137. številka. Ljubljana, v sredo 17. junija 1896. XXIX. leto. lah« j a vsak dan uvetor« iziinfii nedeljo iu praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstr o-o ge r a k o dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., zr četrt leta 3 y\ i U>) kr.. r.a jedea mesea 1 gld. 10 ki. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na muce, po 30 kr. za četrt leU. — Za tuje detel c. toliko toč, kolikor poštnina z.iaaa. Za oznanila plafnje ne od štiristopne petit-vrste p<> S kr., če se oznanilo jed enkrat tiska, po 5 kr., Če se drr.kr.it, in po 4 kr., Ce Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniktvo js na Kongresnem trgn fit. 12. DpravniStva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Po državnozborskem zasedanju. i. Poslanska zbornica se je končno razšla in narodom avstrijskim se je odvalil kamen od srca, saj so uprav s strahom zrli, s kako naglostjo in nepreudarnoHt.jo so se reševale predloge. Zbornica je samo nda" in »amen" rokla k vsemu, kar je vlada zahtevala, taka plodovitost in delavnost pa ne more biti zdrava. Povelikonočno zasedanje je trajalo od 14. aprila. V teh dveh mesec-h je imela zbornica 37 rednih in 5 večernih sej. To ni mnogo, a je vender zadosto-valo, da je zbornica nagomiiila c I kup sklenjenih zakonov. Prvo mesto mej vsemi sklepi gre volilni reformi. Dognala se je z lahkoto, a dasi se z reso-lutnim TanfFeovim načrtom de od daleč ne more primerjati, dasi jo vsakdo obsuja kot krivično, so je vender stranke vesele. Jedue upajo, da jim ne naredi posebne škode, drug**, da pripelje v zbornico novih elementov, kateri pomlade naš parlament in pripravijo tla novi, obsežni volilni reformi, Pri razpravi o angleški volilni reformi 1.1867. je tedanji ministerski predsednik lord I>* r» y rekel v perski zbornici: Vsaka volilaa reforma je „a leap in the dark", jo skok v tmino. N.hč* ne ve povedati, kakih posledic bode imela, kakšen bode nje končni efekt. Tudi naš parlament je s svojo volilno reformo storil tak skok v tmino Gospodujoče stranke, iz« vzemši levičarje, upajo trdno, da se po novem volilnem redu pomnože njih vrBte, in to je v začetku prav lahko mogoče. Napoleon III. je vladal dvajset let Francijo kot pravi despot, dasi je imela splošno volilno pravico, a ko je moral zapustiti prestol, je hilo ljudstvo politično vzgojeno in sedaj prihajajo v parlament tudi moderni možje, zastopniki novih idej. V Belgiji je volilna reforma pripomogla kleri kalni stranki do ogromne večine, a dasi vlada stranka Šele malo časa, se že ruši in vse kaže, da pridejo sčaBoma socijalnopolitičnim rtformam prijazni, svobodni elumenti na krmilo. Tako ulegne biti tudi pri nas. Nekaj časa bode volttm reforma na korist reakciji, a dolgo to ne bo. Ljudstvo se končno vender politično vzgoji, pojmi se mu razbistrijo in tedaj bode odklenkalo reakciji, naj se ta odeva 8 kakršnim koli plaščem. Tako je bilo na Angleškem in na Francoskem, tako bode v Belgiji in tndi pri nas, in prav ta zavest nas je sprijaznila z Badenijevo volilno reformo. Z vzprejetjem volilne reforme je sedanji parlament izgubil pravico do obstanka, ž njo je priznal, da ni več zastopnik ljudstva, a vlada ni vzlic temu razpustila zbornice nego jo izkoristila kolikor je bilo mogoče. Strah pred novimi volitvami, želja zagotoviti si mandate, in hrepenenje, pridobiti od vlade kakih koncesij, da se potolaži nezadovoljnost volilcev, vse to je naredilo odločilne stranke mehke in popnstne. Zbornica ni imela nikake volje več, stranke so pozabile vse svoje principe in tako je bilo mogoče, da je vlada storila s tem parlamentom kar je hotela. Ministerstvo je vladalo, ne da bi imelo zanes i j i v i ali sploh kako večino, a ker so velike stranke zahtevale, naj bi se solne* ustavilo nad dolino Ajalon in nikogar drugega ne grelo nego prav nje, je bilo ž njimi dosti lahko izbajati in dovoljevale so vladi vse, kar je hotela. V IJiiblJttnl, 17. junija. Svobodoljubje Nemcev in Čehov. „Narodni L!s(yu so priobčili daljši članek o prepovedi sokolske slavnosM v Toplicah. V tem članku pravijo, da bi bilo zadoščalo 50 žandarjev, pa bi se bili Nemci skrili. Nemški listi vidijo v tem pisanju nekak napad na Bvobodo. Pač se moramo vprašati, so li t V hi ali Nemci bolj liberalni. Prvi zahtevajo svobodo zborovanja in shajanja, zagotovljeno v ustavnih zakonih, Nemci pa kličejo vlado, da naj Čehom zabrani sniti se v Toplicah. Nemški liberalni listi so torej pokazali zopet ob tej priliki, da o svobodo-Ijubju niti pojma nimajo Veselje nemških liberalcev ne bode dolgo. Češka odločnost si bode že priborila pravico, da bodo Čehi smeli zborovati v vsej češki kraljevini. Zjedinjena levica je imela daljša posvetovanja o svojem bodočem postopanju. Plod teh po svetovaj jo pa neka izjava, katero so priobčili v svojih listih. V tej izjavi pravi, da bode nadalje zagovarjala pravice nemŠtva, varovala državno jedinost proti federalističnim težnjam in delala za svobodno popolnjenje in izvajanje državnih zakonov. Potem pripoveduje, da bode pospeševala kmetijstvo in industrijsko produkcijo v soglasju s socijalno-političnimi nalogama. Ta izjava pa liberalne stranke rešila ne bode. Tacih izjav so levičarji že dovolj objavili, a volilci od njih pričakujejo dejanj. Tudi je ta izjava tako nejasna, da nikdo prav ne ve, kaj da levica misli storiti. Hodila bode najbrž še nadalje po dosedanjih potih. Minimalna plača. V belgijski zbornici stavili so krŠčaiski socijalisti predlog, da naj država pri oddaji javnih del vselej izgovori, koliko naj znaša najnižja plača delavcev pri dotičnem podjetju. Socijalni demokratje 80 seveda ta predlog krepko podpirali. Železniški in poljedelski minister sta pa z vso odločnostjo ta predlog pobijala. Oba sta naglašala, da kaj tacega ni nikjer na svetu. Bilo bi v škodo državi. Vlada bi tega sklepa ne izvela, naj ga tudi Bklene zbornica. Vzlic temu se je omenjeni predlog vzprejel z 28 glasi večine. Kdo bi bil mislil, da bode sedaj vlada odstopila, ali pa vsaj ostala pri svojem pretenju, da sklepa ne izvede. Toda se je premislila in železniški minister je izjavil, da je dolžnost vlade spoštovati sklepe zbornice. Drugače bi prišlo do revolucije. Napad v Barceloni je že napravil veliko škodo gledališčem. Nobeden več ne gre v gledališke, ker se vse boji, da ne bi kdo vrgel kake bomba. Tudi cerkve so običajno prazne. Po novi predlogi proti anarhistom se bjdo kaznovali s smrtjo vsi udeleženci pri kakem atentatu. Smele se bodo iztirati iz dežele ali poslati v pregnanstvo vse osebe, ki so na sumu, da bo anarhisti. Ta določba bode zadela gotovo mnogo nedolžnih ljudij. Kdor bode jezen na koga, ga bode ovadil, da je anarhist in brez vsake natančne preiskave ga bodo iz-tirali. Zlasti bodo pa v nevarnosti voditelji opozicijskih strank. Če bode vladi videla, da ji je ta ali oni vsled svojega upliva nevaren, proglasila ga bode za anarhista m odpravila v pregnaustvo. V Črni gori. (Potni spomini in vtisi. Spisala Terezina dr. Jenkova.) 111. Molče smo so vozili dalje. Kopija ž Miško, mlad, zastaven Črnogorec je krepko vodil iskro konjiče. Jutro je bilo precej mrzlo in ponudila sem mu steklenico finega likerja. Ni ga hotel vzi<(i, ampak zahvalil se rekoč: .Gospodje, ja ne pijem žgauice*. Kakor sem se pozueje prepričala, Črnogorci niso ndani pijači, najmanj pa žganju. In pti nas? Kolika railika! Kočija je drdrala dalje po kameniti cesti, vi-joči se v velikanskih lokih. Ne morem povedati, kako veselje me je prečinjalo, ko sem gledala to zemljo Črnogorsko. S krševitoga pečevja, po katerem drži cesta, vidiš doli v dolino, kakor maio zelenico, vas Njeguš. Krog in krog kakor kulise sam gol kamen, brez vegetacije, v dolini pa zelena ravnica in rodovitno polje, cvetoče drevje in drugo bujno rastlinstvo, ki te spominja orijenta. A v sredi te dolinice čedne in mirno bele hišice. Vaa Njeguš je zgodovinsko imeniten kraj, — rojstni kraj sedaj vladajočega rodii Njegošev. Zanimiv je postanek te vasi. V drugi polovici Šestnajstega stoletja, ko so Trnki posebno kruto in neusmiljeno zatirali krščanske Hercegovce, zbeži rodovina Njegušev v Orno goro ter se tamkaj naseli. Tu se je rod brzo pomnožil in obogatel, tako, da j- rod Njegušev postal najimenitnejši mej Črnogorci. In leta 1G9G zbero vrli Črnogorci svojim vladiko Danila Petroviča NjeguŠa. Letna je torej dveeto let, kar sedi na prestolu črnogorskem hrabri in blagi rod Njegnšev, ki je pr nesel tužni in zapuščeni deželi svobodo, utrdil državno jedinstvo ter narod po hudih in vročih bojih pri -vedel do blaginjo in omike. Sedaj vladajoči knez Nikola I. ima tu svoje htivišče. Peljali smo se dalje in dalje ter se slednjič OltftviU pri mali borni koči. Povprašala sem koči-jaza, kako se zove ta kraj, in izvedela, da „če-kanje", to zaznamuje menda to, kar pri nas postaja. Vsekako me je zanimala ta kočica — krčma žo od sunaj. S hčerjo stopive v izbo. Bil je prizor, ka-koršnega nisem pričakovala. Pri dolgi hrastovi mili je sedelo kakih „dvauajst junakov*, kakor poje narodna pesem, in mej njimi mlada devojka, krasno bitje. Vsi so bili pražnje oblečeni v krasno obleko, ki prav dobro svedoči narodni značaj, ki jasno kaže s trobarvo slovanske narodove posebnosti. Bogato tkana suknja je škrlatasto rdeča, široke hlače so modre barve in e čimur se prav dobro ujemajo in zlagajo bele nogovice. Za pasom pa tiči Črnogorcu svitlo se blebetajoče orožje, dolg ostrobrušen handjer in pa dva samokresa ali več bogato okovanih. Orožje je Črnogorcu nad vse ljubo; če mu podariš handjer ali samokres, storiš mu večjo ljubav, nego če ga obsiplješ m denarjem, naj si bodo tudi suhi cekini. Kar nagledati se nisem mogla v tej krčmi dvanajstorice čilih in krepkih postav. Z do priljuden krčmar mi postreže z dobro črno kavo ter mi tudi ponudi gorko pečenega ovna in svinjine. Nenadoma povabi me s hčerko prav ljuheznjivo možak v družbo, katera naju pozdravi : „živeli Slovenci". Najbrže jim je bil naznanil kočijaž, ki je bil k njim prisede), od kod da ove. Izvede'a sem pa tudi jaz, čemu se je zbrala družba semkaj. Praznovali s? svatbo. U osi se je razgovor. Čudila cem se, da toliko poznajo naše razmere — celo priprosti ljudje. Motrila sem njih obraze: ves izraz obličja priča in razodeva njih poštenost, globok značaj in plemenito srce. Njih plamtero oko samozavestno in ponosno, a vendar ljubko zn- v svet! Radovala sem se v njih sredi, in oni so bili zelo navdušeni, ko sem jim T Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 17. junija. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči izredno javno sejo. katere se je udeležilo 24 občinukih svetnikov. Predsedoval je župan 'H r i'b a r, kateri je^ otvoril sejo s kratkim nagovorom. Prvič —rekel ^ je gospod župan'— govorim s tega?*meata k "Vam Hvaležen sem Vam za izkazano mi zaupanje; trudil se bodem, da to zaupanj« opravičim, kolikor mi je mogoče. Vem tudi, da najdem podpore pri Va* in upam, da na'm bo v skupnem delovanju, v skupni pridnosti in 'Vztrajnosti mttgoče, zadostiti težki na 4 logi. Kadar bodete nezadovoljni z mojim delovanjem, povejte mi to naravnost Opozicija naj se razvije, a naj bo stvarna, ne fakeijozriaV Stvarna opozicija bode gotovo plodonosna. Jaz se je ne plašim, ne, jaz jo celo želim. Ravnal se bodem vselej po občinskem redu, a vsak človek je slaboten in zaradi tega izrekam se jedenkrat željo, da me na eventu-valne nedostatke takoj opozorite. Zal, da moram kot prvo naznanilo priobčiti žalostno vest, da smo pretečeno nedeljo sprer»ili k večnemu počitku naš* ga tovariša, občinskega svetnika Jerneja Čer ne ta, moža iz stare narodne meščanske rodovine ljubljanske, ki je kazal veliko zanimanja za rodno mu mesto. Nemila smrt ugrabila je nedavno tudi odličnega slovenskega rodoljuba kanonika Karola K luna. Pokojnik je bil od leta 187G. do 1879. član občinskega sveta ljubljanskega ter je izBtopil iz mestnega sveta le vsled obilega drugega posla. Pokojni kanonik Klun sicer ni spadal k stranki, katero zastopam v tej zbornici, in tudi ni vžival popolnega zaupanja tistih, katerih voditelj je bi, a priznati BG mora, da je bil odločen narodnjak, iz vsega srca vnet za svoj narod, in priznati se morajo njegove velike zasluge. Saj pota morejo biti različna, da lo vodijo k jednomu cilju. V znak fložalja nad izgubo teh dveh mož vstali ste raz sedežev in jaz predlagam, da se izraz sožalja vzprejme tudi v zapienik. Občinski svet je temu predlogu z dobro klici pritrdil. Zupan Hribar naznanil je nadalje, da se je vodovodno ravnateljstvo konstituiralo ter svojim predsednikom izvolilo obč. svet. S ubi ca, isto tako konstituiralo se je ravnateljstvo mestnega užitnin f-kega zakupa (predsednik obč. svet. Senekovič) in nadzor »valni odsek za napravo električne osvetljave, ki je volil načelnikom obč. svet. Hraskega. Gospod lupan naznanil je nadalje, da je novi stavbi tiski red za deželno stolno mesto Ljubljano že stopil v veljavo, a sedaj skrbeti je za to, da se iz posluje zakonska veljavnost splošnemu regulačnemu nacrtu z ozirom na uo*i stavbinski red. V zmislu občinskega reda treba je regulačni načrt šest tednov razgrniti na vpogled, a v to svrho treba je tudi, da se vpišejo vanj stalne točke (kote). Teh pa do sedaj še nismo imeli Gospod župan obrnil se je zaradi tega do triangulačnega boreatia v minister-stvu, ki je prošnji koj ustregel ter priposlal potrebne podatke. Stavbinski urad preskrbel bode sedaj upis stalnih točk v regulačni načrt, kateri se potem koj razgrne na vpogled. Občinski svet izrekel je zahvalo triangulačnemu bureauu. Kot načelnik mestnega magistrata izrazil je župan Hribar nadalje željo, naj bi se k raznim odsekovim sejam povabili tudi dotični magistratni referenti, da jim bode mogoče zastopati svoje predloge. To bode etvari le v korist. Konečno naznanil je župan Hribar, da mu je došel dopis deželnega odbora z obvestilom, da je državni zbor dovolil deželi Kranjski novo posojilo v znesku 1,500 000 gld., od katerega je 450 000 gld. namenjenih v regulačne svrhe mesta ljubljanskega, 500.000 gld. za oškodovane hišne posestnike, ostali znesek pa za zgradbo novih deželnih poslop-j. Posojilo obrestovati je s 3%, a amortizovati v 20. letih počeuši z letom 1901« Ker bo dežela prevzela nasproti državi garancijo za celo posojilo, pozivlje se občinski svet, da prevzame nasproti deželi potrebno obvezo. Obč. svet. Gogo 1 a omenja, da je stvar zelo nujna, ker se deželni zbor snide že v kratkem, obč. Bvat. dr. Tavčar pa predlaga, naj se seja prekine za 10 minut, da se pravni in finančni odsek takoj posvetu eta o zadevi! Predlog bil je vzprejet. Ko je župan Hribar zojj&t otvoril sejo, poročal je obč. svet dr. Tavčar v'imenu01 združenih odsekov ter z ozirom na dopi« deželnega odbora predlagal: Mestni zbor skleni I. Mestna občina ljubljanska povzame od' deželi Kranjske v zmislu dotičnega državnega zakona posojilo do najvišjega zneska 450.000 gld., ki se bode s tremi procenti obrestovalo ter si porabdo v regulačne namene. II. To posojilo se bode od strani dežele izplačalo mestni občini v freh jednakih letnih' obrokih in sicer v letih 1896, 1897. in 1898., mestna občina pa bode deželi to posojilo vrnila v 20 letnih jednakih obrokih, kojih prvi naj zapade dne 1. ja-nuvarja 1901. III. V pokritje obrestij in anujitet, vporabljala se bode davčna moč mestne občine ter se bode ob svojem času — ko bode pravokrepen postal dotični deželni zakon — v tem oziru vse primerno po mestnem svetu sklenilo. IV. O tem, kako in kam naj se plačujejo obresti in anujitete skleniti je mej deželo in mestno občino poseben dogovor, kojega načrt n&j se po magistratu takoj izdela in mestnemu svetu v odobrenje predloži. V. Magistratu se naroča, da ta sklep takoj objavi, da na to pravočasno predloži vse spise deželnemu odboru, da se bode dotični zakon lahko vzprejel že v bodočem zasedanju deželnega zbora, ki bode sklican prve dni julija t. 1. Pri glasovanju bili so predlogi soglasno vzprejeti. V istem zmislu sklenil je občinski svet, da prevzame od dežele posojilo v znesku do 500 000 gld , katere zopet razposodi mej pomoči potrebne posestnike v Ljubljani, kojih poslopja so bila po potresu razdejana ali poškodovana. Pri dopolnilnih volitvah v mestni stalni zdravstveni svet bila sta izvoljena gospoda Zabukovec in vitez Zitterer, v odbor za gospodarsko nadzorstvo o meščanski imovini pa g. Jernej Žitnik. Potem poročal je obč svet- Zabukovec o kole sarskem voznem redu za mesto ljubljansko ter priporočal, naj občinski svet predloženi bicikliški red odobri. Poročevalec je naglašal, da je bicikliški šport v Ljubljani že jako razširjen in da je treba potrebno ukreniti, da se v javnem interesu stvar uredu. Po daljši debati, katere so se udeležili obč. svet. Pire, Gogo 1 a, dr Majaron, župan Hribar in podžupan dr. vitez Bleiweis vzprejet je bil obč. avet. Pirea predlog, naj se bicikliški red vrne odseku z naročilom, naj zasliši tudi mestnega policijskega komisarja. Podžupan dr. BI e i \v e i s poročal je o prebivalcev Poljanske ceste prošnji za redarsko stražnico. Poročevalec naglasa, da je stražnica na Poljanah res potrebna, da pa za letos v to svrho ni potrebnega kredita. Ko se bode razpravljalo o policijskega komisarja spomenici, kako je urediti mestno stražo, naj se jemlje ozir tudi na to prošnjo. Obč. svet. Š n b i c poročal je o računskem za kija. ko in delovršbi mestnega vodovoda v I 1895. Dohodkov bilo je 52.888 gld. 9 kr , stroškov pa 50.964 gld. 79 kr., torej 1923 gld. 30 kr1 prebitka. Da se je vkljub posledicam potresne katastrofe dosegel ta ugodni financijelni uspeh, je v prvi vrsti zasluga energičnega in razmeram primernega postopanja mestnega knjigovodstva. Kar se tiče tehnične strani delovršbe, je vsa naprava ftmkcijonirala izborno. Vodovod je bil koncem lota upeijan v 890 ljubljanskih hiš in je bilo torej 85 odstotkov hiš preskrbljenih z mestno pitno vodo. Do danes pa je bilo izvršenih že zopet do 50 novih navrtanj, tako da Eii mt.i 100 hiš več v Ljubljani, ki bi ne imele vode iz vodovoda. Dolžin* glavnih cevij znašala je do konca lanskega leta 31.355 metrov, vodomerov pa je bilo vzidanih 226. Vede se je načrpalo pripovedovala o nas Slovencih. Neprenehoma je oril kl c „živeli Slovenci, živeli |* Le prehitro smo se morali ločiti. Ob slovesu sem jim morata javiti svoje ime in pustiti naslov. Spremili ho me v kočijo, potem pa, stopivši v vrsto, Odkrili se, in zaorila je pesem iz junaških grl, narodna pesem črnogorskega sitni. Turobna pesem je b la to, ginljiva in mila . , . Vozili smo se dalje, ne da bi se ustavljali. Srečali smo tu in tam družbo dveh ali treh mož. DA, če si pogledal te žilave postave, koščeno pest, bliskovito in drzno oko in orožje za pasom, res te je nehote; zmrazilo in z lepa nisi mogel verjeti, da pod tako t-korjo biva blago Črnogorsko srce. Kdor je šel mimo, vsakdo nas je spoštljivo in uljudno pozdravil. C sta drži dalje navzdol. Zadaj vidiš Ijovčen in sicer prav na vrh, kjer lahko in popolnoma jasno razločuješ podobo groba. Pa ta podobnost ni slučajna, zakaj gori na vrhu Lovčena, v višini kakih osem-najeto metrov, zapaziš malo zidanje, nagrobni spomenik največjega pesnika srbskega tedanje dobe, Kade Tomo Petroviča (,f 1851), ustanovitelja leposlovnega libta „LuČe" in veleziHužnega lepoulovca 656,008.500 litrov. Občinski svet odobril je računski sklep ter vzel poročilo na znanje, isto tako tudi naznanilo gospoda župana, da bode glede predloga (obč. svet. T r č e k), naj bi mestna občina otvorila delalnico za popravljanj« vodovodnih pio, etoril potrebne koWke ter; ob" uspehu v rfcr'atiWnV poročal. U^de^đežemeg* odbora pifcšnje, satadi znižanja vo-diririb'za porabo vdđe v \ležeInP|^ntel'rpo*6Čal je obč. svet. G o gola ter predlagal, naj se zniža cena kubiCnemu metru vođe nI1 '5Vi kr. Po daljši debati pa je bil z veliko večintf vzprejet podfftfpana dr. viteza B t e i w e i s a predlog, da' je bolnici kot do brodelnemu zavodu znižati ceno na 5 kr! za kubični metert" Obč. svet'. Senekovič poročal je obširno o določitvi tarife za oddajo električne luči in moči ter predlagal, naj se cenik tiska v slovenskem in nemškem jeziku ter razširi mej tukajšnjim prebivalstvom. Luč zaračunavala ee bode po dejanski potrebi ali pa pavšalno. Za žarnice v prostorih, služečih izključno le kot stanovališča, katere svetijo vsaka povprečno 500 ur na leto, se plačuje za porabo toka in sicer za svetljivost 10 normalnih sveč 7 gld., 16 normalnih sveč 10 gl., 25 normalnih sveč 15 gl. itd. Za prodajalnico, pisarne, gostilno itd., ki porabijo več toka, je cena primerno nižja. Električna luč bode seveda ceneja, nego je plinova in bode žarnica z isto svetljivostjo kakor navadni plinov plamen stala na uro I 90 krajcarja, dočim stane plinov plamen 2 80 krajcarja. Predlog poročevalca bil je po nekaterih pojasnilih odobren. Konečno poročal je obč. svet. Suhi i: o oddaji dobave drogov za napravo električne razsvetljave in se je dobava oddala tvrdki Fran Lavrič v Trstu. Potom je gospod Župan ob 9. uri zvečer zaključil javno sejo. V tajni seji bil je provizornim voditeljem zgradbe električne naprave v Ljubljani imenovan gosp. Alojzij S c h I a u f , inžener tvrdke Siemens če lla'ske na Dunaju. Srbov in Hrvatov. Knez Nikola sam je v ovojih pesmih odmeril tudi temu pesniškemu geniju krasno nagrobnfco, ko pravi mej drugim: „Pun štovanja in gordosti Tvoj vječiti dom polarim Da juna&ke Tvojo koati Jednom vrelom »uzom skvabim". (Pjesme knjoza Nikole I.) Premišljujoč pesnika Petroviča, spomnila sem se nehote epopeje „Smrt Smailage ČengiČa". Prepričati sem se hotela, je li ep prodrl i v najnižje slojeve srbske. Istinito — moj kočijaž pripovedal mi je začetek s patosom, s čustvom. Takrat sem prvič čula narodno pesem iz ust naroda. In kako ne bi ganilo človeka, ako posluša Črnogorskega junaka dolgo povest o kraljeviču Marku, o Turcih, o strahovitem Čeugič-Agi. Hčerka me opozori na krasen prizor. Solnce je stalo precej visoko na kristalno čistem nebu, pred nami v dolini se je pa dvigal hribček pri hribčku — kakor otok pri otoku v širnem morju — sredi mej njimi pa rodovitno cetinjsko poljo. Kakih T)1/« km dolgo in 1 km široko, je krog in krog obdano z golimi griči, a v sredi ima mesto Cetinje. I Anton Nedved f. i Da ga otme mučnih telesnih bolečin, ki so mu zadnje tri, štiri leta življenje grenile, vzela je bleda smrt iz naših vrst moža, katerega ime ostane v trajnem in najboljšem spominu celega slovenskega naroda. Antona Nedveda ni več, zatisnil je za večuo svoje oči v torek, dne IG. junija t. I. ob 9. uri dopoludne In dasi ni bil po roda sin naše domovine, žaluje po njem vender vesoljni rod slovenski, ko da je zgubil plemenitega člana lastne krvi. Vsaj je bil združen nepozabni ranjki večino svojega plodonosnoga življenja s slovenskim narodom in podaril je njemu v teku skoraj 40letnega vspeŠnega delovanja obih plod skladateljskoga srojega nadarjenja. Vzgajal je pa tudi narodu kot glasbeni učitelj neposredno iu posredno cele generacije šolske mladine, budil je ljubezen in razum za glasbo pri svojih učencih, ki so kot poznejši učitelji ljudskih šol nadalje pospeševali razvoj slovenske glasbe v svojih krajih. Kot glasbeni učitelj in kot obče priljubljeni skladatelj zadobil je ranjki naš Nedv<*d dobro in glasno zveneče ime povsodi, kjerkoli je doma slovenska beseda in smelo rečemo, da je našel Nedved za svoj trud povsodi tndi zasluženo hvaležnost. Ukoreninil se je rajnki Nedved v slovenskih tleh, kakor le malo kateri drug', in se ne da niti tajiti, da se je tudi po svojem mišljenju kaj srečno asimiliral slovenskemu duhu. Dokaz temu je nebroj njegovih prikupljivih skladb, katere so se narodu toli omilile, da je postal marsikateri njegovih na-pevov takorekoč popularen, n. pr. „tain kjer beli so sneŽniki", »beseda sladka domovina", „domovina mili kraj", „slovenska dežela", „popotuik", „bratje v kolo s - vstopimo", „pozdravljam te goreuska stran", .ljubezen in pomlad", anazaj v planinski raju itd. Kaj šele, ko bi zasledovali one male pesmico, koje so se priljubile naši nežni mladini, prepevajoči iz Nedvodove zbirke šolskih napevov „Slav-ček" ali pa vse cerkvene pesmice in skladbe, koje prepeva verni narod v cerkvi in na domu, ne da bi vprašal, kdo da mu je zložil napev, ne da bi vedol, da pohaja isti od sedaj rajnega Antona Nedveda. Rodil se je Anton Nedved dne 19. avgusta 1828 v llofvicah na Češkem. Že v dtškib letih se je posvetil glasbi ter je prijel z 10. letom šolat se v Prago, kjer je obujal s svojim krasnim glasom pozornost. Učitelji so mu bili Anton Slavik, oče znamenitega virtuoza na goslih Josipa Slavika, nadalje Krejči, Hoiak, KoleŠovsky in Kittl. Po dovršenem izpitu za pouk v goslih in v petju postil je Nedved učitelj na praški Sofijski akademiji in na češki Dalje v prilogi. Priloga „Slovenakemn Naroda" St. 137, dne 17. junija 1896. realki. Odločil se je pa sedaj za poklic opernega pevca. Po nekolikih nastopih v češki operi v Pragi sprejel je angažma pri operi v Brnu, kjer je pa le kratko časa bival, ker je rečeno podjetje bsukrotovalo. V istem času razpisalo je filhirmoniško društvo v Ljubljani mesto koncertnfga vodje. Nedved prosil je za to službo in jo je tudi dobil. Dne 13. decembra 1856. 1., torej pred stoprav 40 leti jo nastopil A. Nedved svoj novi delokrog in ostal je odšle za trajno v Ljubljani, katera mu je postala druga domovina. Kolikega pomena da je bil Nedved za ljubljan sko filhnrmonično druStvo, znano je pač vs m Ljubljančanom, in najbolj interesovanim krogom tega zavoda. Celih 26 let (do 1. 1882.) deloval jo Nedved kot glasbeni učitelj in kot koncertni vodja filbarmoniškega društva organizstorično, neumorno in s pravim umetniškim vznosom za prospeh glasbene umetnosti v Ljubljani. Povzdignil je srečno društvo iz zanemarjenih razmer k višini renomira-nega glasbenega zavoda. L 1881. podelil mu je cesar o priliki 25letnice glasbenega delovanja pri filharmoničnera društvu zlati kr žec za zasluge. Ni se pa odtujil Nedved za časa svojega službovanja pri nemškem, takrat jedrnem glasbenem zavodu ljubljanskem svoji narodnosti. Deloval je bkratutudi pri slovenskih narodnih društvih in deloval je za narod duševno, podarjajoč mu skladbe piikupljive svoje muze. Štejemo Antona Nedvčia mej ustanovitelje ljubljanske čitalnice, koje moški zbor je vodil celi dve leti brezplačno. Osem let bil je pa odbornik „Glasbene Matice8 in sicer od prvih njenih početkov 1. 1872. do leta 1880. kate rega leta ga je imenovalo le to društvo v seji z dne 23. septembra častnim Članom. Nedvšdova žilava in občekoristna delavnost postaja nam prav jasna, če pomnimo, da je učite-Ijeval tudi v Alojzije v iŠču, nokij časa v gimnaziji, v realki in tudi v semenišču, podučujoč tu mladino v glasbi. Po smrti Kamila Maska bil je imenovan leta 1860. glasbenim učiteljem na ljubljanskem učiteljišči, kjer je vodil do leta 1890, toraj 30 let, pouk v g'asbi, poučujoč v obči teoriji, harmoniji, v petji in v igri na goshh, klavirju ter orgijah. Nebroj mladine vzgajal je tako k glasbeni naobrazbi in poslal jo je mej svet, d t je v svojem delokrogu in po svojih močeh orala ledino ter uglajevala pota, da se je zamoglo širiti sčasoma mej ljudstvom obče aanimanje za glasbo in p« ljubezen do petja Znan je postal takim načinom Anton Nedvšd celi slovenski domovini. Iu bil je priljubljen. Kdor ga je jedenkrat videl, ostala mu je neizbrisna Ne-dvedova visoka krasna postava, iu kdor je imel priliko, občevati ž njim, bode se vselej rad spominjal nenavadne ljubeznjivosti, koja je dičiU njega, reatorja slovenskih skladati Ijev, duhovitega dru-2abn ka in dobrohotnega, čislane {a pel »g igi. Združena je z Antonom Nt dve lom zgodovina glasbene umetnosti na Kranjskem zadnjih 40 let, in obdaja Ned slovo oh, ho niinbus uspešnega iu vaaosnega, vselej le prospeh prave umetnosti zasledujoč, ga delovanja. Anton Nedvedovo ime ostane neposabljeno v zgodovini glasbene umetnosti na Kranjskem splob in v Slovencih posebej ; porok je temu ?ad Nedvodovega duha, njegova skladateljska dela, ki ga bodi preživela. Stava njegovemu, nam vsem dmgoniu spominu! —oe— Phevac ve«*.. V Ljubljani, 17 junija. — (Volitev v odbor „Matice Slovenske.") (»OBpod prof dr. Karol Glaser v Trstu nas je naprosil, objaviti naslednje vrste: „Slovenci se po praviei ponašajo z dražbo sv. Mohorja, ki po svojem ogromnem številu udov dokazuje ukaželjnost našega malega naroda. V primeru k številu slovenske inteligence pa je število matičarjev prepičlo, dasi se odbor pošteno trudi ustrezati željam, ki se iaražujejo pri ocenah matičnih knjig. Omenilo se je nekje po pravici, da ima težko stališče odbor, kar ne zna iz rokava trositi lepih povestij in druga težava je, da se trudijo veljavo dobiti nove struje, ki še niso popolnoma razjasnjene. Neugodne sodbo o matičnih knjigah na mogo povišati ugleda našega jedino znanstvenega zavoda, niti povišati veselja odbornikom. Jaz sicer ne vem, kak vtis delajo te neugodne sodba na posamezne odbornike, kateri se poleg, obilnega stanovskega poaU gotovo pošteno trudijo la blagor društva, Kei je blizu občni ibor Matičin, dovoljujem si izraziti svoje mnenje, da ni trebi d\ bi bila v odboru zastopana razna mesta na Slovenskem, n go v odbor naj pridejo nove mlade meči, ki so oceujale letošnje knjigo in naj dokažejo, jeli znajo odbrati take rokopise, čijih vsebina bo ugajala zahtevam ali pa naj spišejo sani dobre pripovesti, ali druge knjige, ki jim ne prijajo v sedanji osnovi. „Mitica Slovenska" mora priti v večje soglasje z javno kritiko. Zategadelj bi jaz narnento sebe predlagil g. Viktorja Božeka, urednika „Ljubi. Zvona", saj ni potreba, da bi Trst bil zastopan v odboru „Matice Slovenske". Ker je že razglašena kandidatna lista in ker so volitve že pred durmi, bi bilo prepozno, ko bi se zač-1 razgovor o novih mladih močeh. Kljubu toplemu priporočilu svoje osebe, javljam pa z vso odločnostjo, da za zdaj ne vsprojmem nobene volitve v odbor „Matice Slovenske." Kot prost poverjenik in ud sem in bom vselej pripravljen, pisati za Matico, kakor vem in znam, kake častne službe pa ne morem prevzeti. Gospode volilce na občnem zboru pa prosim uljudno, uvažavati ta m i j neopo-rekljivi ukrep. — („Ljubljanski Sokol") Dtnee zvečer ob '/j9 uri so kakor običajno proste vaje za te lovadbo pri izletu v Kranj. Nadalje so bode določil definitivno dan in red za prvi p opol u danski izlet telovadcev in trobentačev. Vabljeni so toraj člani, da se udeleže mnogoštevilno. — (Pevsko društvo „Slavoc") vabi gg. pevce, da se polnoštevilno udeleže pevske vaje, katera bode danes zveč-r ob 8 uri v društveni sobi, za zbore žalosti nke pri pogrebu svojega dolgoletnega častnega člana gospod i A ntona Nedve la, c. kr. profesorja v pokoju. Pogreba se društvo uJeleH z zastavo. — (Izložena slika) V prodajalntei gospoda Kolimanua na mestnem trgu vide • jo krasno sliko. DOrtiet Saskijo, žene Rembiandtuve. Kopija je to, katero je izdelai naš rojak in umetnik gosp. Jos p G e r m po svetovnnznanegi R. rnbrandta originalu, ki se nabaa v muzeju berolinskem. D-lo g. Germa, sedaj bivajočega v Pragi, se po svoji dovršenosti iu živosti »amo hvali. Slika v krasnem okviru je za primtrno majhen den ir ni prodaj Kdor si hečo okrasiti svoi salon, naj seže po njej. — iHartkopfov muzej ) V Litteroiannovein drevoredu so za nekaj 6 «sa razstavljene raznovrstne jako zanimive mebanit ne umetnine in prirodoslovni prept-rati. Več je razvideli iz lotevata v naiem listu in z lepakov. L,ud/, kateri so ta muzej obiskal', ga J8ko hvalijo. _ — (Prostovoljno gasilno društvo Vi6-Glince) priredi v nedeljo, dne 21. junija veliko vrtno veselico z loterijo in s plesom, v prostorih novega strelišča pod Rožnikom, pri kateri hode svirala vrhniška godba. Začetek veselice točno ob 4. uri p poludne. Začetek plesa ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 20 kr., otroci presti. Preplatila se bodo hvaležno vzprejemila. Gasilna društva, če nastopijo korporativno, so vstopnine prosta. Listi dohodek je namenjen za popolnitev gasilnega orodja. Ob neugodnem vremenu se preloži veselica na prihodnjo nedeljo. — (Osebna vest) Gosp. dr Jos. Malorič se jo kot praktični zdravn'k naselil v Črnomlju. — (Nezgoda) Na progi mej Rndeeami in Trbižem sta dne 14. t. m t redu dva želeni ška vozička. Jeden delavcev, ki so bili na vozičku, si je zlomil roko, drugi pa so bili lahko poškodovani. — (Velika nesreča na slovenjeb striski postaji) Predvčerajšnjim zvtčer as je pripeljal v Slovensko Bistrico posebni vlak, 8 katerim M se peljali rezerviati pešpolka št. 97. Po patrijarhalni nav .di avstrijski natla e i ho bili rezervisti v vagone, v katerih se navadno prevaži živina ali tovorno blago in v kateri!) je vladsla strašna vro'ina, Re zorvisti so i^ato, v k'dik. r je dopuščal prostor, stali pri odprtih vrat h, da pa jih postane kolikor več deležnih svežega zraka, sedli s i nekateri tako, da so njih noge visele iz vagona, dočim so drugi stali za njimi. Na sloveujobis'nški postaji je stalo nekaj vag nov na relsih, kateri se v svojem nadaljevanji križajo z relsi, po katerih se je peljal vlak z rezer visri. Ti vagoni nso bili podloženi, kakor določajo službeni predpis'. Ker je vlak zaradi klanjca vozil z vičjo silo, stresel je tudi relss, na katerih so stali rečeni vagoni tako, da so vagoni .-dnirali naprej in zadeli ob vlak tam, kjer se redsi križajo, ter poškodovali 20 rezervistov, kateri so sedeli pri vratih. Nekaterim so bile nogo kar odtrgane in dva dotičnih nearečnikov sta umrla, &°> predno je vlak dospel v Maribor Kakor smo že včeraj brzojavno poročali, je bilo 20 rezerv:stov lahko, 4 pa no bili težko ra njeni, vrh tega je bilo , oškodovanih dvanajnt vagono/. — (Velika pevska slavnost „Celjskoga pevskega društva",) katera se je vršila minuto nedeljo 14. t. m. na vrtu hitela „pri kroni", je bila sijajna Kljub temu, da je vreme cel popoldan b'lo nengodno, je neizprosui Jupiter P!uv ua vender še ob pravem času zjssnil svoje turano obličje ter nam napravil krastn veoei, Točno ob naznanjeni uri zadeli so prihajati udeUaeuci iz veth utranij in mo« ramo pohvaliti zlasti rodoljubne Laščane in vrle Vojničane, kateri so se odzvali v tako obilnem številu odborovemu povabilu Zapazili pa smo tudi drage nsm goste i/. Zidanega mosta, Rečic, Teharij, Št. Jurja, Šanarij, Orešnjic, Nove cerkve, Št. Petra v s. d. itd. Tudi narodni Ždč-ani, kateri so Hfi sicer d< žja najbolje bali, niso zaostali, dasi smo jih prešteli na dveh prstih. Samo ob sebi ee razume, da se jo poleg teh iz različnih krajev do-alih gostov zbrala pri slavuosti vsa narodna inteligenca c?dj*k:i bres izjeme in mnogo vrlih rodoljubov, kateri so bili navzoči z rodbinami v tolikem Številu, kakor dosedaj še pri nobeni veselici. Z veseljem pa smo za pazili tudi diuge celjske obitelji, impatiz uječe z niištmi slovenskimi društvi. Vse pevsko točko izvajale so se dovršeno in precizno ter sme biti društvo ponosno na doseženi uspeh. Zlasti sta ugajala mešana zbora, katera sta se mo rala na splošno zahtevanje ponavljati. Vsa čast in priznanje vrlim gospodičnam pevkam in gospodom pevcem, katerim izrekamo tu svojo zahvalo, zlasti pevovodji, gospodu Brvarju, kateri seje marljivo trudd doseči zažsljcnega uspeha; istotako tudi srčna hvala naprošooim gospedom učiteljem tenoristom, kateri niso štedili ni truda in daljnih potij, ni gmolnih ž tev ter pripomogli s svojimi izbor-nimi glasovi društvu do tako sijajnega uspeha. Istotako meramo izreči zahvalo tamburaškemu zboru, kateri je radovo'jno sodeloval ter prednašal tri točke, za katere je žel o J občinstva obilo pohvale in priznanja. Za zabavni del skrbel je vrlo dobro prvi slovenski cirkus, katerega klovni in iz Kameruna naročene opice so prouzročile največ smeha Prav posebno pa zaslužijo pohvalo goupodje telovadci, kateri so v krasnih akrobatskih kostumih telo-vad li na drogu ter izvajali najtežavnejše vaje. C'ljiki Sokol sme po pravici biti ponosen, da ima tako izborne telovadce. Samo ob sebi so umeje, da tudi „ - ii > ■ r k a godb**1, ki je koneertovala pri slavnosti, ui zaostala 'er da je storila svojo dolžnost. Tako smo preživeli pri milih glasovih slovenske pesni, ubranih akordih tamburic in godbe in občudujoč težavne vaje telovadcev in vratolomne skoke in burke hudomušnih klovnov in srboritih op c vesele ure in prijeten večer in upamo, da je vsakdo rdšel z zadovoljstvom ter želeč, da bi marljivo „C-ljako pevsko drnštvo" priredilo še večkrat jednHke veselice. Omeniti pa moramo tudi, da si mladi svet ni mogel kaj, da bi se pri vabljivi godbi tudi ne zavrtel na prostem ter dal tako dir«ka svojemo navduflenjn. Pozno v noč zabavali smo ee skupaj in se i;e motimo, če trdimo, da so slišali nekaUr, vračajoč se domu v zorinem svitu petelina peti, Upamo, da ostane ta slavnost vsem udeležencem v najlepšem spominu ter želimo mla-nVmn M0«ljsikrmn p*n Nrtftantfl r?rn4tvnu kaf-prn i* nn-stopilo tokrat prvič javno in s tako velikanskim vzporedom ter si pridobilo z doseženim uspehom •ednakopravnost z diugimi starejšimi narodnimi društvi, krepkega razvoja in najboljSFh uspehov i v nadalje. — . Rinka Ustanovni zbor zadruge „Rinka" v Celju, katera ima namen, sezidati v Logarjevi dolini v Solčavskih planinah hotel, bo v soboto dne 20. t. m. popoludne ob 4. uri v prostorih celjske čtalnice. Pri tem zboru sprejela se bodo pravila, sklenila zadružna pogodba, sprejemali pristopi za družnikov in volilo načelatvo. Prijatelji tega vele-važnega podjetja se vabijo k obilni vdelezbi. — (17f>6—8) MeteorologičnO poročilo 22 3,3^7-sila,. (in,pod Jolip Lapuoh, knjigovodja tvrdko Josip UriiB, daroval je pri svojem odhodu od tukaj našemu ubož-ncmii zakladu 1O0 kron. Za ta vclikodu&ni dar izrekata podpisana blagemu dobrotniku presrčno zahvalo. Bog povrnil (2570) Tomo Tollazzl Ivan Sloherl oskrbnik ubožnega zaklada. Zupan. V Dolenjem Logatcu, dnč 15. junija 1896. ■z uradnega I i« t a. I>wr*lln«« Mil ekaekatlvue drntbet Henrika Hoseliuayer-ja v Ljubljani, premičnine, hUna iu gostilniška oprava, vinska zaloga itd., cenjene 3224 gld. 22 kr. in 739 gld 82 kr., dne 20. junija iu 4. julija v Ljubljani. Janeza S i r o k n posestvo v Snož-tih, cenjeno 2373 gld. 50 kr.. dne 20 junija in 25. julija v Brda. Antona K 1 o p Ca r j a posestvo na Mili pristavi, (v drugič), dne 88i junija v Postojiui, Janeza K a 1 a n a zemljišta v BttkOVOh cenjeno 1692 gld , dne 23, junija in 21, julija v Okolji Loki. Janeza l'i m po rmana zemljišta v Selu, cenjeno 3701 gld, dne 118, junija in 09, julija ? Velikih Lalcab, 1 Junij Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 nrah 16. 9. zvečer 786*6 171 si. jzah. oblačno 17. n 7. zjntrnj 2. popol. 735-1 735 1 154 189 sr. Bever Bt\ vzhod oblačno oblačno 11-2 Srednja včerajšnja temperatura 199°, sa 20° nad normalora JDuL^aJ^lc^ "borza. dne 17. junija 1896, Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 40 kr. Skopni državni dolg v srebro .... 101 r 40 n avstrijska zlala renta....... 122 , hO m Avstrijska kronska renta 4°/s . , , , , 101 „ 30 , Ogerska zla*a renta 4°/a....... 122 „ 70 , Ogerska kronska renta 4"/0 ..... 98 , 90 , Avstro-ogerske bančne delnice . , , , 966 „ — „ Kreditno delnice......... 351 „ — B London vista.........., 119 , 90 _ Nemftki drž. bankovci za 100 mark , , 58 „ 80 ŽO mark............ 11 , 75 t 20 frankov........... 9 „ 52«/, . Italijanski baukove*........ 44 „ 45 B C. kr. cekini........... 6 , 65 m Dne 16. junija 1896. l°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 144 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 190 „ — „ Donava g. srečke b°/0 po 100 gld. . . 126 „ 50 , Zemlj. obč. avstr. 4*/,°/q zlati zaBt. listi . — , — Kreditne srečke po 100 gld...... 198 t 25 „ Ljubljanske srečke......... 22 „ 75 , Rndolfove srečke po 10 gld...... 23 „ — B akcijo anglo-avstr. banke po 200 gld.. 155 „ — „ Trauiway-drnst. velj. 170 gld. a. v. . , . 482 B — „ Papirnati rnbeli......... 1 „ 27 „Slovensko učiteljsko društvo v LJubljani" naznanja Bvojim članom Žalostno vest, da je njega c ast n i član, blagorodni, ranogozaslužni gospod Anton Nedvčd dne 16. t. m. ob 9. uri zjutraj v Gospodu preminul. Pogreb bo jutri popoludne ob 5. uri iz hiše v Frančiškanskih ulicah M. 12. Ostani velikemu nmetniku mej slovenskim uciteljstvom večen spomin! (2574) V Ljubljani, dn6 17. rožnika 1896. Potrtega Brca naznanjnmo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Dogu \8emogocnemu dopadlo, poklicati k sebi našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata Antona Mauer»ja učenca 1. razreda ljudske fiole kateri je dne 16. t. m. ob II. ari po noči, po kratki in mučni bolezni, v 8. letu dobe svoje, izdihnil svojo blago duSo. Pogreb dražega rajneega bode v četrtek popoludne ob 5. uri iz liise žalosti v Zagorji ob Savi na ondotno pokopališče. Dragi rajnki se priporoča v Mag spomin in pobožno molitev. Zagorje ob Savi, dnć 17. junija 1896. Andrej Offauer, ota. — Marija Mauer rojena Burger, mati. — Mlol, Stanko in Glrll. sestra in brata. (2575) Prodajalko zmožno v trgovini mešanega blaga, vjprejmem takoj. (2r»58-2) Ivan Žargi, Kamnik. i 08B) Ljudevit Borovnik m puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje \mhUuvrntn!h |»uA«k za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popol* nim jamstvom. Tudi i»rt>lu|.- Btare samokresnice, vzurejema vsakovrstna |u>prM\lltt in jih točno in dobro izvriuje. Vse pufike bo na o. kr preskulevalniol in od men« prtakulene. — Uaatrotinl oenlkl lastoaj. CJr. platno ravnateljstvo avstr. irž. železnic. Izvod iz voznega reda ■vel3a.-vn.egra. ođ. 1. j-a.an.ija. 3.63S©. Nastopno omeujoni prlhajalni iu odhajalnl 6a«i osnaAeni io t «rednJe«*r«>|»NUein čnfttr. 11705-137) Odhod I- Ii|nbl|nne (juž. kol.). Ob II. url R min. po noil oaobni vlak v Trbii, Fontabel, Beljak, Celovec, Fraaaamfeste, Ljubno, čei SeUthal v Aussee, Iiohl, Gmunden, riolnograd, Lenil-fraitein, Zoll ni jeieru, Inomoat, Steyr, lam-, Dunaj vi a ,\Tmti'tt(!ii. — ObO. uri lfi min. zjutraj moiaiii vlak v Kočevja, Novo meato. . (ili 7. uri 10 min. osobni vlak v Trbt*, Pontabel, Beljak, Celovec, Kran-gnnsfssto, I Juti mi, Dunaj če» Helathal t Šolnoftracl, 8toyr, Lina, llutlojavio«, I' . .■ n j, Marijine mre, Dob, Krinsova vare, Karlove Tare, 1'raRo, Ltpako , Amstetten na Dunaj. — Ob 13. uri min popoliKluo Tna&anl Tlak t l,(„'fvj(i, Nnvo maato. — Ub 11. uri SO min. ilopoludiin oaotmi Tlak r Trtu JI, Pnutabel, Beljak, Colovcc, Franr,«uif«Bt«, Ljubno, Selitlial, Dunaj. — Ob 4. url popoludne oeubni vluk t Trbii, lleljnk, Geloveo, Ljubno, čoa SolK-llial t S(ilini«rail, Dend-Oultein, Zeli na jozoru, lnnmoat, ltregono, Ourih, Ooiioto, 1'arls, Steyr, Iilno, Omiunlon, laehl, llutlnjevicn, 1'lr.onj, 41 arijine Tarfli lli'l>, IVaiii ■ i v« vuro, Karlove Tare, Pra^o, liipako, Dunaj Tia Ani-itettan. — Ob 0. uri 30 min. avnčor moiani vlak t Knčovjo, Novu mp..tu. _ Ob 7. url 4t min. aveeer oaobni Tlak v Leice-Hleil. — Vrlin te^a ub ,'• url 30 miti. jiopoludne v»:ikn nedeljo ln praaiilk t Lsaoo-liloil. Prihod v I. j h i» I j >t u o juž. kol.). Ob R. uri fiJ min. ijutraj uiobni vlak a Dunaja via Amstetten, Holnograda, llrogonca, Inomoata, Zeli* na jezeru, Iienil-Oastol na, Lino*, Omuaclona, laulila, Auiaeaa, Djubna, Oeluvca, Beljaka, Fraiiaeni-Trliisa. — Ob 8. uri zjutraj oaotmi vlak ix l.eac-ltleila. — Ob M. uri 19 min. zjutraj meirnii vlak ia Koćavja, Novoga meata. — Ob 11. url 35 min. il.i|>('1 minu osobni vluk a Dunaja via Amatetten, Iii|iaketfn, 1'raui', Krancov.h varov, Karlovih varov, lleba, Marijinih varov, 1'lanja, Uudeju-Tic, Soliiofrrada, Linoa, Htiivra, l'ariza, Honnve, Curllia, Bra^enca, Iuo-moata, /.o tla na jozoru, Lond-ilitateina, IJubua, Oolnvca, 1'otitabl«, Trbiža. .— Ob 9. url 3'J m m. popoluiluo meaant Tlak iz Kućavja, Nov«na mesta. — Ob 4. url 66 min. inipoluiluo OHol>ui vlak z Dunaja, IJiibna, Hnlzthnln, l -i ik», Celovua, Franzenafoate, 1'outabla, Trliiia. — Ob 8. uri sr> min. > ■ ,t iih-i vlak i/. Kočevja, Novoga mosta. — Ob 0. uri t min. ".....r .....ii vlak l 1 inu n.» preko Amatottena, is Dipalje, I r*«««, Krancovili varov, '\ ulovili varov, llnbu, Marijiiiil) varov, 1'lmja, Dudojevio, Holnourutla, JJubiia, Beljaka, Oolovca, Puntablit, Trbiža. — Vrbu toga ub IU. uri 26 min, STeoer vaško nedoljo ln praznik iz Losec-Ulada. Odhod ia IL. J u hita ne (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri 93 min. zjutraj, ub 9. uri 5 min. popoludoo, ob 6. url BO min. avoć'or, ob 10, url 96 min. r.Toćor. (1'ouloilnjl vluk le ob nodeljab iu (iraznlklh.) ■»riliotl v I.jiitklJHiio (drž. kol.) i/. Kamnika. Ob 0. uri ne min. zjutraj, ub »1. uri 16 min. dopolnilno, obO. urt 90 min. »večer, ob B< uri 56 min. zvečer. (Poelodnjt vluk le ob ueiloljub ln prasulkili.) Vzprejme se takoj pod ugodnimi pogoji v lekarno na deželi 8468 SMsT* „Sidara". -SaME 14 Za jedno lečenje (Triukkur) zadostuje 1 zaboj s 86 litri. Cena .'-.'i kron franko od postajo Slavonski-Samac, Naslov: Sičara-nprava, poita Modric (Bosna). Jutri v četrtek dne 18. junija 1.1. v veliki VOJAŠKI KONCERT. Začetek ob 1 a8. uri. Vstopnina 20 kr. Otroci prosti. Z velcspofitovaujcin i(8570) Ivan Eder. Kdor ljubi sv.ije zdravje, ta naj kupi Jliria'-kolo ki je joilino na s\otu previđeno s slovensko '/...S'' it n< i tovarniško 7,natnko in koje izdelujeta iu prodajata Sil sin Sli aV lir k leva v Crorici (Gorz) ■kolo I. vrste 200'—, II. vrsto gld. 17.V—, III. vrsto ali takozvano „Lucifer"-kolo" gld. 11750. Imata zaitop dvokolos „Swift" \?, ptoshile orožarno v Stevni. potem zalogo vsakovrstnih Bivaliiili strojev, pušk, samokroaov, streljiva i. t. d. Popravljnta fiivaluo stroje in dvokolesa. «414—10) l—.uvi. i.; po Bledeči coti : odpravi v 7 dneh popolnoma (^311-15) ili*. • lir ioII-ti izborni, neškodljivi Ambra - cr cm c jedino kuIoto učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepft.tnjt> polti Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih stekloni<-ali po 80 nove. ima na prodaj .Ion. 31 tty IoUiumiii v 1 .) u 111 j j i ■ i i. iz dobre hiže, vešč slovenSčine in nemščine. — Ponudbe s predpisom 6. gimnazijalnega razreda naj se đopošljejo upravniatvu „Slovenskoga Naroda". Abi-turijenti imajo prednost. (2549—1) R0NCEGN0 najmočnejša naravna arsen in železo sodržujoča mineralna voda priporočevana od prvih medicinskih avtoritet in uporabljiva po zdravniškem predpisu pri i»ii«iiii jI, lil«>roit|e s mrslo \odo, . Velja 2scdežna le 5 gld., 4sedožn.t samo 9 gld. — Naročbe vzprejema in oddaja izdelke tudi na obroke priporočajoč se (2191—3) z odličnim spoštovanjem Flor. Rozman v Krškem. Stanovanje za poletno sezono ali za delj časa s Štirimi s >bami, oziroma za dve Btranki po dve sobi, s kuhinjo, mostovžem in verando, vse novo, lansko loto izdelano, suho in v lepem kraju, odda (2001—2) Vinko Jan v Spodnjih Gorjah, Gorenjsko. Tudi ima v lastni biši voze za Izlete na razpolaganje. (irol)iie križe in v kamen vsekane erke, zlate in v barvali, kakor tudi okvire, karniše itd. izdeluje (2197—3) Franjo To man- podobar in pozlatar Križevuiški trg št. 1. _MF~~ Tudi se takoj vzprejme vnjoneo- ■^•B E=l_xčllx_.i r^.-xt^l^a,r neke kolodvorske restavracije (oženjen) (2030 — 3) želi vzeti v najem gostilno ali hotel v prvi vrsti na Kranjskem ali Štajerskem. —> Vprašanja naj se pošljejo: „Zahlkellner I. Cl." kolodvorska restavracija v St Petru na Krasu. Goriška ljudska posojilnica ■vpisana ^ačLrv-Bra, ~ or».eiex5.o za-veso razpisuje službo Zahteva so popolno znanje dvostavnega knjigovodstva in po možnosti zemljiške knjigo. Plača in varščina po pogodbi. — Prošnje do 1. Julija na ravnateljstvo. V Gorici, 8, julija 189U. (2538—2) Ravnateljstvo. sirup iz gorskih malin narejen, z najboljšo vonjavo i. t. d. 1 kilo v steklenici 65 kr , pol kile 35 kr. Lekarna Trnk6czy v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan s poŠto. (2558-1) Olga Nodvid javlja v nvojom ter v imenu svojega soproga Maksa Noti veda vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem pretuzno vest, daje preminul nje preljubljeni, nepozabni oče, oziroma tast, gospod c. kr. učitelj glasbe v p., emer. glasbeni ravnatelj filharra. družbe, Častni član raznih glasbenih dru&tev in imojitelj zlatega križca za zasluge ki je po dolgi, jako mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umi-rajoee, danes dopoludue ob 9. uri, v 08, letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega pokojnika bo bode v četrtek, dno 18. t. m., ob f>. uri popoludne v hiSi žalosti, v Frančiškanskih ulicah St. 12, slovesno blagoslovilo in potem na pokopališči pri sv. Krištofu položilo k >ečnemu počitku v lastnem grobu. Sv. maSo zadušnice se bodo bralo v raznih cerkvah. Dragi pokojnik so priporoča v blug spomin in molitev. V Ljubljani, dno IG. junija 1896. (S567) Karola "VVolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč). Mnogo preskušeno ONveievislim in okre|W'evnlno HretUtvo po težkih h«-porlli, tritjiiili I • - t a 11 itd. — Najbolje bo jo ulmesel pri vseh vnanjih boleznih, kakor: protluu, r»>%uuasieueiu «»tri»ueu|iiu zvitju in preo ^u«nju /II itd. Karola "vVolf-a redilni prašek za živino. Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri koujlli, gove-dlli, ottttli, preAlelh itd., če uccejo i« Nti, če mImI>u preba%IJafo, izvrstno varovalno sredstvo proti Ku/itlin bolesulut. €'ema xuvitkm (1224—74) %0&T ^rem-oTreurLO. — Mnogobrojna pismena priznanja. ISoblva Me v vitakl leksarul. dltaviia zaloga pri |**dlu«ui latdeIovatel|u TT^oldE^-CL, lekarju v Vipavi, Kranjsko. Pazi naj se na varstveno znamko. — ItaapoNll |ia mo vsak dau po poiti. D3-D Trgovski pomočnik izurjen v trgovini s špecerijskim blagom in z želez-nino, ve§Č slovenščine in nemščine, vojaščine prost, želi mojo .službo premeiril i. Ponudbe nai se blagovolijo poslati upravnistvu -Slovenskega Naroda". (2535—3) b 3 sobami in kahirjjo v prit ličju odda ae takoj v najem pri (2572—1) Albertu Vovluik u v Podutiku it, 25. Prostori lekarne „Marija Pomagaj" (2527) na Mestnem trgu št. 11 (3) se dajo V najem; pripravni so za vsako trgovino. Več se poizve pri hišni gospodinji v II. nadstropji. I.«- malo niMi v Liiltvrniaiiii-evcni «lr«*% orctlu v rjultlf itui. Otvoritev: v soboto dne 13. junija ob 4. url popoludne. Naslednje dni od 9. ure zjutraj do 10. ure zvečer odprto. I Lmi-Ll-opJ'-a. volil-i muzej za umetnost in naravoznanske preparate. V 40 metrov dolgi, z 200 plameni razsvetljeni in proti vsakemu vremenu zavarovani razstavim lopi, oblegajoč: Anatomijo, živalstvo, meb. plastične skupine, zgodovinske skupine in osolie, meh. avtomate, meb. krajevno podobe diorama) s parno silo, pristno orijentalski sme-jalni kabinet itd. itd., poučnega, zanimivega in zabavnega v najobilnejši meri ponujajoč. Novo: Sežiganje vdove v Indiji. Novo: Najbolj velikanska kromoplastična senzacijska skupina novega časa. Vojskovodje afriške vojne: Menelik II , krrdj Abesinije, inteligentni bakrobarveni vladar Afrike v narodni nosi in general Oreste Baratieri, premaganec pri Aduvi. Bojišče v Afriki. y,e podrobnejše na programih! V**t opitimi t Odrasli 15 kr., vojaki in otroci 10 kr. V anato-mlćni oddelek vstop samo ia odrasle, 20 kr., vstevši katalog. K i>l«iitrit.u obisku vabita najuljudneje (2524 —3) JLudovUf KnniNH AV. llnrtkopt tajnik, tnodeler in msbanik. 000000000000000000000»» Prva gorenjo-koroška parna pivovarna Ivana Kern-a v Beljaku priporoča svoja pri mej narodnih razstavah na Dunaju 1894. 1. v Berolinu 1896. 1. z zlatimi svetinjami in v Bmselju 1896. 1. b častno diplomo k zlati svetinji odlikovana najfinejša piva v sodih in steklenicah v blagohotno odjemo. (2537—2) oooooooooooooooooooooooo Razglas. Itfftkoviilliom mej \« tiišl.o y»n|o iu Solio v ino-Ut oiiosLent okraju preložila se bode deželna cesta mej km 24. in km 26. ter je delo preračunjeno na Sl.llt Licitacija vršila se bode 9W «in«> ~. juiiiji t. i. ~*$g& ob 9. uri dopoludna pri okrajnocestnem načelniku v r-inngu. Vsak dražb-nik mora vložiti 10% vadij. Licitacijski pogoji, pioračun in načiti leže pri načelniku okrajno cestnega odbora v Mokronogu na ogled. — K dražbi ee uljudno vabi. Okrajno cestni odbor v Mokronogu dne 1-1. junija 189*». (2552—1) Nadelnik: Fr Penca. 0 § i traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, štorje za obijanje stropov, samo ko I niče, cinkasto in pocinkano plošcevino, vsakovrstna kovanja za okna in vrata, sploh vse, kar se pri Mf&ivUitflt potrebuje priporoča, po zelo znižanih conah Andr. Druškovič trgovec z železni no (2173—20) V 1 jjtmt>]piui, mi <*Utvai«MH ti'iiii At. K>. lp**" car car Popolna razprodaja raanufakturnega blaga pri (2569—1) v Spitalsluh ulicah. iSu IfcSTl!! Veliko pod tovarniško ceno !! !~&J Staioslavno žvepleno lropa,lišče 11». XXlmVllti!-4lih, pri zlall žili i. t. d. i. t. d. Elektrika. — Masaža. /.«1 ravlllAo** s VNeni V o m Torto m, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stulna sdraviftkn Koribu, kHtcrn oakrbufe *•. In kr. penpolk NerKlf Aleknondrovle« veliki Ui.es ruMkl, »t. lnl. Plesne zabave, koncerti i t. d. (2209—9) Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleberni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbniStvo kopališča. Zdravniška pojasnila duje kopališki zdravnik dr. A. I.onitl.iuo. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in pošmine prosto OSkrbtliŠtvo kopališča. m I je prićela poslovati dne 15. junija 1896.1. na podlagi od vis o. kr. dež vlade za Kranjsko v imenu vis o. kr. ministeratva notranjih stvarij potrjenih pravil v hiši gosp. Sittig-a, uradno potrjenega geometra, nasproti c kr. uradov na glavnem trgu ter bode imela uradni dan vsak delavnik od 9. do 11., oh nedeljah in praznikih pa od 9. do 10. ure dopoludne. Ta čas vzorejemale m bodo uloge, za katere jamči mestna občina Radovljiška in katero bodo obr«Htov;ile do znenka lO.OOO gld. po 4%, nad 10.000 pa po 3-6°/0. Nevzdignjeno obresti pri p sovule He bodo poluletno kapitalu. Uloge hh bodo uporabljale v prvi vr.sti za posojila na nepremična poseatva prud vs-m v Radovljiškem okraju in v gorenjskih okrajih nploli. potem pa tudi v drugih okrajih na Kranjskom "> tudi na vse druge v 25. pravil naštete načine. Prošnje za posojila se vzprejemajo vsak uradni dan in rešujejo prav v kratkem. Posojila se bodo obrestovala po pet od sto /.a celo leto in vračala se stalnimi anuitetami po navadi po tri od Sto na pol leta, tako da izplača dolftnik posojilo v 36 letih. S primorno vfčjo anuiteto uniči doižnik posojilo v kratši dobi. Ravnateljstvo obstoji sedaj iz sledečdi g<'8|)