GLASILO ^TO—YEAR XXI. Cena lista Jl&SL EnUrrf M »nornl rltm Mtt*r Juu«ry U. ItlO* « ■t Chicw. llHuou, uuilvr ikm 4M .rf CoagNM of SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrsdnMki in uprsvntlkt prostori: >687 S. Lswndsls A »t. Offics of Pubiiestion: 2667 South Uwndsl« Avs. Tslsphons, Kockw»ll 41M>4 'iSFHSt* Chicago, IIIM torek, 9. oktobra (October 9), 1928. Accept sne« Nezaslišana fašistovska hudodelstva v Italiji Poročal je o njih B. ModigHani ■ komisiji sa preiskovanje raz-mt.r političnih kaznjencev, ki u je vzpostavila Delavaka in aocialistična internacijonala. Icurih, Švica.—(P.P.)—Modi-riiani je poročal" komisiji za pre-| fgkovanje razmer političnih kaz- ijencev: To je že drugo hudodelstvo te | vrste. Človek prihaja do prepričanja, da vpraša, ako ta dogodek izvor kriminalne infekcije vsled pomanjkljive intervencije od strani policije in italijanskih sodišč. Nekaj tednov nazaj je delavec po imenu Serdoč zapustil Reko, da se odpelje v Rim in podvrže zdravniški preiskavi z ozi-rom njegovega zdravja na invalidno stanje. Poznan je bil kot lasprotnik fašizma. Na p^tu je mogoče dal svojim občutkom prosto pot. Dognalo ae je, da je bil neznan popotnik, ki so ga fašisti prisilili zapustiti vlak pri (Mu blizo Rima, nihče drugi kot I Serdoč. Tam so ga odvedli v liasci," kjer se je nekaj zgodilo, ihodnji dan so nedaleč od že-niškc postaje našli mrtvega rdoča, ki je bil preje zadavljen, da je visel na vrvi. Bil je »davljen, toda oni, ki so ga zadavili, so skušali napraviti vtis, da se je sam obesil. Zastonj se je družina trudila celo s pomočjo odvetnika dobiti informacije glede izvrševalcev sločina in vzroka za zločin. Avtopsija je bila prepovedana in lodnijske preiskave ni bilo. Ta- (loKudki vabijo k pdsnerfR In res kmalu se je odigral enak dogodek. ■Joseph Paoletti, socialist, ki ostal zvest svojemu prepriča-ju, ko je dobil službo strežniki v umobolnici. Bil je odslov-n zaradi njegovega prepriča-ija. Vrnil se je v svojo rojstno va«, da tam obdeluje svojo kme-ijo. Ostal je še nadalje zvest jemu političnemu prepričali. Ampak za to je moral £a-i s svojim življenjem. Dne petega avgusta so fašisti vasi Albese razvili zastavo, p se ljudstvo ni vdeležilo slav->. so pričele fašistovske pro-ije. Paolletti ni mogel *sti teh provokacij, pa je istovskemu načelniku pove-I kar mu je šlo. Naslednjo je bila vsa vas v globokem pju. Dvanajst fašistov, med N tudi nekaj v uniformi fa-|vske milice, je napadlo Pao-pjevo hišo. Grdo in sirovo | ftvnall z njegovo ženo in ■■ Paolettija so morali s ■Meči iz hiše. Dovoljeno » m bilo se obleči. Pričeli so Paolettija. Našli so/ga Njenega sredi polja. Zna-lia na vratu so pripovedovali* kh je davilo več ljudi, ker * drznil kritizirati fašiste. *mpak fašisti so ptički v za- Poveljnik fašistov je M. da je Paoletti po njego-> mnenju sumnambulist, to * hodj Ponoči v spanju oko-«"aradi tega je mogoče, da I* sam obesil. sta navedena dva elu-, i^n« pokazujeta, da se ' Poslužujejo mafistovskih r ,n r*evanje zločinov. fašlotl med fc °kt. - Knez bivši riwti Italiji. Spada ---gover- rn pr'»minenten fašist, se je | dvobojevsl s knezom "JJJiem. ki je prvega ob-■*H>arjj v governersU u-EVTast- j« bila oprana, ko an' lahko ranil svoje-^otniks z rapirjem. . n*viJa prod akcijo. Mich. - Fordova > naznanila, da je F* ^Kiukcljo na 6600 av rno in ob koncu leta se * H* avtov, • ■ ' \ \ Sodnijsko postopanj« proti sarovoara saržentu Pretepel je na policijski poaUji / starega delavca. New Bedford, Maa«.—Unija za ameriške civilne svobodščine vloži proti policijskemu saržen tu Velhotu sodnijsko postopanje zaradi izredno surovega in brutalnega ravnanja s starim delav cem. Tako naznanja Roger N. Baldwin, ravnatelj Unije za ameriške civilne svobodščine. Velho je odgnal 62 let starega tekstilnega delavca* Frank Augu-sta na policijsko postajo, ko je bil aretiran na stavkovni straži. Na policijski postaji ga je Velho brutalno pretepel. Zlomil mu je nosno kost in prizadjal druge težke poškodbe'. Poškodbe so bile tako težke, da je dela-več odšel v bolnišnico. Velho je poznan med stavkar-ji kot nasilnež. Ob neki priliki je Velho streljal v smeri, kjer so stali neoboroženi piketi. Sreča je bila, da ni bil nihče zadet. Dasiravno je bilo več očividcev Velhovega streljanja, je Velho takoj po streljanju tajil, da je streljal. Končno je policijski načelnik vendar izvedel, da je Velho streljal na Augusta v silo-branu, a Velho je takrat stal zadaj za Augustom. Dan kasneje po pretepanju Augusta je policija pri Paigovi tovarni aretirala zopet štiri stavkarje. AMFJKlftKORUSK A TRGOVINA NARAfiČA. Ameriško-ruska trgovska organizacija podvojila svoj kapital. New York, N. Y.—Amtorg, ameriško-ruska trgovska organizacija, je povišala svoj kapital na tri milijone dolarjev. Sovjetska unija je letos podvojila svoj uvoz strojev v Rusijo. Prihodnje leto bo Rusija uVoziia za sedem sto miljonov dolarjev strojev in tovsrniške opreme. V bodočnosti bo Rusija izvozila več olja, lesa In kožuhovine in pomnožila bo produkcijo zlata z industrializacijo svoje dežele. Kolikor več se strojev importira iz tujezemstva v Rusijo, toliko bolj se jJbvečava produkcija blaga v nji. ' izgredi v cerkvi; 15 ranjenih. Lowell, Mass. — Zadnjo nedeljo so bili v tukajšnji grško-katoliški cerkvi Sv. Troj\ce krvavi kravali, v katerih jo 1200 oseb mahala n pestmi, palicami, suvslo z noži .in metalo kamenje v ljuti bitki med dvema strankama fare. Petnajst oseb je bilo ranjenih in osem aretiranih. Boj jo nastal, ko je hotel stopiti v cerkev bivši župnik, ki so ga farani odstavili. Župnik js pripeljsl s seboj škofs. farani pa so oba vrgli iz cerkve, fosredovsl je pollcsj, toda škof jo prijel policaja za vrat in policaj je telebnii škofa po čeljusti. Nato je škofova atranka navalila v cerkev in začel ae je splošen pretep. for amllinK St spsdsPtt« P"»vH«d <<" *« srtloa 11S1. Act of Oct. HIT. sstkorl»«d on Juns 14. 1»IS. Suburriptiun _Vrsrly ItiLOO STKV.-*-NUMHER 237 Teror In poliHtt*^/v 0t preganjanja v Litvi *———— Izjemna ln vojna sodišča dele "pravico." — Kljub amneatiji so ječe še vedno polne.-^Okoli dve sto Hociallstov v ječah In več ko sto v prisilnih bivali-ščih, * Curih, Švica (P.P.)—Teror in politična preganjanja so v Litvi dosegla vrhunec po vstaji Tauroggenu. Ječe so bile premajhne za vse Jetnike, ki so jih nalovili žandarji in policaji. Precejšnje število je bilo obsojenih in transferirali so jih i prisilno bivališče v Vorniji. Iz jemna sodišča niso dovolila obtožencem zagovornikov, pa tudi navedenih prič niso zaslišala Žrtve so bile obsojene na smrt ali pa na dolgoletno ječo. Zdaj iajemna sodišča več ne sodijo. Njih mesto so prevzela vojna aodišča. Ta so toliko bo-lja, da dovolijo obtožencem izbrati si odvetnike* in da do gotove meja tudi zatriišajo prič«*. Od meseca junija dovoljuje zakon priziv na višje sodišče proti odlokom vojnegs sodišča. Po takozvani amnestiji so bile ječe ravno tako polne, kot pred njo. Nekaj kazni je bilo znižanih. V ječah je zdaj okoli pet sto političnih kaznjencev. Med njimi je okoli dve ato socialnih demokratov; več ko dve sto oseb je v prisilnem bivališču v Vorniji in med njimi je več ko sto socialdemokratov. Na stotine oseb je bežalo preko meje v tujezemstvo, da ne pridejo v pest domačim nasilnikom. Hrana, ki jo prejemajo poli tični kaznjenci, je tako pičla, da stradajo in dg se obračajo na svoje sodrugeL kI so še prosti, da jim pomagajo k prehrani. NESREČA' NA KRlZlSOU. Osem oseb ubitih. Delta. Utah, 8. okt. — Orison Erickson, njegova žena in šest otrok je bilo včeraj ubitih na križišču, ko je vlak Union 1|}-cific železnice treščil v avtomobil, v katerem so se vozili z neke veselice proti domu. Doamrtna ječa grozi ženski radi kršitve prohlbicije. Lansing, Mich. — Etta Miller, mati več otrok, bo morda žrtev michiganskega prohlbidjskega zakona, ki zahteva dosmrtno ječo za kršilce prohiblcije, ako ao bHi Že kdaj prej kaznovani radi kakega preatopka. Miller je bi* la aretirana pretočeno soboto, ko so v njeno stanovanje vdrli suhaški agentje ln našli v njem opdjne pijače. Aretlranka je bfla Že dvakrat kaznovana radi kršitve prohlbicije z zaporom. Tri obsodbe pa se smatrajo po michlganskem zakonu za zlo-člnstvo in osebo za nepoboljšljivega kriminalca. Pret<»čeno leto je bil obsojen v dosmrtno ječo Fred Palm, ker ■o suhaški agentje našli v njegovem stanovanju pajnt žganja in keif je bil že dvakrat pred kaznovan. Proti razsodbi Je bil vložen priziv, ki sedaj čaka odločitve vrhovnega sodišča. Pletenlnarekl stavkarjj premog zastonj. Kenoaha. Wia. — Ako bo iz-por 800 pleteninarskih delavcev pri Allen A kompanijl se zavlekel v zimo, tedaj jim bo unija dostavila premog brezplačno. Premog bo dajala še poleg stavkovne podpore, ki jo izplačuje unija izprtim delavcem. Čhicago. — Hattle feeffer, stars 28 let in mati treh otrok, je v nedeljo umrla v okrajni r^r^S-. ia ečltdj v nedeljski šo-^jJn stanovanju, 4221 S. U. h *** » WeUs st Kanlbali pojedli davčne uradnike! Haag. 8. okt. — Z Jave poro-tajo, da ao kanlbali rodu Penga sin v notranjosti holandake Nove Gvineje pobili in pojedli četo policajev in davčnih uradnikov, ki ao bili poalani k divjakom. da izUrjaJo od njih davke. Kanibalaki divjaki ao maaakri-rali eelo četo In potem ao i mul i slovesno pojedino, nakar so pobegnili v gozdove. Veroočitelj poaeveril 17000. Cedar Rapids, Iowa. — C. E. Otterman, pomožni okrajni bla- NINBmiE ZIDARJEV DR MEZDI 4 Korak sa korakam izboljšuje organizacija šMjenake in delavne razmere., Chicago, IU,—Trajno ln korak za korakam se isboljšavajo živ-ljenske in delavne razmere organiziranih zidarjev. To« je razvidno iz poročila delavskega departmeeta Združen i h držav in poročila, ki je bilo predloženo konvenciji organizacije zidarjev. Poročilo delavskega depart-menta Združenih držav pove, da so se mezde v osem mestih izmed štirideset mest povišale od leta 1927. V enem mestu se je pa mezda znižala^ V Richmon-du se je mezda povišala od 91.26 na uro na $1.50. To zopet vzpostavlja mezdo iz leta 1926. ki je bila izgubljena v letu 1927. Letos so si organizirani zidarji pridobili štirideset ur dela v tednu v Denverju, Colo. Ta skrajšani delavaki delavni čas je uveljavljen v Philadelphijl, Portlandu, Ore., ln Seattlu, Wash. V vseh drugih mestih delajo zidarji po Š4 ur v tednu. Mesta, v kateri^ so si organizirani zidarji isBoljšali mezdo med dnem 1. maja 1927 In dnem 1. maja 1928, fo: Cleveland, Minneapolls, New Hsven, New Orleans, Pittsburgh, Portland, Ore., Richmond ln Seattle. Unija vedno bolj pritiska, ds v vedno več mestih delajo zidarji po mezdi $1,75 na uro. Ta mesda ae sedaj sJečujs V treh mestih. V Baltimorju, Chicagu, Cineinnatlju, • Clevelandu, Dallasu, Indlanapolisu, Memphl-su, New Yorku, Philadelphijl, ttsburghu, St. Ix>uisu in Waeh-ngtonu pa zidarji prejemajo po $1.625 na uro. < V 26 mestih izmed štirideset mest Je pa mezda $1.50 na uro ali pa višja. Povprečna mezda za 40 mest je bila dne 1. maja leta 1928 $1.494. To pokazuje, da se je mezda od 1. 1927 povišala za en odstotek ln štiri desetlnke odstotka; od leta 1920 pa za osem in dvajset odstotkov ln šest de-setlnk odstotka. Minimalna mezda je sedaj višja za 122.5% nad minimalno mi /.do leta 1913. Ako se vpo-Števa, da so se žlvljenake potrebščine od leta 1918 podražil? za sedemdeset odstotkov, tedaj lahko kupijo organizirani zidarji za približno 25 odstotkov več življenaklh potrebščin kot leta 1913. To pa pokazuje, da ae delavstvo lahko bojuje za ohranitev starih pridobitev in za izvojeva-nje novih le tedaj, ako je organizirano in brani svojo organizacijo pred uničenjem z vasmi avo-jimi močmi In po avojl najboljši vednosti In znsnju. Pastorji zadavili sooialistliao pošast! Priplaaila ae je na konferenco metodkitične cerkve, ampak Čujoči dušni psatlrjl so jo srečno BaaačiU! % C Chicago. — Hudič, ki nikoli ne spi, je zadnjo soboto pomolil svojo glavo izza prižnice v me-todlatični hiši božji v Morgan Parku. Prišel je tja v formi — rdeče socialistične propagande. Bila je v teku konferenca me-todističnih dušnih pastirjev. Ns dnevnem redu je bilo poročilo odbora sa aoclalne stvari. Poročilo ae je bavllo s industrijskimi razmerami po dožell, posebno s razmerami tekstilnih delavcev v Massachusettsu ln rudarjev v Coloradu in zapadnl Pennaytvaniji. V poročilu je bilo predrzno rečeno tudi tole: "Razmere me J delavci v teh krajih dokazujejo, da je sedanji gospodarski red zastarel ln krivičen tor nasproten načelom kristjanstva." Ko ao vodilni pastorji slišali te besede, so se prijeli za glavo. Častiti gospod M. S. Mumford Je hitro zahteval besedo rekoč: "To Je pa malo preveč! Cerkev vendar nI tukaj, da bo podžigala razredne boje me4 delavci In delodajalci! To je provokacljal Jaz sem za socislno doktrino cerkve, ne pa za socislistično doktrino! V poročilu ss priporoča odprti socializem !M Čuječe uho gospoda Mumfor-da jo rešilo cerkev. "Socialistična doktrina" je bila črtana iz poročila. SVILM DELAVCI PRIPOROČAJO SOLIDARNOST < Narodne In plemenake razlike med svilniml delavci ovira sa organiziranje. Pateraon, N. J.—Plemenske In narodne razlike delajo organizaciji svilnlh delavcev velike po-težkočo sa organiziranje svilnlh delavcev. Tako izjavlja Fred Hoerschner, tajnik Združenih svilnlh delavcev. Italijanski delavci iz severne Italije ne morejo trpeti južnih Italijanov, tl pa ne severnih. Sirski delavci, ki prihajajo od Damaska, nimajo za sirsks delavce, ki prihajajo Is Aleppa, drugega kot zaničevanje. 2idovakI delavci ao počep-Ijenl v sovražne skupine. Slovanski delavci ae pa cepijo za radi narodnoati In političnega prepričanja« Unija skuša premagati te po-težkoče. Izdala Je letake na avli-ne delavce, v katerih jim priporoča, da naj pozabijo na narodne, plemenake ln versks razlike med aeboj, pa se naj združijo vsi »v delavski strokovni organizaciji, kajti avilnl podjetniki is-koriščajo vae In ne poznajo nobenih izjem. Ako bodo združeni, bodo močni, pocepljeni pa ostanejo šibki in igrača v rokah svilnlh podjetnikov, s katero se lahko podjstnikl poljubno Igrajo. i n oomlki ooralani v trsk bHkah. . Mežico City, 8. okt. Mehiške zvezne Čete so zadnja dni izvoljevale tri velike zmag« V državah Jallsco, Ssn Luis Poto-sl in Vera Cruz. V Jaltacu jo bila doclmirana vstaška četa in njen vodja, Mlguel Ariaa, ki Je Imel na veatl več napadov na vlake, je bil ubit. To Js še četrta vstaška tolpa, ki Je bila unl čena v državi Jaliaco v zadnjih tridesetih dneh. V San Luts Potosiju je bila potolčena samo zvana "armada rekonstrukcijo" in njsn poveljnik, Prudancl Za pata, Je bil ujet. Dalje je bil u jet general Jaclnto Loyola, bojeviti katoliški vodja. V Vera Cruzu ao federalci stri! vetaško bando, ki js fo par let.terori/l rala prebivalce. Dva voditelja, brata Juan in Enrlque Ramin /, aU bila ujeta in uatreljsna. Povišanje mezde faleanUklm brzojavnim uslužbencem. 81. l^onla, Mo. — Organizacija železniški!) ualužbem^v poroča, da Cumi>«*riand Coal A Rallway kompanija plačuje zdaj tri centa Rastem Illinois železniška družba pa rent ln pol več mezde na uro. Indianapolia U-nion Rallway družba je povišala mezdo na uro od 63.1 e na 63.H6 centov, lioaton A Alba-ny železnica pa plačuje sdaj 68.1 c na uro, ali dva centa več. ko preje. varil $7000 iz okrajae blagajne. Pastor Im trije dragi utonili. (Whlte CestJe, l^u 8. okt Ha pt i stični pastor A. M. Lo-ckett ja včeraj zgubil tla pod aeboj, ko js v reki Miaaiaaippi krščeval in poni ka val samorak* vernika i vodo, in s seboj jo potegnil nakega /amorra. Oba ata utonila. Dva druga moška, ki sta hitela na pomoč, »ta tudi utonila tako. da je baptisti na ceremonija zahtevale štiri žrtve. Klanovcl napadajo Kmltha. Indianapolia, Ind. "The FHery Cross", tednik, ki Js><«J letom prenehal izhajati, js bil t« dn! oživljen po ktsnovsk) orgsttl-zacljl. V svojih kolonah prinaša ljute napad« na Hmltha, predsedniškega kandidata demokruU ake stranke. Leta 1924. jo omenjani llat igral važno Vtogo v volilni kafn-lianjl za Izvolitev Kd Jackaona governerjem države. Jaekson, ksteregs Js pod|>lrsla klanov-aka organizacija, J« bil jsvcdjen. Pozneje Je bil obtožen korupcije, ti si a na aodišču Ja bil oproščen. Llat Je sedsj prlnea4rf iz-Jsvo llirsm Kvsnes, vrhovnega vrlzarda", ki vašbuj« na stoprocontne" Amerikane«. vse da store vse, da bo flmith poražen pri volitvah. Molitve aa poštene volitve. Chicago. — Protestantov »ki pastorji ao v nedaljo molili, da bi Bog razsvetlil volile«, da bi na dan volltov pometll a politi-kaši, o katerih j« znano, da so v zv«zi z organiziranim alofln-stvom. ProUeUntnvskl pastorji so U večkrat pred volitvam! odredili posebne dneve za molitve, da a« odpravi korupcija v politiki, to-t njih Bog jih utur« v (Jdanahu J« pod-plaal za|>ornl odlok proti lastnemu ainu zadnjo aolioti>, ko J« im«! pred s«boJ dokaz, d« J« sin pr«tep«l nako drugo osebo. Hodnikov Čla J« Izzval v listih Z«!o ugiMtnm komentar J«. Htavka aa l'ol>ik«m ss ra^Urja. Varšava. 8. okt. — Stavka tekstilnih d«Uvc«v v lxidzu hi drugih meatlh Poljak« a« razširja. Blizu 90,000 d«lavc«v je t« boju. Včeraj j« policija napadla povorko atavkšrjev v Giarzu In v konfliktu je bilo v«^ enakopravnost. ' Te pa kapitalistični gospodarski sistem ne pozna niti v lastni dežali, toliko manj pa v tuji. Ta gospodarska enakopravnost |*a mora biti uvedena narodno in mednarodno, ravnotako, kot jfedanea uvedena gospodarska krivica—po-*nana pod iirtg^m'kapitalizem, narodno in mednarodno **ana "--»-i - ' *..........^ "MokhanV godba**, ki Kadar se tO tarlrAi, bodo poaUle pogodbe *oi*r voiakova.i^. . B j*, nepotrebne, ker bj Spr.vK ToffZ*. IfrfiTC JESST dek avojemu narodu. Nič veselejšega nI kot to, <1« »kom listu "II Telefono" pesem: se celokupno člsnatvo živo za- O meje ljubo Dete, nima za to proslavo in da razu-J '••««»1 resnidni Rog. ujm ker ljubimo tvoj krit tako trdno, odsovi se nalsmu klicu; " te nisi bajka, unltl nas vse s potresom. Kasen za to bogokletstvo je prišla, na tisoče ljudi Je poginilo med i* -I resom Ko Je Tolstoj prebral pismo, je napisal na ovoj 8 velikimi črkami naslednje v odgovor: "Ce bi bil videl s lastnimi očmi vstajenje In vnebohod Kristusov, ne bi aamo dvomil, tem-več bi preklel Boga. ki bi bil spo-soben takšne proataičine Ljuba sestra, za vedite ser Toda • ko ao ma ta odgovor prepisali ia ko ao mu ga prinesli v podpis. Je dejal: "Ne odpošNJHc tega pisma... Ni potrebno... Np ho ga nutu-n»eU.N In odgovor so paAlI med podani vsi vašnejši podatki c*» lega dvajsetletnega poslovanja, is katerih bo razvidno. kako vaškega pomena Je dobro društvo za t takega }maamesnega človeka. Poleg govorniške liste, bo slovenska bo na«to. Primorski fojtki! Izn* Ijtaoi! Jagoslovaal! Za nami je deset let sužnosti, deset let trpljenja in krvavenja našega naroda pod tiranijo rimskih mogotcev in zločincev! Za nami je deset let brezdelja, brezbrižnosti do osvobojenih bratov, sester, očetov in mater! Pred nami je temna bodočnost, skrajna nevarnost za naš narod in domovino! Po desetih letih se oglašamo s klicem: Dovolj je, mera je polna! Ako se danes vprašamo kaj se je storilo za naše osvoboje-nje v desetih letih našega trpljenja, pregnanstva in obupa, ne dobimo pozitivnega odgovo-* ra. Težkih src, toda'velikih upov smo zapuščali rodno zemljo, s trdnim sklepom osnovati močno falango borcev proti fašizmu in Italiji, za naše osvoboje-nje. Naša njiva je bila še celina, ki je klicala po oračih, da zastavi jop lug in zarežejo brazdo, fcihče ni preje si tega upal, nihče ni hotel, nihče ni bi^ zmožen. Treba je bilo nas. da z, lastnimi rokami pričnemo delati za lastno svobojenje. Stopili smo golih rok pod žgoče opoldansko solnce z geslom samopomoči. Ustanovili smo organizacijo proato vsakega frazerstva in sentimentalnosti usmerjeni v konkretne cilje in preže^ s trdno voljo poseči z odločno gesto v brezbrižnost, ki nas obdaja. Razkrinkati hočemo tiranski re žim italj. fašizma, ki je uničil naš narod moralno in mater-jelno, na političnem, kulturnem in gospodarskem polju. Na sto tine naših bratov beži za kruhom in s prisego brezobzirnega boja proti necivilizatomemu divjanju reakcionarne in sofeni-stične furije Musolinljevega režima. Razgaliti hočemo vse fa-šistovske lopovščine, kakor tudi vse verne pomagače faš. režima slovenske izdajice. Tako se pripravljamo na Vidov dan našega naroda. Približujejo se z naglimi koraki težki a odločilni dnevi. PVJpTaVljeni moramo biti na te trei?otke, ka se bo pisala usoda našemu Pri-morju. Brez nas in preko nas se ne sme reševati, to naj vedo vsi oni, ki so že barantali z našo zemljo ln narodom. Veliko je že žrtvovala naša emigracija v Ameriki za osvo-bojenlje svojega naroda, ki se p ni izvršilo, kakor smo pričakovali. Tretjina našega naroda je padla pod knuto Italije in zato čaka našo emigracijo še večja in težja nalogg. Pred leti so naši prvoborite-lji sprejeli iz rok ameriške emi gracije polnomoč za delo, vsestransko oporo v njej sami in ko je bilo njihovo delo končano so ji zopet vrnili meč in ščit, ki naj pride v muzej kot spon^in na težke čase naših osvobodilnih bojev. Danes po desetih letih moramo zopet vzeti v roke orožje, kajti dovolj je! Zopet stopajo borci na dan, zopet kliče t romba na okope, za domovino, zopet se noora združiti naša emigracija, to pot ona izpod italijanskega jarma in njej se mora pridružiti i ostala jugoslovanska emigracija in ves jugoslovanski narod. Naša ameriška emigracija mora zopet izročiti orožje iz arhiva, zopet mora vsestransko podpreti naš boj, do končne zmage, do končnega ujedinjenja. Prepričani smo. da bodo vsi primorski rojaki, kakor tudi ostali Jugoslovani v Ameriki izvršili v polni meri svojo dolžnost. V tp>j za neodrešeno Primo-rje! Za osvobojenje zasužnjenih bratov 1 Sa veltko in ihočno Jugoslavijo! Božu Dedo. gl. tajnik. I vaa Molek: OPAZOVANJA / las Kontic. Ko se je nekdaj dramatik in pesnik l^aza Kostlč mudil v Pe-štl. Je brzojavno naznanil svoj povratek v Beograd , na uprav lakonski način: "Danes po--, autra do—, l^azak." To pomeni: Dana* polazak. autra dola-sok. Losa Kostlč ... Ko ga Je nekoč pravi mlada gospodična vprašala — tudi on Je bi) ie takrat v zornih letih; "Kedaj pa ste začeli vi pet iT ji Je odgovo. ril: "Ko ste vi Tekma za bedakove tisočake, ao tO objavili bres komentar W. C. Durarit, avtomobilski — kakor se spodobi resnim i* magnat, ima preveč denarja, za- nalom, ki plešejo te dni po KUvI to bi rad vrgel na cešto petin- v vrtinčasti volilni kampanji dvajsettisoč dolarjev. Toliko je Kaj je tvoj načrt, čitatelj? Ne namreč razpisal nagrade onemu, mislim te žaliti, toda pravic* j« ki predloži najboljši načrt za iz- svoboda je, da se vsakdo lahk vedbo prohibicije. osmeši. ^ Durant ni bedak kot tovarnar, M°J načrt — ki ga ne pošlje je pa velik idijot, ker misli, da Durantu, temveč ga dam na m. bo načrt, za katerega on plača P°,aS° vsakomur- kdor hoče tek $26,000, res kaj pomagal. moJatl za tisočake — je.sledeči-Razume se, da je dosti ljudi, . Ko"^naj sklene, da gro^ ki zdaj tekmujejo za Durantove J®' saa.J,?' žlt1° -1" Moh sok V8|. tisočake. Mnogi so celo tako be- k,! trP» na izvirne® dasti, da res mislijo, da njihovi 8rreft.u a»koh^. ne sme več fer. načrti prinesejo stoprocentno ""5* ' Y8e raatline, ki * prohibicijo; drugi — večina — ne P«Rore z^onu, ae morajo po. pa skušajo na lisičje načine do- ln v Peklenski ogenj, biti tiste tisočake in k vragu pro- ,..to ne PWgak>, če * hibicija! ' rastlme ne bodo pokorile, naj Eden tekmovale, je objavil r^v^S ^i-®0"1' U svoj načrt, ki ga je poslal DU- tlT^L^ 1,1 28 rantu. Glasi se: v d^eH za^ik Z ^ "Edina pot, da nihče več ne kier stvarnik™ ne' Lustvti popije niti ene kapljice opojne grešnih rastlin • pijane v Združenih državah je To je bolj človeški način kakor da vrhovni prohlbičnf uradnik Frankov. Pravično je d* T ukaže postreliti vse prebivalce mo na dno vzroka, kjer'leži kri* 7 ke' žen8ke ln - da vseh krivd. Uničimo IZ do zadnjega, nakar naj on pobi- hol, ne ljudi! Uničimo izvori je strelce in sam izvrši samo- kohola in izvor izvora' mor. To je edina formula, ki bo P. S. - Ako kdo čitateljev de ^"/f ni ^ bi fantovo nsgrado za ! na nič. Pošljite mi ček za $26,- načrt nai bo takn nriia3l — 000 takoj, predno va. ubijejo." X[tato^SKu^ Pošiljatelj te ženijalne formu- Jaz ne bi vedel kaj početi g pet! le se piše Adolfo Franko in do- indvajsetimi tisočaki, zato jih ne ma je na Kubi. Ameriški listi maram! — Ponovljena Lincoln-Dooglasova debata Fanatični pridigar pokvaril zgo- pipom" na glavi, toda z ognjem do vinsko sceno. v sivih očeh. \r ^ i k 7n . Douglas je začel: "Povem V Gaiesburgu 111. se je zad- vam, da ule čika4ka doktrinji rr^ Lineolnova, da morajo črni l ml za 70 let nazaj m odgrnil iz beli ljudje imeti enake . zgodovine prizore ki so se odi- je mon8trozna heresija. Ko l gnil 6. oktobra 1868 ko je mr- Jef(er80n pigal izjavJ0 neodvj. zel jesenski dan pohitelo 20 000 ^ je ime, 8amJQ ^ ^ f Ha aHfftrnJa^° me«£e' mislih, ne črnih, ko je zapisal, da slišijo dva največja politična d j ,, d - rm-eni enaki» voditelja in govornika tistega 80 VS1 IJUdJ® r°Jeni enak1, J časa. Na dnevnem redu je bilo vprašanje zamorske sužnosti in . Abraham Lincoln ter senator f^rec nima deleža pravice v Stephen A. Douglas sta se me- ^avr neodvisnosti, čeprav rila v sloveči debati o tem vpra- men neodvisnost ss laJ1ju ^ mo; on duši glas topičev, ki jjr- Zadnjo soboto, ko je poteklo ™e neodvieno't V8ake]ga * ^ 70 let od tistega dneva, je bil [a; on u»8uje ™ w dvor (campus) Knox kolegija ko( z*ht€va: f.a spet poln ljudi, ki so sliiali prav "e oata«lj» " tiste zgodovinske besede in gle- "OZ^K™™ 'lA"^"' * dali isto sceno. Iz muzejev so priromali na dan kostumi i/ Lincolnove dobe, baroke in sivi cilindri, ogrtače, napihnjena, Široka krila žensk in iz ulic so začasno izginili avtomobili ter dali Predsedništva. prostor davnim barušam, ki so Na odru je sedelo 40 stsrccv jih vlekli konji. Orkester y sta- in stark — vsi čez 80 let - ki rih kostumih in s starimi in- so pred sedemdesetimi leti kot /trumenti je igral stare melo- otroci poslušali Lincolna in dije in napisi na stenah starega Douglasa. Vsi so bili ganjeni Šolskega poslopja so priča- pod vtisom veličastne scene. 11, da je v teku volilna kampa- Toda scena je bila pokvarjena, nja, v kateri igra svoboda suž- Aranžirano je bilo, da vsa pred-njev glavno vprašanje. Na pro- stava ostane strogo v mejah čelju kolegija je bil velik napis: zgodovinskega dneva in da m "Knox Coilege je za Lincolna." sme nihče omeniti današnje po-Sedemdesetletnica slavne de- litike. Tega pa se ni držal Ribate fii mogla biti dostojnejše chard Haney, protestantski pH-proslavljena kakor z uprizoritvi- digar. Njegov ded je molil pi^ jo iste debate. Frank McGlynn, debato onega dne in zdaj je W gledališki igralec iz New Yorka, izbran, da ponovi molitev. Mol ki navadno igra Lincolna v fU- pa je naredil uvod, v katerem mu, je predstavljal Lincolna in Je rekel: "Kakor je imel Lincoln A. B. Pearson, odvetnik iz Ga- velik problem v svojem čs*u.u' lesburga. Je bil Douglas. ko imamo danes velik problem Pred debato je bila parada po dali U dežela podleže vladi »I* ulicah pravtako kot pred 70 le- tita in predsodkov ali ostane ti. Douglas se je vozil v novi sta na telesu in duši. Kak* baruši. obdan s svojimi prista- takrat, ko dežela ni mogla <*w ši, Lincoln se Je pa prepeljal za napol suženjska in napo! j njim v skromnem vosu, toda z bodna, tako tudi danes ne ^ dolgo vrsto navdušenih volilcev, ostati napol pijana In napol tro-,| ki so ljubili "poštenega Abra- na." homa". Douglas. majhen, čo- Te izzivajoče besede je ooci kat in v svetlem fraku, Lincoln stvo sprejelo — z ledenim mo* pa dolg, koščat, neiep, ogmjen nJem in pastor Je poparjen < s kocem in s pomečkanim Mstove milil in se umaknil v ozadje-^ dest Jetnikov zgorelo Junction Clty. O. — V kar niči ohijske državne jbveščene vse orož-niške postaje Z j m je bilo na poti. Ko so po na Dolenjskem. Orožniki so be-U urnem neprestanem nalivu »unca zasledovali z vso vnemo odpovedali tudi kanali v notra- nepretrgoma dva meseca, a ta Si mesta, je voda tudi tu u- *» je znal zelo spretno izmi-darila na dan in -v trenutku za- kati- lila Jurčičevo ulico, ki je bila podobna vodnemu pretoku med Gosposko in Vetrinjsko ulico. Se predno so se trgovci in gostilničarji zavedli nevarnosti, je voda vdrla v izložbe in poslovne lokale, kleti pa zalila skoro Ker je neprestano lilo kakor iz škafa}- je bilo odnašanje vode iz trgovin in gostiln seveda brezuspešno. Zaman so se trudili lastniki in nastavljene! trgovin Weixel, Sabukošek, Lah, Mo-njac, Mihelič in gostiln Kosič in Halbwild, da bi odpravili u-mazano vodo, ki se je natekla v njihove lokale po več decime-trov visoko. Nekateri so si v naglici sezuli čevlje in z do kolena zavihanimi hlačami reševali najnižje postavljene predmete v trgovinah? Drugi so brodili v silnem deževju po ulicah in z vsemi mogočnimi predmeti skušali najti pod vodo kanale ter jih prodreti, da bi voda odtekla. Vse zaman! Da tudi ni manjkalo komičnih prizorov, je razumljivo. V.briv- nici Vekoslava G j urina so morali sredi dela prekiniti britje in napol obriti klijenti so občudovali vesoljni potop ter pomagali presenečenemu moj-stru, kar se je pač pomagati dalo, da se oču-vajo izložbe in prostori še hujše nesreče. Sele ob 7., ko je bilo že davno konec deževja, ko so bili prostori kolikor toliko izpraznjeni vode in za silo potreseni z žaganjem ter so se pripravljali brivci, da nadaljujejo' prekinjeno britje, pa je opazil pomočnik Ivan, da mu je veletdk neznano Waj odnesel en Čevelj. Tam, kjer se stikata Jurčičeva in Ve-trinjska ulica, je stopilo pred trgovino Weixel šest mož v valove, da bi dvignilo železni pokrov kanala, kar se jim je šele po daljam poskušanju posrečilo. Kazen že omenjenih so oškodovani tudi še drugi meščani in številne, tvrdke. Mariborska tU »karna je bila v svojih pritličnih prostorih vsa pod vodo. Razen pritličnih pisarn je zalila voda Mi skladišča papirja in tiskarske stroje. Motor, ki goni rO-l*ijski stroj, je bil do polovice v WM,»- V tiskarni pa se je'ra-z,» tega o^ strahovitega naliva vdala Ae .steklena streha, tako da J(' ,Mla. '-močena cela vrsta stropi- Spodnji del Glavnega trga J*' bil podoben jezeru. Vodne so zasačile neki tovorni av-mu i>okvarile motor, da se voz ni mogel več pre-mikniti. Nekateri deli ulic so :[,loh neprehodni. .Velikall-Jt Hko(,» je zlasti na netlakova-"I" ulicah in cestah, s katerih je 'Hnesla ves prodec. Udoben naliv je doletel Ma-pr. d dvema letoma, samo r J' bil takrat krajši. Danes * namr* Hlo kakor iz nebeških «tvorn.c celo uro. Izkazalo se * Plovno, da bi morala občina Jakih primerrti poslati na naj-0,71" l-žeče ulice mesta delavce, l«'"'*jo kanale, da bi pospe-••" ^tok v,sinih mas. Na nrečo T ^ Po naključju ao dane* *i*'idva kanala, sicer bi bili tr- . 1 Zvrnil za sto tisoče. dir. Noota, kl je izjavil, da de-nuncijantov ne mara in da bo upeljal tozadevno preiskavo. Tudi iz drugih krajev beremo, da so se žandarji prav po "srbsko": obnašali pri preiska-vah. Dr. Korošec ne kaže nobenega poboljška proti prejšnjemu režimu. 2alostno je, ali res-nično. |f|fjf||H Zagrebčani — negoatoljubni ljudje. Zagreb, 17. sept. 1928. .Pred dvemi dnevi so Zagrebčani silno nelepo sprejeli filmskega Umetnika Srba Svetislava Petroviča. On je baje na nekem pismu zapisal: Zagreb, Serbie. —- Ker Hrvati ne marajo, da leži Zagreb v Srbiji, so ga sprejeli s protestom. Petrovič je užaljen odšel. ;> Včeraj pa je Zagreb še mnogo bolj negostoljubno sprejel kubanske kozake. Prišli so, da priredijo javno reprodukcijo svojih jahalnih sposobnosti. Hoteli so narediti malo reklame zase, pa so šli v povorki skoz mesto; na Čelu so nosili staro carsko zastavo. Bodisi, da so ljudje smatrali zastavo za srbsko, bodisi, da komu ni bila po volji cišrsko^ruska zastava, zbrala se jt gruča ljudi, zlasti omladin-cev, blizu 300 po številu, ki so sjto-emljall povorko, kričali nad kozaki: "Proč s carsko zastavo, Čemu ste bežali iz Rusije? Proč s srbsko zastavo itd. Naenkrat so začeli padati kameni v kozake, da je bilo več kozakov ranjenih. Med zmešnjavo so iztrgali kozakom carsko zastavo, jo raztrgali in sežgali takoj. Kozaki so bili seveda užaljeni, tudi so V bržkone prestrašili — odšH so in prireditev je bila odpovedana. Njihov vodja, 34 letni "general", je Vložil pri policiji o-vadbo. — Pri tem imamo povda-i it i dvoje: Kako pa so ti Rusi "domači" Kjerkoli se je Mole'potikal, je pravil ljudem, da bo postrelil vse orožnike, preden ga bodo dobili v roke. Ko je pobegnil od dela v Novo mesto, je vzel s seboj kot orožje veliko kladivo za razbijanje kamna; pozneje pa se je oborožil z revolverjem, ki ga je vedno nosil s seboj. Begunec je postal kaj kmalu strah in trepet Dolenjske. Minulo nedeljo je razbil na Vrhu s svojin^ bratom Vilibaldom okna posestniku Zorcu in mu grozil s požigom. V smrtnem strahu so domači jedva pobegnil pred nasil-nikoma. Moje je pred kratkim zahteval od svoje matere, naj mu izplača 1250 Din dote, sicer jo bo ubil in zapalil domačijo. Dne 18. wt je |»truljiral p^ / ^ ^ ne St. Rupertu orožnik Jelovšek in zvedel, da popiva v bližnji gostil- ni neki moški, o katerem je takoj sklepal, da mora biti ubegli kaznjenec Mole. Ker je vedel za Moletove pretnje, je orožnik takoj pri vstopu v gostilno naperil proti Mojetu puško z vzklikom: "Ne gani se, sicer ustrelim !" Nasilni Mole pa se nI zmenil za svarilo, temveč je naglo segel v hlačni žep po revolver. Orožnik Jelovšek, videč, da je v smrtni nevarnosti, je oddal strel in zadel Moleta pod vratom, tako da je krogla izstopila zadaj na tilniku. Mole se je zgrudil v mlaki krvi, vendar je imel še toliko moči, da je še ranjen hotel ustreliti orožnika z revolverjem. Močno krvavečega Moleta so potem, ko inu je orožnik Jelovšek odvzel samokres, odpeljali z vozom v Mokronog, kjer mu je obvezal rano zdravnik dr. Mejač. Nato so ga prepeljali z eskorto v kaznilnično ambulanco okrožnega sodišča v Novem mestu. Mole je v kaznilnici hladnokrvno obžaloval, da se mu ni posrečilo ustreliti orožnika. Na sejmu ga je zadela kap. 20. sept. se je vršil v Kandijl živinski in kramarski sejem. Med drugimi še ga je udeležil tudi 80-letni posestnik Zupančič' Is Bi-ške vasi pri Mirni peČU» Prav ko je stopal po klancu proti Dr-ski skupaj s svojo ženo, je dejal tej: "Le kaj je nama treba takšnega trpljenja in sitnosti!" Komaj je to izrekel, se je zgrudil vpričo žene in drugih sej-marjev ter kmalu nato umrl, zadet od kapi. Koroščeve metode. Odkar je šef policije v Jugoslaviji gosp. dr. Korošec, so na dnevnem redil " policijske preiskave in preganjanja. Duhovnik dr. Korošec Je menda pozabil na izrek Jezusa: Kdor bo rabil meč, z mečem pokon- 15., 2*0 Din, služkinji Rozalijl Likarjevi is Kremenka pa 117.* 50 Din. Smolnikar je vlomil tudi pri posestniku Ignacu Osred-karju v Črnem vrhu ter mu is-karju v rnem vrhu ter mu \i-1 žensko nikelnasto uro, 1 moško double verižico in 470 Din v gotovini,'tako da je Osrcdkar oškodovan za okoli 780 Din. — Na Draženvrhu je vlomil Janez Kranjc, rojen 1905. v Maribo-ru, v hišo Pavla Feiertaga in mu ukradel 1 moško nikelnasto uro, 1 nikelnasto verižico s po-doigastimi členki, 1 žensko srebrno uro z slstim obročkom, več srebrnih kron in goldinarjev ter rasnih drugih predmetov v vrednosti 771 Din.,J— V Cagonah »o vlomili neznani vlomilci v ko-vačnico Andreja Vršiča in mu odnesli 1 železen drog, 1 dolgo kovaško pilo, 2 dleta in pol črtala od pluga. S temi predmeti so vlomili v trgovino Martina Kajseršpergerja v Brengovi in mu odnesli 1850 Din gotovine, več blaga, več škatel cigaret in sov mila, 22 Žepnih robcev, 41 steklenic piva ln več drugih predmetov v skupili vrednosti 3900 Din.i Isti vlomilci so odnesli Konradu Kukovcu v Dretin-cih 1 moško in I otročjo obleko v vrednosti 800 Din. čan. — Najprej Je udaril po komunistih, sedaj pa po socija-flstih. Pri nas na Jesenicah je n. pr. 13. aept. izbruhnil štrajk v žičarni. Koj so bili Korošče-vl žandarji tu in so 6 delavcev, aretirali, geveda "Slov.m drugi dan pisal — da je štrajk upravičen, ker je ost štrajka o-bmjena . proti denuncljantom (zlasti preddelavcu Zupanu), ki naj se odstranijo iz vrst pošte-nih delavcev. Koroščevi žandarji pa so — prejšnji dan lovili delavce. . Prav srbske me- iz besed, ki jih je ta "general" dejal ob tej priliki novinarjem. Misli čisto resno, da so doma, v carski Rusiji. Takole pripoveduje: "Kozaki so hoteli rabiti orožje in eden je že potegnil revolver, ampak veste, jaz imam že izkušnje z maso iz Rusije, pa sem zapovedal, da kozaki ne smejo odgovarjati na napad." Tako predrzni so torej bili nekateri kozaki, kar revolver, pa streljati. Bržkone imajo vsi ti kozaki "izkušnje" z maso iz Rusije. Ce jo tako, potem res ne vemo, zakaj bi jih naj Zagreb gostoljubno sprejemal? Saj imajo ruski begunci vse prednosti v državi. Dobivajo štipendije, ko promovirajo za inžinirje, jim preskrbe takoj službo v vojski. Skoro polovica administrativnih vojaških uradnikov je Rusov in to največ v Dalmaciji, v naši najlepši pokrajini. Včasi postanejo gostje od samega zadovoljstva prevzetni. .Seveda: hrvaški omladinci so pa zopet poglavje zase. Ljudi, ki so prišli v Zagreb, da prirede predstavo kakor povsod drugod, napadejo, ker ne nosijo — hrvatske zaatave. Vsi čaadpisi seve vpijajo,' kako surov je — Zagreb. Itooga buržoazija! Kje je tvoja pamet?! Samomor Ljubljančana v Hu-botlci. V hotelu "Tereza" v Su-botici se je obesil Rudolf Pust, strojnik, rodom iz Ljubljane. Pust jc pred več dnevi dopoto-vsl v Subotico in se kakor običajno nastanil v omenjenem hotelu. Ker ga po dveh dneh nI bilo iz sobe, so naznanili zadevo policiji. Dežurni kapetan je dal po ključavničarju odpreti vrata hotelske sobe in truplo Pust« je viselo prsv nad vrati. Baje je Pust odšel prostovoljno v smrt, ker je bil odpuščen iz službe iz tovarne Ferrum in nI nikjer mogel najti druge službe. Vlomi na deželi. V Kočevju, občina Videm, je vlomil vojni begunec Ivan Novak Iz Mokronoga v hišo posestnika Ivana Straha in mu ukradel: ! y*r novih čevljev, 1 bankovec za 100 Din in več bankovcev 10 Din., tako da znaša skupna šk«»da 450 V spomin odkrittlja a---ii. _ Amerike Dne 12. oktobra bo,436-letnica odkritja Amerike in Kolumbov spomin se proslavlja širom severne. eentralne in južne Amerh ke. Letos je ta proslava zlasti pomembna, ker je PanameriŠka Uhlja objavila svoj načrt, da ae zgradi Kolumbov svetilnik na obali republike San Domingo. Ka ta spomenik se je določilo 2500 akrov zemlje, kjer bo našel prostora spomenik, park, resi-denčno središče in velika postaja sa aeroplane in zrakoplove. Vse ameriške dežele so pozvane na sodelovanje pri izvedbi tega načrta. Razpisan je natečaj za umetnike in preko tisoč arhitektov ia petdesetih detel je bilo povabljenih, da predložijo svoje načrte. Radi tega gre sa podjetje mednarodne važnosti. Natečaj je bil razpisan v septembru, in rok je do 1. aprila 1929. Razsodniki, izbrani od naj odličnejših L cigar, 5 kg pražene kave, 10 ko- 4irhiuktov, Uberejo desetorico Je vršilo pro*iOft £ *a*i,n" društvo mariborsko. tk nj"frovi mov,n,| n^iki »u !• 1 ** vedno v akciji, t'*1*! jr*« -vtoturbina je najprej! fctrajk Je danea — 17. sept '*la v porod Uniči v Pel končan vsled zagot IZ fURMAORJA Slovenski fašlot ustreljen na meji. Goriea, 20. sept. -- Na Logu ob gorski meji popravljajo ceste. < Delo vodi "genio civi-leMed delavci je bil tudi do-mačin Fran Zerč, katerega ao našli pred par dnevi ustreljenega v bližini meje. Zorč je bil fašist in snana je bila njegova udanost režimu. Zorč je rad govoril o Italiji in jo hvalil ter vzpodbujal druge, da naj se s ljubeznijo oklenejo svoje nova domovine. Pet strelov ga je zadelo, pa bi bil že eden zadostoval, da bi se bil zgrudil mrtev na (la. Neki pastir, ki Zorča dobro pozna, je pripovedoval poročeval cu tržaškega "fopola" tole: Preteklo nedeljo zjutraj sem se nahajal v bližini meje. Na nasprotni strani sem opazil tri turistično oblečene gospode, ki so me povabili k sebi in me vpra* šali, če poznam Zorča. Ko sem jim to priznal, so rokli, da je bil moj prijatelj Zorč. ustreljen blizu meje. Gospodje so imeli avtomobil, v katerega so nato sedli ln se odpeljali v Jugoslavijo. Hitel sem domov in povedal vsem/ ki sem jih srečal, kaj se je zgodilo. Z one strani se je razširila vest, da so Zorča ustrelili granl-čarji, jugoslovenski obmejni o-rožniki, ko je hptel vtihotapiti tobak čez mejo. Pri nJemu pa niso našli niti grama tobaka. Delavci hodijo tam čez mejo svobodno eni in drugi ln doslej ni kilo nobenega incidenta. Vrši ae preiskava, ali je bil Zorč naiiaden in ustreljen zaradi svojega navdušenja za fašizem ali radi tihotapstva "Popolo" zaključuje svoja poročilo o dogodku na Logu takole: "Fašistična Italija sprejema to novo žrtev pod svoje zastave, nad katerimi se /blesti liktorska sekira, ki je simbol moči in za vse jsmstvo gotoVe pravičnosti." V Južno Ameriko odhajajo Slovenci z vseh strani julijske Krajine. S Krasa, z Notranjskega, z Goriškega, iz Istre prihajajo zoper poročila, da so že odšli, da so pripravljajo te dni na odhod in da mislijo v bližnji bodočnosti odootovati številni mladi krepki slovenski ljudje v Argentino. Polno je nasvetov, da naj ostanejo, alf razmere no težke, poslabšala jih Je letošnja letina In svojo rodno grudo zapuščajo kar po vr*tl baš oni, ki so naš up za obaioj našega živ-Ija v Prlmorju, Fašisti spremljajo slovensko od«Hj*vanje z vi« I nim zadovoljstvom. "Problem drugorodcev se ugodno rešuje." Premeščeni so učitelji Krnil Zom b Solkana v Tarltl, pokra ismed predloženih načrtov. Vsak izmed izbrane desetorlce naj* bojših načrtov prinese nagrado $2000. Ism^d teh se potem vrši natečaj za najboljšo nagrado. Iabranl načrt dobi nagrado S10,-000 in ostalih devet od $1000 do $7500. ' ; Splošni plan zahteva s|tome-nik, katerega višina je omejena na 600 čevljev. Zgradba mora biti sadosti obsežns, da more vsebovati Kolumbov spomenik, ki-se sedaj nahaja v katedrali v Santo Domingo. Treba tudi predložiti načrte za Kolumbov musej. Spomenik mora imeti na vrhu vsaj eno veliko svetilko. V razpisu natečaja se zahteva, da umetnik "najde perfekten simbol, ki naj dostojno predstavlja človeka ln delo in sato naj umetnik poišče univerzalno gle-dišče—njegova vizija naj vklju Čl pet stoletij svetovne zgodovi pe, v katerih ja odkritje Ameri ke eno izmed najvažnejših dej stev. Svojo koncepcijo naj pri lagodi vellkopoteznosti slike one historične dobe, v kateri se lsti-kajo renesanca, civilizacije Španske za časa Izabelle, tri ameriške civilizacije: vrojoncev. kolonijalna In moderna, sprememba klasičnih poti trgovine od notranjega Sredozemskegs morja na brezmejni Atlantik in Pacifik In vpliv Novega sveta na ideologično, gospodarsko in poli tično orijentacijo zapadne civi lizacije." To Je bržkone najpopolnejši načrt v zgodovini, da se popra vijo krivice, storjene Kolumbu sa časa njegovega življenja ln njegovemu spominu po smrti, kajti umrl je star. telesno in duševno potrt, razočaran v svojih nadah, niti ne znajoč, da zemlja, kl jo je odkril, nI mala skupina otokov, marveč ogromen I Plnta zavpll: "Tiersa, tlerra" a— rotili, da vržejo Kolumba v morje. Kotumbus Je morsl vpotreb* l jat i vae svoje duševne vrline, da prepreči zaroto. ? ■ Končno ob 2. zjutraj v petek dne 12. oktobra je mornar Ho-drlgo Tiana na mali Jadrnlsl kontinent, ki mu je usojeno ras viti novo civilizacijo. tCristofore Colombo je bilo pravo imč italijanskega pomorščaka. ki mu val na tem kontinentu dolgujemo okolščino, da smo tukaj* D««l je znano, da so Normani prišli na ameriško obal is Grenlandije in osnovali kolonije že v enajstem stoletju, ln dasi so ljudje is Sibirije že poprej prelazi!! ledeno vodovje Beringove ožine do Alaske, vendarle znanje o tem kontinentu in njegovo naseljevanje datira šele od odkritja I. 1492. V kolikor je snano, se je Kotumbus rodil v Ženevi okolo 1. 1446. 2e v svoji mladosti se je jako zanimal sa geografijo in pomorstvo ter je kot mladenič prepotoval vse Stredozemsko morje. Zemljepisne študije ati ga prepričale, da drugI del zemeljske kroglje mora tudi vsebovati suho semljo ko so Portugalci iskali |>ot do Indije v j u gosta pu d ni smeri okolo Afrike, je bil on prepričan, da pot do cilja mora biti krajša v smeri proti sapadu. Vsa njegova prizadevanja, da zainteresira Zenovo, portugalskega kralja in angleškega kralja za financiranje ekspediclje, so bila zaman . Po 17 letih truda se mu končno posreči pridobiti zanimanja na dvoru španske kraljice Iznbele. Dobi! Je tr! Indije: Santa Maria od 150 ton s tremi Jambori, Nina In Pln-ta, obe * z dvema Jamboroma. Skupno moštvo treh ladij je znašalo 90 mož. To je bilo moštvo posebne vrste: nekateri so bili morski roparji, nekateri jetniki radi dolgov, izpuščenih poti tem pogojem, ln nekateri so bili sposobni mornarji, ki,so popolnoma zaupali Kolumbu. ' • Kolumbua je odplul is luke Palos na ftpansketn rano v petek 8. avgusta 1492. Dospel Ja na Kanarske otoke* tu popravil ladije ln nadaljeval vožnjo dne 6. septembra tja čez globoko, neznano morje, koder človek ni še potoval. Prlpovest o svoji vožnji Je Kolumbus opisal v svojem dnev-niku, enem Izmed najvačjih svetovnih dokumentov. Pogum moštva je začsl pojemati, ko so bili že tri tedfie ne |>oti ln ni bilo Še sledu o zemlji. Zahtevali so, da se povrnejo, in nekateri so se sa (Zemlja, zemlja) in strel is topa Je malo kasneje naananil, da so prišli do cilja. Bila je obljub-I jena nagrada onemu, ki prvi zagleda zemljo. Ta zemlja je bil otok v skupini, ki je danea:znana pod imenom Bahama otočje, jugovzhodno od Floride, in Kolumbua ga je pokrstil San Salvador. Mislil je, da ta otok spada v vzhodno Asijo in da je vesan s Indijo, radi čaaa otoke centralne Amerike še danea nasivljemo Zapad-no Indijo in vrojene ameriške prebivalce Indijance. S tam negiranjem je Kolumbua leg«! v grob. Na to je odplul naprej v južno smer in prišel na Kubo In so potem odločil na povrstek domov. Počaščen od dvora ln naroda se je pripravil na drugo potovanje \ Novi svet. topot s 1500 ljudmi. Dal je tedaj seatdatl trdnjavo In odkril druge pokrajine. L. UM je Kolumbus prišel tretjič s šestimi ladijami. Med tam pa so njegovi *aovrašnJki ia aaviati ga obtožili, da tlorahija svojo ob-laat. Kralj Ferdinand jt odposlal v novo odkrite kolonije avojega poslanika, kl j« trgal Kolumba in njegove brate v okove in poalal nasaj na Špansko. Kmalu je bil Upuščan, aH popol-nega zadoščenja ni dobil do svoje smrti. ZeleČ dovršiti svoje dalo j« Kolumbus odplul s Štirimi mijll-ulml ladijami na svojo četrto in zadnjo vožnjo v maju 1. 1502. Ali ko je prispal v luko Santo Domingo, so mu iabranl!! itkr-canje. Vihar mu je rasbll dve ladiji. Obe drugI ste bih uničeni ob otoku Jamaica, kjer Je komaj rešil sebe in tovariš«. O-stal J« leto dni na otoku m«d ne-prijateljsklml vroj«Mi. Rešili so ga n«kat«ri udani prijatelji ln povrnil s« Je na Apamho bolan in potrt, jpoaabtjen, ponižan in skoraj brez prijateljev. Dve leti kasneje Jo umri In v svoji oporoki narodll, naj ae njegovi smrtni ostanki prenesejo v Ban-to Domingo in pokepojo v zemlji njegovih sanj in vitij. PLIH. "*AI1 ste še asrošill Presvtfe ali Ms-šlaekl lisi »veje«« prijatelju ali m-r«mku v deaievtetf? Ts |e Wtfti dar irs|n* vrsdnestl, kl gs ss BMll v da- Dft. V Bukovem vrhu Je vlomil jim Halermo, Ivo »tepenčlč Iz Viktor Smolnikar, Midlarski po-. fttandreža v napoletahsko kam-močnik iz občine l^>ke v kamni ,*njo, Marija Velišček it Renč škem okraju, v hišo poeentoike na p^.g ( alacaparra" ob Feruna ter mu odneael 1140 Din gotovine »n I srebrno uro z nl-kelna«tn verižico. Vlomilec Je tirenskem mori u, Zinka Zorzut iz Renč v Herraravallo Peter Nem«« it Bukovire v Umbrijo In nadalje izmaknil poaeatniku.Je |v*fi&č is Krunberga % Bo nezu Petemelu iz Vinharjev št.|v*rtno, |>rwinca Hpe*"» Lahka dovolj za vsakega o in ga zadovolji* *£HE0TBftnEU> 4«af«#sa lahke V' . . . ne motrnr mII peko/r < W * « kol > 4rnri^rUk. terieM eteareSe m \mm*» » . $ m ni mefoi« | plefcfce teEree efcnse. I kosilo ia pripravljene* je nalla stara dama privezanega na njenem stolu petelinčka in Tolsto, jo je na posebno vljuden način opoaoril: "Petelinček ja za peč skupa. nimamo toliko korajie." Seda, je vpacBa korajža tudi stari dami, Id sa je zadovoljila s vegetarijansko hrano. Anatole France je iskal Breta*ni stare stvari. V neki mali vasi jd naenkrat zbolel in slavnemu pisatelju ni ostalo dragega, kakor da poliča preprosto gostilno, se1; vleče v posteljo in pokliče zdraVnlka. Zdravnik Je ras prilel pb treh dneh in je pomiril pisatelja: "Sedaj ni tako hudo. Jak sem bil tudi enako bolan na Isti bolezni in ven dar nišam umri." Stokajoč ga je zavrnil stari skeptik: "Da, da, toda vi'ste imeli drugačnega zdravniki." m Bernard ja ostal ne-Ha dne precej dolgo v zakotn pariški. gostilni. Ko Ja hote iti proti jutra domov, ni bilo dobiti daleč naokoli nikskega avtotaksija. Končno se ja pri-zibala stara kočija s kljusetom, ki ja služil najbrž te v napoleonskih vojskah. Pa tudi voznik asm ni bil mnogo mlajši. Bernard se ja nekaj časa obotavljal, potem pa je poklical izvoftčku in tako sta se počasi zibalf po meetu. "Kam?" Je zategnjeno vpralal voznik. "Peljite me "Ali poznaš abecedo, Minka?" "Naravna" je odgovorila petletna hčerka. "Pa povej, kaj pride za Ar "Vsa ostale črke." $2000 SKORO NOVA HlfiA Ali hočete skoro novo hišo bifeo School st, 1 blok severno od Behnont Ave., precej dober dom in izredno dobra kupčija za $2000, takoj je pla£ati samo -f 176.00, ostalo na mesečne obroka. Se tnora prodati takoj brez odlašanja. Pilite sa pojasnila na: 840 Transportation Bldg., Box 6963, Chicago, IH—(Adv.) SLUŽBO DOBI! Delo na farmi lahko dobi prileten mož, Človek Id si kaj razume okrog živine krmiti itTmmi i. ZEL?* »otetei. b k« m, 77ln j !^ * -f*>~ic, >« eSJTtl * kr,- V«i Ik* »iliioo omk >. IT* pomma* pr*Wvi. «4»r>vi „iiat iriu4~ * Mm i. m,wmi»„.ii ur JT?? prmrt im mUno kri. Ur ^ * m sraar rrn.. GWJ iaaMtvo rMki " MittfariiMšl^^^^H ZMOŽNOST P08AM m največkrat tposna po ttaaju nje-sovtft želodca. Ako Jt vaš šeledte it reda, nimate dovolj moči obraniti 00 boletnim. AU ako najbližjemu čkov." zbirališču izvoš- Dama hoče v kino in vzeti psa seboj. Vfntar ja ne pusti. Razburjeno mu vrže dama v o-braz: "Kakšen nesmisel je spet to? Kaj pa more film Iko-dovati tako malemu psu." 0 Pisatelj Dnmaa ja obiskal nekega dne svojega prijatelja, ki mu je ponosno razkazoval maj h no bajtico la končno peljal pisatelja v la asanjti vrt. "No, Dumas, kako ti ugaja moj vrt?" Velik sicer ni, zato pa" — Du-nas je pokasal proti nebu — "precej visok". e Bernard Shaw, ki ae strašno boji poslabšanja sladkorna bo-leznl. ae ja mudil na Škotskem BU ja na oddihu. Nekaj dni je Ho vse v refe, končno pa je o-pazil, da Ima voda, ki jo ja uporabljal za kuhanje In sa umivanje, neko čudno sivo barvo. Bilo ja nemogoče umivati se s njo. Shaw Ja napolnil steklenico s to vodo, jo poslal svojemu zdravniku in prosil aa brzojavno izvedensko mnenja. Zdravnik mu ja le' isti dan brsojavil: "Sladkorja voda ne vsebuje!" e oče. ali naj po- stanem očesni aH sobesdravnlk r ■■lamiTsn. moj dragi I Clo-le dvoja očes, tob pa TRIIEIJIVO GRENKO VIRO te vaš želodec obdrži v pravem stanja. To tdrtvilo vam očittl freva in oja£a vet životni littem. V vteh lekarnah. Pilite po bresplaini vzorec na Jot. Trjner Co., 18S8 80. Ashland Avt., Chicago, I1L, in prilošite lOc ta MIMO! 6I0ZIJE, GROZDJE! Kakor droga leta bomo imeli tudi letos fino newyorško grozd-je. In sicer imamo že tukaj dve kari newyor*kega grozdja ni: Bine Island Ave. in Pauline str. Letna bo ceneje kot lansko leto. Pridite osebno h kari, ali kličite na telefon: Lawndale 0218. Se priporoča vsem odjemalcem: ■RS. MOHOR MUUNŠ 2310 a MiOard AVe. Chicago, m IZmiNA PtIUKA Člani in Slanice S. N. P. J. BREZPLAČNI VZOREC KUPON Ime Ulica Mesto, država. BedaJ lahke dobita Ust Proaveta vsak dan a AMERIŠKI SLOVENCI, aam pošljete brez odbitka svoto $7.80. AH pa tri knjiga: SLOV.-ANGLEflKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE-JNEZUE, vredna $LS0, in PATER MALA VEN-TURA V KABARETU, vredna $1-50, viedaest $6.00 in dnemlk PrasveU aa i sa svato $7.80. Ts valja aa »sna & N. P. J. sa vas stare tat nove aerobika. Ne tel pša-čaje |M$l NA RAST CIGARET Po poročila sattopnika Uggett 4 Mjrtri Tobacco dražb« imajo tedaj štiri veHke tovarne ta itdelovanje cigaret in ticer: V Richmond, Vt., Dur-ham, N. C., PhiladelphU, Pa., San Francitco, Oal, In poleg dragih vnt cigaret, presega prodaja Cfcesterfield cigaret nad osemindvajset Milijonov letno. Vsekakor te trdi tudi, da so Chee-terfleld cigarete svetovno znane in po poročila pisma, kl smo ga prejeli od nekega potnika, ki Je potoval okrog tveta—pojasnjuje, da lahko trdi da v vsaki svetovni laki kjerkoli to Je vtts-vil to imeti Chetterfield nsle na prodaj, ampak tudi ta najboljše ameriška tnane cigarete v tistem meetu. —(Adv.) 1 x JMlf aa 9US knjig; n. pr. JMMT HIOGINS, ION BI06ENEZUE, aH pa ZAJEDALCE h HRBTENICO in INFORMATOR $4.00. Ne člani pošljejo $4.60. AU pa sa $3.00 paHte Hat Proaveta in knjiga JIMMT HIOGINS. tU«. 1W vas veljs sa stare In polljtte aa npravnUtvo na 2S67 Sa. Lavmdals Ava^ CMeagi, ................................................ H—« f— a Mtva Tiskarna S. N. P. J. I^fa t_' ■"■■fP^HfSfmfmmmmmmmmmmamammamrnmaimmi^mmmmmmmmi SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA if . Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih .vn* iV VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJ>Jn DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene smerna, unljsko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje'vodstvo tiakarne Pišite po Informacije na S. N. P. J. PRINTERY ' 2667-69 So. Lasmdale Avenne CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA