike, ki prejemajo žitarice in žitne izdelke iz državnega žitnega fonda, to je okrajne, industrijske iu gozdne magazine, pekarne, zadruge. podjetja za rejo prašičev in tovarne itd., da prijavijo stanje zalog žitaric in žitnih izdelkov na dan 30. sept. zvefffer pristojni_ Delegaciji državnega žitnega fonda, ki s9 nahaja. na sedežu njihovega OLO oziroma MLO.
Proti vsem kršilcem, ki prijave ne bodo pravočasno dostavili, bo uveden kazenski postopek.
Prijavo je dostaviti pristojnemu delegatu državnega žitnega fonda v dveh izvodih najpozneje do 2. okt. t. L
Istočasno pozivamo vse koristnike žitaric in žitnih izdelkov, da nemudoma vrnejo vreče pristojni Delegaciji. V nasprotnem slnča.iu jim ho nadaljnja dobava mlevskih izdelkov in žitaric ustavljena ter bodo predlagani v kaznovanje zaradi namernega zadržavanja embalaže. — 'Filiala Zitofond.	3919-1
OBVESTILO
Zaradi pravilne in pravočasne distribucije kuriva naj vse ustanove in podjetja, ki so svoječasno planiralo svoje potrebe pri poverjeništvu za trgovino In preskrbo MT.O Ljubljana, takoj zadolžijo osebo, ki bo prevzela kurivo tudi ob popoldanskih in večernih urah, ob nedeljah ln praznikih. Kurivo bo dostavljeno po trgovskem podjetju »Kurivo«.
Obenem Jo treba javiti tudi naslov, telefonsko številko in kraj, kamor naj se kurivo dostavi.
PBVI STROKOVNI IZPITI IZ FINANČNE STROKE V finančni otroki bo bili to Huj izpiti po pgavilniku o pripravniški &iuž-bi in strokovnih izpitih. Izpite je organiziralo ministrstvo za finance LRS. Pri. javilo & je šest uslužbencev poverjeništev za finance iz raznih okrajev. Pred glavno izpitno komisijo za finančno stroko so vsi z uspehom napravili izpit. Kljub dokaj obsežnemu programu splošnega in strokovnega dela je bilo znanje zadovoljivo. La priprava na splošni del, ki je osnova poiitično-ekonomskega znanja in podlaga za strokovno izobraževanje, naj bi bila še boljša. Izpite so napravili Stefan Zel ko (Murska Sobota), Ivan Zabnkoveo (Šoštanj), Ivan Gasparič (Celje). Ernest Špeh (Šoštanj), Konrad Šrot (Krško) in Mihael Vodičar (Krško).
NABIRALCI GOB!
ZA ODDANE SUHE GOBE DOBITE TUDI NAGRADE V DENARJU I ZATO PRIDNO NABIRAJTE 1
Šolstvo
OBJAVA
Srednja šola za turizem in gostinstva v Ljubljani
Popravni, dopolnilni in privatni izpiti
bodo H., 12. in 13. oktobra po razporedu, ki bo od 5. oktobra dalje na ogled v pisarni direkcije.
Vpisovanje v 2. in 3. razred bo 14. oktobra od 8. do 14. na šoli. Pri vpisu je treba predložiti potrdilo o opravljeni praksi in spričevalo o dovršenem 1. oziroma 2. razredu.
Vselitev v internat za vse, ki so se prijavili, bo 14. oktobra od 8. do 20. S seboj mora vsaik prinesti osebno perilo, primemo zaznamovano, in po dve brisači.
Pričetek pouka bo 15. oktobra ob 8. zjutraj za vse oddelke.
Vse učejice opozarjamo, naj ge pravočasno odjavijo v kraju dosedanjega bivanja in naj prineso s seboj živilsko karto za polovico meseca oktobra, ter potrošniško potrdilo za november. Poleg tega naj si pripravijo pisane predpasnike in bele naglavne rute! Direkcija. 3904-1
NIŽJA GOZDARSKA SOLA
V KROMBERGU PRI NOVI GORICI
sprejme v oktobru novih. 35 gojencev. Pogoji za sprejem so: sedemletna šolska izobrazba, telesna In duševna sposobnost za gozdarsko službo, najnižja starostna doba — dovršeno 16 leto starosti; prednost imajo interesenti, ki imajo kot pomožni gozdarji, čuvaji in gozdni delavci že nekoliko prakse pri gozdnih delih.
Pouk traja deset mesecev Prvih pet mesecev se vrši teoretičen pouk na šoli. nadaljnjih pet mesecev gredo gojenci na prakso na gozdne uprave. V šoli živijo in se šolajo gojenci brezplačno, na praksi dobivajo kot praktikanti ustrezno plačo. Po uspešno dovršenem učnem in delovnem načrtu delajo sklepne izpite in postanejo gozdarji.
Pouk nove grupe začne v ponedeljek
17.	oktobra Prošnje je vložiti najkasneje do 10. oktobra direktno Upravi gozdarske šole v Krombergu pri Novi Gorici. Prošnji je priložiti: rojstni list, zdravniško spričevalo, izkaz KLO o premoženjskem stanju (prosilca ali staršev), potrdilo KLO o ponašanju prosilca (ali priporočilo predpostavljenega), lastnoročno napisan življenjepis. — Kandidati bodo pravočasno pismeno obveščeni o sprejemu v času med 10 In 15. oktobrom 1949.
Ministrstvo za gozdarstvo LRS, 3902-1	Ljubljana.
RAZPIS
Ministrstvo za kmetijstvo LRS raz. pisuje vpis v Dvoletno poljedelsko solo Rakičan pri Murski Soboti s pričetkom pouka 15. oktobra ln novo ustanovljeno Dvoletno živinorejsko šolo V Kočevju s pričetkom pouka dne 1. novembra 1949
Soli sta namenjeni vzgoji mladincev za kvalificirane delavce-poljedelce in živinorejce za socialistična kmetijska gospodarstva. Sprejemajo se mladinci in mladinke z dovršeno osnovno šolo, ki so telesno in duševno zdravi. Mladinci-ke, ki se nameravajo vpisati v te šole, naj takoj pošljejo prošnje na upravo tiste šole, katero žele obiskovati s prilogami: zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju, vprašalno polo za sprejem mladinca v vzgojno ustanovo, točno izpolnjeno in potrjeno od pristojnih oblasti. življenjepis.
Obe šoli imata lepo urejene internate za mladince in mladinke. Vzdrže-valnina je brezplačna Ministrstvo za kmetijstvo LR Slovenije. •
Gozdarski tehnikum v Ljubljani.
Ravnateljstvo obvešča vse gojence Gozdarskega tehnikuma v Mariboru, da se je šola v celoti preselila in priključila Gozdarskemu tehnikumu v Ljubljani. Pozivam vse gojence ljubljanskega in mariborskega tehnikuma, da se javijo 30. septembra tekom dneva v internatu — Poljanska cesta 2. Poleg že zahtevanega, naj prinese vsak s seboj še jedilni pribor. Ravnatellstvo.
3903-1
Fotokmoamatersko društvo Ljubljana, prične v torek 27. septembra ob 19. z nadaljevalnim tečajem za ene fotoamaterje, ki so opravili A tečaj aii pa drugače obvladajo osnovne pojme fotografije. Tečaj bo trajal predvidoma 3 mesece po dvakrat tedensko. Prvo predavanje bo gori navedenega dno v predavalnici Glavnega odbora Ljudske tehnike, Celovška cesta št. 23, soba št. 51. V kolikor se tečajniki niso že prijavili preko krožkov oziroma grup, naj se prijavijo tega dne.	2366-n
Dekanat gospodarske fakultete obvešča slušatelje, ki še niso opravili izpita iz predvojaške vzgoje, da se bo isti vršil v ponedeljek 26. septembra ob 8. za moške (grupa 19) in ob 10. za ženske (grupa 31). Udeležba na izpitu je za vse tiste, ki šo niso opravili izpita, obvezna, ker je to že II rok. Dekanat. 2368-n
Uprava nižje gostinske šole obvešča učence, da se bo pouk pričel predvidoma 10. oktobra v Dobrni (ne na Bledu).
Učenci prvega razreda naj pošljejo ob. vezno do 1. oktobra upravi šole v Dobrni, hotel Triglav, potrebne dokumente, t. j.:	prošnjo, kolkovano z 10 din,
rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, lastnoročno pisan življenjepis, priporočilo LMS in izjavo staršev, da gojenec ostane predpisano dobo v poklicu. S seboj naj prinesejo odjavnioo in živilsko karto.
One učence, ki so potrebni štipendije, poziva uprava, da vlože prošnjo po pred. pisanem vzorcu skupno s potrdilom o premoženjskem stanju.	3922-7
Dajalci krvi!
Nujno prosimo dajalce krvi vseh krvnih skupin, da se odzovejo v čim večjem številu v torek, sredo in četrtek, t. j. 27., 28. in 29 septembra 1949. Posebno pa prosimo dajalce krvne skupine B za čim večji odziv.
Ponovno naprošamo, da ne zajtrkujete, zlasti pa ne nič mastnega (tudi bele kave ne).
Javite se po možnosti ob 7-30 najkasneje do 9.30.
Dajalcem krvi pripadajo dodatki v sladkorju .maščobi, beli moki, svežem mesu ln denarna nagrada
Dajalcem z dežele se povrnejo potni stroški v obe smeri (potniški vlak III. razred in avtobus). Vozovnice morate oddati v zavodu za transfuzijo.
Za vpis prinesite s seboj osebno izkaznico s fotografijo.
Medicinska fakulteta v Ljubljani,
Zavod za transfuzijo krvi.
Telefon štev. 41-08
MALOPRODAJALCEM ZAJAMČENE PRESKRBE IN VEZANE TRGOVINE
Obveščamo vse maloprodajalce zajamčene preskrbe in vezane trgovine, da imamo na zalogi za kritje naših obveznosti v zajamčeni preskrbi in vezani trgovini dovoljne količine sledečega blaga:
volneno blago za moške obleke, volneno blago za moške plašče, volneno blago za hubertus plašče, zefir in oksford za moško perilo, svileno blago za perilo in obleke,
pliš za otroške in ženske plašče, vatelin,
vreče in Juta na meter (vezana), moške spodnje hlače zimske in letne, moške in ženske flanelaste spalne srajce.
Sporočamo vsem maloprodajalcem z ajamčene preskrbe ln vezane trgovine, da smo prejeli večje količine svilenih nogavic in svilene trikotaže. -- Blago lahko nabavijo naši odjemalci v skladiščih »TEKSTIL OBUTEV«, Ljubljana, Mestni trg 22 m Maribor, Glavni trg 7 v neomejenih količinah na račun zajamčene preskrbe in vezane trgovine.
Pohitite z nakupom, dokler traja zaloga!
dTEKSTIL OBUTEV«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 4. POSLOVALNICA: MARIBOR, Glavni trg številka 7.
MALOPRODAJALCI DEČJE OPREME!
Za zajamčeno in vezano trgo vino vam lahko dobavimo večje količine flanelastih plenic, tetra plenic, tetra srajčk in kapic, pletenih majic in kapic, stekleničke za dojenčke, posipa in kreme za dojenčke. Naročila pošljite na:
»TEKSTIL-OBUTEVu — LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 4.
2917A
Umrli so s
Ob prebridki izgubi naše predobro mame, stare mame, sestre, Tote Ivanke Svoljšak se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Poseuno zahvalo sm> dolžni pevcem, ter vsem darovalcem vencev in cvetja, žalujoča družina SvoD’šak-dr. Jamšek	3905-1
Obdelovalna zadruga Savlje, Kleče, sporoča žalostno vest. da r.a« je nenadoma zapustil, požrtvovalni el ar, Ciril Snoj. Pogreb nepozabnega pokojnika ho danes ob 17. iz Savelj na pokopališče v Stožiee. Odbor	4914-1
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je 23. septembra po kratki in mučni bolezni umri. moj ijubi mož, naš skrbni oče, sin in brat Ciril Snoj, pos v Savljah po domače pri Msšklaju v 52. letu starosti. Pogreb dragega nepozabnega pokoj'nika bo v nedeljo 25. septembra ob 17. :z Savelj na farno pokopališče v Stožiee. žalujoča žena, otroci ter ostalo sorodstvo. 3313-1
Dne 21. septembra je umrla naša mama Karoiina Kocjan. Pokopal, smo je 23. septembra na pokopališču v Povirju. Žirje. Opčine, 23. septembra 1949. žalujoči: Drago, Lea in ostalo sorodstvo.	3921-1
Davi Cb 3. je umrl moj ljubljeni soprog, očka, svak in stric Ivan Maver. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. v Lokvi. Razdrto, 24. septembra 1949. Globoko" žalujoča žena Marija roj Simončič s hčerkico Sonjo, svak Polde, in ostalo sorodstvo
je čas, da kupite srečke Državne razredne loterije! - Zato pohitite!
PRESKRBA
OPOZORILO
Poverjeništvo za trgovino In preskrbo MLO Ljubljana opozarja vsa podjetja, ustanove ter ulične poverjenike, naj predložijo v ponedeljek dne 26 t. m. vse o-bracune o izdanih živilskih nakaznicah za mesec september, ker v nasprotnem primeru ne bodo prejeli nakaznic za mesec oktober.
Kljub rokom, da se morajo živilske nakaznice obračunavati 5 dni po prejemu, ni doslej obračunalo 82 podjetij oziroma ustanov ter 67 terenov. Med temi so tudi naslednja podjetja, ustanove ter tereni:
Telegraf-telefon Center, Mestna plinarna, železniška kurilnica, Direkcija železnic, Direkcija državnega žitnega fonda, Industrijsko obrtno podjetje ministrstva za notranje zadeve, Glavna direkcija rep gozdarskih avtopud-jctlj. Saturnus, Vojno gradbeno podjetje Istra, Medicinska menza, Bolnišnica za duševne in živčne bolezni. Gostinstvo »Figovec«, Planska komisija vlade LRS, Šolska poliklinika. Tereni: Okiškega, Poljska pot, Vrazov trg. Rožna dolina, Večna pot, Brdo. Stan in dom, Velika cesta. Mladika, Cankar itd.
Vsi ostali, ki niso imenovani, bodo objavljeni prihodnjič.
MAŠČOBA ZA MESEC AVGUST Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani, obvešča potrošnike mesta Ljubljane, da se oeli maščoba za mesec avgust samo še do vključno 30. septembra 1949.
Pozivamo potrošnike, da si jo zanesljivo nabavijo do navedenega dne, ker se po tem dnevu maščoba za mesec avgust v nobenem primeru ne bo več izdajala.
DELITEV ŽIVIL ZA SEPTEMBER Riž in prosena kaša:
Potrošniki mesta Ljubljane prejmejo
t:a .u:, t	eopomiine pre-
skrbe živilskih nakaznic za mesec september riž in proseno kašo v sledečih količinah:
Riž: D-l 3d0 gr na odrezek štev. 3; D-2 300 gr na odrezek štev. 8; D-3 300 gr na odrezek št. 3-
Kaša: D-l 400 gr na odrezek št. 2: D-2 500 gr na odrezek št 2.
Riž in kašo dele sledeče prodajalne živil:
Poslovalnice »Prehrane«: Frančiškanska ulica 2. Gajeva 5, Gosposvetska 6, Napoleonov trg. Prisojna ulica, Rimska 24., Tyrševa 31, Bežigrad 13, Celovška 85, Hotimirova ulica, Tyrševa cesta 36, Vodovodna 67, Gaijevica 9a, Opekarska 31, Rožna dolina V-2, Cesta XVII-34, Tržaška 91, Bernekerjeva ulica, Povšetova ulica.
Poslovalnica Potrošniške zadruge:
Smartinska 10 in 107, Resljeva 3, Vodnikov trg 5. Sv. Jakoba trg 7, Zaloška 22, Bezenškova ulica. Cerkvena ulica 21, Karlovška 19, Tržaška e. 4G, Gerbičeva ulica, Medvedova 38, Černe tova 36. Celovška 144, Tyrseva 47c, Vrhovci. St. Vid, Stožiee 175, Polje 1, Zalog.
Industrijski magazini:	»Litostroj«,
Tobačna tovarna. Ljubljanske opekarne, »Saturnus«, Vevče. »Indus«, Bom bažne tkalnice Vižmarje.
Fižol: Potrošniki kategorij R-š, R-la, R-žl, R-lb. R-Ž2, R-l, R-2a, R-2, R-3 in D-3 si lahko nabavijo po pol kg fižola na odrezek št 4 rep. dop. preskrbe živilskih nakaznic za mesec september.	, .
Fižol dele vse prodajalne racioni-ranih živil. R-š prejmejo fižol na odrezke štev. 1 vseh 4 tedenskih nakaznic
pšenični zdrob: v mesecu septembru se deli na živilske nakaznice D-l in D-2 pšenični zdrob in sicer v količini, označeni na odrezkih (D-l 1 kg, D-2 900 gr).
Pšenični zdrob dele vse prodajalne racioniranih živil.
Belo moko za dodatne nakaznice za bolnike in dajalce krvi za mesec september so prejele sledeče prodajalne živil:
Poslovalnice »Prehranea: Napoleonov trg 3, Resljeva 8, Gajeva 5, Tyräeva 86, Bežigrad 13. Vodnikova 181, Hotimirova 13, Celovška 85. Tyrševa 31, Bernekerjeva 22, Prisojna 7, Rožna dolina V-2j Tržaška 91.
Potrošniške zadruge: Dolenjska 58, Karlovška 19. Stritarjeva ulica, Voo-nikov trg 5, št Vid, Cerkvena 21, Stožiee 175. Zalog, Foije. Zaloška 22.
Industrijski magazini:	»Litostroj«.
Tobačna tovarna.
Belo moko lahko dele tudi ostale poslovalnice, ki jo imajo še na zalogi.
Koruzne izdelke na živilske nakaznice R-la jam. R-la, R-žl, R-lb, R-ž 2 in R-2a pa imajo na razpolago iste poslovalnice kot belo meko razen sledečih. Gajeva 5, Vodnikova 181, Tyrseva 31, Stritarjeva Stožiee 175, Zaloška 2«.
Kakavni 'proizvodi: Za mesec september se delijo po objavi MTP v dnevnih časopisih z dne 22 septembra t. L Dele jib vse prodajalne racionuanih
^Delitev mila za mesec september po objavi MTP bomo razpisali v najkrajšem času.	.	. ,
Poslovalnice, ki še niso prejele pše-ničnega zdroba in kaše, prejmejo blago v najkrajšem času V slučaju pa, da pšeničnega zdroba ne bo dovolj na razpolago, se deli bela moka.
Pozivamo poslovalnice, ki še nimajo kakavnih proizvodov, da jih takoj prevzamejo pri Trgovskem podjetju »Prehrana«.
OPOZORILO POTROŠNIKOM Vsa zgoraj navedena živila in moka za mesec september se deli samo do vključno 30. septembra 1949.
Opozarjamo potrošnike, da si blago nabavijo v določenem roku, ker se po tem dnevu ne bo več delilo.
DELITEV MESA:
Obveščamo potrošnike mesta Ljuh. Ijane, da bodo delile meso za zamudnike v ponedeljek 26. t. m od 6 do
12.	in od 14. do 17 poslovalnice Mestne klavnice na trgu, Wolfova 12 Gajeva pasaža. Gosposvetska 6 Zaloška št. 22. Tržaška 81 Celovška 54 in Miklošičeva 17
UNION: danski film »Sirota Strna: — Ivan Cgnkar. — MOSKVA: Obzornik 38, Titovi fizkuitur-niki v Pragi, Planica 49. — SLOGA: čefiki film »Slutnja« — Pregled 2. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — TIVOLI: sovj. film »Vlak pelje na vzhod«
—	Športni pregled 10 — Predstava ob
20.	— TRIGLAV: franc, film »Ljubavne sanje« — F. N. 185. — Predstave ob IG, IS in 20.15. — ŠIŠKA: sovj. film »Ga. vxoche« — Bos. mes. 18. — Predstave eb 18 in 20.
MA21BOB PARTIZAN: ameriški film »Plinska luč«. Obzornik 36. — UDARNIK; švedski film »Tuja luka«. Hrvatski pregled 7. — LBTNI: sovjetom film »Pomlad«. FX 184. — POBREŽJE: sovj. film »Beli volčjak« — EeSka iuia.
CELJE METROPOL sovj. ijiui ■Cliku.-»
—	pionirji 5. — DOM: avstr, film »Dolga pen, mesečnik JA 10.
KAMNIK: sovj. film »Srečanje na Labi« • Rudarji.
KRANJ STOR2IC: angleški iiiin -Oar-neval« — Srb mes. 18. — SVOBODA: sovj. film »Vrnitev iz zmago« — Pregled 3.
JESENICE MESTNI: sovjetski barvni film Mičurin. tednik. Predstavi ob 18. in 20. Mladinska predstava v okvira Tedna matere in otroka se predvaja sovj. film »Pastir in pastirica«. — Predstave vsak dan ob 15. po znižanih cenah.
NOVO MESTO:	sovjetski Min -Rdeča
ruta«. Predstave ob 16, 18 in 20.
PTUJ- ameriški fi!-«	e, Rena«
—	F. N. 183.


Poročila: ob 8.30, 12.30, 14.50, 19.30 in
ob 22.00.
6.00	Vider jutranji spored; 9.00 lz na-
ših delovnih kolektivov; 9.40 Poje mešan zbor SNUD »Angel Besednjak, iz Maribora (prenos rz Maribora); 10.0U Duto— danski koncert. Na sporeduSlavko Os-erc. Bogo Leskovic in Marjan Lipovšek; 11.00 Knjiga v starem in srednjem vetu; 11.20 Glasbena medigra: 11.30 igra orkester mc-riborske radijske postaje P. v. Droga Lorbeka (prenos iz Maribor«); 12.45 Zabavna giurtba;	13.00 Po« ure pesmic in
zgodbic za pionirje in cicibane; iJ.OU Za vsakogar nekaj; 74.45 Slovenske narodne in umetne pesmi:	15.60 Oddaja zi naše
podeželje - Predavanja:	politični pre-
gled, ob tednu maters in otroka, tekmovanje — reportaža, nokaj o jodu. kako kmetje oddajajo svoje pridelke, o tisiv-r-stvu, Fr»nc Levstik: Martin Krpan, vmes pester glasben spOTCd: 19.00 Antonin Dvorak: Dumky. Izvajajo: Nada Jevdjeni:9-vič-Braudl (violina), Hilda obe (čelo) in Ksenija Ogrin (klavir) — (prenos iz Maribora); 19.45 Zabavna glasba; 20.00 Politični komentar iz Beograda; 20.35 Vedre melodijo: 20.50 Najnovejša fisknltur-na poročila; 21.0O Obisk pri Dvoraku in Smetani; 22.30 Plesna glasba.
SPORED ZA PONEDELJEK
Poročila: ob 5.15, 6.20, 12.30, 14.30, 19.30 in ob 22.00.
5.00	Pozdrav delovnim ijudem; 6.00 Jutranji konce-rt; 12.00 Opoldanski koncert;
12.45	Zabavna glasba; 13.00 Oddaja z« pionirje — Adolf Digafinjeki: Za obrambo otrok; 13.20 Pesmi in plesi raznih narodov; 14.00 Slovenska lahke glasba;
14.45	Nekaj violinskih skladb; 15.00 Kulturni pregled: O delu naših knjižnih založb; 15.10 Poje Vokalni kvintet SKUD »Slava Klavora« iz Maribora (prenos iz Maribora); 18.30 Hrvatski umetniki prod mikrofonom (prenos iz Zagreba); 19.00 Igra Stojan Stonovio s svojo kapelo;
19.45	Zabavna glasba; 20.00 Radijski dnevnik; 20.15 Jugoslovanski zbori pojo; 20.35 Ljudska univerza — dT. Iva Šegula: Kolektivna vzgoja; 21.00 Iz zakladnice slovenskih skladateljev: »Benjamin Ipavoo«;
22.30	Nočni koncert. Na sporedu: Petar Konjovič Stevnn H r isti e in Josip Slavenski
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKA SLUŽBE Stanje dne 24. septembra: Medtem ko področje visokega zračnega pritiska nad rkhodno Evropo še stalno raste, azorski anticiklon ponovno razkraja. Tako je severna in severozapadna Evropa pod vplivom morskega polarnega zraka, ki ustvarja padavinska območja cd Islanda preko vzhodne Anglije do južne Francije. Slovenila je na meji med tema dvema. vremenskima sistemoma, zaradi tega je vreme spremenljivega značaja.
Vremenska napoved za nedeljo 25. septembra:	Zjutraj megla, pozneje
spremenljiva oblačnost, deloma sončno. Temperatura do 280 C.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 3/II. — Telefon uredništva in uprave štev. 35-22 do 55-25, telefon oprave za ljubljanske naročnike štev. 38-23. — Tiskarna Slo venskega poročevalca, — Odgovorni
urednik Cene Kranjc