Ameriška Domovi ima /l'fl/l< ERI še bolj pa omalovažujejo ungleško kulturo. Angleži jim se-Veda vračajo milo za drago in nagajajo, kjerkoli le morejo. Sedaj se je tem okoliščinam Pridružila še nova. V Londonu s° Prišli na vlado socialisti, ki Ptov prisrčno sovražijo generala ranca in njegovo vlado. Da pojejo svoje antipatije do špan-s^6 diktature, so odpovedali ^upne vojaške vaje za angle-in špansko mornarico, ki naj 1 se vršile pod okriljem NATO. Jeneral Franco je zato takoj u-stovil pogajanja z Anglijo o na-,uPu dveh fregat in sklenil, da P'1 rajše kupi v Ameriki, ako-tovno bodo tam nekaj dražje. Ameriški zunanji politiki je ta sPor neprijeten, toda svojih zvez ^ Španijo zaradi spremeniti. Zato ^Pravila skupaj ,"to brodovjem vojaške vaje na-vojne mornarice ob jugoza-°^ni obali pri mali luki Huel-Va' Obe mornarici sta skupno frcali vojaške čete na špan-s 0 obalo. Pri operaciji je bilo Ucleleženih kakih 50,000 naših vo-J"kov, 80 vojnih in 14 navadnih ^ransportnih ladij. Naša morna-^JCa je želela, da svet ve čim ‘ anj o tej operaciji, toda ne-l;Ca je hotela, da sta tekom vaj C1a drug ob drugega dva vo-' ' a helikopterja, pri čemur je j j °S obeh posadk našlo smrt še v°jakov. Preiskava je v teku, tega ne more je zadnje dni s španskim voj- Now grobovi Jennie Walgus Po daljšem bolehanju je preminila na svojem domu na 1245 E. 80 St. 59 let stara Jennie Walgus (Vielgus), roj. Zust na Jesenicah, od koder je prišla s starši v Gowando, N.Y., pred več kot 40 leti. V Cleveland se je preselila pred 28 leti. Tu zapušča soproga Josepha, ki vodi trgovino z železnino na E. 80 St. in Superior Ave., sinova Josepha in Roberta, hčer Mrs. Marian Royer, pet vnukov, brata Johna ter teto Ano Just, ki je preje živela v Clevelandu, sedaj pa je pri sinu v Erie, Pa. Pogreb bo iz Cudnikovega pogreb, zavoda na 1155 E. 79 St. v cerkev sv. Kazimirja. Gertrude Mulid Pred dvema tednoma je bila 53 let stara Gertrude Mulid s 15812 Trafalgar Avenue operirana na srcu toliko uspešno, da se je lahko vrnila domov, kjer pa je nenadoma podlegla srčni kapi. Bila je vdova, zapušča sina Maria, sestre Mary Rieth, Sophio Kess in Karolino Kess. Rojena je bila v Clevelandu, starši pa so jo vzeli s seboj v staro domovino-, kjer je rastla v vasi Ratje, fara Hinje. V Ameriko se je vrnila leta 1953, potem ko ji je v domovini umrl soprog Joseph leta 1947. Zaposlena je bila 8 let v Chandler Products Co. Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8.45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreto, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Nov komunistični režim1M BMrs*ba se želi Rusom prikupili !nBI^s?^!!”8mT„ * -- Ije ravnokar končal kongres vo- Napovedal je omejeno pro-,dilne tunizijske politične stran-dajo bele moke, ki jo ni na ke, znane pod imenom Neo-razpolago Že 10 mesecev.! Destour. Stranko vodi tunizijski predsednik Burgiba, ki velja na splošno za previdnega in realnega politika. Zdi se pa, da v svoji socijali- MCSKVA, ZSSR. — Že od nekdaj velja navada, da se vsak diktator hoče prikupiti svojim upornih duhov iavnost pa opozorjena na vaje. ^Nekaterim zaveznikom NATO 'k' ^ . n*So skupne vaje s špan-oboroženimi silami nič kaj j W’ toda ne morejo pri tem za-ah dejstva, da bi bila Špa-^•a v splošni evropski vojni zad-l-^i Zatočišče ameriških čet, pa Novi vodniki Sovjetije pozivajo k edinosti MOSKVA, ZSSR. — Vladno glasilo Izvestia je objavilo na prvi strani uvodnik, v katerem poziva komunistične države vzhodne in srednje Evrope k slogi in sodelovanju “enakih”. Če ne bo trdne povezanosti in ozkega sodelovanja, utegne to škodovati gospodarskemu napredku, svari uvodnik. Vlade v satelitskih državah so | pomiriti z vznemirjene zaradi odstranitve daljevala Hruščeva z vodstva rojakom s tem, da jim vsaj za praznike olajša boj za vsakdanji kruh. Tako je že Lenin 1. 1918, ko so komunisti praznovali prvo obletnico oktobrske revolucije, dal Moskvičem za par dni po dva funta črnega kruha na dan, da so se vsaj tiste dni lahko do sitega najedli. To lepo navado hoče upoštevati tudi sedanji režim. Napovedal je, da bodo Mos-kviči dobili po par funtov bele moke na dan za tri slavnostne dneve, ki bodo od 7. novembra naprej posvečeni spominu oktobrske revolucije. Bele moke ni v Moskvi v svobodni prodaji žs 13 mesecev, zato je veselje veliko nad radodarnostjo novega prezidija. Režim je seveda porabil to priliko, da pove domači javnosti, da je bila letos v nekaterih krajih prav dobra letina. Svoja poročila skuša podpreti s številkami o pridelku za posamezne pokrajine, toda skupne številke pa ne pove. Tako bi namreč ruska javnost zvedela, da pšenična žetev ni bila preveč imenitna. Ni niti dosegla najboljše pred par leti, ko je bil še Hruščev na oblasti. Z objavo dokončnih številk se oblastnikom v Kremlju ne mudi še iz nekega drugega razloga. Ako bi bile številke preveč u-godne, bi se takoj oglasila vodstva komunističnih strank iz tistih satelitskih držav, ki so imele letos slabo letino, in prosila za pomoč. Za take prošnje pa Kremlj ni imel nikoli veliko posluha in zato ne objavlja rad podatkov, ki bi take prošnje podpirali. stični stranki ne more več krotiti. Njim na ljubo je spremenil ime stranke v Socijalistično Destcur stranko in jim obljubil, da bo pospešil socijalizacijo dežele. Seveda je tudi dodal, da bo vse plačal, kar bo nacijonali-ziral. Javnost ne da dosti na te njegove izjave. Ve, pod kakšnim pritiskom jih je moral napraviti in kako malo denarja je v državni blagajni za take namene. Vsi pa sodijo, dg je načrt za socijaliziranje Tunizije posledica vzgleda iz Alžirije. Tudi tam je Ben Bella vse nacijonaliziral in ničesar plačal. Stroške za njegovo nacijonalizacijo mora plačevati francoska vlada. Burgiba nima nobenega strica v Parizu; ako bo hotel kaj plačati za nacijonalizirano premoženje, bo moral to storiti iz državne blagajne. Zato mislijo mnogi politični opazovalci, da bo govorjenje o nacijonalizaciji kmalu ponehalo, kakor hitro bo kongres vladne stranke šel v pozabo. KONEC SOCIALIZMU DOMA, KONEC KOMUNIZMU ZUNAJli ______ Republikanski kandidat sen. Barry Goldwater je sinoči v Clevelandu ostro zavračal očitke, da je proti Social Security in da utegne sprožiti atomsko vojno, pa se izražal proti prisilni integraciji in se zavzel za “konec socializma doma in konec komunizma v svetu”! CLEVELAND, O. — Republikanski predsedniški kandidat sen. Barry Goldwater je bil včeraj četrtič tekom te volivne kampanje v državi Ohio. Zvečer ob devetih je imel velik volivni shod in govor v Public Hall. Kakih 11,0C0 Lodi ga je tam navdušeno pozdravljalo in vzklikalo ob njegovih besedah, med tem ko je bilo na cestah zelo malo ljudi, ko se je vozil v sprevodu v mesto. V svojem govoru je ostro napadal Johnsonovo administracijo češ, da pomeni njeno nadaljevanje samomor za deželo, dejal je, da je stopil v volivni boj največ zato, da bi ustavil socializem doma in komunizem v svetu. Hindujski desničarji so proti obisku papeža v Indiji NEW DELHI, Ind. — Hindujska desničarska stranka je v svojem glasilu “The Organizer” objavila na prvi strani obsežen članek z naslovom “G. papež — pojdite nazaj domov!” V članku pravi, da je bil papež nespameten, ko je vabilo za obisk v Indiji sprejel, kot je bil New Delhi brezobziren, ko je vabilo izrekel. Svari pred izrazi javne možnosti papeževe' Čipeva Indijancev za Sen. Goldwater se je izrazil proti prisilni integraciji, češ da je ta prav tako omejevanje svobode kot je prisilna segregacija. Zatrjeval je, da ni proti Social Security in da je prav tako odločno za mir in proti atomski vojni kot vsi drugi Amerikanci. Ostro je napadal Johnsonovo administracijo, ki vodi deželo v ‘socializem,’ in trdil, da je največ zaradi tega šel v volivni boj. da bi ustavil socializem v deželi in komunizem v svetu. Republikanski kandidat je bil tokrat četrtič v Ohiu. Prepričan je da mora v tej državi zmagati, če naj zmaga v vsej deželi in si odpre vrata v Belo hišo. Na zmago še vedno upa, čeprav vsi ugotavljale! razpoloženja volivcev trdijo, da bo Ohio izvolil demokratskega kandidata v razmerju 60:40. Iz Clevelanda odpotuje Goldwater danes v Illinois, ki je prav tako važen za njegovo zmago, kot so Ohio, Teksas in Kalifornija. “Travnata” država? MADISON, Wis. — Ime države Wisconsin prihaja od Nova angleška vlada je odredila omejitev uvoza LONDON, Vel. Brit. — Vlada je dodala carini vseh uvoženih predmetov z izjemo hrane, krme in industrijskih surovin 15% posebne carine, 'ki naj doseže zmanjšanje uvoza, in obljubila poseben davčen popust pri izvozu industrijskega blaga. Ukrep je bil nujen, ker bo Velika Britanija letos kupila v tujini za okoli dva bilijona več blaga, kot pa ga tja prodala. Primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci je poraste! v taki meri, da je spravil v resno nevarnost trdnost angleškega funta. Angleška vlada je pozvala vlade držav, s katerimi največ trguje, naj razumejo njen položaj in obljubila, da bo posebna carina ostala v veljavi le omejen čas, dokler razlika med uvozom in izvozom ne izgine. Najbolj sc prizadete države Skupnega trga, ki ima z Veliko Britanijo obsežno trgovinsko izmenjavo. Iz Clevelanda in okolice Razgovor o volitvah— Klub slov. krščanske demokracije vabi v petek zvečer ob pol osmih svoje člane in prijatelje v dvorano Baragovega doma na razgovor o volitvah, ki so prihodnji torek 3. novembra. Vihrala je nad Kapitelom— Včeraj popoldne je kong. Michael A. Feighan poklonil šoli sv. Vida v kratki posebni slavnosti v šolskem avditoriju v roke msgr. L. Baznika, župnika pri Sv. Vidu, zastavo Združenih držav, ki je bila en dan razobeše-na na Kapitelu v Washingtonu, D. C. Šolarji sv. Vida so zastavo razobesili in zapeli ob njej ameriško himno. Iz bolnišnice— Mrs. Jennie Mezgec z 10901 Prince Avenue se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Se zdravi doma, kjer so obiski dobrodošli! besede “travnat nior bi C5to kot °bali. verjetno prva dežela, kaše lahko ponovno izkr- leta 1944 na francoski Operacije so potekale v ju?°Srectoi bližini španske vojne R°ta, ki služi za oporišče ^ Solaris podmornicam ka-u So v službi v Sredozemlju obali^ ^rancos^° * portugalski T v"------°--- ecaj dinarja znižan or r.-M novim letom? tedn-^AND, O. - Znani da j3o o® Newsweek poroča, ° Jugoslavija zaradi izred-totif ^0rasto cen v letošnjem vrec| zružala z novim letom je s dinarja. Med tem ko ]ar a-i ^0 dinarjev za en dobo' tl k)° Potem 1000, vrednost zveze in za tega še vedno ne nedobrodošlosti v Indiji in ob-^ kraj”. najdejo nobene ostre besede J javlja, da se je v Bombayju o----------~— : Moskva skuša satelite v Evropi snoval posebni odbor, ki bo pri- v Indijo za priložnost 38. med-zagotovili, da too na- pravil papežu “sprejem s črni- narodnega evharističnega kon politiko odstavljene- mi zastavami”. 'gresa v Bombayju predsednik Sovjetske ga vodnika. I Sv. očeta je povabil na obisk Indije Radhakrishnan. Vietnamska politična kriza padla z dežja pod kap torei znižana ihožn norna oblačno in toplo Perat,08^0 de^a’ Na-ivišia tem- eciatura 70 .CLEVELAND, O. — Ako bi bilo v Južnem Vietnamu kaj svobodne demokracije, bi morala dežela začetkom prihodnjega meseca praznovati padec Die-move diktature. Razmere so pa sedaj v Južnem Vietnamu take, da je prva obletnica padca diktatorja Diema komaj vredna 0-membe. Nihče namreč ne ve, kakšne vrste diktaturo Juž. Vietnam lahko doživi, morda tudi najhujšo, t. j. komunistično. Politična pot Južnega Vietnama je namreč žalibog usmerjena ravno proti temu cilju. Letošnje poletje je hotel general Khanh vpeljati pravo vojaško diktaturo pod plaščem “predsedniškega” režima, kot ga imamo pri nas v Ameriki. V Sajgonu so takoj spoznali, kam pes taco moli. Proti Khanhovi nameri so se uprli vsi od komunistov preko budistov, študentov in delavcev do generalov. Generali so celo poskusili zaroto, pa se jim načrt ni posrečil. General Khanh je s pomočjo mlajših oficirjev in Amerikan-cev ostal na oblasti, moral pa se je odpovedati želji po diktaturi in se obvezati, da bo koncem oktobra likvidiral svojo osebno diktaturo, t. j. odstopil kot pred- sednik vlade s svojim kabinetom vred. Do takrat naj poseben 17-članski odbor uglednih vietnamskih civilistov napravi načrt za začasno civilno upravo s pred- Tako je prišlo do tega, da je odbor pregovoril po dolgih pogajanjih uglednega, toda starega in stalno bolnega politika z imenom Suu. Suu je gotovo za viet- sednikom republike in civilno namske razmere idealen pred-vlado na čelu. Do konca oktobra | sednik, ima pa poleg bolezni in pa naj vodi politične posle tričlanski odbor, sestavljen iz treh generalov. Že takrat se je pokazalo, da se bodo vsi trije generali grizli med seboj. Glavni med njimi, vsaj po imenu, je bil General Minh, ki je tudi imenoval 17-j članski civilni odbor. Odbor je banja in nobenega stanu, sestavil neke vrste poslovnik' starosti še politično hibo. Vsi ga imajo radi samo toliko, da ga lahko prenašajo; zato so zanj študentje, delavci, generali in zmerni budisti ter večina katolikov. Nihče pa se ne bo vlekel za njegov režim. Mož nima namreč za seboj nobene stranke, pa tudi nobene struje, nobenega gi- res za upravljanje javnih poslov in' skušal tudi nabrati kandidate za predsednika republike in civil-! no vlado. Pri tem je spor med | generali pokvaril odboru vse1 posle. Odbor je namreč hotel postaviti za predsednika republike generala Minha. Ta je pa stavil . ^ . . . & ... 1 republike. Oba skupai nimata svoje pogoje, ki so pomenih orne.I 'j . , , ..,.v . , 0 1 .j i V'vr'vl'ifinvic* v o o Irvo jitev oblasti generala Khanha. Khanh seveda pogojev ni sprejel in odbor je moral na hitro roko iskati drugega predsednika republike, kajti 27. oktober se je Do nove politične krize bo pa bližal in takrat je general Khanh gotovo prišlo. Ker bo nova ci-hotel na vsak način končati svoj vilna vlada politično slaba, bo vojaški vladni režim. 1 ostal general Khanh še zmeraj Ako bi hotel vladati, bi moral dobiti vsaj politično močnega vladnega predsednika. 17-član-ski odbor mu je predvidel za to mesto ravno tako uglednega politika v osebi sajgonskega župana Huonga. Huong se kot politik nič ne razlikuje od predsednika tiste in take politične zaslombe, 1 ki bi ju podpirala, ako bi novi ! civilni režim prišel v politično krizo. gospodar ne samo vojaškega, ampak tudi političnega položaja, naj ima v civilnem režimu to ali ono upravno mesto. Da nima nobene volje, da bi se odpovedal tej nameri, je pokazal ravno te dni. Zgodilo se je namreč nekaj, kar dobro osvetli odnose med vietnamskimi vojaškimi poveljniki. Kot smo rekli, so zarotniki pogoreli s svojim uporom v avgustu. Prišli so pred vojaške sodnijo, ki jih je pa vse oprostila. General Khanh s tem ni bil zadovoljen, zato je osvobojene oficirje disciplinsko kaznoval z najstrožjimi kaznimi, kar jih pozna vietnamski vojaški zakon. Razumljivo je, da mu avgustovski uporniki tega ne bodo pozabili in da se bodo pridružili vsaki akciji, ki bi imela namen, da Khanha sploh odstrani od oblasti. To dosežejo najlažje na ta način, da nasilno spremenijo sedanjo politično več kot slabo vlado. Zato bo nova vlada popolnoma odvisna od Khanha, ah pa se bo morala nasloniti že naprej na Khanhove nasprotnike. V vsakem slučaju bo pa sedela med dvema stoloma. V malem avtomobilu so tihotapili ljudi iz Vzhodne Nemčije BERLIN, Nem. — Te dni so vzhodnonemške oblasti ustavile pred prehodom v Zahodni Berlin mali nemški avtomobil, v katerem je komaj prostora za dve osebi, in ga preiskale, ker se jim je zazdel sumljiv. Ko so ga začele pregledovati, so našle v njem skrito neko žensko, ki je hotela na skrivaj preko meje. Organizatorji bega so vgradili v avtomobil manjši tank za ga-solin in prestavili motor tako, da so dobili tajen prostor, v katerega se je mogel stisniti odrasel človek in ostati za kratek čas v njem. Na ta način so prepeljali v tem avtomobilu v Zahodni Berlin devet oseb, pri desetem poskusu pa je po neprevidnosti tajne potnice posegla vmes policija. ----o----- Tudi Rusi preskušajo atomsko strelivo pod zemljo UPSALE, Šved. — Švedski potresni zavod v Upsali je ugotovil, da so Rusi preskusili 25. okt. atomsko strelivo pod zemljo. Zgodilo se je to ob treh zjutraj na Novi zemlji. Strelivo je imelo razdiralno moč najmanj 5,000 navadnega razstreliva, vendar pa potresni zavod ne izključuje možnosti, da je bila razdiralna sila še večja. Zavod je ujel podobno rusko podzemsko eksplozijo tudi 18. septembra. Tudi Johnson oslrejši Predsednik Johnson je včeraj v svojih volivnih govo-rilh prijemal sen. Goldwa-terja, ker da j'e vedno glasoval proti vsemu v korist splošnosti. PITTSBURGH, Pa. — Predsednik in demokratski predsedniški kandidat L. B. Johnson je tu ostro napadel republikanskega predsedniškega kandidata B. Goictwaterja pred kakimi 13,000 poslušalci v veliki areni, ker da je veano glasoval v Senatu proti vsem programom splošne odgovornosti, “vse cd narodne obrambe, do vzgoje in Social Security. ’ Navedel je dolg seznam načrtov in zakonskih predlogov, proti katerim je republikanski kandidat glasoval. Johnson je posebno skušal zavrniti očitke o veliki federalni vladi. Poudarjal je, da je danes v zvezni službi 20,000 manj ljudi, kot jih je bilo pred enim letom. Po njegovem zvezna vlada ne more biti manjša, če naj o-pravlja uspešno svojo nalogo. Predsednik je dejal: “Vlada ni sovražnik ljudstva. Vlada — preudarna, odgovorna vlada — to je ljudstvo! To je, zaradi česar gre pri sedanjih volitvah — odgovornost ljudstva, ki dela skupno za ohranitev miru v svetu in blagostanja doma!” — Povprečen odrasel človek v naši deželi porabi eno tretjino funta popra na leto. Ubogi naši volivci! WASHINGTON, D.C. — Glasovati bodo morali, tako so naračunali poklicni politiki, za predsednika, podpredsednika, 35 senatorjev, 435 kongresnikov, 25 guvernerjev, 353 državnih u-radnikov v 25 državah, približno 6,800 članov državnim legis-latur in še za kandidate za kakih 2,500 okrajnih in mestnih odnosno občinskih uprav. To pa še ni vse, glasovati bodo morali tudi o raznih predlogih od spremembe lokalnih ustav do pooblastil za oajerrtt^ia novih dolgov, o šolah, smtonščih, cestah in ulični razsvetljavi, letnem času in vseh mogočih malenkostih. , Posledica takega volivnega sistema je le ta, da komaj 10-20% vseh volivcev res glasuje o vsem, kar je na glasovnicah napisano. ■ill? .St. Clair Ave. — HZnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A, Debevec NAROČNINA: " Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Z« Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto ‘ ~ SUBSCRIPTION BATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^^^83 No.~209 Wed., Oct. 28, 1964 Polresnice in laži v volivnem boju Amerika se na splošno rada postavlja s strpnostjo in umirjenostjo v političnem življenju, ugotoviti je pri tem treba, da je v času, ko gre volivna borba h kraju, teh dveh kreposti prav malo opaziti. Očitki lete na vse strani, polresnice in tudi čiste laži skušajo v zadnjem trenutku vplivati na volivce. To politično blatenje v ameriški zgodovini je staro prav toliko, kot so volitve same. Vsi odbori za “pošteno in umirjeno’’ politično borbo v času volitev dosežejo le malo, kvečjemu to, da najostrejšo borbo skrčijo na zadnje tedne. Nedavno smo opozorili na republikanski očitek demokratski administraciji, da je preveč popustljiva proti komunizmu, čeprav je v tem pogledu mogoče najti komaj kako razliko med administracijo Eisenhowerja in Ken-nedy-Johnsona. Navedli smo, da je prazna demokratska trditev o uničenju Social Security, če bi zmagal republikanec Goldwater, ker to končno ne zavisi od njega, ampak od Kongresa. Ta je Social Security sistem uzakonil in le ta ga lahko spremeni, predsednik spremembo samo lahko predlaga. ____ Republikanci kažejo na izgrede v mestih, na rasne nemire, na splošno pomanjkanje javne varnosti, in pri tem govore, kot da bi bili tega krivi demokrati, zlasti pa zvezna vlada v Washingtonu. Treba je pribiti dejstvo, da dolžnost vzdrževanja javnega reda, miru in prav posebej varnosti pripada krajevnim oblastem, občinam in okrajem, potem šele državi in na kraju zvezni vladi. Ta lahko poseže v to le, če so kršeni zvezni zakoni in krajevne ter državne oblasti ne morejo ali nočejo skrbeti za njihovo izvajanje, kot se je dogodilo to pri izvajanju šolske integracije v Little Rocku pod Eisenhowerjem in v Oxfordu v Mis-sissippiju v času Kennedyja. Republikanski kandidat grmi proti naraščanju zvezne birokracije v Washingtonu, proti oblastiželjnosti demokratske administracije, pri tem pa jo dolži, da se ne briga še za javno varnost. Demokrati skušajo predstaviti republikanskega kandidata kot človeka, ki bi utegnil ob vsaki priložnosti sprožiti atomsko vojno, torej nekakega zaletava in neodgovornega človeka. Preudaren volivec se zaveda predobro, da so v vsakem volivnem boju kandidati veliko podjetnejši in bojevitejši, kot potem, ko prežamejo odgovornost za vodstvo dežele. Še predobro se spominjamo republikanskih obljub leta 1952 o potiskanju sovjetsko-komunistične oblasti iz Srednje Evrope nazaj za Karpate. Ko se je za to ponudila priložnost z uporom v Vzhodni Nemčiji junija 1953 in z uporom na Madžarskem jeseni 1956, smo slišali iz Wa-shingtona le nekaj mogočnih in glasnih besed, kot da bi bilo mogoče komunizem podpreti s kričanjem kot nekdaj zidove svetopisemske Jerihe. Republikanski kandidat govori o potrebi preporoda Amerike in prav posebno preporoda javne morale, katere propad naj se kaže v slučaju Bobi Bakerja, Sol Estesa in ne nazadnje samega preds. Johnsona, ki naj si je v času svojega ljudskega zastopništva v Kongresu ustvaril milijonsko premoženje z zlorabo svojega službenega položaja v svojo osebno korist. Nikogar nemara ni, ki bi oporekal potrebi po preporodu morale, javne in privatne, nasprotno, treba jo je poudariti še bolj, toda ne samo v času voliv-nega boja vsaka štiri leta, nato pa na njo pozabiti! Kar človek v zvezi s fem ne more odobravati, je le poskus napraviti na javnost vtis, da je javna nemorala omejena le na eno politično stranko, med tem ko je druga v tem pogledu čista! V volivnem boju je treba vsak očitek, vsako trditev o nasprotniku, vsako namigavanje trezno preudariti, dognati osnovne trditve in pregledati, če je oni, ki jih je iznesel, za nje navedel tudi trdne dokaze. Za pametnega človeka ni “dokaz” kak citat iz bogve kakega časopisa kje v kakem zakotnem mestu, ki ga redno ni mogoče dobiti v roke, še manj pa dognati, kdo je zadevni članek napisal in na osnovi kakih dokumentov. Zgodilo se je, da je nekdo spravil v časopis neko trditev, nato pa jo je njegov tovariš uporabil kot “dokaz” za svojo trditev. Običajen človek misli: Če so se upali napisati, mora biti že res. Če pa ni vse res, Je pa vsaj del resničen! Kako malo uspešna je volivna propaganda blatenja, polresnic, sumničenj in podtikavanj, pokaže lepo povpraševanje javnega mnenja, ki ga je zadnje dni izvedel Harris. Ta je dognal, da ameriški volivci v veliko večjem številu zaupajo predsedniku Johnsonu krmilo dežele kot republikanskemu predsedniškemu kandidatu Goldwaterju. Harris trdi, da je v tem pogledu razmerje 2:1 v korist Johnsona, Tri četrtine povprašanih volivcev je bilo mnenja, da je Johnson topel, prijazen človek, 87% ga je označilo za izredno trdega delavca v Beli hiši, 80( ', jih je izjavilo, da mislijo, da predsednik dejansko ve, kako je mogoče doseči izvršitev stvari, 71' ga je spoznalo za osebno poštenega, le 8% sej'ih je izrazilo proti njegovi morali, 17% jih sodi, da je prišel do imetja po dvomljivi poti v času, ko je bil v Kongresu, in 41% ga je označilo za nekakega političnega mešetarja. Goldwater se je na splošno odrezal slabše: 63% ga smatra za dobrega in prijetnega človeka, 51% za pogumnega v izražanju lastnega prepričanja, 58% jih misli, da je v svojih odločitvah prenagel, premalo premišljen, 59% jih trdi, da senator često menja svoja stališča, 51% pa je prepričanih, da bo Goldwater zapeljal Ameriko v vojno, če bo izvoljen. Zanimiva je Harrisova ugotovitev, da ima Johnson prav tako prepričane pristaše in podpornike kot Gold-water, da je dejansko na obeh straneh nekako enak odstotek onih, ki se odločajo za kandidata, ker ga smatrajo za “manjše zlo”. Naj nas volivna borba zadnjih dni ne zmeša, odločajmo se po pameti ne po besedah, sledimo prepričevanju ne pregovarjanju. CHICAGO NEKDAJ DANES — Križišče Amerike * KAM JADRAMO? — Tako i mladih slkupin, kakor odraslih, se premnogi vprašujemo ob dnevnih novicah v tisku, ob vesteh, ki jih čujemo uro za uro na radiju in televiziji. Da, kam jadramo? Ko bodo te vrstice tiskane, do volitev ne bo več daleč. Silno burne in napete volitve imamo. Toliko raznega političnega prahu in smeti se še ni razpihalo menda v nobenih dosedanjih volitvah te dežele. Kdo je vodil te volitve? Voditelji dveh glavnih odločilnih strank •— ena je demokratska, druga pa republikanska. Silne obtožbe obešajo drug drugemu, kakor da bi bili vsi skupaj sami rokovnjači. Veliko seveda pretiranega. Nekaj in tu in tam pa precej znanih slučajev političnih madežev pa je tu in tam. Niso sami angelji ne na eni ne na drugi strani. Politiko vodijo ljudje, zato je taka, kakršni smo ljudje. Slabo spričevalo je za nas vse, ki se radi postavljamo z našo demokracijo in svobodo doma in povdarjamo, da jo skušamo ščititi tudi drugod pred svetom pred raznimi takimi in takimi “izmi”! Tekom sedanje volivne kampanje razobešajo vse vrste politično perilo, med temi tudi take grehe nekaterih, ki so sedeli na vrhu in nekateri še sedijo tu in tam. Pri nas v Illinoisu n. pr. kaj so vse govorili pred nedolgim in tekom kampanje o bivšem guvernerju, ki je “guvernaril” pred štirimi leti? Tudi o voditeljih kampanje za sedanjega guvernerja so govorili. Saj ste vse čitali v dnevnem tisku. Tako tudi o raznih slučajih v Washingtonu. Ko so čuli vse to po raznih prestoli-cah po svetu — kaj so si mislili o nas Amerikancih in kako so nas sodili? Marsikdo je morda sklepal z zaključkom: da smo vsi skupaj nekaki “Caponovi potomci”, drugače bi ne bilo o nas takih poročil, kakor dežujejo o nas v svet tekom sedanje volivne kampanje. Yes, ponosni na vse to ne moremo hiti, če se javno očita take stvari celo tistim, ki so na vrhu sedeli in katerim smo zaupali vodstva. S kakim zaupanjem gleda na nje zunanji svet? * LETNI SLOVENSKI KULTURNI DAN, ki ga navadno prireja na drugo nedeljo v oktobru vsako leto Slovenski Radio Klub v Chicagu, je sijajno izpadel. Prirediteljem tega dneva gre vse priznanje. Udeležba je bila sicer številna, a vendar bi bila lahko še boljša. Razlogi so menda v tem, da je bil tisti dan izredno topel jesenski dan, ki je mnoge izvabil na kake kratke izlete, itd. Vendar pa smo vsi lahko veseli, da je bila primerno kar lepo obiskana in da je prirediteljem prinesla košček zadoščenja in priznanja, da narod le upošteva njihove žrtve in prizadevanja, da se slovenstvo med nami ohranja. Vse točke programa so bile zadovoljivo izvajane. Nastopi so bili odlični, še starejše korenine so nastopale, kakor naši stari igralci in pevci, kot znani Jože Fajfar, z njim znani Tone Krapenc in nekateri drugi, ka-ter je občinstvo pozdravljalo z gromkim ploskanjem. Drugi pa so želi še večje priznanje kot glavna operna pevka Gloria Lind, za njo ga. Marija Fišinger in še cela vrsta drugih. Višek slavnosti tega dneva pa je bil, ko je profesor John Zve-tina predstavil občinstvu letošnjo odlikovanko tega dneva go. Gizelo Hozian, iki je prejela glavno nagrado in odlikovanje tega dneva. Dolgotrajno ploskanje je pričalo, da je letošnja od-likovanka priznana javna delavka med Slovenci v Chicagu. Ga. Hozian je znana zanimiva dopisovalka lista “Amerikanski Slovenec” (Glasilo KSKJ). Prav za menoj je sedela odlična Slovenka, ki je izjavila glasno, ko so oglasili njeno ime kot letošnje odlikovanke: “Njeni dopisi so najboljši v A.S. — najprej jih preberem, brez njenih dopisov bi bil list manj zanimiv!” — To priča, da čitatelji čislajo njene dopise in članke. Yes, ga. Hozian je zaslužila v polni meri to priznanje. Dal ji Bog zdravja, da bo še in še nadaljevala delo za narod, vero in Boga! Bog jo živi! Toliko na kratko o tem pomembnem slovenskem kulturnem dnevu. Gotovo bodo še drugi pisali in poročali o tem — zato omenjam tole le na kratko v tej koloni. * ZLATO POROKO sta obhajala v soboto, dne 10. oktobra, v Chicagu znana Mr. in Mrs. John in Mary Mlakar. Ob 9. uri dopoldne je daroval za nju in njih jubilejni namen sv. mašo v cerkvi sv. Štefana domači č. g. župnik Rev. Father Tomaž Hoge. Sv. maše so se udeležili člani in sorodniki družine jubilantov in lepo število njihovih prijateljev in znancev. Tri njihove hčere žive poročene tu v Chicagu in v bližini, ena hčer je v daljnji Kaliforniji, sin Franlk v dalj-njem Texasu in sin Jože pa služi pri trgovski mornarici Z.D. Razen sina Jožeta, ki se je mudil prav tisti čas na službenem potovanju, so bili vsi navzoči. Lepo je bilo videti pri sv. maši, ko sta jubilanta in sorodniki pristopili k obhajilni mizi med sv. mašo. Na koru pa jim je prepevala pod vodstvom odličnega pevovodja č. g. patra Ven-delina znana slovenska cerkvena pevka Justina Kosmač, dolgoletna znana pevka solistinja cerkvenega pevskega društva “Adrija”, pri katerem je dolgo vrsto let pel tudi jubilant Mr. John Mlakar. Kar prijetno in obenem ganljivo je bilo pri slavnostni maši v cerlkvi. Pozneje SO' ves dan obiskovali jubilanta mnogi prijatelji in znanci in jima prihajali čestitat na dom. Jubilanta Mr. in Mrs. John Mlakar zaslužita, da se ob tem njunem jubileju spregovori o njiju par besedi. John Mlakar je rodom iz vasi Viševek, fara Stari trg pri Rakeku na Notranjskem. V Ameriko je prišel leta 1913. Poročila sta se na Gil-bertu, Minn. V zakonu so se jima rodili dva sinova in štiri hčere. Po vojni se je podal v stari kraj, a ni bil dolgo tam, kmalu se je vrnil z družino. Nekaj časa je bival Clevelandu, nato pa stalno v Chicagu, kjer se je pridno udejstvoval na polju raznih društev. Bil je dolgo let predsednik Društva sv. Mohorja, bil več let stalni pevec cerkvenega pevskega zbora “A-drija”, cerkveni odbornik, in rad je pomagal vsepovsod, kjerkoli je bilo potreba. Bil je tudi večletni zastopnik tega lista, “Ameriške Domovine” in mu pridobil precej naročnikov. Sploh povsod je rad delal, kjerkoli je bilo potreba. Kot takega se ga naselbina spominja in mu je ob njegovem zlatem jubileju poroke hvaležna. Njemu in njegovi ženi želimo vsi še mnogo srečnih, zdravih dni in veselega življenja! Bog živi oba! Regerčan -------o-------- UUM bo naslcp'a Cleveland, O. — Različne prireditve smo imeli priliko obi-skevati zadnje čase, tako da smo na igre kar malo pozabili. Zato vas prav zaupno povabim na igro, ki jo priredi društvo LILIJA v nedeljo, 8. nov., v Slovenskem domu na Holmes Ave. Naslov igre je “ANARHIST” — torej zagonetka — vendar ne tako velika, da bi se ne dala razvozi j ati. Poglejte, kako enostavno. Naše slavno županstvo je dobilo okrožnico, v kateri je sporočeno, da je ušel iz ječe ANARHIST, in kdor ga ujame ter izroči oblastem, prejme lepo nagrado. Naš župan (A. Dragar) zato skliče sejo občinskega odbora, da bodo razpravljali o tej zagonetni zadevi ter našli pot, kako ujeti tega človeka. Seveda se seje udeleži tudi vodja opozicije (I. Jakomin), občinski tajnik (E. Veider), svoj nos prinese zraven tudi občinski sluga (S. Gaser), pozneje pridejo tudi “oni” glavar (S. Ger-din). Pridite gotovo, saj boste ubili dve muhi istočasno: preživeli boste prijetno popoldne v veseli družbi, obenem pa dali pri-zanje našim požrtvovalnim igralcem, ki se že desetletje trudijo za ohranitev slovenske kulture. Po igri se bomo malo zavrteli, kot je že navada, igrali bodo “Mladi mornarji”, prav tako bo na razpolago vse, kar je še potrebno za dobro voljo. Rezervirajte si 8. november. Ne bo vam žal! France Ancel -------o------- ^ slogi je moč! Cleveland, O. — Sloga jači, nesloga tlači, — pravi slovenski pregovor. Če živimo v slogi in prijateljstvu, lahko veliko več dosežemo, kakor če smo razdvojeni. To je načelo in vodilo' new-burških društev, ki spadajo k Slovenski dobrodelni zvezi. Izvolil se je odbor, ki ima v ta namen svoje mesečne, seje, v njem je zastopanih sedem društev. Da se javnosti predstavijo, bodo priredili v soboto, 14. novembra, večerjo v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Obetajo, da bo prav prijetno. Žene bodo pripravile okusno večerjo. Postregle bodo s sočnimi pečenimi piškami in z vsem, kar sodi zraven. Točaji bodo poskrbeli, da ne bomo žejni. Večerjo bodo začeli deliti že ob šestih zvečer. Ko se bomo dobro podprli, bomo šli pa v zgornjo dvorano, kjer se bo mladina zavrtela ob zvokih poskočne glasbe, mi starejši se bomo pa vsedli na stole in blagrovali mlade ljudi in njih urne noge. Vstopnina je samo $1.50. V to je vključena večerja in ples. Znano je, da so žene in dekleta iz okolice E. 109 ceste in Prince Ave. odlične kuharice. Pri neki slovenski družini sem videl v kuhinji nad štedilnikom zapisano tole: “Največja sreča za moža, da žena dobro kuhat’ zna!” Gotovo so se naše žene oprijele tega reka in so res vse prav dobre kuharice. Kar pa je dobro, imamo pa vsi radi. Zato vabim vse člane in članice, da pridejo v soboto, 14. novembra 1964, na večerjo v Slovensko delavsko dvorano na Prince Ave. Pa ne samo člane in članice, vabim tudi vse Slovence in Slovenke širom Clevelanda in okolice. Za vse bo dovolj prostora, vsi bodo zadovoljivo in lepo postreženi. Pričakujemo tudi, da se bodo te večerje udeležili glavni odborniki Slovenske dobrodelne zveze s soprogami, da ne bomo žalostni rekli, kakor je v sv. pismu zapisano: Niso bili vredni naše večerje. Vsi ste je vredni, zato tudi vsi pridite! Da bodo pa kuharice vedele, koliko pripraviti, je prav, da kupite vstopnice že v predprodaji. Dobite jih pri vseh tajnikih in tajnicah naših društev. Vesel bom jaz in vsi 'drugi, ko bomo videli lepo udeležbo. Bodite vsi naj lepše pozdravljeni in na svidenje v soboto, 14. novembra, zvečer. Jakob Resnik Strašila DSPB TABOR Cleveland, O. — Svojemu članstvu, prijateljem in javnosti sporočamo, da znaša izkupiček družabne prireditve 10. oktobra $612. Direktno v Invalidski sklad je bilo darovanih $88. Odbor je Socialnemu referentu ZDSPB TABOR nakazal vsoto $700 za Invalidski sklad. Vsem skupaj še enkrat naj-prisrčnejša zahvala! Odbor -------o------- Olas m demokrat® Willowick, O. — Skrajni čas je, da se nekdo oglasi tudi s par besedami v prid demokratskega kandidata. Ali ni ironija, da hočejo republikanci naslikati demokrate kot “mehke” na-pram komunizmu. Smo že pozabili Kennedyjev nastop v kubanski krizi in Johnsonov v Tonkinškem zalivu. Dejanja govore. Sodimo kandidate po njihovem delu in ne po odločnih in lepih besedah v volivni mrzlici. Sen. Goldwater je bil vedno zagovornik “right to work law”, glasoval je proti bolniškemu zavarovanju za ostarele, proti znižanju davkov, proti zakonu o civilnih pravicah, proti načrtu vojne proti revščini. “I do not know what is Sen. Goldwater for but I know what is he against”, je rekel pokojni Kennedy. Izbira je letos lahka! Na eni strani predsednik Johnson, ki si je v 30 letih v Kongresu in kot podpredsednik ZDA pridobil potrebne izkušnje, posebno pa od tragedije v lanskem novembru v Dallasu. Trudi se za pravilne odnos^ med delodajalci in delavci. Je za razsodno, umirjeno vlado, za reševanje svetovnih problemov v Združenih narodih. Na drugi strani je sen. Goldwater, poln velikih besedi, velik borec proti komunizmu. Odprimo z marini vodo v Guantanamo oporišču na Kubi, spravimo listje z drevja v Južnem Vietnamu z atomsko bombo! Guv. Scranton je imenoval Goldwaterja “trigger happy”. Kako bo človek, ki je prišel do kandidature s pomočjo ekstremističnih skupin, ki se ni mogel pogoditi s pripadniki lastne republikanske stranke, vodil deželo! V politiki je potreben kompromis. Sen. Goldwater je pognal Scrantona, Rodkefeller-ja in mnogo drugih s konvencije. Sedaj se sprašuje, kje so' republikanski politiki kot guv. Rhodes in Taft, ko pride v Ohio, Scott, ko je v Pennsylvaniji) Keating in Javitz v New Yoi> ku. Ne pozabimo1, koliko je naredil pokojni Roosevelt za malega človeka, ne pozabimo na ideale, za katere je padel Kennedy! Bodimo ponosni, da smo de-moikratje in 3. novembra oddajmo svoj glas za Johnsona in Humphreyja. “And in your heads you know I am right!” Jože Balažič Vabilo Ra ssj® Cleveland, O. — Komaj je julijsko sonce ogrelo mrzlo zemljo, že se je začelo leto nagibati h koncu. Dan se krči, noč se daljša, ptički nam pojo zadnje pesmice v slovo, predno se podajo na dolgo pot v toplejše dežele. Hladen veter se igra z drevjem, ga pozibava, odpihu-je listje, predno ga položi v zimsko spanje. Pisano listje pleše po zraku, zemljo pa čarobno poljubljajo zadnji žarki jesenskega sonca. Komu ob pogledu na vso to jesensko lepoto ne pohiti misel nazaj v rodne kraje, v srečno mladost, ko nas je čuvalo’ skrbno materino oko, ko smo polni nedolžnega veselja rajali po zeleni tratici in je pod nogami šumelo listje. Vsako jesen se spomnimo naših, veseljapolnib vinskih goric, slišimo petje in ukan j e veselih trgačev in ropotanje brent. Teh lepih spoipinov nam v našem srcu nihče ne more zamoriti, ne naša starost ne svet! * Na zadnji seji Bratovščine Sv. Rešnjega Telesa, dne 4. oktobra 1964, je bilo sklenjeno, da se na prihodnjo sejo, ki bo 1. novembra 1964, pokliče vse članice, ker bo na seji nekaj nenavadnega. Zato, prosim, pridi' te vse! Ne pozabite na nedelj0« 1. novembra. Na svidenje! Mrs. Apolonija Kic --------o-------- Mbm% F, Novak icsrf-jfaf za državnega Cleveland, O. — Rojak An thony F. Novak živi večji de svojega življenja v naši nase bini na St. Clair Avenue. Nja govi starši so imeli pred le * znano pekarno na 6218 St. Clnjr Avenue, tam, kjer ima sedal Anthony P’. Novak svojo pisal no — The Cleveland Account' Ing Service. Anthony je SpoSO ben, skušen in pošten mož, kj jih želimo v javni upravi. -*• kom 10 let v državnem Pre stavniškem domu se je podro1 no seznanil z državnimi problo mi. Sedaj kandidira v državn1 senat za prihodnja štiri 16 Svojim rojakom se v volitev to plo priporoča. V izvolitev ga priporočajo de mokratska stranka, katere kan didat je, Cleveland Press, lavske unije in Koizmopobt311 ska demokratska liga. --------o------— štiri države se stikajo ALBUQUERQUE, N. Mex. J Severozahodni kot Nove Meb^ ke je edini kraj v Združenih di^ žavah, kjer se stitkajo štiri dl2;cl ,ve: N. Mehika, Arizona, Uta 'in Kolorado. I . I ! Bolgarske, ruske in druge povesti J. W. Bartunek kandidat za okrajno sodišče ^udi drugi dan je bil vneti l,d še ravno tak. Ambrož je 0stal v postelji in si ni želel Več doli v izbo. ženske so se Posvetovale znova in so mis-,e nadaljevati poizkuse s Sli°m. Kmet pa je odločil, da kaj prida in rekel: “S sirom P* nič. Mrzlota ni dobra za P°^0- čutim, da se gnoj nabi-ra notri. Najboljše bo, da de-1161,10 gori kaj takega, kar bo e*do. Zmečkan krompir mi evljite gori, ali pa kak obliž, bo vlekel.” Kakor vselej, so se ženske tonile njegovemu nasvetu. °kler mati ni iz voska, lane- ?e^a olja in medu skuhala ne-kakega obliža, mu je žena na nogo zmečkan J°kladala k°ttipir, vročega, kakor ga je n;iogel strpeti, in ga mu navala s platnom, dokler se ni ° ladil. Vsaki dve uri je To-. Pomolil glavo skozi vrata ln vprašal: “Kako je kaj, oce?» v ako je oče odgovoril, da ni boljše, je sin sedel na v ° k njemu ter mu nekaj Sa v kratkih, pretrganih avkih pripovedoval o svojem . na polju, nekaj, ker je ^ lsnl, da bo to očeta zabavalo, nekaj, ker mu je tako zvito 2vabil kak svet. kisti dan proti večeru je n^t naenkrat vprašal, če je 2unaj mraz. Bilo je proti kon-v!? SePtembra in eden nailep-^ dni v letu. A čudno je bilo ’ ^a ga je v postelji pričelo °sti. žena mu je morala kreti rute jn ga zavijati v nje; •inb temu so se mu tresli vsi Pdje in tali. zobje so mu šklepe- . je bil mraz ponehal, se J6 čutil slabega in pil mnogo ^zlega mleka, da si je ugasil "ej0' Ponoči je govoril vse / edeno, kako ceno ima oves krave, govoril o padajočih revesih in gorečih hišah, vse ^avskrižem, z napol odprtimi tako da je ženo postala /oza hi je poklicala otroke, a 111 bila sama. Kajmlajšega so pustili spa--> druge tri deklice pa so stale nnih oči in na jok pripravlje- 110 ob vznožju postelje. Tomaž 6 tiho sedel pri vzglavju bol-1 °vem in poslušal čudno ^niedene misli, ki so očetu i hm p0 sjcer tako mirnih, udnih možganih, g ^*i bodo umrli?” je vpra-a(iInater kakor velik otrok, j.pa še!” je zdajci za-jelGai Ambrož. V polspanju ,. h slišal vprašanje, se zbu-1 10 čudeč se gledal toliko _^cl2°v, ki so bili zbrani Hm 0B ^ blag spomin "NAJSTI obletnici smrti NAŠEGA ljubljenega ^ soproga in očeta ^tefan Štefančič v‘ umrl 28. oktobra 1953. in vp-m grobu mirno počivaj uži tn° b,a^enost v nebesih da n s v. * i ■ na ? i 1 ehkrat vsi eke v nebesih združeni. ostali; ANA, soproga . . EVE in EMIL, sinova ' V;N in DOROTHY, hčeri VNUKI in VNUKINJE ZETA in SNAHI land, O., 28. oktobra 1964. okrog njegove postelje. “Kaj pa delate tukaj vsi?” je zarentačil nad njimi. “Ali mislite, da bom umrl? Kdo to pravi? Be sanjalo se mi je. Po glavi se mi vrti od samega poleganja. Že vem, kaj bom storil: jutri vstanem. Sedaj pa le glejte, da se spravite v slamo.” Tako je robantil. Poslušali so ga, kakor rešilen glas. Ako se more še tako razkoračiti, potem še ni na slabem, so rekli sami pri sebi in olajšani odšli spat. Žena pa je drugo jutro Jožka, ko je šel v šolo, poslala po doktorja. “Pojdi k njemu in reci mu, naj pride sem. Da so oče bolni, mu reci.” Tomaž je to slišal. “Ali je tega treba, mati?” je rekel. “Oče bodo že sami ozdraveli. Kaj vedo doktorji?” Mati pa je rekla, da bi rada slišala, kaj da je. Saj še potem lahko store, kar se jim bo zdelo prav. V Lisičini niso dali dosti na znanost. Bolne ovce in goved so zdravili sami in večinoma z uspehom. Doktor je bil kakih 60 let star, majhen, okrogel, čisto obritega obraza in z naočniki, tako da je bil videti, kakor duhovnik. Glava mu je bila skoraj čisto gola, a rdeča, polna lica in velika gibčnost, ki jo je imel, so ga delali mlajšega in vedno nekako veselega, tudi pri najresnejših opravkih. Prišel je, našel nogo in njenega lastnika hudo slaba in govoril je, da je kri zastrupljena, da bode treba rezati, da je skrajni čas itd., tako da je celo rodbino obšla zona. Ambrož je bil pri polni zavesti in je molče poslušal zdravnikovo razlago. Ko je pa končal, je rekel samo: “Za enkrat rezati še ne dam, gospod doktor. Sicer pa napravite, kar mislite, da bo prav.” Doktor je zmajal z ramami, za sedaj nogo povezal ter si hotel za drugi dan prihraniti pregovarjanje k operaciji. Ko je bil odšel, je Tomaž rezko odprl okno ter prvič zaklel vpričo očeta: “Fej ga bodi, kako smrdi ta pošast”, je zakričal. “Kaj mu je vse namazal na nogo! Uro daleč že smrdi po strupu. Oče, rezati ne dajte! Rezati pa ne! Bo že tudi tako dobro, kaj ne, oče?” Ves je bil razburjen in je pokleknil k postelji poleg bolnika. Oče ga je popraskal po velikih laseh in ga tolažil: “Le miren bodi, Tomaž. Počasi bo že še boljše. Rezati ne dam, če ne bo sila. Mogoče, da se do jutri predere, potem bo pa vse prav. čutim, da doktorjeva mažu ni slaba. Peče kot sam ogenj.” Naslednje dni je doktor zaman skušal Ambroža pregovoriti, da bi smel na nekaterih mestih prerezati. Noga je bila čudna videti, vsa višnjeva čez členke, s temnimi lisami, in proti mečam so se vlekle dolge rdeče maroge, kakor ognja špičasti jeziki. Vsak dan o gotovi uri je prišel mraz, ki je kmeta stresal, kakor mlin vrečo za otrobi, ga metal kvišku, iztegoval in krivil ter včasih trajal do pol ure in še dalje. Mrzlica je bila boljši pridigar nego zdravnik. Ambrož se je že pričel bati. In tako je nazadnje dovolil, da se bo drugi dan rezalo. (Dalje prihodnjič) didira James J. McGettrick za okrajnega šerifa kot demokrat. Demokratska stranka ga tudi priporoča v izvolitev. E. M. Rose kandidira za okrajnega sodnika skimi vprašanji in sodeloval pri raznih razgovorih o reševanju sporov med delavstvom in podjetji. V izvolitev ga priporočajo od vetniška zbornica, oba mestna dnevnika, delavske unije in demokratska stranka. Cleveland, O. — Joseph W. Bartunek je bil 16 det v državnem senatu, sedaj pa kandidira za okrajnega sodnika v Cuyahoga okraju. Po poklicu je odvetnik in ima svojo pisarno v Terminal Tower. Politično se je udejstvoval vso to dobo v demokratski stranki, tudi sedaj je njen kandidat. Podpirajo ga delavske unije, oba cleveladska angleška dnevnika in vrsta raznih skupin in organizacij, pri katerih je delal in še dela. James J. McGettrick za okrajnega šerifa Cleveland, O. — Pred 21 meseci je bil imenovan James J. McGettrick za okrajnega šerifa na mesto umrlega, izvoljenega načelnika tega urada. V tem času je urad temeljito reorganiziral in mu dal novo življenje. Uredil in obnovil je okrajno ječo in poskrbel za človeka vredno postopanje z jetniki. Ustvaril je kartoteko vseh znanih zločincev v okraju in uvedel znanstveno preiskavanje in zasledovanje zločincev. Bivši načelnik glavne porote H. Stone je poln hvale McGettricka, prav tako R. Mottl, predsednik mestnega sveta v Parmi. Pri volitvah 3. novembra kan- Cleveland, O. — E. M. Rose je že 38 let odvetnik. Svoje stranke je zastopal v tej dolgi dobi pred mestnimi, okrajnimi, državnimi in zveznimi sodišči. Bil je pomožni policijski prose-kutor, mestni sodnik in državni poslanec. Sedaj kandidira za o-krajnega sodnika. 2 ženo Verno živi na 3785 Hillbrook Rd. na University Heights. B. Friedman kandidira za sodnika Cleveland, O. — Bernard Friedman je bil leta 1962 imenovan za sodnika na Common Pleas Court okraja Cuyahoga. Pokazal se je v tem času za odličnega pravnika in dobrega, nepristranskega sodnika. Sedaj kandidira na to mesto. Friedman je graduiral leta 1931 na Ohio State University in leta 1934 končal pravne študije na Western Reserve University. Od leta 1934, ko je bil sprejet v odvetniško zbornico, je opravljal odvetniške posle. Povezan je bil z W. Duffyjem, članom okrajnega volivnega odbora, z W. Day-jem, okrajnim komisarjem, in z B. Mclntyrejem, bivšim državnim senatorjem. Veliko se je u-kvarjal z upravnimi in delav- Še en atomski preskus WASHINGTON, D. C. — Glasom mednarodne pogodbe o prepovedi preskušanja atomskega streliva so preskušanja pod zemljo še dovoljena, ker do sedaj še nimamo pravih instrumentov, ki bi čisto sigurno mogli odkriti take eksplozije. Naša dežela se od časa do časa poslužuje te pravice. Ravno te dni je namreč naša federalna Komisija za atomsko silo napravila nov poskus 2,700 čevljev globoko pod zemljo v nekem opuščenem rudniku za sol. AEC je pri tem rabila strelivo z razdiralno močjo 5,000 ton navadnega streliva. Poskus je zanimiv zaradi tega, ker se zmeraj uveljavljajo sluhi, da imajo naše najmanjše bombe razdiralno moč 5,000 ton navadnega streliva, torej nekako 25% razdiralne moči tistih dveh bomb, ki so 1. 1945 padle na Japonsko. Najbližji opazovalci eksplozije so se mogli približati mestu eksplozije na 3.5 milje. V trenutku eksplozije so čutili samo močen potres, miljo dalje se je pa zemlja kar zazibala. Poskus seveda ni bil narejen za kontrolo na tako od blizu. AEC ima kontrolne postaje po vsej Ameriki in zahodni Evropi in njihova poročila bodo važna. Kontrolne postaje so namreč opremljene z najnovejšimi potresnimi instrumenti. Ako bodo registrirale eksplozijo tiste postaje, ki so zelo daleč od naše zemlje, bodo verjetno kmalu sledili poskusi z najmanjšo mogočo količino streliva. V najem 5 velikih lepih sob se odda na 974 E. 76 St., odraslim. Prazno 5. novembra. — (209) Naprodaj Enodružinska hiša je naprodaj na 884 E. 73 St., v zelo dobrem stanju. Oglejte predno bo prepozno. UT 1-7223. — (211) Hiša naprodaj Izven mesta lastnik prodaja hišo na 18304 East Park Dr., za 2 družini, 5-5, s sobo za zajtrk, velike sobe, velika klet, garaža za 3 kare, blizu trgovin, šole in cerkve. Poizve se na 827 Sable Ave., zgoraj. Tel.: 531-7889. (211) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) Lastnik prodaja hišo za eno družino; 6 ,sob Colonial stila; 3 spalnice, moderna kuhinja in kopalnica; bakrene cevi in nove električne žice. Blizu transportacije in šol. Na E. 168 St., severno od Grovewood Ave. Pokličite IV 1-0213 (23,28,30 okt) V najem 4 velike sobe v pritličju, velik lot. Peck in E. 71 St. Kličite EV 2-4535. (26, 28 okt) V najem 5 sob spodaj oddamo na 6919 Superior Ave., dvorišče, nov plinski furnez, nov lijak in omare. Zmerna najemnina. FA 1-2651. —(211) Lastnik prodaja Zidano hišo, katera ima 4 stanovanja, po 5 sob vsako, 4 posamezni plinski fumezi, 3 nove zidane garaže, vse v najboljšem stanju, na E. 140 St., in Lake Shore Blvd. Kličite RE 1-4378. (213) V najem Oddamo lepo štirisobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, plinski furnez, na E. 66 St. Za pojasnila kličite EN 1-4021. (212) MALI OGLASI 1081 E. 71 St. V najem oddamo 6-sobno stanovanje, spodaj. — Vprašajte oskrbnika, zadaj. (X) V najem Štirisobno opremljeno stanovanje s kopalnico. Lepe, velike sobe, na 1277 Norwood Rd. zgoraj. Ogled od 4. pop. dalje. Telefon 361-3764. —(211) V najem Sobe, s hrano ali brez, na West Side, 15515 Pike Blvd. Kličite 243-2006. (209) .-v' V *. REELECT MICHAEL A. FEIGHAN YOUR CONGRESSMAN DEMOCRAT Endorsed by: Cleveland Press, Plain Dealer, Organized Labor, 14 Nationality Organizations John Gornik, Chmn., 3613 Meadowbrook THE RIPQI CLUB se pridružuje spodnjim indosiranjem THE CLEVELAND BAR ASSOCIATION THE CUYAHOGA COUNTY BAR ASSOCIATION THE WAR VETERANS BAR ASSOTIATION For JUDGE of COMMON PLEAS COURT: [X] JUDGE PERRY B. JACKSON [X] JUDGE JOHN M. MANOS [X] JUDGE GEORGE J. McMONAGLE [X] JUDGE E. M. ROSE For JUDGE of PROBATE COURT: [X] JUDGE JOHN L. MAXWELL The Ripon Club priporoča odvetnike in odvetniške zbornice, katerim je znana najboljša kvalifikacija zgornjih kandidatov in pospešuje njihovo izvolitev. — Prosimo, vzemite to listo na volišče. VOLITE [x] ZA TE SPOSOBNE KANDIDATE Anthoriy A. DiPietro, President Herman P. Goldsmith, Corr. Siecy., 746 W. Superior Ave. V soglasju z JUGOEXPORT-om sprejemamo sedaj DARILNA NAROČILA ZA VAŠE SORODNIKE IN PRIJATELJE V JUGOSLAVIJI COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA e • ZAJAMČENA DOSTAVA Za popolna pojasnila pišite na: COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION 45 West 45 St., New York, N. Y. 10636 Telefon: Cl 5-7711 X VOTE — RETAIN EXPERIENCE — VOTE! WILLIAM W. TAFT STATE SENATE (2-Year Term) B. H. Akers, Chmn., 2531 N. Moreland RUDY KRISTAVNIK COMPANY GRADBENA DELA • MIZARSTVO 5908 Bonna Ave. — Tel. zvečer po 5. uri HE 1-1108, podnevi HE 1-0965 Najmodernejša okna NA ALUMINIJASTIH TRAKOVIH namesto vrvi za odpiranje. Notranji obod popolnoma obložen z aluminijem. Barvanje popolnoma odpade. Odpiranje in zapiranje je brezhibno gladko. • Cena z delom po S8.00 za okno navadne velikosti. Gbdržiie. JUDGE JOHN L, MAXWELL Probate Goairi “...MOŽA ZRELE SODBE IN ČLOVEŠKEGA RAZUMEVANJA” ENDORSED BY: — CLEVELAND BAR ASSOCIATION — CUYAHOGA BAR ASSOCIATION — WAR VETERANS BAR ASSOCIATION Chrm.-Sec’y. Richard M. Brown, 25 South St., Chagrin Falls. GRDINO VA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmorc 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 13301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers H. Bordeaux - L. Brus: RODBINA Roqueviilardov ROMAN Sedel je. Govoril je samo eno uro. Ko se je njegov mirni, a do konca zvočni glas nehal razlegati in se dvigati kot veličastna himna, je nekaj trenutkov vladal mir kot v cerkvi — pobožen, svečan mir. Nobenega izbruha jeze in grenkobe, ki so ga upravičeno pričakovali od starega, uglednega, odločnega odvetnika kot odgovor na sovražne izlive gospoda Porterieuxa, nič grdega očitanja, s katerim hoče ljubimec vso krivdo naprtiti ljubici. Občinstvo je slišalo samo vzvišen govor, ki se ne poniža s psovanjem, temveč se zanaša na veliko moč moralnih sil, govor, ki je čudovito vplival s svojo jasno in odkrito preprostostjo kot tisti nepremični, svetli kipi, ki očiščujejo duše in dvigajo srca. Ime gospe Frasnove ni bilo izrečeno niti enkrat. Tedaj je iz tišine nekdo zaklical : “Živel Roquevillard!” Bila je Fauchois, ki si je dala duška. In tudi ostalo občinstvo, ki ga je govor popolnoma obvladal, prepričal in pridobil, se je sprostilo v navdušenem vzklikanju. Medtem ko je predsednik miril to navdušenje, ki je razdraženega gospoda Bastarda pognalo v beg iz dvorape, se je gospod Vallerois znova sklonil k gospodu Barreju. Ta pa je zaprosil za sklepno besedo, se obrnil proti porotnikom in dejal: “Kot vi, sem tudi jaz slišal obrambo gospoda Roquevil-larda. Ne, krivec ni ta mladi mož, ki ga boste sedaj sodili. Krivca ni tukaj. Ker je bil obtoženec tako velikodušen, da ga ni imenoval, tega tudi jaz ne bom storiL Toda javno moram omenjati grdo spletkarjenje tožitelja. ki sam sebi jemlje ugled s tena, da zasebne nesreče izkorišča, za večanje lastnega premoženja. Predlagam, da Mavricija Roquevil-larda oprostite in ga vrnete očetu, ki je čast naše odvetniške zbornice! čeprav je obtoženec zaslužil grajo v svojem zasebnem življenju, ne more pa biti olasojen zaradi zlorabe zaupanja.” Dan se je nagibal in napolnil dvorano z večerno zbranostjo. Porotniki so se umaknili, da se posvetujejo in kmalu je bila prebrana razsodba: soglasna oprostitev. “Živo!” je na ves glas zaklicala Ivanka Sassenay. “Oče!” je nežno zašepetala Marjeta, “mama bi bila zadovoljna.” Poslušalci so počasi odhajali in se med potjo menili. Gospod Latache je v neki družbi vneto nekaj dokazoval in je majal s svojo glavo, ki je bila vedno polna domislic: ‘‘To je sramota za gospoda Frasna. Po končnih besedah državnega tožilca bo moral pustiti svojo pisarno in si poiskati drugod mesto.” “Prodal bo Vigie,” se je spomnil gospod Paillet. Dama, ki jo je vodil gospod Coulanges, je veselo pograbila priložnost, da malo podraži svojega kavalirja: “Mala Sassenay ga bo pa kupila. Ima veliko doto. Ste opazili, kako je gledala obdolženca, kot na zmagovalca. Prav gotovo bo še njen.” “No, da,” je kratko in mrko povzel Coulanges: “Roquevil-lardi imajo povsod srečo.” XVII. Življenje, ki hoče živeti. Predsednik porotnega zasedanja je rad pohitel z izvršitvijo predpisov, ki so nujno zvezani z oprostitvijo. Medtem je množica zapustila dvorano, se zgnetla na trgu pred sodno palačo in čakala, kdaj bosta odšla obtoženec in njegov branitelj, da bi ju pozdravila. Navdušenje je bilo toliko večjb, čim odkritejše je bilo kesanje nad prejšnjim obnašanjem. Gospod Roquevillard je čakal na svojega sina na notranjem dvorišču. Bil je sam, ker je prosil Karla Mar-cellaza, naj spremi gospoda Hamela. Ko je bila bitka končana, je čutil utrujenost in izčrpanost ter se je pogreznil v premišljevanje. Boječ- glas ga je poklical: “Oče.” “Si ti?” Nista se objela, temveč sta obstala na mestu kot prikovana. Včasih zadostuje prva pomanjkljiva kretnja, da se ljudje ne morejo približati drug drugemu. Oče je bral na sinovem obrazu občudovanje, hvaležnost, sinovsko spoštovanje; sin pa na očetovem ljubezen, dobroto, vidna znamenja utrujenosti in starosti. Preveč je bilo v njih bolečine, da bi mogla govoriti. Zunaj so se razlegali živio-klici. “Pojdiva!” je naglo rekel gospod Roquevillard. Potegnil je Mavricija do vrat, ki so držala na drugo stran, na neki javen vrt, ki je bil na srečo popolnoma zapuščen. Hitro sta ga prekoračila, šla prek železne brvi, ki se je spenjala čez umazano reko Leysse in brez besede prišla na pokopališče. Nad chamberyjskim pokopališčem, ki leži vzhodno od mesta, kjer se začenja prostrana planota, segajoča do Bourgetskega jezera, kraljuje skalnati grič Lemenc in na drugi strani se v enakomernih presledkih dviga Nivolet. Senca je objemala božjo njivo. Polagoma je zajemala tudi griče. Večerna zarja je zažigala gore in njihova belina je zaživela, kot bi jo oblivala kri. Lepi, hladni in mirni zimski večeri, bel kot marmor, so nebeško čisti. Mavricij je razločil pred seboj drobne stebriče na kalvariji, kamor ga je nekoč zanesla ljubezen. Poslednji žarki so polzeli po njih. Potem se je zdelo, da so se umaknili na majhen spomenik in se zlili vanj. “Kako je vse daleč!” je pomislil. šla sta skozi vrsto z ivjem posutih koničastih cipres, ki so resno in mrko stražile pokopališko ogrado. Za grobovi revnih ljudi, ki jih je bilo komaj zaznati po rahlih vzpetinah nasute zemlje, je bil dvojen drevored. “Oče, vem, kam greva,” je zašepetal Mavricij, ki je mislil na mater. “Greva k rodbinski grobnici, da se zahvaliva mrtvim, ki so te rešili,” je odgovoril Roquevillard. “Oče, saj ste me rešili vi.” “Govoril sem v njihovem imenu.” Ko sta prek praznega pokopališča priromala do cilja, sta opazila črno postavo, ki je klečala na nagrobni plošči, za katero se je dvigal zid z napisi. “Oče, nekdo je tam.” “Marjeta. Prehitela naju je.” Deklica je zaslišala tihe korake po snegu in se obrnila. Ko ju je spoznala, je zardela in vstala, kakor da ne bi hotela motiti njunega pogovora. “Prišla sem k mami,” je dejala. “Ostani!” je nežno ukazal oče. Po pobočjih Nivoleta se je spuščal večer. Samo na najvišjih pobočjih se je sneg še upiral sencam in svetloba je polzela in se izlivala po njem kot slap zlata in škrlata. A kmalu je zmagoslavna senca naskočila zadnjo vzpetino in zajela vrh. Pred seboj so imeli zid, na katerem je bil en sam priimek — njihov, a krstnih imen in datumov je bilo zelo mnogo. Veja trdoživega bršljana z zelenim listjem se je spenjala po njem ter ga na pol pokrivala kot pomladni venec. “čuj,” je rekel gospod Roquevillard, čigar obraz je bil še vedno tako jasen kot pri obravnavi. “Noč je in v domu mrtvih smo. A nikjer na svetu ne govori življenje močneje kot prav tu. Glej to zemljo okrog sebe, preden jo bo zakrila tema in ki je tebi najbližja. Tu počiva tvoja rodbina.” Mavricij je pokleknil in, ko se je spomnil nje, ki je odšla, ne da bi mu rekla zbogom, ter njega, ki je zanj žrtvoval svoje življenje, si je pokril obraz z rokami. A oče ga je prijel za rame in z odločenim glasom dejal: “Otrok moj, jaz sem sedaj starček. Kmalu boš moral vse prevzeti. Poslušaj me danes, ker sem ti dolžan govoriti. Glej, tu je podoba tega, kar ne mine nikdar. Spoštovanje in ljubezen do mrtvih je dokaz, da so naše naloge neumrljive. Kajti kaj je življenje enega človeka, kaj je moje življenje, če bi mi preteklost in bodočnost ne dali pravega smisla? Ti si na to pozabil, ko si sledil samo svojemu osebnemu nagnjenju. Ničesar lepega ni v samo osebnih koristih in edina veličina je v tem, da služimo. Služimo rodbini, domovini, Bogu, umetnosti, znanosti, vzorom. Sramota za tistega, ki služi samo samemu sebi. Ti si našel zaslombo v nas, a tudi svojo odvisnost. Za človeka je čast, če zna biti pokoren.” Ko je Mavricij vstal, je v mraku zagledal kalvarijo Le- menc. “Pa ljubezen?” je žalostno pomislil. Oče je uganil njegove misli. “Zelo nizka ograja loči včasih poštenega človeka od nepoštenega. Ljubezen podre to ograjo, rodbina jo utrdi. Vendar sedaj ne bom rekel nič slabega o ljubezni, če jo znaš zajeti. Ljubezen je naš vzdih po vsem tem, po čemer hrepenimo, a ne moremo doseči. Hrani ta vzdih v svojem srcu. Tvoj je. Našel ga boš zopet v lepih dejanjih, v naravi, ko se boš brez strahu in slabosti preda! svojim nalogam. Ne usmerjaj ga napačno! Preden boš ljubil žensko, misli na svojo mater, misli na svoje sestre, misli na srečo, ki ti je morda prihranjena za tedaj, ko boš imel hčerko in jo vzgajal. Ob tvojem rojstvu sem se razveselil, kot sem se razveselil ob rojstvu tvojega brata in tvojih sestra. Varoval sem te z vsemi svojimi močni. Ob "ebu, ki se je spuščalo moji smrti, ti pravim, boš ču-!na(^ ^ ifPe> .ie zagorela prv*1 til, kot da bi se zrušil zid in zvezda. Gospodu Roquevillar-znašel se boš pred življenjem, j ki je na svojem srcu drza Tedaj me boš bolj razumel!” svojega zopet najdenega sina, “Oče,” je zašepetal Mavricij ves ginjen, “odpustite mi, ne bom vas nevreden.” “Otrok moj!” je preprosto odgovoril gospod Roquevillard. Ko ju je videla Marjeta v objemu, se je spomnila materine želje. svojega poslednjega sina, svojega edinega sina, se je zdela znamenje upanja. In na tein-nem pokopališču, kamor Je prišel, da vrne mrtvim njiho' obisk iz prejšnjega večera, Je poglavar družine, ki se je sam nagibal k zatonu, izpovedal svojo vero v življenje. KONEC THE RIPOH CLUB indosira sledeče kandidate kot najsposobnejše za vsak urad in vam jih priporoča v izvolitev. For Congressman at Large... CONG. OLIVER P. BOLTON For Congress 23rd District CONG. WILLAM E. MINSHALL FOR CUYAHOGA COUNTY OFFICES: Prosecuting Attorney ROBERT B. KRUPANSKY Treasurer PHILIP S. HAMILTON Clerk of Common Pleas Court WILLIAM J. McCRONE County Recorder LEONARD R. RICHTER FOR STATE REPRESENTATIVE: FREDERICK M COLEMAN and PAUL R. MATIA Prosimo, vzemite to listo s seboj na volišče. VOLITE [x] ZA TE SPOSOBNE KANDIDATE Anthony A. DiPietro, President Herman P. Goldsmith, Corr. Secy., 740 W. Superior Ave. BREZPLAMNI ELEKTRIČNI SUŠILNIKI STANEJO MANJ Od prednosti do prednosti stanejo električni sušilniki manj — povprečno za $30.00. POSTAVITEV NE STANE NIC Električna napeljava za nov brezplamni električni sušilnik za enostanovanjske hiše, v katerih je elektrika Illuminating Company v času od 19. oktobra do 30. novembra, je brezplačna do 12. decembra 1964. OBRAT JE LE NEKAJ PENIJEV ZA NAL0ŽEK Za le nekaj penijev pri naložku lahko uživate ugodnost in zadovoljstvo čisto avtomatičnega, res modernega sušilnika za perilo — brezplamnega električnega sušilnika. ZADOVOLJSTVO ZAJAMČENO The Illuminating Company jamči, da boste zadovoljni z Vašim brezplamnim električnim sušilnikom ali pa Vam bo vrnjena celotna kupna vsota. THE ILLUMINATING COMPANY GUARANTEES you-n be SATISFIED with your ELECTRIC DRYER... Or your money back---including cost of Installation! “If any residential customer of The Illuminating Company buys and installs a new electric dryer or electric washer-dryer combination that can be used on either 120- or 240-volt electric service in her home between July 1, 1964 and December 31, 1964, and within 30 days after installation tells us that she is not completely satisfied with it, we will immediately, on clear title release of the electric dryer or electric washer-dryer combination, arrange to have it removed and the purchase price :___________________________________• _ ________ refunded, and where the installation is in a one-or two-family home, wc will also refund normal inside wiring costs.” NAME OF PURCHASER^ . MAKE OF DRYER.. DATE INSTALLED- -DEALtR S NAME- litacio>t, Ea»y, Prlgldaira, < Btpolnt, Kalvinator, Kcnmora, L< :a Whirlpool, Spaad quean Wi lc, I eonard Maytag, Norga, Philco, Queen Weatinghouae. ELECTRIC WASHER-DRYER COMBINATIONS COVERED BY THIS GUARANTEE: Duracraat, Eaay. Hamilton, Maytag, Norge Philco. BREZPLAČNA NAPELJAVA ZA SLEDEČE VRSTE: AMC BRADFORD DURACREST EASY FRIGIDAIRE GENERAL ELECTRIC HOTPOINT KELVINATOR KENMORE MAYTAG PHILCO RCA WHIRLPOOL SIGNATURE SPEED QUEEN WESTINGHOUSE HAMILTON NORGE WIZARD H 7fo ILLUMINATING /In lnvn»tor*ownnd Č*n in Mr. Leo Zupanctic, ki so nam bili v času najhujše žalosti v veliko! pomoč in zlasti tudi pomagali pripraviti okrepčilo po pogrebu. Pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi se najlepše zahvaljujemo za ljubeznivo in skrbno ureditev pogrebnih priprav in odlično vodstvo pogrebnega sprevoda. Zlasti smo hvaležni Mr. Lou Žele, ki nam je v vsem pomagal in vse uredil po naši želji. Iskrena hvala tudi dobrim možem, ki so nosili krsto. Bog povrni vsem, ki so darovali za sv: maše, za cvetje in vence in druge dobre namene ter vsem tistim, ki so dali na razpolag® avtomobile za pogrebni sprevod. Srčna hvala vsem, ki so prišli kropit, se udeležili pogreba in spremljali pokojnega očeta do groba. S spominskimi podobicami smo se zahvalili vsakemu posebej kolikor smo imeli naslove. Če bi kdo pomotoma naše posebpe zahvale ne bil dobil, vse lepo prosimo oproščenja. Prosimo, da sprejmete tole našo skupno javno zahvalo, ki jo izrekamo prav vsem, ki so našega očeta ob žalostnem slovesu počastili, nam bili v pomoč in kakorkoli pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Hvala za vse osebne in pismene izraze sožalja. Žalujoči: Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri, Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri. soproga MARY MRAMOR, roj. Lebez hčeri ESTHER SWEARINGEN in CYNTHIA SWEARINGEN zeta ROBERT SWEARINGEN in GLENN SWEARINGEN vnuki: JEFFREY, MARK in DALE Cleveland, Ohio, 28. oktobra 1964.