PoStahta plačana r gotovini.
Leto XI., št. 160 a
Ljubljana, nedelja 13. julija 1930
Cena 2 Din
JJpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. loseratai oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon it. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842; Praha čislo 78 180: W'en št 105.241.
Naročnina znaša mesečno 25.-za inozemstvo 40.— Din.
Din,
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3- Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Dunaj, 12. julija s. d. Avstrijski poslanik je izročil danes v Parizu odgovor avstrijske vlade na Briandovo spomenico. Odgovor pozdravlja Briandov načrt in pristaja na ustanovitev evropske unije v okvirju organizma Društva narodov.
V	odgovoru naglaša zvezna vlada, da Je rada pripravljena z najboljšimi močmi sodelovati v korist rešitve in evropske solidarnosti pri velikem delu za organiziranje Evrope. Prepričana je, da je to odkritosrčno in lojalno sodelovanje dolžna neskončnim žrtvam, ki jih je zahtevala komaj pozabljena preteklost evropskih narodov, kakor tudi bodočim generacijam, ki smejo od naše sedanjosti pričakovati, da jim bo pripravila jasnejšo in čistejšo bodočnost.
V	nasprotju z nemškim odgovorom ne
vsebuje avstrijski nobenih posebnih pomislekov in zahtev. Tako ni tudi z besedico omenjena kaka potreba po reviziji z mirovnimi pogodbami ustvarjenega stanja, niti želja, da bi se načelo vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji še pred osnovanjem evropske unije. Seveda pa je to pripisovati predvsem izjemnemu položaju Avstrije, ki se zaveda, da ne more voditi Snobene aktivne zunanje politike ter da mo-/ra v lastnem interesu ohraniti pri sedanjem pokretu za ustvarjanje fronte revizijonistič jih držav najstrožjo nevtralnost. Ne malo pripomogel k formulaciji avstrij. odgo-^ra tudi zaključek pogajanj za najetje resticijskega posojila, ki ne bi bilo skoro 'gotovo presimpatično sprejeto v francoskih krogih, če bi načela tudi Avstrija vprašanje revizije mirovnih pogodb.
Avstrija za osnovanje
evropske unije
Avstrijska vlada pozdravlja Briandovo akcijo in jo bo podpirala brez pridržkov — Odgovor Danske in češkoslovaške
Praga, 12. julija d. Odgovor češkoslovaške vlade na Briandovo spomenico bo izročen francoskemu poslaniku, najbrže 14. julija, nakar ga bo ta odnesel s seboj v Pariz, kamor se bo podal na dopust V odgovoru pozdravlja čsl. vlada z odušev-ljenjem Briandovo akcijo ter obljublja vsestransko podporo Češkoslovaške prt njeni izvedbi. Vendar pa pripominja, da je potreba pri izvajanju tega načrta velike previdnosti in da naj se izvede postopoma.
Kodan], 12. julija d: Danska vlada je izročila francoskemu poslaniku odgovor na Briandov memorandum, v katerem se izreka za osnovanje evropske unije. Navaja pa gotove pridržke za svoje sodelovanje. Ti pridržki se tičejo predvsem razmerja med bodočo evropsko unijo in Društvom narodov, ki mora ohraniti vse svoje pozicije.
Grški odgovor
Atene, 12. julija. AA. Včeraj se je sestal ministrski svet pod predsedstvom Veniz©-losa. V glavnem je razpravljal o odgovoru Grčije na Briandovo spomenico. Odgovor je sestavil minister zunanjih zadev Mihalako-pulos in bo predan še nocoj francpskemu poslaniku v Atenah ter grškemu poslaniku v Parizu. Istočasno bo objavljen v tisku.
Bolgarski odgovor
Sofija, 12. julija. AA. Minister zunanjih zadev Burov je pripravil odgovor bolgarske vlade na Briandov memorandum, ki bo predan najkasneje do 15. t. m. Burov je čakal samo na vrnitev predsednika vlade Ljapčeva, da tudi on prouči vsebino odgovora.
Protiiidovski pogromi v Rumuniji
Ogorčeni spopadi med demonstranti in orožništvom v Borzu — Stroge odredbe notranjega ministra za preprečenje protižidov. izgredov
nister notranjih zadev je po poskusih, <fa se priredijo protižidovske demonstracije v Bukovini, izdal naredbo, da se uporabijo
Bukarešta, 12. julija g. Protižidovski nemiri v Rumuniji so kljub strogim oblastnim ukrepom še vedno na dnevnem redu. V okolici Borze je prišlo do spopada med močno protižidovsko skupino in oddelki orožništva, ki pa so bili prešibki, da bi }o razkropili. Demonstranti so porušili do sedaj ohranjene židovske trgovine in jih iz-ropali. Mnogo Židov so pretepli, tako da je med njimi zelo mnogo ranjenih. Protižidovske skupine nameravajo prirediti slič-ne demonstracije tudi v Kološvaru.
Bukarešta, 12. julija. AA. Rumunski ml-
najenergičnejše mere proti organizatorjem teh neredov. Vse osebe, ki se bodo udej-stvovale pri neredih bodo aretirane. Vsa zborovanja in demonstracije, ki bi mogle povzročiti nerede, so zabranjene. Zandar-merija bo stalno pripravljena, da nastopi na ukaz oblasti. Generalni tajnik ministrstva notranjih zadev je odpotoval zvečer v Suceavo, da tam izvede vladine nared-be.
Iztreznenje na Madžarskem?
Odpor proti nadvojvodi Otonu in spfoh proti povratku Habsburžanov narašča tudi med Madžari samimi
Bukarešta, 12. julija M. Ugledni rumunski list »Cuvenitul« objavlja pod naslovom »Veliki pretresljaji na Madžarskem zaradi vprašanja prestola« iz Budimpešte daljše poročilo, v katerem pravi, da se na Madžarskem v zadnjem času čedalje bolj širijo vesti o bližnji resni akciji za postavitev nadvojvode Otona na madžarski prestol. Grof Apo-nyi, vodja madžarskih legitimistov, je izjavil, da more po njegovem mnenju edino nadvojvoda Oton postati madžarski kralj, ker se zakon o detroni-zaciji nanaša samo na bivšega kralja in cesarja Karla in ne na njegovega naslednika. Zaradi tega ne more madžarskega prestola, ko bo postalo to vprašanje aktualno, zasesti nihče drugi kakor edino nadvojvoda Oton.
»Cuventul« pristavlja tej izjavi, da Baziran j a grofa Aponyja niso vsi Madžari, temveč da obstoje skupine, ki ■ se zavzemajo za svobodno volitev kralja in ki nočejo niti čuti o tem, da bi madžarski kralj postal zopet kak Habs-buržan. Predsednik vlade Bethlen je za svojo osebo pristaš ohranitve seda-
njega stamja, ki nra zagotavlja položaj diktatorja. Takega položaja pač ne bi mogel ohraniti, ako bi postal nadvojvoda Oton kralj. Razumljivo je, da tudi »nekronana kralj Madžarske«, admiral Horthy prav tako zastopa tezo, da je treba ohraniti sedanje stanje. Njunemu stališču se je pridružil tudi vojni minister Gomibos.
Zanimiva ie tudi izjava madžarskega poslanika v Angori grofa Tahyja, ki pravi, da je na Madžarskem večje število vplivnih skupin, ki so odločno proti povratku Habsburžanov na madžarski prestol in ki zagovarjajo, naj se podaljša sedanji »posebni sistem vladavine« z državnim upravnikom na čelu. Povratek Habsburžanov. tako utemeljujejo svoje stališče, bi mogel povzročiti nevarne zapletljaje v inozemstvu. Madžarska se ne bo bavila s tem vprašanjem, dokler se ne osvobodi pritiska iz inozemstva in dokler ne postane v vsakem oziru svobodna. Poltem si bo lahko izbrala administrativni in vla-daivinskj sistem, kakršen ji bo prijal.
Nov škandal na sovjetskem poslaništvu v Parizu
Pariz, 12. julija. Na sovjetskem poslaništvu Je prišlo včeraj do novega škandala, ki je vzbudil v vseh političnih in diplomatskih krogih veliko pozornost. Šef Ceke pri pariškem poslaništvu Ma-ksimov je pobegnil s poslaništva in se pridružil Besedovskemu. V razgovoru z novinarji je podal izjavo, v kateri očita sovjetskemu poslaništvu v Parizu najhujše stvari. Posebno ostro napada sovjetskega vojnega agenta grofa Ignjateva v Parizu, katerega obdolžuje, da je po-neveril milijonske zneske. To je v kratki dobi že četrti visoki funkcijonar pariškega sovjetskega poslaništva, ki se je izneveril Moskvi in prešel v opozicijo.
Poplave na Koreji
London, 12. julija, d. Listi javljajo iz Tokija o velikih poplavah na Koreji, ki so zahtevale mnogo človeških žrtev. Več tisoč hiš se je porušilo. Vsi poljski pridelki so uničeni. Promet je prekinjen.
Indijsko vprašanje pred angleško zbornico
London, 12. julija. AA. Vikomt Burnham, ki je bil član ustavne indijske komisije, bo vprašal vlado, ali bo glede na izjavo indijskega podkralja Irwina z dne 9. julija v Simli, poročilo indijske ustavne komisije glavna točka razprave na konferenci, ki se sestane v Londonu meseca novembra.
To bo izzvalo prvo debato o indijskem vprašanju v parlamentu po poročilu indijskega podkralja. V ponedeljek bodo vprašali v spodnji zbornici ministrskega predsednika, ali bo spodnja zbornica imela priliko, pred počitnicami razpravljati o političnem položaju v Indiji.
Eksplozija turške muni-cijske tovarne
Berlin, 12. julija. V bližini Carigrada je prišlo v četrtek ponoči v vojni luki Ismid do tefke eksplozije. Municijska tvornica De-rindže je deloma zletela v zrak. Razširjene so govorice, da je eksplozija zahtevala 30 ^vdBrib žrtev. Podrobnosti še manjkajo.
DVA VAŽNA STANOVSKA KONGRESA
V Sarajevu so se zbrali na svoja kongresa Jugoslovenski železničarji in poštarji — Mučen incident pri otvoritvi Poštnega doma
Sarajevo, 12. julija k. Danes je zasedal kongres Udruženja jugosloven-skih Poštnih uradnikov. Udeležuje se ga okro« 200 delegatov iz vseh krajev države. Ljubljansko delegacijo vodi predsednik oblastne organizacije g. Campa. Kongres je otvoril predsednik udruženja g. Tomo Jovanovič s pozdravnim nagovorom, nakar so bile med burnim odobravanjem odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministru javnih del, njegovemu pomočniku, banu drinske banovine in drugim. Ministra javnih del je zastopal direktor sarajevske poštne direkcije Milan Nikolič, ki je v imenu ministra želel kongresu uspešno delo v dobrobit poštnega osobja in v procvit poštne stroke. Za predsednika kongresa je bil izvoljen Toma Jovanovič, nakar je kongres takoj prešel na dnevni red. Po običajnih formalnostih je podal obširen referat o potrebi reorganizacije poštne stroke predsednik ljubljanske organizacije g. Campa. Zborovala so pazno sledili njegovim izvajanjem ter je žel referent ob koncu splošno odobravanje. Ob 11. je bilo kongresno zborovanje prekinjeno, nakar so se udeleženci kor-Porativno podali k svečani otvoritvi novega Poštnega doma v Sarajevu.
K slavnosti so se zbrali tudi predstavniki oblasti s komandantom armije generalom Kalafatovičem na čelu, zastopniki mestne občine ter mnogi drugi gostje. Cerkvene obrede so opravili pravoslavni, muslimanski in židovski svečenik, dočim je katoliški duhovnik, sarajevski župnik Pekavac odklonil blagoslovitev z motivacijo, da ne more sodelovati, če blagoslovijo dom tudi predstavniki drugih ver. Kljub temu, da se je posebna deputacija podala še tik pred pričetkom slavnosti k njemu in ga
prosila, naj pride, ker bi odsotnost katoliškega duhovnika napravila na katoličane zelo mučen vtis, je župnik vztrajal na svojem stališču.
Po cerkvenem opravilu je imel predsednik Jovanovič lep govor o kulturnem in socialnem pomenu novega doma. Popoldne je kongres nadaljeval strokovne razprave. Zvečer se je vršil na čast udeležencem banket v novo-otvorjenem poštnem domu.
Železničarski kongres
Sarajevo, 12. julija k. Jutri se bo vršil tukaj vse državni kongres Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev. še tekom minule noči in današnjega dopoldneva so prispeli iz vseh krajev s posebnimi vlaki številni delegati te najmočnejše stanovske organizacije, da sodelujejo pri razpravah. Ob pol 2. zjutraj so se pripeljali delegati beograjske in subotiške oblastne organizacije, skupno okrog 350 delegatov. Kljub pozni nočni uri so jih sprejeli sarajevski tovariši z godbo na čelu ter jih v povodci spremili v pripravljena prenočišča. Zjutraj ob pol 8. je prispel posebni vlak iz Ljubljane in Zagreba, s katerim je prispelo okrog 400 delegatov iz dravske in savske banovine. Delegacijo dravske banovine vodi oblastni predsednik g. Deržič. Na kolodvoru jih je pozdravil predsednik sarajevske oblastne organizacije inž. Go-spodnetič. Obenem z delegati so prispeli tudi železnica rski pevski zbori in godbe, in sicer »Drava« iz Maribora, »Sloga« iz Ljubljane, »Sava« iz Zagreba ter železničarski nogometni klubi iz Ljubljane, Maribora, Zagreba, Osijeka, Subotice, Beograda in Velikega Beč-kereka. Skupno je prispelo na kongres okrog 1000 delegatov, ki zastopajo okrog 25.000 članov.
Danes dopoldne ob 9. se je vršila t prostorih kina Rdečega križa predkon-ferenca, na kateri so bile rešene vse zadeve, nanašajoče se na jutrišnjo plenarno skupščino kongresa. Na današnji Predkonferenci so bila odobrena poročila o delovanju centralne uprave, ki sta jih podala predsednik inž. Sreplo-vac in centralni tajnik Jovan Bakič. Prav tako je bilo na predkonferenci odobreno tudi poročilo blagajnika in nadzornega odbora, tako da bo jutrišnji kongres samo še formalno odobril vse referate. Sestavljen je bil tudi kandidacijski odbor, ki bo sestavil kandidatno listo za novo centralno upravo, ki bo izvoljena jutri. Vse razprave so se vršile v duhu solidarnosti in najlepše stanovske sloge.
Popoldne so se vršile na sarajevskem igrišču nogometne tekme med že-lezničarskimi nogometnimi klubi. Tekmovanje se vrši po kup-sistemu. Zmagovalec bo jutri nastopil proti reprezentanci sarajevskih nogometnih klubov. Rezultati današnjih tekem so bili naslednji:
Hermes (Ljubljana)' * Železničar (Osijek) 5:0 (2:0); Železničar (Sarajevo) : Železničar (Beograd) 1:0 (1:0); Sloga (Sarajevo) : Železničar (Maribor) 1:0 (1:0); Železničar (Zagreb) ; Železničar (Subotica) 4:4 (2:2).
Jutri dopoldne ob 9. bo povorka udeležencev kongresa skozi glavne mestne ulice pred Narodno gledališče, kjer se bo vršilo nato Plenarno zasedanje kongresa. Popoldne ob 3. se bodo nadaljevale nogometne tekme. Jutri zvečer ob 9. prirede železničarska glasbena društva vokalni koncert v Narodnem gledališču; sodelovalo bo okrog 200 pevcev. Po skupnem nastopu se bodo vršili nastopi posameznih društev.
Naš Sokol def initivno sprejet v mednarodno
federacijo
K ngres federacije v Luxenbourgu — Danes se začno mednarodne tekme — Prihodnje bodo v Parizu
Ltncenboarg, 12. julija. AA. Danes se je vršil kongres mednarodne federacije gimnastov, na katerem je bil Sokol kraljevine Jugoslavije definitivno sprejet v redno članstvo.
Na kongresu je bilo dalje sklenjeno, da se 50-letni jubilej ustanovitve federacije proslavi v Parizu o priliki zleta francoskih gimnastov, združenega s
tekmami za svetovno prvenstvo.
Jutri zgodaj zjutraj se začno mednarodne tekme na novem stadionu. Mnogo pričakujejo od Francozov, ki jim nekateri prerokujejo prvenstvo. Najnevarnejši tekmeci so jim češkoslovaški in jugoslovenski Sokoli, za njimi pa pridejo Madžari, Belgijci in luxenbourški gimnasti.
Pred sestankom agrarne konference podunavskih držav
Dne 21. julija se sestane jo v Sinaji zastopniki Jugoslavije, Rumunije in Madžarske k pogajanjem za ustanovitev žitnega izvoznega kartela
Beograd, 12. julija M. Dne 21. t m.
se sestane v Sinaji gospodarska konferenca držav, ki se hočejo združiti v nekak agrarni blok. Sešteli se bodo zastopniki Jugoslavije, Rumunije in Madžarske, in sicer kmetijski ministri vseh treh držav s svojimi pomožnimi eksperti. Našo delegacijo bo poleg ministra za kmetijstvo vodil tudi dr. Slavko Sečerov. Namen konference je, kakor znano, organizirali skupno trgovino s kmetijski proizvodi potom izvoznega kartela vseh treh držav. Po poročilih iz Budimpešte se bodo v po-četku konference udeleževali samo zastopniki Rumunije in Jugoslavije, ker hočejo madžarski zastopniki počakati, da se predhodno sporazumeta Jugosla-
vija in Rumunija in najdeta podlago za splošni sporazum.
Po izjavah informiranih krogov gre pri pogajanjih za sporazum izključno tehničnega značaja. Predvsem naj se odstrani medsebojna konkurenca, ki je sedaj škodovala vsem trem državam. Baš zaradi tega pripisujejo tudi madžarski listi sinajski konferenci posebno vaižnost.
Po vesteh iz Sofije posveča tudi bolgarska vlada konferenci v Sinaji veliko pažnjo. Ministrski predsednik Ljapčev je po svojem povratku v Sofijo izjavil, da ga izid konference zelo zanima in da bi bila tudi Bolgairija pripravljena pristopiti k skupni agrarni fronti, ki se bo ustanovila.
Premestitve v železniški službi
Beograd, 12. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljeni pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v II-2a za šefa postaje Poljčane Leopold Gruden, dosedaj šef postaje Hrastnik, po potrebi službe; v II-2b za šefa postaje v Hrastniku Ivan Vidovič, dosedaj šet postaje v Poljčanah, na prošnjo. Pri postaji v Mariboru je postavljen Vekoslav Medvešček, dosedaj pri železniški delavniki v Mariboru, po potrebi službe.
Zagrebški nadškof v inozemstvu
Zagreb, 12. julija, n. Nadškof dr. An-te Bauer je odpotoval s svojim tajnikom v inozemstvo.
Investicijsko posojilo Zagreba
Zagreb, 12. julija, n. Zagrebški župan dr. Srkulj je izjavil danes novinarjem, da se mestna občina pogaja z bančnimi zavodi za najetje 200 milijonov posojila. Ker pogajanja še niso dovršena, bo mestna občina prisiljena najeti za najnujnejše investicije pri kaki zagrebški banki posojilo 40 milijonov dinarjev.	^
L — ~Jt J
Kongres bolgarskih Junakov
Sofija, 12. julija. AA. Včeraj je bil otvorjen sedmi kongres bolgarskih junakov, kateremu je prisostvovaio 10 tisoč bolgarskih članov tega udruženja, grupa švicarskih gimnastov, 200 češkoslovaških Sokolov in Sokolic ter sku-ipna ruskih Sokolov. Med drugimi so bili prisotni kralj Boris ter celokupni diplomatski zbor, med njimi osobje ;ugo-slovenskega poslaništva v Sofiji. Me-tropolit Štefan je imel svečano službo božjo. Obenem je imel kratek govor. Za njim je spregovoril kra;j Boris, ki je naglasil, da je organizacija Junak manifestacija moralnih simpatij za bolgarskega Junaka in vedno jačjih mednarodnih športnih zvez.
»Landbund« toži kneza Starhenberga
Dunaj, 12. julija, d. Državno vodstvo »Landbunda« Je na današnjzi sejd sklenilo, vložiti tožbo proti knezu Starhenberga. Knez Starhenberg Je namreč na zborovanju Heimwehra v Amstettenu izjavil,. da se Landbund hote bori proti nacionalnemu napredku in da sklepa zveze s boljševizmom.
Ministrski predsednik v vrbaski banovini "
Beograd, 12. julija. Ministrski predsednik general Peter Zivkovič je 11. t. m. odpotoval z avtomobilom iz Tesliča preko Vlaha v Trnjevar. Sporoma se je ustavil na orožniški postaji v Dragov-cu. V Trnjevaru mu je sreski načeinik Mitrovič Predrag rereriral o stanju javne varnosti in o pisarniških poslih rer prilikah v srezu, nadalje je 5-prejel referenta za tehnična deia, ki mu ;e poročal o stanju cest v srezu, sreski veterinar dr. Petar Strubič mu ie poročal o stanju živine in "zdravstvenih razmerah med živino. Sreski ekonom Lafenko Peter je referiral o stanju posevkov, ki je dobro. Sadje bo prilično dobro obrodilo. Ob 18.30 se je ministrski predsednik vrnil v Teslič.
Ministri na oddihu
Beograd, 12. julija č. Finančni minister dr. Svrljuga je snoČi odpotoval y Zagreb, odkoder bo v dveh dneh odšel v Karlove vary na oddih. V času odsotnosti ga bo nadomeščal minister dr. Oton Frangeš. Snoči sta odpotovala na oddih tudi ministra Juraj Deme-trovič in dr. Stjepan Šibenik, ki je šel v Kari ovac. Minister dr. Drinkovič je že pred tremi dnevi odšel na oddih.
Prosvetni minister i' na Korčuli
Split, 12. julija, č. Včeraj je došel z avtomobilom iz Sarajeva minister prosvete Boža Maksimovič, ki je odpotoval na Kor-čulo k blagoslovitvi temeljnega kamna ta-mošnjega prosvetnega doma. Svečanosti bo prisostvoval tudi minister Nikola Preka,
Pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku
Beograd, 12. julija. AA. Predsednik ministrskega sveta general Peter Zivkovič je prejel tele brzojavke:
Sarajevo: Oblastni odbor aero-kluba pozdravlja s svoje skupščine predsednika vlade z željo, da še nadalje vztraja v dobrobit domovine. - Predsednik Pavišič, sekretar Zofko.
L j u b 1 j a n a. Na občnem zboru strojevodij državnih železnic dravske banovine zbrani člani 8. julija 1930 vam izrekamo, gospod predsednik, svojo globoko vdanost z iskreno željo, da nam, gospod predsednik, opetovano dokazano naklonjenost do težkega poklica strojevodij še nadalje ohranite kot predsednik visoke kraljevske vlade. Izrekamo vam, gospod predsednik svoje neomajno zaupanje. Udruženje strojevodij vas bo vedno z vsemi razpoložljivimi močmi podpiralo. — Predsednik Pavel Dežman.
Niš. Hotelirji in gostilničarji morav-ske banovine o priliki ustanovitve svojega podsaveza smatrajo za svojo dolžnost, da vas pozdravijo, pričakujoč od vas neumornega dela v dobrobit domovine in izpolnitev svojih upravičenih želj. Predsednik zbora Pasar Ilič, tajnik Gjuro Jankovič,
Ugotovitve preiskave
»Karadjordje" se ni mogel bolj umakniti, kakor se Je — Izgovori italijanskega tiska — Ranjenci — Jadranska plovidba je odklonila odškodninsko ponudbo
Sušak, 12. julija r. Z največjim zanimanjem zasleduje vsa jugoslovenska javnost preiskavo, ki se vodi z naše in italijanske strani o krivdi na katastrofi v Pašmanskem prelivu. Kakor smo že včeraj poročali, je komisija naših pomorskih oblasti že zaključila na licu mesta svojo preiskavo in odposlala prometnemu ministrstvu izčrpno in obširno poročilo o poškodbah na »Ka-radjordju«, kakor tudi svoje mnenje o krivdi. To poročilo pa bo objavljeno šele potem, ko bodo končane tudi preiskave, ki se vodijo z italijanske strani na parniku »Morosiniju«. Pomorska komisija je zaslišala oba kapetana in vso posadko »Karadjordja« o podrobnostih katastrofe kakor tudi o njihovih opazovanjih iz prejšnje dobe, zlasti še glede na to, da so se naši kapetani že često pritoževali nad tem, da se »Morosini« ne drži točno pomorskih predpisov ter da večkrat spravlja v nevarnost druge pairnike, ki ga srečujejo.
Sodna komisija, ki jo je odredilo ši-beniško okrožno sodišče kot pristojna sodna oblast, svojega dela še ni dokončala. Vsekakor pa bo tudi ta komisija v nekaj dneh gotova, nakar bo lahko takoj izrečena definitivna sodba o krivdi, če bodo z enako točnostjo poslovale tudi italijanske komisije.
Preiskavo na parniku »Morosiniju«, ki se nathaja še vedno v zadarski hiki, vodi posebna komisija, ki je prispela iz Rima m ki ji načeljuje polkovnik Cre-monese. V komisiji so italijanski pomorski veščaki ter zastopniki italijanskega vojnega in mornariškega ministrstva. Komisija je najprej zaslišala poveljnika »Morosinija« kapetana 0!i-votta in ostale člane posadke, včeraj pa se je s parnikom »Jadera« odpeljala na kraj nesreče, da tam prouči vso zadevo in ugotovi dejanski stan. O rezultatih preiskave čuvajo italijanske oblasti najstrožjo tajnost. Sodna komisija v Zadru je zaslišala tudi vse ranjence, ki se nahajaijo še v zadarski bolnici. Italijanski tisk o preiskavi sami ničesar ne poroča, objavlja Pa mnenja raznih laških pomorskih strokovnjakov, ki skušajo omiliti krivdo »Morosinija«. poudarjajoč, da je vozil po predpisani poti in da bi se bil moral umakniti »Karadjordje«. To mnenje pa ie ovrgla preiskava na licu mesta, ker je ugotovljeno. da se je »Karadjordje« umaknil do skrajne meje in bi bil nedvomno nasedel, če bi bil krenil le še malo na desno, dočim je imel »Morosini« na razpolago še kakih 900 m široko prosto pot, ker je Pašmanski preliv na tem mestu širok okrog 1100 m. Preiskava je tudi ugotovila, da bi se bil »Morosini«, če bi bil »Karadjordje« vozil le malo hitreje, nedvomno zaletel na pečine ob obali otoka Galešnjaka.
Vsi pomorski veščaki priznavajo ju-
naštvo in prisebnost poveljnika »Karadjordja-« kapetana Prodana, čigar zasluga je, da ie s pomočjo prav tako hladnokrvne posadke rešil parnik pred potopom in s tem otel življenje tudi stoterim potnikom. Z vseh strani dobiva »Jadranska plovidba« kot lastnica »Karadjordja« izraze priznanja, Med drugimi so izrazili brzojavno svoje so-žalje povodom nesreče in priznanje hrabri posadki prometni minister inž. Radivojevič, načelnik pomorskega oddelka prometnega ministrstva Pejano-vič. Jadranska Straža v Beogradu, Trgovska zbornica v Zagrebu, ljubljanska mestna občina in mnogi drugi. Prometni minister je brzojavil:
»Povodom žalostne nesreče, ki je zadela našo obalno plovbo in čije žrtev je postal parnik »Karadjordje« in, žal, tudi ljudje, oplakovani od vsega naroda, sprejmite moje sožalje z željo, da si društvo po tej težki nesreči čim prej opomore v korist napredka našega pomorskega Prometa.«
Sušak, 12. julija č. Italijanska in jugoslovenska komisija, ki sta rekonstruirali nesrečo v Pašmanskem prelivu, sta ugotovili, da bi italijanski oarnik »Francesco Morosini« sploh ne sme! pluti po progi, po kateri je šel. Parnik »Karadjordje« je plul ob skrajni meji prehoda in ako bi samo še malo krenil bolj na desno, bi nasedel na plitvino. Italijanska parobrodna družba »San Marco« ponuja odškodnino 1 milijon lir, ker Pa je uradna komisija ugotovila, da znaša škoda 2 in pol milijona lir, je »Jadranska plovidba« to ponudbo odklonila. Razen materialne škode, ki je bila povzročena na »Karadjordju«, bo italijanska parobrodna družba morala plačati tudi rente ranjencem in sorodnikom mrtvih žrtev.
Sušak, 12. julija, r. Sušaška mestna občina je prejela iz Zadra obvestilo, da je v tamkajšnji bolnici še 17 ranjencev, žrtev nesreče v Pašmanskem prelivu. V zadarski bolnici se nahajajo: Gregor Ferdinand, Gruzinski Branislav, Gašpa-rek Vaclav, Pahurkova Ljudmila, Bla-ževičeva Mary, Hortnik Karel, Paktur-kova Bohumila, Baranek Viktor, inž. Natuška, Bojicohavski Josip, Borčič Albert, Pijerotič Luka, Lozič Gjura, Lutman Ljudevit, Mizgur Josip, Fanton Sergije in Viegatto Angelo. Slednja dva sta bila strojnika na »Morosiniju«.
Zahvala praškemu tisku
Praga, 12. julija h. Podružnica Jadranske Straže v Pragi je poslala vsem češkim listom prisrčno zahvalo za ponašanje tiska o priliki nesreče jugoslo-venskega parnika »Karadjordje«. Posebno prisrčne pozdrave in srčno zahvalo pošilja »Jadranska Straža« iz Prage kapetanu Romanu Prodanu ter častnikom in vsej posadki »Karadjordja«.
Po kongresu slovanskih srednješolcev
Beograd, 8. julija.
Končana je krasna manifestacija naših srednješolcev: prvi vseslovanski srednješolski kongres je zaključen. Nad 3500 udeležencev, Čehoslovakov, Poljakov, Rusov ter Jugoslovenov, se vrača te dni iz Beograda na svoje domove. Naši omladini, ki je sama daia inicijativo za veličastno manifestacijo vseslovanstva, je kongres uspel nad vse pričakovanje.
Krasen je bil pogled v veliko dvorano nove univerze. Bila je nabito polna mladih živahnih ljudi. Kongres je otvoril rektor g. Ceda Mitrovič, pozdravili so ga zastopniki čoškoslovaškega in našega prosvetnega ministra, zastopniki slovanskih poslanikov v Beogradu, delegata jugoslovenskega in češkoslovaškega profesorskega društva. Tudi brzojavno so mnogi pozdravili kongres, med njimi gosp. Ljuba Davidovič.
Kongres je poslal vdanostne brzojavke kralju Aleksandru, prezidentu Masaryku ter poljskemu prezidentu Moszickemu. Tisoči mladih src so dali duška svojim svetlim iaealom. Z gromkimi vzkliki navdušenja so pozdravljali sprejem brzojavk ter prirejali ovacije imenovanim vrhovnim reprezentančni treh slovanskih narodov.
Kongresni odbor je bil sestavljen iz 7 članov Predsednik je bil tovariš P. Pejčinovid iz Beograda, podpredsednika pa tov. Kurtha iz Bratislave in tov. Kalan iz Celja.
Glavno delo kongresa je bilo v sekcijah. Prva sekcija se je bavila z idejno bazo zbiižanja slovanskih srednješolcev, druga je sestavila statute, tretja načrt za izdajo časopisa, ki se bo imenoval »Obzorje«, v četrti pa so se omladirici dogovorili za bodoče izlete, ferijalne kolonije, skupne ekskurzije itd. Slovenci, katerih je bilo na kongresu preko 80, so se pridno udejstvovali pri delu. V prvi sekciji je župo SJSU za Slovenijo v Celju zastopal tov. T. Prekoršek, v drugi tov B. Kalan, oba iz Celja; v tretji tov. R. Grmova iz Novega mesta in v četrti sekciji tov. B. Namestnik iz Maribora. Na svečam spji je imel tov. Boris Kalan uspel referat o temi »Omladina in vseslovanstvo«.
Sekcije so svoje zaključke predložile ple-numu kongresa v obliki resolucij, ki jih je kongres soglasno sprejel. Sedež Vseslovan-ske zveze srednješolcev bo za leto 1930./31. v Beogradu, prvi predsednik mu je znani omladinski voditelj jurist Dragaš Dj. Den-kovič. Prihodnji kongres bo v Bratislavi.
Ob tej priliki se je vršil tudi kongres Sa-veza jugoslovenskih srednješolskih udru-ženj. Iz poročil je razvidno, da je naša mladina marljivo delala tudi izven šolskih prostorov. V kongresnem odboru je Slovenijo zastopal kot prvi podpredsednik tov. T. Prekoršek iz Celja. Poročila slovenske župe so bila sprejeta z odobravanjem ter je župa dobila vse priznanje za svoje delo.
Razhajamo se iz Beograda z zavestjo, da je naša mladina storila krepak korak naprej baš tam, kjer ostaja starejša generacija TBe preveč ravnodušna.
Desetletnica plebiscita v Vzhodni Prusiji
Varšava, 12. julija. M. Dne 13. julija poteče 10 let, odkar se je vršil na delu Poljske plebiscit, po katerem sta pripadli Nemčiji Mazurska in Gvarnija, ki sta bili stoletja integralni del poljske republike. Pri tem se ne sme pozabiti, v kakih neprimernih razmerah se je vršil ta plebiscit. Nemška uprava je z nasiljem vplivala na prebivalstvo, ki je hotelo glasovati za Poljsko, razen tega se je vršil plebiscit v trenutku, ko so se na Poljskem vršili najsrditejši boji proti navalu boljševikov in ko je grozila nevarnost, da bodo zmagali boljševiki. V takih razmerah je bilo nenavadno lahko voditi agitacijo za nemško stvar. Izid plebiscita pa ni izpremenil ničesar na dejstvu, da sta Mazurija in Gvarnija otoka poljske matere. (Plebiscit v Vzhodni Prusiji ima frapantno sličnost s plebiscitom na Koroškem, kjer so nam Nemci z enakimi sredstvi kakor Poljakom vzeli del našega naroda.)
Csl. odlikovanja naših sanitetnih oficirjev
Beograd, 12. julija. AA. Prezldent češkoslovaške republike je odlikoval z redom Belega orla m. stopnje dr. Jordana Stajiča, sanitetnega generala v Beogradu; z istim redom IV. stopnje dr. Ante Hočevarja, sanitetnega polkovnika v Sarajevu, Vladi-mirja Marjaševiča, kapitana vojne ladje v Zemunu in Henrika Klinarja, poročnika I. klase vojne ladje v Zemunu; z istim redom V. stopnje dr. Oinka Svetanoviča, sanitetnega kapetana v Zagrebu.
Avtobus povozil v Beogradu šestletno dekletce
Beograd, 12. julija. Danes dopoldne se je pripetila pred kavarno »Ruski car« težka nesreča. Občinski avtobus št 319 je povozil preko glave šestletno dekletce Jeleno, hčerico tiskarja Zivojina Blagojeviča. S svojo sestrico in nekim dečkom je deklica hotela iti preko ulice in prišla talko pod avtobus. Šofer se zagovarja, da nesreče ni kriv. Truplo strašno razmesarjenega dekletca so prenesli v prosekturo.
Spomenik Amundsenti
Pariz, 12. julija d. Tu je bil ustanovljen poseben odbor, ki bo zbiral denar za spomenik izginulemu polarnemn junaku Ro-aldu Amundsenu. Spomenik bo postavljen na mestu, kjer je startalo v Franciji letalo »Latham« s katerim je nate poletel Amundsen s Spitzbergov na pomoč No-lovi ekspediciji 15. junija 1928. Spomenik bosta postavila umetnika Loius Rey i« Robert Delandre ter bo dolg 40 m, širok 15 in visok 14 metrov.
Ustanavljanje novih hranilnic
Banska uprava dravske banovine je poslala sreskim načelnikom okrožnico, v kateri pravi med drugim:
»Da se izvede organizacija banovin-skih denarnih zavodov po vsej banovini, kakor se je to zgodilo v bivši mariborski oblasti, kjer postanejo okrajne hranilnice občinske, je treba, da se ustanovijo v vsakem srezu regulativne hranilnice. Ustanovijo naj jih vse občine sreza in naj tudi jamčijo za nje. Te hranilnice bi se podvrgle kontroli centralnega banovinskega denarnega zavoda in bi bile tudi v čim tesnejši poslovni zvezi z njim. V to svrho naj sre-ski načelnik pozove vse občine svojega sreza, da sklepajo v seji občinskega odbora o ustanovitvi nove hranilnice, za katero bi občina jamčila s svojo imovino in davčno močjo.«
K tej akcij} objavlja včerajšnji »Trgovski list« iz hranilniiških krogov zanimiv dopis z značko J. H. Pisec pravi, da je umljivo. če so se na bivšem Štajerskem preosnovale okraijne hranilnice v občinske, ker so tam prenehali okrajni zastopi in je Postalo jamstvo za okrajne hranilnice dvomljivo. Ni pa umljivo, zakaj se zahteva ustanovitev »banovinskih denarnih zavodov« na bivšem Kranjskem, kjer že itak obstojajo občinske (mestne) regulativne hranilnice. Ali se hoče že obstoječe občinske hranilnice, ki večinoma že več desetletij uspešno delujejo v korist občine in širšega okoliša, zdaj naenkrat preosnovati v »bamovinske denarne zavode« in zakaj? Gospodarske potrebe za to ni. Ali se naj to zgodi samo zaradi tega, da bodo ti zavodi v čim tesnejši poslovni zvezi s centralnim banovinskim denarnim zavodom? Kdo je ta centralni bamovinski zavod, ali Kranjska hranilnica? To bd pomenilo, da se naj po srezih ustanovijo nove hranilnice, po katerih bo denar dotekal v Ljubljano. Če pa se obstoječih hranilnic ne misli preosnovati, zakaj so bili potem pozvani tudi predstavniki občin, v katerih občinske hranilnice že obstoje, da se izrečejo za ustanovitev novega zavoda.
Končno pravj pisec, da ima Slovenija že dovolj denarnih zavodov in da gospodarske potrebe ustanovitev novih ne zahtevajo. Ker je centralna vlada v Beogradu osvojite načrt, da se regulativne hranilnice osnujejo tudi v onem delu države, kjer še ne obstojajo, ni povoda, da bi se v Sloveniji te vrste hranilnic odpravile, saj so se v skoro stoletni praksi pri nas izkazale kot najboljše za malega človeka, ki hoče štediti in si hoče pamagati s cenenim kreditom. Ce se morda smatra, da so novi denarni zavodi potrebni z ozirom na večje šte-denje, potem naj se snujejo nove hranilnice po hranilničnem regulativu, ki bodo imele v poslovnem o žiru proste roke in ne bodo ve zame na centralni banovinski denarni zavod, ker le tako bodo lahko delovale v korist občin, ki bodo za nje jamčile. Tam, kjer hranilnica v srezu že obstoja, pa se mora ustanovitev novega zatvoda odkloniti. Pisec poziva občinske odbore naj do predpisanega termina (31. t m.) v tem smislu izrečejo svoje mnenje.
Tramvaj padel v reko
80 ljudi utonilo
Buenos Alres, 12. julija, g. V Buenos Airesu se je danes pripetila strašna nesreča. Baraccov most, ki vodi preko reke Ria Huelo, se je zrušil v trenotku, ko je vozil preko njega voz cestne železnice z 82 osebami. Med strašnim ropotom se je zrušilo ogrodje mosta z vozom cestne železnice v globino. Izmed 82 potnikov jih je 80 utonilo. Le dva, ki sta bila na krovu vagona sta se rešila. Vsi ostali so bili zaprti v notranjosti in se niso mogli osvoboditi. Baraccov most leži v sredini mesta, dočim tvori reka Ria Huelo z izlivom del pristanišča v Buenos Airesu. Ob njenem bregu leže Številne tovarne, skladišča in znani »mercados de los frutos«, to so sadni trgi ▼ Buenos Airesu.
Italijanske trafike bodo prodajale riž
Rim, 12. julija. AA. Predsednik Mussolini je sprejel prefekta pokrajine Novare in ra»-ne pridelovalce riža. Odposlanstvo mu je obrazložilo načrte za povečanje notranje potrošnje riža. Med drugim je odposlanstvo predlagalo, naj bi se riž oddajal v prodajo trafikam, da ga neposredno prodajajo prebivalstvu. Predsednik vlade je pristal na ta predlog in obljubil razne olajšave.
110 milijonov dinarjev vredna slika
Verey, 12. julija. V tresorju tukajšnje banke so nepričakovano odkrili sliko, ki bo vzbudila pozornost umetniških krogov po vsem svetu. Sliko je nedavno kupil kinematografski podjetnik Colon za zelo nizko ceno. Strokovnjaki so sliko pregledali in Izrazili mnenje, da je pristno Rafaelovo delo. Profesor Salatine iz Florence ceni vrednost slike na približno #)0.000 funtov šterlingov, to je na 110 milijonov Din. Colon upa, da bo lahko razstavil sliko ▼ Newyorku ln v Londonu.
70 novih oper
MIlan, 12. julija. AA. Odbor, v katerem so komponisti Umberto Giordano, Ilde-brando Pizzettl, Alceo Toni In Viktor De-sabata. niso mogli pravočasno pregledati ogromnega Števila oper, ki tekmujejo pod pokroviteljstvom gledališča »Scalac. Skladatelji so predložili v oceno 70 oper.
Vročina in poplave na Filipinih
Moskva, 12. julija. Nad vsem Turkesta-nom vlada strašna vročina. Zaradi nje se je pričel zelo naglo taliti sneg na gorah, tako da so reke močno narastle In prestopile bregove ter poplavile velike dele zemlje. Boje se, da je našlo v vodi več sto ljudi smrt
Neurje v Hercegovini
V noči od petka na soboto je besnela nad Hercegovino strašna nevihta — Toča je uničila vse nasade — Plazovi so onemogočili železniški promet
Mostar, 12. julija k. V pretekli noči Je zadela skoro vso Hercegovino strašna katastrofa. Divjala je taka nevihta, kakršne še ne pomnijo. V mnogih krajih je prebivalstvu uničeno vse, tako da je dobesedno izročeno največji bedi in pomanjkanju. Ze sinoči so se začeli zbirati nad Mostar-jem in okolico črni, nič dobrega obetajoči oblaki. Nihče pa ni mislil, da bodo postali ti oblaki tako nsodni. Proti polnoči je začela nad mestom besneti strahovita nevihta. Bliskalo in treskalo je na vseh straneh tako, da so ljudje v strahu pred najhujšim zapuščali domove in zbežali kljub strašnemu nalivu na prosto. Nad mestom se Je vlila taka ploha, da so se ulice mahoma spremenile v hudournike, ki so odnašali seboj vse, kar se jim je stavilo v bran. Naval vode je bil tako silen, da je podirala brzojavne drogove, rušila plotove in odnašala les«...«; kolibe, ki so služile za stojnice. Med nalivom in besnenjem orkana se je vsula še izredno debela toča, ki je uničila vse nasade v mestu in na -deželi. Ne samo posevki, tudi drevje je uničeno. Toča je oklestila vse listje in zoreče sadie, tako da so ostale gole veje. Najhujše so
prizadeti kraji. Malo poiie, Gubarlca FTot-
bina, Litkiči, Depčiči, Pbpoviči, Otočd, Paška gora, Čitluk, Široki breg in okolica. Reka Una je na mnogih krajih prestopila bregove in poplavila okolico. Med nevihto je na mnogih krajih udarila strela in zažgala okrog 10 domov, kar je paniko med prebivalstvom še povečalo. Še le proti jutru se je nevihta nekoliko polegla ter se pretvorila v pohleven dež.
Mostar, 12. julija k. Med nocojšnjo nevihto se ie utrgalo nad železniško progo med km 145 in 146 v bližini postaje Raška gora več ogromnih plazov, tako da je bila proga docela zatrpana in onemogočen vsak promet. Železniške oblasti so takoi pritegnile k očiščevalnim delom vse železniško osobje, na pomoč pa je prihitelo tudi okoliško prebivalstvo. Na progi je bilo okrog 100 vagonov zemlje in kamenja. Do danes opoldne so progo tako daleč očistili in popravili, da je bil opoldne vzpostavljen promet s prestopanjem. Kamenje je na več mestih tako skrivilo tračnice, da jih bodo morali zamenjati. Promet je bil 12 ur popolnoma prekinjen.
Tragičen polet zagonetnega letala
Nad Milanom je krožilo neko tuje letalo in metalo na mesto protifašistične hi protimifitaristične letale — Letalo je nrto strmoglavilo pri Sv. Gothardu na zemljo in se razbilo
voje s protifašističnimi in protimflitarf-stičnimi letaki, posebno v bližini vojašnic. Šest kilogramov težak zaboj le-
Milan, 12. julija, s. Kakor se je naknadno izvedelo, je včeraj neznano letalo vrglo nad mestom velike množine protifašističnih letakov. Ljudje so jih či-tali v mnenju, da gre za reklamo. Letaki so pozivali prebivalstvo v imenu svobode in pravičnosti, naj se dvigne proti fašizmu in obračuna s sedanjimi vlastodržci. Priporočali so dalje, naj ljudje ne kadijo več tobaka, da bi s tem zmanjšali dohodke fašistične države. Policija je o tem takoj obvestila prefek-turo, ki je odposlala z milanskega letališča nekaj aparatov, da bi zasledovali skrivnostno letalo. Kakor domnevajo, gre za inozemsko letalo, ki je menda priletelo iz Švice.
Letalo je krožilo nad mestom v veliki višini in približno pol ure metalo za-
takov je padel na neko hišo, kateri je prebil strop.
Bern, 12. julija s. V petek zvečer se je v okolici Sv. Gotharda zrušilo letalo', ki je last ravnatelja pariškega lista »Aviona« in ga je vodil neki Passanesi. Letalo se je popolnoma razbilo, težko ranjenega pilota pa so spravili v bolnico.
V zvezi s to nesrečo krožijo govorice, da je letalo priletelo iz Milana, kjer je metalo protifašistične manifeste. Na povratku se je najbrže nad Sv. Gothar-dom izgubilo in strmoglavilo na zemljo. Pod raztreščenimi deli letala, so v resnici našli nekaj protifašističnih letakov.
99 trupel na mrtvaškem odru
Presunljivi prizori pred in v neurodski mrtvašnici, kjer leže trupla
ponesrečenih rudarjev — Ogromen naval občinstva na mrtvašnico
čin svojcem prihraniti žalosten pogled nanje. Med obiskovalci so stalno na poslu bolniške sestre, ki skušajo lajšati tu-
Neurode, 12. julija, s. Ze v zgodnjih jutranjih urah so pričele prihajati iz vsega neurodskega okrožja množice rudarjev in žena ter dece k mrtvašnici, kjer je položenih 99 trupel na mrtvaških odrih.
V ozadju stoji velik križ, ki nekoliko omiljuje brezupen pogled na nepregledno vrsto krst. Kljub temu, da je bila mrtvašnica odprta že od 8. zjutraj, se je že pred to uro zbralo pred vhodom na stotine obiskovalcev. Pet krst je že zabitih, ker so trupla v njih tako strašno razmesarjena, da hočejo na ta na-
go preostalih. Naval na mrtvašnico je tako velik, da morejo le po 50 in 50 oseb naenkrat puščati v njo.
V Neurode je prispela uradna komisija, ki zbira podatke o katastrofi ter zaslišuje preostale žrtve strašne rudniške katastrofe. S strani raznih socialnih institucij so bili poslani svojcem ponesrečenih rudarjev za prvo pomoč manjši zneski denarja.
Silna požara v Parizu in Budimpešti
V	Parizu je ogenj uničil io temeljev veliko trgovsko hišo »Nouvelle Galerie« in povzročil 50 milijonov frankov škode — V Budimpešti pa je pogorela velika tovarna žarnic — Strašna eksplozija v Nemčiji
Pariz, 12. julija, s. Gasilci so po ve- " likem naporu šele danes proti večeru popolnoma pogasili ogromni požar, ki je izbruhnil ponoči v veliki pariški trgovski hiši »Nouvelle Galerie«. Poslopje je pogorelo do tal in so ostali le temeljni zidovi, za katere pa se tudi boje, da se bodo porušili. Stvarno škodo cenijo na 50 milijonov frankov, ki pa je krita pri 25 zavarovalnih družbah. 550 nameščencev tvrdke bo razdeljenih na ostale podružnice. Kakor domnevajo, je požar nastal zaradi kratkega stika v oddelku za pohištvo.
V	trenutku, ko se je zrušil prednji zid, so se nahajali pred njim trije ognje-gasci, ki so bili lažje ranjeni.
Pariz, 12. julija g. Požar v poslopju tvrdke »Nouvelle Galerie« še vedno ni popolnoma pogašen. Iz gornjih nadstropij se vale gosti oblaki dima, d asi ni razumljivo, kaj more tamkaj še goreti. Skozi velike luknje v stenah je videti samo grmado železnih stebrov in cementnih tramov, ki se zde na prvi pogled kakor ogromen pajek. Tehnični strokovnjaki so sklenili popoldne, da bodo cementne stebre razstreli z dina-miitom in tako preprečili, da bi bila poškodovana sosednja poslopja, če bi se zrušili. Ogromna množina vode, ki so jo brizgali vso noč in tekom današnjega dneva na stavbo, je popolnoma premočite tla, tako da obstoja nevarnost, da se pod težo vode udre strop nad kletmi. V notranjost poslopja zaenkrat sploh še niso mogli priti.
Budimpešta, 12. julija. AA. Snoči je v Ujpestu v okolici Budimpešte izbruhnil velik požar v tvornici žarnic, ki pripada družbi dr. Just. Požar je uničil 10 mili-
jonov žarnic in je zajel tudi sosedno tovarno Standardne električne delniške družbe. Ognjegasci so bili prisiljeni pri gašenju požara uporabljati maske proti plinom, škodo cenijo na 2 in pol milijona pengov (22 milijonov Din). Osem oseb, nekaj ognjegascev in nekaj tovarniških delavcev je bilo lahko ranjenih.
Essen, 12. julija, s. Danes dopoldne je nastala v kemičnem laboratoriju rudnika »Zollverein I — II« v Katernbergu eksplozija, ki je pognala ves laboratorij rij z ogromnim pokom v zrak. Do sedaj so potegnili izpod ruševin tri laborante in eno služkinjo s strašnimi opeklinami. Nesreča je nastala najbrže zaradi tega, ker je iz slabo zaprtega voda uhaja! plin, ki je eksplodiral.
Požar uničil zalogo starih vin
Bordeaux, 12. julija. AA. V okolici me» sta je požar upepelil starinski gradič. Uničene so bile ogromne zaloge starih vin. škoda znaša 7 milijonov frankov.
Sokolsko društvo v štepanji vasi
ima jutri v nedeljo ob 4. uri popoldne javno telovadbo na letnem te-lovadišču. Avtobusne zveze. — Prijatelji društva vabljeni. Zdravo!
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved za nedelje:
Hladno, spremenljivo in deževno vreme bo ostalo — z morebitnim začasnim zboljšanjem.
J
/ O
Postno \oz\W*
70
/THl \
/8MMM\