LETO XV., ŠTEV. '199 SLOVENSKI Udaja £a*>upisnu-/.aioznisku podjede $£L>L *Na£ tisk« / Direktor: Rudi Janhaba / Odgovorni orednik: Sergei Vošnjak / Tiska tl «IT J« rn j* I I ul c r. ::a Prva izdaja Cena 10 HI* Knd Kardeljeva ulica t, telefon žl-896, za ljubljanske naročnike 28-463,’ «a zunanje 21-832 / Poštni predal 2» / Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 / Mesečna naročnina 280 din Presenetljiv zaključek krize v Braziliji Predsednik države Vargas je odgovoril na zahteve svojega odstopa s svojo prostovoljno smrtjo — V svojem zadnjem pismu obžaluje, da ni mogel dovolj storiti za reveže — Njegove velike zasluge cenijo njegov naslednik in tudi množice ljudstva Rio de Janeiro, 24. avg. (AFP). Predsednik republike Brazilije dr. Ceiulio Vargas je danes napravil samomor v svojem stanovanju v predsedniški palači. To vest je objavila glavna brazilska radijska postaja, potrdila pa jo je tudi policijska prefektura v Riu de Janeiru. Vargas se je ubil z revolverjem, ustrelil se je v srce. V njegovi sobi so našli sporočilo, v katerem pravi, da mu je zal, ker ni mogel storiti več za siromake. Nekaj trenutkov, preden je prilila vest, da se je predsednik Vargas ubil, so v kabinetu predsedstva republike izdali sporočilo, v katerem je rečeno, da je predsednik republike danes dopoldne proučeval politični položaj v državi in sprejemal enega ministra za drugim. Predsednik Vargas se je po posvetovanju odločil, da bo prosil za dopust in da bo predal svoje dolžnosti zakonitemu na- PreciseUuik dr. Vargas mestniku ob pogoju, da se bo obranil red, da se bodo spoštovala ustavna določila in da se bodo spoštovale svečane obveznosti, ki so jih sprejeli višji oficirji oboroženih sil. Takoj, ko so objavili sporočilo, je predsednik Vargas odšel v svoje stanovanje, da bi se odpočil. Nekaj minut kasneje so objavili novico, da je napravil samomor. S smrtjo Vargasa se je zaključil prvi del globoke krize, ki se je začela v Braziliji po atentatu, ki so ga pripadniki telesne garde predsednika Vargasa izvršili v prvih dneh tega meseca na direktorja opozicijskega lista »Tribune Inpremsa« Carlosa Lacerdo. La-cerda je bil samo laže ranjen, medtem ko je bil letalski major, ki je bi! v njegovi družbi, ubit, kar ;e izzvalo ogorčenje v delu oboroženih sil, zlasti pa v letalstvu. Politična kampanja direktorja lista »Tribune Inpremsa«, Lacer- Odhcd polkovnika 0'NelIija Beograd, 24. avg. (Tanjug) Sef ameriškega centra za »of shore« naročila v Evropi, polkovnik Humbert O’Nelli, je odpotoval lz Jugoslavije. Pogajanja o francoski posesti v Indiji New Delhi, 24. avg. (Tanjug). Kakor se je izvedelo iz uradnih krogov, so v indijskem ministrstvu za zunanje zadeve danes začeli razpravljati o tehničnih problemih, ki so v zvezi s francosko posestjo v Indiji. Razgovori o teh problemih, ki bodo trajali nekaj dni, predstavljajo po mnenju političnih opazovalcev zadnjo fazo razgovorov za rešitev vprašanja francoske posesti. Na pogajanjih predstavlja Indijo sekretar indijskega ministrstva za zunanje zadeve, Francijo pa njen veleposlanik v New Delhiju. Seja odbora za gospodarstvo Zvezne ljudske skupščine Beograd, 24. avg. (Tanjug). — Seja odbora za gospodarstvo zveznega zbora in zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine se bo pričela 3. septembra ob 17. uri. da, je naletela do sedaj na različna mnenja v brazilski javnosti. Mnogi so ga obsojali zaradi zahtev, naj se prepusti domača petrolejska industrija tujim trustom, in ker je njegov list že od samega začetka podpiral intervencijo v sami Guatemali. Lacerdo pa so podpirali malomeščanski krogi, ki so obtoževali vlado, in družino predsednika Vargasa raznih malverzacij, . pa tudi zato, ker je zahteval, naj se osnuje nacionalna liga proti korupciji v državnem aparatu. Atentat na Lacerdo, pa je napravil zelo mučen vtis v celotni javnosti in je izzval vrenje, ki je bilo še hujše zato, ker se v zadnjih letih stalno slabša socialni in gospodarski položaj v Braziliji, tako da je ta primer služil mnogim opozicijskim strankam in nezadovoljnežem kot povod zahteve za odstop Vargasa. Predsednik Vargas je tri tedne odklanjal vse zahteve za ostavko. Na eni strani je sprejel zahteve za razpustitev telesne garde, zamenjal je šefa policije in ukazal preiskavo v zvezi z atentatom na Lacerdo, obljubljajoč, da bodo oblasti kaznovale krivce ne glede na njihov položaj, medtem ko je na drugi strani ukazal aretacijo vseh letalskih oficirjev in generalov, ki so podpirali opozicijo proti vladi. V vrstah vojske, mornarice in letalstva pa do včeraj ni bilo enotnosti. Še včeraj je vojni minister zavrnil zahteve letalskih generalov, naj Vargas odstopi, in izdal sporočilo, da je armada trdno s predsednikom Vargasom. Sinoči Pa je pod pritiskom drugih oficirjev vojni minister te zahteve sprejel in jih sporočil predsedniku Var gasu, ki je bil že od sinoči v hišnem zaporu, ker so vojaške Urednik Lacerda čete blokirale predsedniško poslopje. Značilno je, da je tik, preden je napravil samomor, Vargas pristal na to, da bo vzel samo 20 dni dopusta, po čemer so sklepali, da gre za kompromis med oficirji, ki so bili zvesti dosedanjemu predsedniku, in tistimi, ki so zahtevali njegovo ostavko. Za- Konierenca japonskih diplomatov London, 24. avg. (AFP). Jutri se bodo v Londonu sestali šefi japonskih diplomatskih predstavništev v Evropi. Na konferenci, ki ji bo predsedoval japonski veleposlanik v Veliki Britaniji Matsumoto, bo 18 veleposlanikov, odpravnikov poslov in generalnih konzulov iz Evrope ter načelnik evropskega oddelka v japonskem zunanjem ministrstvu Teraoka. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da bodo na konferenci govorili o mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo Japonsko, ter opozarjajo na to, da je konferenca pred obiskom japonskega ministrskega predsednika Jošide mnogim evropskim glavnim mestom. to so tudi .okoliščine njegovega samomora nekoliko skrivnostne. Položaj v državi je še vedno negotov in skrajno kritičen, ker je edina organizirana sila armada in ker ni nobene vplivne politične stranke, ki bi imela jasen program za rešitev sedanjih težav države. Dosedanji podpredsednik Brazilije Cafe Filho, ki je prevzel predsedniško dolžnost po samomoru Vargasa, je izjavil, da bo organiziral vlado nacionalne unije vseh strank in da bo skušal pomiriti vso državo. Predsednik Vargas je tik pred svojo smrtjo napisal ljudstvu pismo, v katerem je obtožil določene skupine v državi in tujini, da so hotele Braziliji vsiliti borbo proti zvišanju osnovnih plač. V Vargasovem pismu je tudi rečeno, da je bila Brazilija kljub odporu prisiljena kapitulirati pred določenimi gospodarskimi pritiski, ki so jih izvajali nanjo, da bi znižali cene kave. Pred brazilsko skupščino in drugimi javnimi poslopji v Riu de Janeiru so bile danes manifestacije. Manifestanti, ki so nosili brazilske zastave, so vzklikali ime Getulia Vargasa. Truplo predsednika Vargasa bodo balzamirali in prepeljali v njegovo rojstno mesto Sao Baria v bližini brazilsko-argen-tinske meje. Med demonstracijami, ki so bile danes popoldne proti Carlosu Lacerdi, direktorju lista »Tribuna Imprensa«, so ogorčeni demonstranti zažgali tri kamione, ki so razvažali popol-dnevne izdaje lista »O Globo«, ker so v zmoti menili, da prevažajo list Lacerde. Cafe Filho je takoj po prevzemu oblasti izjavil, da ga je dejanje njegovega predhodnika Vargasa »zadelo kot strela z jasnega neba«. Novi predsednik je poudaril, da Vargas ni imel razlogov za takšno skrajno ločitev. Filho je tudi dejal, da je treba »danes pustiti na strani vsa politična nesoglasja in priznati neprecenljive zasluge, ki jih ima Vargas za Brazilijo.« * Pokojni državni predsednik Brazilije dr. Getullo Dornelles Vargas je kil državni predsednik že od 26. oktobra 1929 do 19. oktobra 1945, ko se je odpovedal pred-sedništvu. Pri ponovnih volitvah, 3. oktobra 1950, je bi! izvoljen spet za predsednika in bi potekla po ustavi njegova funkcijska doba 31. januarja 1956. Brazilija je zveza 20 držav, 5 federalnih terito- Ameriški veleposlanik pri predsedniku francoske vlade Pariz, 24. avg. (AFP) Predsednik francoske vlade Men-des-France je sprejel danes dopoldne ameriškega ambasadorja v Parizu Dillona, s katerim je dolgo konferiraL Indijska delegacija pojde v ZSSR New Delhi, 24. avg. (AFP). Na povabilo sovjetske vlade bo Indija v bližnji bodočnosti poslala v Sovjetsko zvezo delegacijo kmetijskih strokovnjakov, ki bo ostala tam mesec dni. Delegacija bo obiskala tudi Poljsko. Danes je odpotovala v Moskvo tudi indijska kulturna delegacija, ki bo ostala tam 6 tednov. Namestnik De Gasperija Kim, 24. avg. (AFP). Nacionalni svet italijanske krščansko-demokratske stranke je izbral namesto pokojnega De Gasperija za predsednika stranke senatorja Adonea Zolia. Sestanek indijskih % socialistov New Delhi, 24. avg. (Tanjug). Izvršni odbor indijske socialistične stranke se bo septembra sestal, da bi razpravljal o incidentu v državi Travankore Kocin, kjer so se sredi avgusta spopadli nacionalistični in kom-informistični demonstranti s policijo. Odbor bo tudi razpravljal o ostavki generalnega sekretarja stranke Lohije. General Eh/ je odpotoval v Indokino SaJgon, 24. avg. (AFP). Francoski visoki komisar v Indokini general Ely je odpotoval danes dopoldne iz Pariza v Saigon. rijev in enega federalnega distrik-ta (Rio de Janeiro). Drugič je dr. Vargasa za predsednika države kandidirala brazilska delavska stranka, ki je dala zanj nad 3,800.000 glasov. Njegovo izvolitev je podpirala tudi socialnodemokratska stranka, ki pa je "zahtevala tudi, naj dobi mesto predsednika v zvezni državi Cafe Filho. Takoj po predsedniških volitvah, jeseni 1950, je prišlo do koalicije 'brazilske delavske stranke in socialnodemokratske stranke ter so imeli v novi federalni zbornici socialni demokrati 92 poslancev in 28 senatorjev, demokratska nacionalna unija 54 poslancev in 11 senatorjev, brazilska delavska stranka pa 43 poslancev in 5 senatorjev, Predsednik dr. Vargas je izvedel mnogo državi zelo koristnih gospodarskih in socialnih reform, bilo pa je očitno, da bo prej ko’ slej naletel na težave in spore s političho ambicioniranimi predstavniki vojske, kar spada že v tradicijo. Južne Amerike. ★ Novi predsednik Brazilije Cafč Filho je začel kariero kot lastnik lista »Gasetta« v Natalu 1918. leta, kasneje pa je ustanovil list »Journal de Norte«. Ta list so kasneje prepovedali, ker je podpiral delavstvo in bil nasproten tedanji vladi. Filho se je še nadalje bavil z novinarstvom, leta 1930 pa se je udeležil vojne, ki je pripeljala na oblast Vargasa. Od tedaj je od časa do časa sodeloval v političnem življenju, nekaj časa pa je bil tudi v izgnanstvu. Cafe Filho je podpredsednik Brazilije od leta 1951. Konferenca generalnih šiabov Balkanske zveze Atene, 24. avg. (Tanjug) Zvedelo se je, da bo začetek septembra v Atenah prva konferenca načelnikov generalnih štabov držav Balkanske zveze. Konferenca bo sklicana na osnovi odločitve, ki so jo sprejeli na Bledu po podpisu Balkanske zveze. Na seji šefov generalnih štabov treh držav bodo razpravljali o medsebojnih voj. obveznostih, ki so jih zavezniške države sprejele na temelju blejskega sporazuma. V atenskih pristojnih krogih pripisujejo konferenci velik pomen in poudarjajo, da bo prispevala k še tesnejšemu sodelovanju balkanskih narodov, ki predstavlja izredno važen faktor v obrambi miru. Obisk hamburških mladincev Beograd, 24. avg. (Tanjug). V Jugoslavijo je prispela skupina 40 mladincev iz Hamburga, ki bo kot gost beograjskega mladinskega komiteja bivala v naši državi 10 dni. Nemški mladinci bodo obiskali tudi Slovenijo in Dalmacijo. Narodi Indokine želijo samo mir New Delhi, 24. avg. (Indijska informativna služba). Sef prve mednarodne komisije za nadzorstvo premirja v Indokini Dutt, ki se je vrnil v New Dilhi, je izjavil novinarjem, da so se člani komisije prepričali, da si narodi Indokine ne želijo drugega kot mir. Izrazil je tudi prepričanje, da bo mir v Indokini trajen. Predlog za sprejem Laosa in Kambodže v OZN New York, 24. avg. (AFP). Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Dag Hammer-skjo’d je sprejel brzojav od ministra za zunanje zadeve Avstralije Ricarda Caseya, ki zahteva, naj pride na -dnevni red zasedanja Generalne skupščine OZN vpra-sanje sprejema Laosa in Kambodže v OZN. Sprejem teh dveh držav je skupno z Vietnamom predlagala že prej Francija, a ker je predstavnik ZSSR izrekel svoj veto, je bi! sprejem obeh držav na zasedanju v septembru 1952 odložen. Turčija in Egipt Carigrad, 24. avg. (AP). Predsednik turške vlade Adnan Men-deres je izjavil v Ankari, da mrka vlada v popolnosti ceni važnost zadnjega govora predsednika egiptovske vlade Naserja, ki je med drugim poudarjal, da bi bil vsak napad na Turčijo tudi velika nevarnost za Egipt. Predsednik turške vlade je dodal, da je prepričan, da bodo besede predsednika egiptovske vlade imele zelo zadovoljiv odmev v Turčiji. Sovjetski protest v Washingtonu Washington, 24. avg. (AFP) Ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo, da je Sovjetska zveza vložila protest pri ameriški vladi zaradi zadeve Jurija Rast-vorova, funkcionarja sovjetske vojaške misije na Japonskem. Rastvorov je letos pozimi dobil politično zatočišče v ZDA potem, ko je izjavil, da se noče vrniti v Sovjetsko zvezo. V sovjetski noti so ZDA obtožene, da so izvršile akt nasilja proti Rastvorovu in s tem prekršile načela mednarodnega prava. Iz Zvezne ljudske skupščine Prebivalcem Slovenjega Gradca čestitamo k njihovemu občinskemu prazniku! Uredništvo Na severozahodu Istre leži sti suj eno v strmi breg staro meste ce — Piran. V zadnjih letih se je precej razživelo. Razmahnila se je industrija v mestu, številn im ribičem pa je ljudska ctSCast pomagala do novih modernih ribiških ladij in naprav. Tudi turisti se kaj radi ustavljajo v tem privlačnem in zanimivem starem mestecu IMetlnavodmu zveza študentov medicine Iz Jugoslavije bo šest delegatov Beograd, 24. avg. (Tanj'ug). V Rimu bo od 1. do 5. oktobra generalna skupščina Mednarodne federacije študentov medicine (IF-MS). Jugoslovanski nacionalni komite Združenja študentov medicine bo na skupščino poslal delegacijo 6 članov. Jugoslovanska delegacija bo na skupščini predlagala, naj se v bodoče izmenjava študentov medicine, ki odhajajo na strokovno izpopolnjevanje v tujino, vrši na osnovi reciprocitete, tako da bi se to izpopolnjevanje omogočilo čim večjemu številu študentov. Naša delegacija bo tud; predlagala, naj se pri IFMS ustanovi pododbor za tisik, ki bi izdajal strokovne liste in druge publikacije. Zveza študentov Jugoslavije in nacionalna unija študentov Francije bosta jeseni izmenjali delegaciji. Menijo, da bo francoska obiskala Jugoslavijo sredi oktobra, Grški demanti Atene, 24. avg. (Tanjug). Grški zunanji minister g. Stefanos Ste-fan-upulos je demantiral vest, ki jo je objavil neki atenski list, da je ameriško zunanje ministrstvo poslalo grški vladi zaupno sporočilo v zvezi z vprašanjem Cipra. Po trditvah grškega lista ie ameriško ministrstvo med drugim izrazilo bojazen za ohranitev prijateljskih grško-turških odnosov zaradi vprašanja Cipra. Britanski veleposlanik v Atenah Charles Peak je obiskal generalnega direktorja grškega zunanjega ministra Kirua. Ob tej priložnosti je predstavnik grškega ministrstva izrazil obžalovanje zaradi nedavne eksplozije bombe na vrtu britanskega konzulata v mestu Ka-nea na Kreti, kakor tudi pripravljenost grške vlade, da povrne storjeno škodo. Murska Sobota, 24. avgusta. Na povabilo SZDL Prekmurja je danes obiskalo Mursko Soboto okoli 50 Prekmurcev - izseljencev iz Francije, Anglije in ZDA. Goste so pozdravili zvezni ljudski poslanec Ivan Šiftar, več republiških ljudskih Zastopniki Mednarodne unije za zaščito otrok v Zagrebu Zagreb, 24. avg. V Zagreb je prispel iz Ženeve generalni sekretar Mednarodne unije za zaščito otrok g. George Thelan s soprogo. Za nocoj se pričakuje prihod predsednice izvršilnega odbora unije ge. Gordon Mo-rier, jutri pa prihod častnega predsednika g. Leonarda Mayo. Ti visoki zastopniki mednarodne organizacije za zaščito otrok bodo prisostvovali seji izvršilnega odbora Mednarodne unije za zaščito otrok, ki bo v Zagrebu 25. avgusta, in seji generalnega sveta unije 27. in 28. avgusta. Od 30. avgusta do 4. septembra bodo skupno z delegati organizacij za zaščito otrok iz 26 držav prisostvovali svetovnemu kongresu za zaščito otrok v Zagrebu. medtem ko bi jugoslovanski študenti vrnili obisk mesec dni kasneje. Sporazumeli so se tudi, da bo Zveza študentov Jugoslavije poslala tudi kulturno-umetniško skupino na mednarodni festival, ki bo spomladi prihodnjega leta v Montpellieru, nacionalna unija francoskih študentov pa bo poslala svojo skupino na snega izmed naših študentovskih festivalov. ' Turški odgovor na grške manifestacije na Cipru Carigrad, 24. avg. (AFP). Zve-2a turških študentov je sklenila prirediti veliko zborovanje za poudarek zvez, ki jih ima turška mladina na Cipru z mladino v Turčiji. To zborovanje naj bo tudi odgovor na nedavne grške manifestacije za priključitev Cipra. Veliko zborova je bo v Namiru, turškem mestu, ki je najbližje Cipru, in voditelji turške študentovske zveze so že imeli sestanek s predstavniki listov v Carigradu, da bi ugotovili temelj sodelovanja za varstvo turških pravic glede Cipra. Rovinj ho dobil muzej Rovinj, 24. avg. V okviru proslave 10-letnice 43. istrske divizije bodo 4. septembra odprli v Rovinju muzej in galerijo slik. V poslopju, starem okoli 500 let, bodo razstavljeni dokumenti o sodelovanju istrskih Hrvatov in italijanske narodne manjšine v narodnoosvobodilni vej ni, slike in kipi naših najbolj znanih umetnikov, kakor tudi dokumentarno gradivo o bližnji in daljni zgodovini Rovinja. V arheološkem delu muzeja bodo razstavljeni tudi predzgodovinski predmeti, ki so jih našli v okolici Rovinja. Dvajset del znanih hrvatskih slikarjev je podaril muzeju svet za znanost in kulturo LR Hrvatske, medtem ko mu je posodil več pomembnih slik in kipov za leto dni inštitut za likovno umetnost pri Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti- poslancev, predstavniki lokalne oblasti, SZDL in podružnice Izseljenske matice. V njihovem spremstvu so gostje položili venec pred spomenik prekmurskega narodnega heroja Štefana Kovača. Počastili so tudi spomin ostalih padlih partizanov in aktivistov pred njihovimi spominskimi ploščami ter si ogledali novo gimnazijsko poslopje in druge povojne pridobitve v Murski Soboti. Nad napredkom so izrazili gostje izredno navdušenje in so čestitali predstavnikom ljudske oblasti k njihovim uspehom. Gostje bodo ostali v Prekmurju še nekaj dnu Jugoslavija — prirediteljica evropskega veslaškega prvenstva 1356 Amsterdam, 24. avg. Na kongresu mednarodne veslaške federacije, ki je zasedal danes, je bilo odločeno, da se organizacija evropskega prvenstva za leto 1956 odda Jugoslaviji — in sicer za moške in ženske. Tekmovanja bodo na Bledu konec avgusta ali v začetku septembra. Tekmovanje prihodnjega leta za prvenstvo Evrope bo za moške ekipe izvedla Belgija, za ženske pa Romunija. Za predsednika federacije Je bil ponovno izvoljen Švicar Gaston Malleg. Kongresu so prisostvovali delegati 26 držav. Čestitka predsedniku republike Urugvaj Beograd, 24. avg. Predsednik republike maršal Tito je poslal brzojavko predsedniku republike Urugvaja Andresu Martinezu Trueba, v kateri mu čestita k narodnemu prazniku Urugvaja. Naši zadružniki odpotovali na Švedsko Beograd. 24. avg. (Tanjug). — Skupina 25 zadružnikov iz vseh naših republik je davi odpotovala na Švedsko, kjer se bo v času svojega 14-dnevnega bivanja seznanila s tamkajšnjimi zadružnimi organizacijami in ustanovami. Skupino vodi Risto Džunov, član predsedstva Glavne zadružne zveze Jugoslavije in predsednik Zadružne zveze Makedonije. Na povratku se bodo zadružniki verjetno zadržali tudi dva dni na Danskem, kjer si bodo ogledali nekaj živinskih farm. Potovanje zadružnikov je organizirala posebna agencija Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo UNESCO na pobudo Mednarodne federacije kmetijskih proizvajalcev. Raymond Scheyven odpotoval v Mene Beograd, 24. avg. Posebni odposlanec generalne skupščine OZN Raymond Scheyven, ki se je mudil v Jugoslaviji od 15. avgusta, je dopoldne odpotoval z letalom v Atene- Med svojim bivanjem v Jugoslaviji je poleg razgovorov z odgovornimi jugoslovanskimi funkcionarji o ustanovitvi posebnega fenda OZN za pomoč nerazvitim državam obiskal tudi nekatera industrijska središča, kakor Tuzlo, Lukavac, Zenico in druge kraje v Bosni in Hercegovini. Na zemunskem letališču se je poslovil od njega načelnik oddelka za mednarodne organizacije v državnem sekretariatu za inozemske zadeve Mustafa Vi-lovič. V Grčiji bo g. Scheyven imel razgovore z zastopniki grške vlade prav tako o ustanovitvi posebnega fonda OZN za pomoč nerazvitim državam. Požari v bosanskih gozdovih Sarajevo, 24. avg. Po podatkih gasilske zveze Bosne in Hercegovine trajajo požari v bosanskih gozdovih že blizu mesec dni. Ti požari se pojavljajo v Bosni vsako leto. zlasti ob suši, vendar pa od 1946 niso bili tako obsežni kakor sedaj. Največji požar je nastal v gozdovih Koprivnice med Bugojnom in Glamočem. Zajel je gozd v dolžini 6 km. Vzrok požara še ni ugotovljen, domnevajo pa. da je nastal zaradi neprevidnosti pastirjev, turistov ali pa zaradi isker iz gozdnih lokomotiv. Na mesto požara so odšle gasilske enote iz Bugojna, Jajca in Gornjega Vakufa kakor tudi dva bataljona JLA, ki prav tako sodelujejo pri gašenju ognja. Prejšnji teden so enote JLA pogasile požar v gozdnem področju Foča—Gorazde—Rogatica. Te dni so pogasili požar tudi na Jahorini. VREME Vremenska napoved za sredo: Pretežno oblačno vreme z večjimi krajevaiimi razjasnitvami. Od časa do časa manjše kratkotrajne padavine, predvsem v severni in zahodni Sloveniji. Temperatura ponoči med 7 in 12, podnevi do 24, na Primorskem ponoči okoli 15, podnevi pa do 25 stopinj Celzija. Obisk izseljencev v Murski Soboti NIČET DRUŽBENEGI PLINI FLRJ ZI LETO 1955 Povečanje proizvodnje surove nafte Novi obrati jeseniške železarne Po na6rtu družbenega plana ta prihodnje leto se bo proizvodnja surove nafte povečala za 45.000 ton, predelava nafte pa za 40' < v odnosu na letošnjo proizvodnjo. Načrt tudi določa povečanje uvoza surove nafte za več kot 200.000 ton, medtem ko bi se uvoz naftnih derivatov zmanjšal za približno 60*/>. Predlagajo, da bi se raziskovalna dela na naftnih poljih finansirala tudi iz zveznega proračuna, in sicer v znesku 2 milijard in 200 milijonov dinarjev. VeSja proizvodnja nafte i predvsem v Hrvatski in Sloveniji Povečanje proizvodnje surove nafte bo treba doseči predvsem z večjim izkoriščanjem naftnih polj v Mramorbrdu, Banjanih in Kloštru v Hrvatski ter z novo komp resorsko postajo v Lendavi. Računajo, da bo na ta način proizvodnja surove nafte v prihodnjem letu za približno 100.000 ton večja od proizvodnje v letu 1953. Planski instrumenti so v prvi vrsti usmerjeni na pospeševanje proizvodnje surove nafte, v zvezi s čimer so predlagali tudi zvišanje cen nafti za 2 do 7 dinarjev pri kilogramu. Na Združitev ljubljanskih visokih šol Izvršni svet LR Slovenije je imenoval širšo komisijo, v kateri so zastopniki visokih šol in drugi javni delavci in ki bo pripravila združitev univerze, tehnične visoke šole, medicinske visoke šole in samostojne agronomsko - gozdarsko - veterinarske fakultete v Ljubljani v enotno univerzo. Pričakujejo, da bodo ljubljanske visoke šole združene v septembru. ta način bo možno samo pri domači nafti dobiti več kot 1 milijardo dinarjev akumulacije za potrebe proizvajalcev nafte. Predlagano je bilo tudi, da bi bili deli opreme in uvoza za delo na naftnih poljih oproščeni uvoznih koeficientov ter da bi se za to opremo lahko izkoristilo 50*''* vplačanih amortizacijskih sredstev. Poleg tega pa bi se odobrilo tudi izkoriščanje celotne amortizacije, obresti na osnovna sredstva pa bi se znižale na 2*/». Onemogočeno naj bi bilo izvažanje domače surove nafte. Novi objekti in naprave za predelavo nafte Do hitrega povečanja zmogljivosti rafinerij za 260.00 ton (za 40*’» več kakor letos) bo prišlo predvsem z obratovanjem novih objektov v Sisku, ki bodo imeli zmogljivost 100 ton na dan. Poleg tega bodo v Bosanskem Brodu dokončali več novih naprav, ki bodo predelovale ostanke iz rafinerij v motorni bencin in parafin. Naše rafinerije za nafto bodo uspele v prihodnjem letu zadovoljiti vse domače potrebe po naftnih derivatih, razen nekaterih posebnih maziv in letalskega bencina. Važne derivate, kot motorni bencin, petrolej za reaktivna letala in plinsko olje, bodo rafinerije tudi lahko izvažale. Uvoz surove nafte se bo povečal za 205.000 ton, kar bo omogočilo polno izkoriščanje zmogljivosti vseh rafinerij. S tem se bo zmanjšal uvoz številnih proizvodov nafte, hkrati pa se bo povečal izvoz nekaterih naftnih derivatov, skupno za 90.000 ton. Predlagajo, da bi rafinerije iz svojih sredstev zgradile nove rezervoarje za vskladiščenje zalog, po drugi strani pa, da bi se izdelalo večje število transportnih sredstev, predvsem vagonov - cistern za prevoz nafte. Vedno večje povpraševanje po butanu v gospodinjstvu Proizvodnja butana se zelo hitro povečuje, tako da računajo, da bo že prihodnje leto proizvodnja trikrat večja od letošnje. V planu je predvidena proizvodnja okoli 5000 ton tega plina. Vedno večje je število gospodinjstev, ki želijo uporabljati butan plin, vendar primanjkuje zanj primerne embalaže, kljub temu, da je možno izdelati steklenice za plin in kuhalnike v domačih tovarnah. V načrtu družbenega plana se tudi predlaga, da bi se cene petroleju, ki ga uporabljajo gospodinjstva za razsvetljavo, znižale v prodaji na drobno za 20 din. Za druge važnejše naftne derivate, kot so bencin, petrolej za motorje ter plinsko olje, bi veljale še naprej dosedanje plafonirane cene. (Tanjug) Življenje samo sili jeseniške plavžarje, martinarje, jeklarje, valjavce in druge železarje, da nenehoma izboljšujejo, modernizirajo in mehanizirajo svoje obrate, odstranjujejo ozka grla ter uvajajo nove sodobne načine dela. Začetna dela na novih obratih se bližajo koncu. Nova valjarna tanke pločevine bo kmalu dograjena, storilnost v tej valjarni se bo povečala za 100 In več odstotkov. V novi valjarni bodo izdelovali fino trafo, dinamo in drugo pločevino, ki smo jo vse doslej poznali le kot drago plačano, toda nujno potrebno uvoženo blago. Nova jeklarna bo omogočala nemoteno obratovanje enega največ- SEJI OKRAJNEGA LJUDSKEGA 0DR0RA V CELJU l)a bi se hmeljarstvo uspešneje razvijalo Urediti bo treba kreditiranje v hmeljarstvu — Razdeljena so sredstva, namenjena za odstranitev škode po poplavi — Savinjo se mora začeti regulirati še letos Celje, 24. avg. V veliki dvorani Narodnega doma je bila danes 4. skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora v Celju. Med ostalimi gosti sta seji prisostvovala tudi član zveznega izvršnega sveta tov. Franc Leskošek in sekretar okrajnega komiteja ZKS tov. Franc Simonič. Zelo obširna in podrobna razprava o razvoju kmetijstva v celjskem okraju je pokazala na nekatere pomanjkljivosti, ki so v nasprotju s težnjo o pospeševanju kmetijske proizvodnje. Tako je neurejeno kreditiranje v hmeljarstvu nedvomno velika ovira v tej najvažnejši panogi kmetijske dejavnosti v okraju, zlasti še zato, ker prenizki kre- 'prtfd! p Sumo iz Konjic se bo pripeljalo na Ostrožno 350 kolesarjev V pripravah na zbor štajerskih partizanov 19. septembra na Ostrožnem so osnovne množične organizacije v celjskem ckraju tako poživile svojo dejavnost. da jo lahko primerjamo le najbolj razgibani predvolilni agitaciji Iz večjih in manjših krajev in že skoraj iz vseh vasi prihajajo dan za dnem poročila o pripravah prebivalcev na slavnostno zborovanje. Tako so n. pr. samo iz Konjic sporočili, da se je doslej prijavilo že 350 kolesarjev, ki bodo v skupini odšli na Ostrožno. Prijave prebivalcev za udeležbo na Ostrožnem pa so že tako napredovale, da računajo, da se bo zbora udeležilo okoli 60 odstotkov ljudi Delovni kolektivi LIP, Konusa, Remonta, Gradbenega podjetja, Kmetijskega gospodarstva, KZ Tepanje in KZ Konjice, bodo postavili lepe slavoloke. Ze samo iz te pripravljenosti se vidi, da bodo Konjice v dneh slavnostnega zborovanja na Ostrožnem lepo okrašene. V občini Podčetrtek so za poživitev priprav na 19. september izvolili v vseh vaseh posebne pripravljalne odbore, ki zbirajo udeležence in opravljajo druga tudi tehnična dela. Do pred krat&im so zbrali že 400 prijavljencev, ki se bodo do najbližje železniške postaje — Stranje — pripeljali s kamioni. Precej udeležencev pa bo odšlo na Ostrožno tudi s kolesi. Mešani pevski zbor »Vladimir Nazor« pa že vadi množične pesmi, ki jih bodo zapeli zu.x-uzs.ni pevski zbori. V JURKLOŠTRU so doslej zbrali 100 prijav za udeležbo na zboru. Pravijo pa, da to m zadnja številka. Člani Zveze borcev obiskujejo vse družine, zbirajo podatke o bivših borcih in sestavljajo sezname udeležencev. Tu Dl V FRANKOLOVEM, kjer so doslej zbrali 700 ljudi, ki bodo prišli na Ostrožno, pravijo. da tega dela še niso končali. Tudi njihova udeležba oo številnejša, kakor kaže trenutna številka. NA GOMILSKEM se pripravljajo z enako vnemo, kakor drugod. Nočejo zaostajati za drugimi vasmi. Tu pa se hočejo še posebno postaviti s tremi slavoloki. Prvega bodo postavili ob glavni cesti pri gostilni Fonda, drugega v Grajski vasi, tretjega pa v Rupertu. V pripravah na zbor so samo v SLIVNICI zbrali 700 prijav udeležencev in prodali 580 značk. Pravijo pa, da s tem številom niso zadovoljni. Kaj bodo storili da bodo število udeležencev zbora povečali, sedai še ne povedo. V Savinjski dolini prednjačita v pripravah za Ostrožno sedaj Braslovče in Žalec. Samo v žalski občini imajo urejenih že 1600 prijav. Tovariši, ki delajo v pripravljalnem štabu pa pravijo, da se bo to število povečalo na 2.500! V žalski občini so nekateri gozdni posestniki podarili občinski organizaciji Zveze borcev sedem mlajev. Na vsak način pa bodo v Žalcu postavili več mlajev in med drugimi tudi sedem slavolokov. M. B. Kolektiv »Unitas« poziva Delovni kolektiv tovarne »Unitas« v Ljubljani nam je poslal sledeče pismo: Ze vse leto je naš kolektiv nameraval napraviti večji izlet, ko pa smo zvedeli, da bo nafa lepa Štajerska pripravila velik praznik v spomin na velike dogodke v narodnoosvobodilni vojni, smo se odločili, da bomo obiskali kraje na Štajerskem, kjer so se vodile največje borbe s fašističnimi osvajalci. Naš delovni kolektiv se je če doslej v velikem številu udeležil vseh večjih slavnosti: Dolenjske Toplice, Okrog. lica, Črnomelj, za praznik na Ostrožnem pa se pripravlja že skoraj ves mesec. Kako se pripravljamo? Sindikalna organizacija pojasnjuje članom kolektiva pomen tega praznika. Ker bo praznovanje traja, lo dva dni, se je organizacija sindikata pobrigala tudi za prenočišča. Prenočevali bomo pod šotori, katere si nameravamo izposoditi pri turističnem društvu v Ljubljani. Za prevoz smo že poskrbeli in že rezervirali tri avtobuse. Vidite, tako se tudi naš mali kolektiv resno pripravlja na veliki praznik in poziva še ostale delovne kolektive, da mu sledijo, da skupno v celoti gredo na veliko slavje na Ostrožnem. Poziv vsem borcem IL grupe odredovl Vse preživele borce II. grupe odredov pozivamo, da nujno do petka 27. t. m. pošljejo na naslov: Glavni odbor Zveze borcev NOV, pripravljalni odbor »Štajerska v borbi« (za II. grupo odredov), Tomšičeva 9/II. -Ljubljana, sledeče svoje podatke: ime in priimek — partizansko ime, sedanji naslov, datum in kraj rojstva, naziv edinice v kateri je bil (četa, bataljon z vsemi spremembami), vrsta In število odlikovanj, ki jib ima. Istočasno naj vsak sporoči, če je pripravljen sodelovati v patro-lah, ki bodo vključno do proslave na Ostrožnem ponovile slavno in herojsko pot edinic II. grupe odredov. Slediti temu pozivu, smatramo za izpolnitev dolžnosti starega partizana. diti, ki jih lahko dobe posamezni hmeljarji, ne zadoščajo niti za nakup hmelj evk itd. Nezadostni krediti so zlasti letos povod, da so se hmeljske površine v primeri z lanskimi zmanjšale, namesto da bi bilo obratno. Vse kaže, da bi bilo prav koristno proučiti predlog, naj bi bil v bodoče nosilec kreditov Hmezad v Žalcu, ne pa posamezni proizvajalci. Pomemben korak pomeni tudi ustanovitev posebnega okrajnega investicijskega sklada za kreditiranje v hmeljarstvo. Razprava je dalje še pokazala, da so odkupne cene hmelja prenizke in zlasti še, da je razlika v ceni med drugo in tretjo kakovostno vrsto hmelja dosti prevelika. Tudi to vprašanje bo v kratkem znova prouči-, la posebna komisija. Druga ovira na poti pospeševanja kmetijstva pa je posledica absurdnih cenitev osnovnih sredstev. Rezultati te cenitve kmetijskih strojev so v mnogih primerih takšni, da kmetijske zadruge lahko kupujejo sedaj nove stroje ceneje kakor pa je bil stari stroj ocenjen. Zaradi tega je tudi amortizacija strojev tako visoka, da so računi pokazali, da je delo z vprežno živino cenejše kakor pa strojna obdelava zemlje. Zato bo posebna okrajna komisija proučila te neskladnosti pri cenitvi osnovnih sredstev in dala svoje ugotovitve v presojo odgovornim forumom. V zvezi s kmetijsko proizvodnjo je bila izražena še želja, naj celjska cinkarna čimprej prične Zobozdravstveni delavci Slovenije bodo zborovali Od 9. do 11. septembra letos bo v dvorani Slovenske filharmonije strokovni sestanek zobozdravstvenih delavcev Slovenije. Dnevni red tega delovnega sestanka je izredno pester in bogat. Na njem bo več predavanj priznanih naših in tujih zobozdravstvenih delavcev. Predavanja bodo povezana s predvajanjem strokovnih filmov. Prvi dan posvetovanja bo imel uvodno predavanje sekretar organizacije slovenskih zobozdravstvenih delavcev Marko Kraigher o splošni organizaciji zobozdravstva v Sloveniji. Asistent dr. Valter Krušič pa bo govoril o organizaciji dečje zobozdravstvene službe pri nas, profesor dr. Franc Celesnik o nalogah zobozdravnika v praksi. Strokovno predavanje bo imel tudi prof. Roger X. 0’Mayer iz Pariza, nadalje prof. adj. dr. J. Brugirard iz Lyona. dr. L-Lebourg iz Pariza in še več naših ter tujih zobozdravstvenih strokovnjakov. še letos bodo zgradili novo valjamo tanke pločevine, novo jeklarno, nove kisikame in veliko kalorično centralo Otrok -eir na mednarodnem kongresu za zaščito otrok V Zagrebu nudijo pomoč 9troku, ki nima Se slab teden in v Zagrebu se bo začel prvi povojni mednarodni kongres za zaščito otroV. Zveza prijateljev mladino je zato včeraj priredila tiskcvno konferenco na kateri je član ožjega odbora zveze tov. Vinkler seznanil novinarje s pomenom in načinom dela tega mednarodnega kongresa Organizira ga Mednarodna unija za zaščito otrok v sodelovanju z nacionalnim svetom društev za zaščito otrok Jugoslavije ter pod pokroviteljstvom zveznega Izvršnega sveta. Na njem bo zbranih 450 delegatov iz 27 držav sveta. med njimi tudi 150 Jugoslovanov, iz Slovenije bo n' kongresu 22 zastopnikov Ta mednarodna organizacij:, sklicuje večkrat kongrese, ni to le po posameznih vprašanjih. Tako bo obravnaval ta kongres izključno nekatere oblike zaščite otrok v odnosu na družino. Posamezna nacionalna društva so pripravila pred kongresom referate, ki jih je zbrala Unija in spet razposlala vsem društvom — udeležencem kongresa. V teh referatih je zbrano bogato in zanimivo gradivo, najrazličnejša gledanja in mnenja o zaščiti otrok in družine- Tu je povedano, kako v raznih deželah skrbe za otroke kako staršev in še mnogo drugega. Tudi Jugoslavija je predložila svoj referat. V njem je opisana vloga državnih in prostovoljnih organov in njihovi odnosi do družine, kako se pri nas pomaga staršem pri izpolnjevanju njihove vloge, o otroških in družinskih dokladah pri nas, o skrbi za ženo. ki je v delovnem odnosu, o brezplačnem šolanju, zdravstveni službi, sodelovanju staršev s šolo, s središči za razvedrilo, z mladinskimi organizacijami in o mnogih drugih vprašanjih. V tem referati;, najdemo tudi odstavek, ki govori o vzgoji staršev pri nas. Na razne načine pripravljamo sedanje in bodoče starše na izvrševanje njihovih dolžnosti. Poseben poudarek dajemo zdravstveni prosveti. To je še posebno važno, če pomislimo. da so pri nas nekateri kraji že visoko razviti, medtem ko so drugi še zelo zaostali In prav v teh pomaga zdravstvena prosveta največ pri vzgoji staršev. Mnogo so k tej vzgoji pripomogli tudi tečaji za žensko vaško mladino ter zdravstvena vzgoja mater v posvetovalnicah za noseče žene in v središčih za zaščito otrok. Leta 1952 smo imeli 330 takšnih posvetovalnic in 471 središč za zaščito otrok. Poleg tega imamo pri nas še društva za zaščito otrok. Ta so odprla tudi številne posvetovalnice. kjer dobijo starši nasvete pri raznih težavah. Solo za starše v Mariboru obiskuje približno 400 očetov in mater, itd. govori še poročilo o vzgoji staršev, o skrbi za otroke, ki so ločeni od družine in še o mnogih drugih problemih otrok in družine. Na koncu pa še nekaj besed o načinu dela kongresa. Kongres bo 30. avgusta ob 5. uri popoldne verjetno otvoril predsednik republike Tito. Na plenarnih zasedanjih bo več splošnih referatov, med njimi tudi referat jugoslovanskega zastopnika: Socialna politika in zaščita otrok v Jugoslaviji. Poleg plenarnih zasedanj bo delal kongres tudi v štirih sekcijah. Tako bodo v prvi razpravljali o splošnih vprašanjih, v drugi o otroku ločenem od družine iz zdravstvenih ali vzgojnih razlogov, v tretji o otroku v slabi družinski sredini in v četrti sekciji o vprašanjih družinskih odnosov ~v izrednih prilikah (vojni, katastrofah itd-). Sekcije pa se bodo razdelile še naprej na debatne grupe in predvidevajo, da se bo ravno v teh odvijalo najbolj živahno delo kongresa. B. K. s proizvodnjo mešanega gnojila in bakrenega apna. Razprava je prav tako pokazala, da pomanjkanje in visoke cene mleka v mestu niso rezultat nezadostne proizvodnje mleka, marveč bolj posledica slabe organizacije dela celjskega »Mlekoprometa«. Ko so ljudski odborniki razpravljali o izponjevanju družbenega plana v prvem polletju, ki je bil izpolnjen v industriji z 51 odstotki, so ugotovili, da zaradi dinamike proizvodnje, storilnosti itd. lahko računamo tudi na uspešno izvršitev celoletnega okrajnega družbenega plana oziroma celo na njegovo prekoračitev za 12 odstotkov. Razprava o družbenem planu je še pokazala, da nekateri večji industrijski kraji v celjskem okraju zaostajajo v gradnji komunalnih naprav. Zato je bil z navdušenjem sprejet predlog, da bodo morali takim krajem povečati prispevek od skupnih okrajnih sredstev. Tudi poročilo komisije o koriščenju sredstev, namenjenih za odstranitev škode po poplavi, je naletelo na odobravanje. Iz pomoči 500 milijonov dinarjev, ki jo je nakazal poplavljenim področjem Slovenije zvezni izvršni svet, je prejel celjski okraj 352 milijonov dinarjev. Od te vsote bo 197 milijonov porabljenih za obnovo komunikacij, 155 milijonov pa za vodno-regulacijska dela. Od 197 milijonov bo 135 milijonov porabljenih za obnovo cest in mostov v okraju, 42 milijonov pa za ista dela v mestu Celju. Od vsote, namenjene za regulacijska dela, bo dobil okraj 60 milijonov, mesto Celje pa 95 milijonov dinarjev z zahtevo, da takoj začne z regulacijo Savinje. 100-milijonska pomoč celjskemu okraju od strani republiškega izvršnega sveta in prispevkov delovnih kolektivov pa bo razdeljena tako, da bo okrajni ljudski odbor razpolagal s 35 milijoni, ljudski odbor celjske mestne občine pa s 65 milijoni. Ves ta denar se mora izključno porabiti za odpravo škode na stanovanjih oziroma za nadomestitev uničenih stanovanj. Poleg tega bo še okrajni ljudski odbor iz presežkov sredstev ustanovil poseben 30 - milijonski kreditni sklad za potrebe tistih zasebnih poplavljencev, ki so bili glede na utrpelo škodo prenizko zavarovani ali pa sploh niso bili. Ali že nosiš značko štajerska v borbi TURISTIČNI BIRO ima še nekaj mest za sedemdnevno potovanje v Benetke. Letalske, železniške, ladijske in avtobusne vozovnice dobite brez čakanja v TURISTIČNEM BIROJU. Ljubljana — Miklošičeva 17. Pred potovanjem za letni oddih se posvetujte s Turističnim birojem. Avtobusne izlete — prevoze vrši Turistični biro z modernimi avto-pulmani Mercedes. Poslužujte se jih. TURISTIČNI BIRO vabi na desetdnevno potovanje lz Pirana do Dubrovnika z moderno Jahto »BURJA«. Začetek potovanja 1. septembra. Cena 12.060 din. Prijave sprejema TURISTIČNI BIRO — Ljubljana, Miklošičeva 17, Sporočam žalostno vest, da ml je 22. t. m. tragično umrl v Krminu v 19. letu starosti sin STANKO KUMAR Stane Kumar, oče. Ljubljana, Kontovel, Trst, 24. avgusta 1954. jih osnovnih obratov, kjer je bilo sedaj ozko grlo vsega obratovanja v tem velikem kolektivu. Povečana martinarna pa bo omogočala nemoteno obratovanje novih valjarn. Potreba po kisiku v sodobnem metalurškem procesu zahteva od jeseniških strokovnjakov gradnjo novih modernih kisik kolon. Pretekli teden je začela nemoteno obratovati nova, doma izdelana kisik kolona, ki daje 34 m8 kisika na uro, še letos, prav gotovo do praznika Republike, pa bodo domoći strokovnjaki, brez tuje pomoči zgradili še večjo 70 m8 kisik kolono, ki bo vsaj delno krila vse velike potrebe po kisiku v tem modernem obratu. Posebna pridobitev delovnega kolektiva železarne pa bo nova kalorična centrala, ki bo šla že v tem mesecu v poizkusno obratovanje. Najprej bo pričel poskusno obratovati veliki, doma izdelani parni kotel, ki ga bodo kurili s premogom, plavžkim plinom ali pa z odpadlim terom. Nova kalorična centrala na Jesenicah bo najvišja stavba železarne, saj bo imela pet nadstropij. Zmogljivost kalorične centrale se bo od dosedanjih 25 ton pare na uro povečala (ko bo centrala povsem dograjena) na 80 ton pare na uro, kar bo vsekakor zadoščalo tudi Za nadaljnji razvoj železarne. Kalorična centrala je železarni nujno potrebna za nemoteno obratovanje v času pomanjkanja električne energije v zimskih mesecih, ko se vedno pojavijo velike motnje T obratovanju železarne. Z. Gosto posejani so objekti jeseniške železarne in težko si je misliti, kje bi tu še zidali. Pa vendar... Zanimive in važne naloge Zveze študentov Seminar študentskih funkcionarjev Te dni je v Valdoltri pri Kopru seminar študentskih funkcionarjev, ki ima namen, da pripravi udeležence za delo v prihodnjem študijskem letu. Prihodnje študijsko leto bo potekalo v reševanju zelo važnih vprašanj, kot je na primer sprejemanje fakultetnih in univerzitetnega štatuta. Zato bo morala ZSJ posvetiti mnogo več pozornosti kot doslej politično - vzgojnemu delu med članstvom, zato se na tem seminarju seznanjajo prvenstveno s temi vprašanji. Študenti so posvetili na seminarju precej časa vprašanju univerzitetnega zakona in vsebini dela v organizaciji. Obravnavali pa so tudi teme splošno-družbenega pomena. Nekateri zaključki dosedanjega dela seminarja nam lahko povedo, v čem naj se odraža v bodočem študijskem letu delo organizacije. Zveza študentov je bila doslej malo preveč strokovno usmerjena, zato bo začela s sistematičnim delom za vzgojo članstva, za idejno utrditev organizacije in njeno organizacijsko učvrstitev. Še bolj kot doslej bo morala organizacija sprejemati v svoje vrste le tiste študente, ki so osvojili napredna socialistična gledanja. Doslej študentska organizacija ni posvečala pozornosti V Presiki so odkrili premog visoke kalorične vrednosti Ste že kdaj obiskali rudarje v Presiki. znanem vinogradniškem kraju v Prlekiji? Tu vrtajo v ilovnato zemljo in odkrivajo črne zaklade, ki niso tako skromni, kot so še pred kratkim mislili. Presički rudnik sodi med najmlajše v naši republiki. Geologi so sprva računali, da je zaloga premoga bolj pičla, zato so rudnik prepustili OLO v Ljutomeru. Zadnja poskusna dela pa so jim dala vedeti, da tudi na tem področju skriva zemlja mnogo več premoga kot je kazala njihova računica. A kar je najvažnejše: premog se odlikuje po svoji kakovosti, saj ima približno 4-000 kalorij. Spričo tega so se zanj začela zanimati tudi nekatera podjetja iz bratske republike Hrvaške. V prvem rovu so odkrili 60 cm debelo plast premoga z navedeno kalorično vrednostjo, v drugem rovu pa celo plast, ki je debela 110 cm; premog te plasti je kakovostno celo še boljši. Delovni kolektiv je dobil 6 milijonov investicij za raziskovalna dela, ki so obBodila bogate sadove. Vendar jim ta znesek ni zadostoval; zato jim je OLO posodil še 4 milijone din. ki jih bodo postopoma vrnili, potem ko bodo povečali proizvodnjo. To je delavce vzpodbudilo, da so še krepkeje prijeli za delo, popravili tarifni pravilnik in norme ter nehali misliti na to. da bodo zapustili svoja delovna mesta. Posojilo bodo porabili za postavitev transformatorja pri rudniku, nabavili pa bodo tudi elektromotor in črpalko, da bodo imeli vse pri roki. če bi jim kdaj grozila voda. Odprli bodo tudi nove rove in s povečanjem proizvodnje zaposlili še 60 delavcev, kar je pomembna pridobitev za tamkajšnje prebivalstvo. L. vzgoji znastvenega naraščaja, omejevala se je le na kritiko pri nastavljanju asistentov, sama pa ni storila kaj bistvenega za izboljšanje stanja. Na seminarju so razpravljali o tem problemu in osvojili stališče, da mora biti to ena izmed važnih nalog ZŠJ in osnovnih organizacij ZK ter da naj bi člane, ki so sposobni za tako delo in kateri čutijo veselje za to, usmerjali k znanstvenemu delovanju, k delu pri pisanju nalog za Prešernove nagrade itd., kar bi se tudi lahko smatralo za politično delo- Resna hiba organizacije je bila tudi precejšnje zanemarjanje vprašanj kulturnega in umetniškega delovanja, pa čeprav se precej članstva resno ukvarja s tem delom. Tu so mišljeni študentje, literati in tisti, ki se udejstvujejo na drugih področjih kulture in umetnosti. Organizacija ni skrbela za vprašanje marksističnih pogledov pri teh študentih, saj jih je prepuščala sama sebi. Seminar je priporočil organiziranje kluba ali združevanje teh študentov okoli redakcije kulturne strani študentskega lista, kamor bi povabili znane napredne kulturne delavce. Ponekod so bile v organizaciji oblike dela precej toge, zato je seminar razpravljal o vnašanju večje pestrosti v delu, o organiziranju raznih skupin in klubov po panogah in o vprašanjih, ki zanimajo študente. Redki so študentje, ki bi se zbirali okoli naših javnih, političnih, gospodarskih in drugih delavcev, ki bi jih vodili pri izpopolnjevanju in jim tako omogočili čim boljši razvoj. Vodilni tovariši so izrazili pripravljenost, da bi zbirali okoli sebe študente, ki bi se na ta način usposobili v čim boljši kader. Zato bo organizacija v bodoče usmerjala napredne in delavne študente na tak način dela. Razpravljali so tudi o vprašanjih socialno-ekonomske politike Zveze študentov, o njenih mednarodnih problemih, o stanju v kulturnih skupinah, dalje o razvoju klerikalizma na Slovenskem, o zunanjepolitični problematiki, o aktualnih problemih na univerzi; te zadnje razprave so vodili tovariši izven univerze, ki so se prijazno odzvali vabilu študentske organizacije. Seminar še traja. S. J. j „ - - --Ji^ dogodkov PO BBUSEUSKI KONFEBENCI ,Globoko obžalujemo..: Značilna izjava ameriškega njinistra za zunanje zadeve — V Franciji bi utegnilo spet priti do vladne krize Paril, 24. avg. (Tanjug) V uradnih pariških krogih vlada velika zaskrbljenost zaradi položaja, v katerem je zahodna diplomacija, zlasti pa zaradi strahu, da se Francija ne bi zapletla v politične spopade s Washingtonom in Londonom. Že nocoj, ko bo francoska vlada zavzela svoje stališče v bruseljskih dogodkih, bo znano, ali bo prišlo v prihodnjih dneh do hudih spopadov med pristaši in pro-tivniki EOS, ki grozijo, da bodo Francijo še bolj razdelili na dva tabora. Premalo realizma Ko so si povsem svobodno ogledali Peking in vse, kar so tamkaj želeli videti, so laburistični gostje na Kitajskem poleteli v Mandžurijo, obiskali Mukden in tamosnjo industrijo, \po vrnitvi pa jih je včeraj ob navzočnosti visokih kitajskih funkcionarjev sprejel Mao Ce Tung. To je bil njegov prvi sestanek z vidnimi zahodnimi predstavniki po zmagoviti revoluciji. Čeprav so potovanju laburističnih prvakov na Kitajsko in mimogrede še v Moskvo, že od vsega začetka dajali močan poudarek se ob zadnjih poročilih, ki govore o čem vse se britanski gostje razgovarjajo s svojimi kitajskimi gostitelji, dozdeva, da znajo biti pomen in posledice tega obiska še večje. Kajti vprašanja mir- , .... , nega sožitja v Aziji ali kitajske ga ganizacijo. Menijo, da bodo vse pad Narodnorepublikansko gi- Ce francoski vladi ne bo uspelo najti skupnega stališča, s katerim bi prišla pred skupščino, se bo verjetno zgodilo, da bo po parlamentarni razpravi sedanje besedilo pogodbe o EOS odklonjeno. V tem primeru pričakuje Francija, da bosta Washington in London Nemčiji omogočila oborožitev s sprejemom v severnoatlantsko or- je majhna, ker Mendes-France ne želi postaviti vprašanja zaupnice v skupščini, vendar se pa lahko zgodi, da bodo vlado zapustili ministri, ki se ne strinjajo z njegovim stališčem glede vprašanja EOS. Za sedaj je gotovo samo to, da bo naletel Mendes-France v splošni razpravi na močno opozicijo, ki že sedaj pripravlja svoj skupni na- načrta kolektivne varnosti, ki ga je baje Ču En Laj obrazložil At-tleeju in drugim članom delegacije, so takšne teže, da je pozornost, ki spremlja poročila o laburističnih razgovorih povsem umljiva Ob tem pa tudi ni čudno, če se je ponekod v britanskem tisku pojavila »zaskrbljenost*, dokaj naivna, če ni šla laburistična delegacija le predaleč, ali če je Kitajci ne bodo prelisičili. Vendar pa britanski tisk slej ko prej odklanja stopnjevano gonjo večjega dela ameriških časopisov, ki še zlasti niso dobri laburističnemu obisku. 2e od prej so precej globoka nasprotja v daljnovzhodnih vprašanjih med ZDA in Veliko Britanija, sedaj, ob laburističnem obisku pa britanski tisk pravi, da ti >odnošaji še nikoli niso bili slabši.* Kolikšna pa je zaskrbljenost v ZDA ob laburističnem potovanju po deželi Mao Ce Tanga, pa je videti iz poročil ameriškega tiska, ki ugotavlja, da je vedno več ameriških zaveznikov in prijateljev za miroljubno koeksistenco, ne oziraje se na to, ali je to ZDA všeč ali ne. Težnja, ki jo kažejo ob tem nekateri ameriški politiki, izjavljajo, da je prišel čas za »generalno revizijo* ameriške politike do Evrope, je jasen izraz tega članice te organizacije sprejele banje bo verjetno izkoristilo ta njen sprejem, Francija pa bi, moment, da bi s pomočjo Biče bi uporabila pravico veta, daulta ponovno dobilo v svoje povzročila neverjetno težko ne- roke francosko zunanjo politiko, soglasje z Washingtonom in Na svoji redni tiskovni kon-Londcnom, kar bi lahko povzro- ferenci je ameriški zunanji mi-čilo politično izolacijo Franci- nister prebral izjavo o bruselj-Je. Zato menijo, da bi Francija ski konferenci in o vprašanju morala dovoliti oborožitev Zahodne Nemčije na ta način, vendar upajo, da bo možno najti kompromis, po katerem bi Francija pristala na ratifikacijo evropske 'pogodbe, z učinkovitostjo po daljši dobi in z močnimi zagotovili, da se bo v tej dobi našla skupna rešitev pri Evropske obrambne skupnosti, v kateri je rečeno: »Globoko obžalujem, da se na bruseljski konferenci Francija ni odločila, da bi soglašala z ostalimi petimi podpisnicami pogodbe o Evropski obrambni skupnosti. Ta pogodba vsebuje načela, ki so osnovne važnosti za dolgo- popravljanju sedanjega besedila trajnost miru in svobode v Za- pogodbe v zadovoljstvo vseh podpisnic. V uradnih francoskih krogih je slišati tudi mnenje, da politični položaj, ki je nastal v Franciji, povzroča nezaželene posledice v vsej Francoski uniji in ne izključujejo niti možnosti, da bi Francija ponovno ostala brez vlade. Ta možnost Telegrami hodni Evropi. V določeni meri pa se tolažimo z dejstvom, ds je ostalih pet držav ostalo trdno pri svojem stališču v korist osnovnih načel, čeprav so pokazale elastičnost glede svojega izvajanja.« Predsednik italijanske vlade Scelba je danes sprejel ameriško veleposlanico go. Luce. Govorila sta o neuspehu bruseljske konference. Državni sekretar francoskega zunanjega ministra Geren de Bonhomme, ki je bil na bruseljski konferenci, se je včeraj in danes posvetoval s predsednikom saarske vlade Hofman-nem in člani njegove vlade. V sporočilu je poudarjeno, da je Bonhomme obvestil saarske predstavnike o rezultatih bruseljske konference in željah predsednika francoske vlade Mendes-Francea, da bi se vprašanje Posarja rešilo v okviru politične in gospodarske integracije Zahodne Evrope. Rim, 24. avg. Pod predsedstvom ministrskega predsednika Scelbe je imela italijanska vlada prvi sestanek, na katerem je zunanji minister Fic-cioni obvestil svoje kolege o poteku bruseljske konference. Uradno poročilo o poplavnih katastrofah v Indiji New Delhi, 24. avg. (AFP). Indijsko ministrstvo za notranje zadeve je objavilo, da so poplave v zadnjih dneh zajele 25 do 30 tisoč kvadratnih kilometrov. Med poplavami v pokrajini Asam. Bihar, Zahodni Bengal in Utar Pradeš je bilo vsega skupaj poplavljenih nad tisoč pet sto vasi. PARIZ, 24. avg. (Tanjug). Francoska vlada Je začela lzdeio vati načrt reform, ki jih bo v bližnji bodočnosti izvedla v Maroku. Christian Fouchet ln F rancls Lacoste, ki Je prispel včeraj v Pariz, pripravljata načrt, ki ga bodo kasneje predložili francoski vladi. V četrtek, preden bo Lacoste odpotoval v Rabat, se bo sestal • predsednik om vlade Mendčs-Franceora. Načrt reform, ki naj bi jih francosk a vlada sprejela, bo kot kaže, za gotovtl prenos večjega dela notranjih administrativnih zadev na Marokance, v načrtu pa »o tudi razgovori z maroško vlado, lei bi predstavljala vse polltič ne struje ln bi Imela ipodporo sul tana. s katero bi lahko dokončno odločili odnose med obema državama, v Parizu menijo, da vprašanje dinastije dosled Se ni prišlo na dnevni red, čeprav je ravno to vprašanje Izzvalo nevar ne spopade v Maroku. Vsak dan se vrstijo demonstracije za vr nitev bivšega sultana in prvič v zgodovini Maroka so pri takih demonstracijah zdaj v ospredj u tud! žene, kar nam kaže ta sil ka. Prt nedavni veli’1 demonstraciji je bila žena pravzaprav voditeljica demonstracije ln d emonstrantl so Jo večkrat dvignili na ramena Pred deželnimi in občinskimi volitvami v Avstriji Izjalovljen poskus protimarksistične fronte — Spremembe volilne prakse To jesen bo koli 2.7 milijo- mer v Spodnji Avstriji brez na mož in žena v Avstriji poslalo svoje nove predstavnike v deželne zbore in občinske odbore. Na Dunaju, v Spodnjf Avstriji, Vorarlbergu in Salzburgu bodo 17. oktobra volitve volilne obveznosti udeležba Med volilno kampanjo so se s svojim proglasom kot prvi pojavili kominformovci. ki pa ne nastopajo pod svojim pravim imenom in tudi ne pod imenom kake svoje posebne 96.84%, v Vorarlbergu, kjer je organizacije, temveč spet pod bila že takrat volilna obvez- imenom »ljudske opozicije « nost, pa samo 96.10 /o. v proglasu je rečeno, da bo Na Dunaju bo letos volilo Pri volitvah opozicij sicer več, nad 1,250.000 volivcev in vo- a da bodo brez Uudstva. Na- lVandfpa^oto0deželnoBzS; òWVobtev & *» kominformovcev ‘ pod SS£vePm2£» “a V ««JU* ŠtevU° prebivalcev figVSffiuoE Salzburgu z izjemo glavnega !“er Prec£> P°' b prav tfko riabeuLehe mesta in v Bn^enian^,, hJn večalo, a ker tokrat nekatere ^PSo jih ^eU d^ed^jL ' kar posebno velja za ameriško stališče do vprašanja o možnosti mirne koeksistence. Evropski svet NEW DELHI, 24. avg. (Reuter). V New Delhiju se nadaljujejo razgovori o tehničnih vprašanjih, ki se nanašajo na izročitev fran- nezadovaljstva. Vendar pa se ob coskih kolonij v Indiji. tem le že javlja, čeprav še ne do- huenos AIRES, 24. avg. (AP). volj uveljavlja mnenje, da so se- Uradno so sporočili, da sta Ar-danje daljnovzhodne politične te- gen Lina. in Jordanija vzpostavili zave ZDA rezultat premajhne ‘hpiomatske odnose. politične realnosti in prožnosti, new DELHI, 24. avg. (AP). — Predstavnik indijske vlade je izjavil, da se je število Američanov v komisiji OZN za nadzorstvo nad premirjem v Kašmiru zmanjšalo na 5 oseb. SINGAPUR, 24. avg. (AFP). — Državni podsekretar v britanskem zunanjem ministrstvu Ar-Stalni odbor Evropskega sveta thur Dodds-Parker je demantiral je sklenil, da bo drugi del sestega vesti, po katerih naj bi bil cilj j j .j njegovega obiska Indiji, Indone- zasedanja posvetovalne ziji öBurmi doseči, da bi te skupščine Evropskega sveta od države pristopile k obrambnemu 13. do 15. septembra v Stras- paktu za jugovzhodno Azijo. SOM30N, 24. avg. (AFP). De- Na prvem mestu dnevnega reda legacija Ho Si Minhovih oblasti king). Predsednik Kitajske Mao Francijo, Indijo, PEJkistanom, bo nadaljevanje velike debate o ce Tung ie danes popoldne Indonezijo Burmo in Ceylo- mednarodnem položaju, ki se je ujetih pripadnikov Francoske sprejel člane britanske labu- nom.< List tudi meni, da Indi_ začela že meseca septembra 1953. umi J e in sprejeti pripadnike last- risfcične delegacije. Na spreje- ja podpira mnenje Kitajske, Od takrat se je zvrstilo več važ- fklm* ufe’tnBtvu’ vzroJd za^takl mu ie biio 10 visokih funkcio. da bi bil takšen pakt zaželen, da pa se boji, da se n. pr. Ceylon in Indonezija ne bi pridružile zaradi notranjepolitičnih razlogov. Liberalni »Manchester Guar- Avstrijska ljudska stranka je pod pritiskom zagrizenih klerikalcev hotela tudi pri teh volitvah nastopiti z nekakšnim protimarksističnim blokom v Zakaj M se kregali, saj hočemo isto! — K-.;;ta,ura: Kos JB1TANSKI LABURISTI V PEKINGU Razgovori o varnosti Azije V Pekingu menijo, da bo Clement Attlee prihodnji predsednik britanske vlade Peking, 24.avg. (Radio pe- Kitajsko, Veliko Britanijo, mesta in v Burgenlandu bodo u j ,,. tudi občinske volitve. Prvič -°ks e obime ne todo vkljU; bodo na Dunaju ločene volitve f f VOhln,i za deželni zbor in občinski voltYc , n?- ° ^°Stl svet spremenilo. Najmlajsi volivci Med zveznimi avstrijskimi 1933‘, Na deželami, ki bodo volile nove P°- .---,-r - deželne zbore, je deželna vlada vetovni vojni ze pri izvedbi zvezi z nekdanjimi nacisti, ki Vorarlberga proglasila volitve y°j^eY naPray.lb razliko med so našli zatočišče v tako ime-za obvezne, medtem ko na y°ilvci j? volivkami, kar bo novam »Zvezi neodvisnih.« Ta Dunaju, v Spodnji Avstriji, t sem strankam dalo boljši poskus pa se je izjalovil men-Salzburgu in Burgenlandu ne P^fd £*Ystas.eY- V°hv,cl m da pod vplivom zmernejše in bo volilne obveznosti. To tudi vo .vke, bodo. let.os P*1611 M uvidevnejše struje v stranki ni potrebno, kajti izkazalo se ^asovmee kuverte dveh ah pa tudi zaradi tega, ker je je da volilna obveznost še ^čn^barv. ,Kakwje bho imela^ stranka zelo^slabe iz-nikjer ni povečala volilne udeležbe- Pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah je bila na pri- Pogrešani korejski ujetniki , j j l j ji • shem ujetništvu. Vzroki za tak-n:n mednarodnih dogodkov in ravnanje victmln&kih oblasti stalni odbor Evropskega sveta je niso znani. že dobil zagotovilo zunanjih mi- xew DELHI, 24. avg. (AP). -mstrov nekaterih dr...iv, da bodo Uradno so sporočili, da bo Indijci teh dogodkih poročali. Razprav- sko delegacijo na letošnjem za-Ijali bodo tudi o političnem po- sedanju Generalne skupščine j i y j, • OZN vodil Krišna Menoo. menil gospodarskega sodelovanja med Zahodom in Vzhodom ter o LONDON, 24. avg. (Tanjug), v bodočem statutu Posarja. britanskem zunanjem ministrstvu ' potrjujejo, da se bodo ta teden Na dnevnem redu je tudi več ponovno sestali predstavniki treh t r-j i j ' 'tl zahodnih velesil, da bi se posve- gospodarskih problemov. 1 ako tovali 0 načrtu odgovora na so-bedo razpravljali o evropski kme- vjetske note od 24. Julija in 4. tijski konferenci, o poročilu evrop- avgusta. ske vzajemnosti za premog in je- BERLIN, 24. avg. (AFP). Vzhod-klo, o olajšavah meddržavnega nonemška varnostna služba Je potniškega prometa ter o gradivu aretirala inženirja in več tehni- • r j 7 -i ° j v- kov tovarne telekomunikacijskih iz raznin gospodarskih področij, aparatov v vzhodnem Berlinu. ki ga je dal na razpolago po svojih komisijah in ustanovah sekre- LONDON, 24. avg. (Tanjug). 1 n7\r Uradno so sporočili, da bodo od tanat UZ.v. 26. septembra na vseh londonskih TTi„^ w v prometnih sredstvih zvišali vozni- carjev kitajske vlade, med C. Attlee V odbor septembrskega zaseda- prometnih sredstvih zvišali vozni- narjev kitajske , j svoje potovanje iz Avstra. danski ministrski svet Je prepo- Velika Britanija • I I, „r.a ne. To je peto zvišanje voznin v njimi tudi predsednik Vlade liie V London in se v New Del- vedal list »Muslimanskih bratov« HcJariL zn nio ma JO bil, izvoljen,, kot pred- Lonaonu od konca vojne. Raču- in zunanii minister Cu En Laj 7 'f »Alkifah el Islam« za 6 mesecev. Z? , nj.° stavmk Francije Guy Mollet (so- najo, da se bodo dohodki london- . J hlju sestal z indijskim ministr. prepovedali so ga, da »bi zaščitili 20,200.000 dolarji, ciaiisti kot predstavnik Italije *ke prometne mreže povečali za 4 ter poapreaseaniK viaae is.uo- predsednikom Nehrujem, javne interese«. ' ’ . ». . \ miliinnp fnnf nv frtAln Munsan, 24. avg. (UP). Vodja delegacije Združenega poveljstva pri komisiji za premirje T. B. Brittain je izročil predstavnikom komisij za Severno Korejo in Ki- . e skupnosti za premog in tajsko seznani tistih ujetnikov, jeklo, so v letošnjih prvih še-ki so po informacijah Združenega sf}]} mesecih proizvedle poveljstva še vedno v ujetništvu. 139,401.000 ton premoga, med-Na spisku je 2264 Južnih Korej- tem ko je znašala proizvodnja cev, 526 Američanov in 50 voja- premoga v teh državah v kov drugih držav. Predstavnik istem času lani 138,559.000 ton. Združenega poveljstva trdi, da so Konec avgusta bo prispela v ti vojaki zadržani v vojnem ujet- Beirut delegacija Zahodne dian«, ki objavlja približno ništvu, zaradi česar je upravičena Nemčije, ki bo sestavljena iz enake informacije, poudarja, da domneva, da je bilo takih prime- predstavnikov pravosodnega je glavni cilj pekinške vlade rov le več. Združeno poveljstvo in gospodarskega ministrstva, izolirati ZDA v Aziji. »Kitaj- rudi meni, da prejšnji seznam z namenom, da vodi z libanonska skuša doseči, piše list, da 3405 vojnih ujetnikov ni bil to- sko vlado razgovore o vrnitvi palkt v jugovzhodni Aziji ne (fen, ker je bilo pozneje sporočeno patentnih pravic in tovamiš-bi dobil podpore britanskih od severnokorejskega in kitajske- kih zaščitnih znamk, ki so bi-laburistov.« Ni jasno, je rečeno ga poveljstva, da je treba črtati le uflrinjene v zadnji vojni, v poročilu, ali bo Kitajcem 565 imen v seznamu navedenih Nemčija še vedno prva. Po uspelo prepričati britansko de_ vojakov, ki so medtem v ujetni- objavljenih podatkih je obdr-legacijo, vendar pa to ni nemo- žtvu umrli ali pa so bili že re- žala Zahodna Nemčija tudi v goče. patriirani. Združeno poveljstvo o juliju v Evropski plačilni uni- V poročilu »Daily Telegra. teh repatriacijah ničesar ne ve. ji vodilno mesto s presežkom pha« je poleg tega navedena — 32,900.000 dolarjev. Kot država AMAN, 24. avg. (Reuter). Jor- upnica je na drugem mestu .........ikl svet Je prepo- Velika Britanija s 26.400.000 za njo pa Švica z že pred letom 1932. bodo ob- kušnje s svojim sodelovanjem činske odbornike volili po s pronacistično »Zvezo neod-okrajih, hkrati pa boio izvo- visnih« pri zadnjih volitvah lili tudi okrajne odbore. na Koroškem. Mednarodne gospodarske vesti možnost, da bo Attlee preki- milijone funtov. mojo. Posebni dopisniki britanskih Pakistanske zahvale listov, ki spremljajo laburi- nnmnx stično delegacijo, poročajo, da za pomoč ima Clement Attlee v Pekingu Karači, 24. avg. (AP). Gene- razgovore o varnosti Azije. V ralni guverner Pakistana Gualam poročilu »Daily Telegrapha« je danja posvetovalne skupščine Ev- Mohamed je poslal brzojavko z rečeno, da so v razgovorih so-ropskega sveta so pripravljali že izrazi hvaležnosti predsedniku delovali Attlee, Ču En Laj in konec julija na dveh sejah v Pa- ZDA Eisenhowerju za pomoč irt- indijski veleposlanik v Pekin-rizu, pred začetkom zasedanja pa vam poplav v Pakistanu. Podobne gu Ragavan. »Kitajska je pregosta stalni odbor Evropskega zahvalne brzojavke so bile posla- pričana«, piše list, da jeAttlee sveta in odbor septembrskega za- ne generalnemu guvernerju Kana- prihodnji predsednik britanske sedanja pregledala ter uredila vse de in turškemu državnemu pred- vlade in mu je predlagala, naj krščanski demokrat Montini, britanski laburist Roberts, član švedske konservativne stranke Wi-strand, zahodnonemški socialist Lutkens, predstavnik Grčije Mercouris in luksemburški krščanski socialist Margue. Drugi del zase- pripravljeno gradivo. sedniku. Eabteve izraelskih nacionalistov Očitanje Vel. Britaniji in ZDA Jeruzalem, 24. avgusta (AFP). podpiranju Egipta, kar utegne po- Predstavnik izraelske nacional 1stič- v-zročiti novo vojno takoj, ko bo ne stranke »Cheruth«, Beigin, je vsa sueska cona pod egiptovsko izjavil, da je Gaza oporišče za oblastjo. Beigin je rudi poudarjal, L «a tema napad na Izrael. To oporišče je da je jamstvo ZDA, Velike Brita- Predsednik treba uničiti ali kakor koli od- nije in Francije za obstoj doseda- Company. Ricard Harris ]e odpraviti, da ne bo prišlo zaradi njih arabsko-izraelskih mej samo Potovai v glavno mesto Guatema-njega do nove vojne. Politični na papirju. le> k)er. j*3 predstavniki realizem zahteva od Izraela kra- Aman> 24. avg. (Reuter). Zve- " iVjutLema^mT' ,evno mne;«* voiaške operacije delo se je_ da b0 šef komisije trolejsk!h ;2vlrov^Harrišle P^Ti OZN za nadzorstvo nad premir- Amer!žaJ,) k; se 71nima jem v Palestini general Burns mabko naft0 in baje ima že vse se namesto pakta za jugovzhodno Azijo ustanovi sistem paktov o nenapadalnosti med Arbenz hudo bolan Bogota, 24. avg. (AFP). Bivši predsednik Guatemale Jakobo Arbenz, ki so mu dali politično zatočišče v mehiški ambasadi v Guatemala Cityju, je hudo bolan. Nafta v Guatemalt Guatemala City, 24. avg. (AP). ameriške »Union Oil • t- j „ c- J ’ — — —„— , troieiSKin izvirov, narris le prvi SÄ «dbSti za pre! ^vSÄÄ^Ä **%**»>? “ - P«- prečitev splošne vojne«. Prvak iz- nov Te u'tTmt VeìLeBn- načne bo že v nekaj dneh pred- iali je, da tekmujeta t svojem loiil svoji vladi. Skupina indijskih prostovoljk ev, ki so nedavno korakali v portugalsko kolonijo v Indiji Goo. — Indijski ministrski predsednik Nehru je davi Izjavil v parlamentu, da Indijska vlada meni, da ne obstoja nevarno st agresije z ozemelj portugalskih kolonij in da zato ne bo napr avila nobenih izrednih korakov, da hi prepredla transport ok ropitev v portugalske kolonije niti za zaščit» indijskih mej s temi koloUjami. Države, ki so članice Evrop- nima dovolj bakra za lastne potrebe. Nameravani izvoz bi znašal 10.000 ton za ZDA in 3000 ton za Argentino. Sovjetska vlada je ponudila Belgiji določene količine fero-mangana po ceni 160 dolarjev za tono. Belgijska vlada je piisuua na u> ^.„.uiv.bo, kc. se je prepričala, da ne gre za dumiping. Količina, ki je pred. met trgovine, ni bila objavljena. Po sporočilu Narodne uprave za premog pričakujejo v Veliki Britaniji te dni prvo ameriško pošiljko premoga v količini 10 tisoč ton. Ta premog je v glavnem namenjen gospodinjstvu. Doslej je uvozila Velika Britanija letos okrog 766.000 ton premoga, in sicer iz Francije. Zahodne Nemčije, Posarja in Poljske. Velika Britanija — Japonska. Zastopnik japonskega trgovinskega ministrstva je izjavil, da bo med trgovinskimi razgovori, ki naj bi se začeli prihodnji mesec v Londonu, Japonska verjetno zahtevala zmanjšanje uvoznih dovoljenj za japonske izdelke na tržišča šterlinškega področja. V teh razgovorih bodo obravnavali tudi napredek, ki je bil storjen po podpisu britansko - japonskega plačilnega sporazuma iz letošnjega januarja. Trgovina Velika Britanija — Madžarska. Kakor poroča britansko finančno ministrstvo, sta sklenili Velika Britanija in Madžarska trgovinski sporazum z veljavnostjo 12 mesecev ln začetkom 1. septembra letos. — Sporazum predvideva blagovno izmenjavo v znesku 5 milijonov funtov v obe smeri. Britanija bo izvažala tkanine iz rajona, farmacevtske izdelke, stroje, prevozna sredstva, pločevino in električno oprema, Madžarska pa v glavnem paradižnikovo mezgo, jajca, konzervirano meso, ščetine in razne druge končne izdelke. Po izjavi zastopnika Mednarodnega monetarnega fonda je namen Velike Britanije, da izplača temu fondu v bližnji prihodnosti 112 milijonov dolarjev, pomemben korak na pot: h konvertibilnosti funta. Isti zastopnik je izjavil, ds gre v tem primeru z« doslej največje izplačilo v zgodovini fonda in da predstavlja to plačilo aadaljnjo Za višje carine v ZDA. Spričo nedavne odločbe predsednika Eisenhowerja o zvišanju carin na švicarske ure so prišle sedaj mnoge panoge ameriške industrije na dan z zahtevo, da se povišajo carine tudi za druge izdedke, ki se uvažajo iz Evrope in Azije. Pričakujejo, da bo sprejela carinska komisija ZDA, ki sme priporočiti spremembo cazinskih stopenj, v prihodnjih mesecih prošnje cele vrste ameriških industrij, ki se pritožujejo nad inozemsko konkurenco. Površina, ki je posejana * pšenico, je bila letos v Franciji za 200.000 ha večja kakor lani. Po cenitvah na dan 1. avgusta, bo znašal donos pšenice letos 91. milijonov centov povprečni donos na hektar pa bo 20,4 centov. Lanska žetev je dala 89.8 milijonov centov pšenice. V nasprotju s tem bo letošnji pridelek ječmena, ovsa in rži zaradi neugodnih vremenskih razmer nekoliko manjši, kakor je bil lani. Po sporočilu nekega predstavnika Japonske rudarske družbe, ki je največji proizvajalec bakra na Japonskem, vodijo japonske topilnice bakra z ZDA in Argentino razgovore za predajo večjih količin elektrolitskega bakra. Topilnice so od vlade zahtevale, naj dovoli ta izvoz, čeprav Japonska v normalnih razmerah krepitev funta. rsrr: Kje naj bi stala prva slovensU( KDliIDKII K OilDI sladkorna tovarna? Misel na zgraditev sladkorne to- ca za lep čas, je v zračni črti ko- kmalu ustvarjeni pogoji za po- šele začno. Večji del potrebne de- D Vame v Sloveniji ni nova. Porodila se je kmalu po osvoboditvi, v letih, ko smo začeli vnašati v okrajne setvene plane tudi setev sladkorne pese. Upoštevajoč pedološke razmere, se je več in več sladkorne pese sejalo v -ptujskem, ljutomerskem in murskosoboškem okraju. Danes, ko je graditev sladkorne tovarne zopet, in to resno na dnevnem redu, je jasno, da je maj okrog 4 km. Končno je v Ormožu tudi dovolj vode, saj teče mimo Drava. Voda je namreč v proizvodnji sladkorja izredno velikega pomena. Da je lega Ormoža za gradnjo sladkorne tovarne zelo pripravna, pa dokazujejo še drugi premisleki. Kakor znano, imamo pri proizvodnji sladkorja dva stranska Ormož — Dom Partizana spričo izkušenj teh kratkih let o tem največ govora v teh okrajih. Kje naj bi stala nova tovarna, seveda še ni določeno. Gre za dokaj komplicirano odločitev, saj je treba upoštevati nešteto pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, če hočemo, da bo obratovala tovarna vsestransko kar najbolj ekonomično. Razen površin, ki so posejane s peso in ki so nedvomno eden izmed glavnih pogoje^, so tu še vprašanja prevozov premoga in apna, dalje vprašanje vode, delovne sile itd. Upoštevajoč vse to, menijo nekateri, da bi -prišel za lokacijo sladkorne tovarne še najbolj v poštev Ormož. Prometno leži ta kraj nekako v sre-i; področja, ki ga omejujejo skrajne železniške točke Prager-sko-Kotoriba v smeri zahod-vzhod in Murska So-bota-Ljutomer ter Varaždin-La-danje in Ludbreg (v smeri sever-jug). Sladkorna tovarna bi dnevno rabila okrog 40 ton premoga. Te potrebe bi z lahkoto kril komaj 10 km oddaljeni rudnik lignita v Ladanju, katerega dnevna zmogljivost znaša 80 vagonov. Tudi gleda apna ne bi bilo težav: do Huma na vzhodu, kjer je apnen- produkta, ki se dasta zelo koristno uporabiti v kmetijstvu za njegov pospešen razvoj. To so mulj in pesni rezanci. Mulj je prav dobro gnojilo za kisla zemljišča. Glede tega bi kar lahko rekli: sreča v nesreči je, da je zelo velik del vseh bližnjih in daljnih zemljišč na tem področju kislih. Tovarna torej ne bi imela nobenih težav niti skrbi, kam z muljem, ki se nabira v takšnih tovarnah v ogromnih količinah. Z minimalnimi prevoznimi stroški, spričo katerih bi bil ta mulj seveda zelo ceneno gnojilo, bi ga lahko prepeljali na njive in tako izboljšali rodovitnost tal. V poštev -pa bi -prišel mulj kot dodatno gnojilo tudi za vinograde. Spremembe zadnjih let v strukturi lastništva na osnovi zakona o agrarni reformi, zakona o zemljiškem maksimumu in zakona o odpravi viničarskih in tem podobnih odnosov so povzročile, da za vinogradniške površine ni več dovolj naravnega gnoja; nova socialistična kmetijska gospodarstva imajo premajhne krmske površine, da bi lahko redila dovolj živine S sladkorno tovarno v Ormožu bi se to stanje sčasoma temeljito popravilo. Ormož je središče pincgavske -pasme na tem področju in z uporabo rezancev bi bili membno povečanje staleža živine. Izraziti optimisti trdijo celo, da bi v novih pogojih vsak kmet na tamkajšnjem področju lahko redil eno do dve kravi več, kakor jih redi danes. Tako bi bilo zopet več naravnega gnoja, kakor ga je danes; s tem bi bili donosi boljši itd., itd. Res redko naletimo, da bi življenje samo tako očitno in vsestransko potrjevalo medsebojno povezanost#vseh življenjskih pojavov, kakor to vidimo v primeru razmišljanja o kraju, ki bi bil za gradnjo sladkorne tovarne najbolj primeren. Nekateri, ki gledajo predvsem na problem zaposlitve ljudi, pa se zelo zavzemajo za Mursko Soboto. Kakor je jasno, da se Murska Sobota kot kraj, ki bi morda res tudi prišel v poštev za zgraditev sladkorne tovarne, ne more kosati z Ormožem glede prometnih ugodnosti, tako smemo reči tudi glede delovne sile, da sladkorna tovarna tega problema ne bi rešila. Takšne tovarne so sezonska podjetja, ki delajo štiri do pet mesecev na leto in ravno ta okoliščina je zopet zelo ugodna za Ormož. Tu so opekarne, ki so tudi sezonske, le da se njihovo lovne sile bi tedaj ormoška sladkorna tovarna lahko vzela kar iz opekarn, s čimer bi omogočili lepemu številu ljudi stalno zaposlitev. Da bi mogla nova sladkorna tovarna redno in rentabilno obratovati, bi bilo treba posejati s peso na tem -področju 6000 ha. Od tega bi dobili v Prekmurju 2000 ha, v ljutomerskem okraju 1000 ha in v ptujskem okraju 2000 ha; ostalo (1000 ha) bi dala bližnja sosedna Hrvatska. Anketa med kmeti, ki jo je glede tega izvedel na hitro roko v svojem okraju OLO Ptuj, sicer menda ni dala zaželenih rezultatov, vendar poudarjajo, da je razlog za to v dejstvu, da ni kmetom nihče dovolj predočil, za kaj gre. Kmetje so namreč menili, da je zanje že nepreklicna obveza, če zapišejo, koliko zemlje bi bili voljni posejati s peso. Zato so vpisovali mnogo manj, kakor bi sicer, če bi točno vedeli, kako in kaj. Da je to res, dokazujejo živahne razprave o sladkorni tovarni in sejanje pese v tem okraju, odkar ljudje vedo, da pri tem ne gre več samo za dvomljiv načrt, temveč za nekaj, kar naj bi se začelo uresni- 85-letnica AVGUSTE DANILOVE Življenjsko slavje, ki ga praznuje Avgusta Cerar-Danilova, je nekaj posebnega: življenjska 85—letnica pomeni že itak redko doseženo starostno mejo, še zlasti pa pomeni to posebnost za slovensko igralko, med katerimi še ni bilo davno nobeni doseči v takih okoliščinah in po takih igralskih uspehih, kakršne je dosegla prav ta, danes najstarejša slovenska dramska igralka. Življenje Avguste Danilove je bilo tako povezano z usodo in zgodovino slovenskega gledališča, da ji daje še prav zato svoj posebni pomen in radostno doživetje. Ko je komaj dobro presegla šestnajst let svojega življenja, je leta 1886 prvič nastopila v starem gledališču na Kongresnem trgu, ki je že naslednje leto pogorelo in s tem vstopila v ansambel slovenskega gledališča, ki ga je z muko zastrnp Sanitarni tehnik Hugo Rues, ki je 3i. juiija imel dežurno službo na higienski postaji v Kopru. ni Dolgo razmišljal ko je od šoferjev reševalnih avtomobilov zvedel, da tega dne kar naprej prevažajo iz Izole v piransko bolnišnico ljudi, ki tožijo o močnih krčih v trebuhu, glavobolu In ki bruhajo. Nemudoma se je podai v bolnišnico in zvedel, da so vsi ti oboleli ljudje jedli torte. Ko so mu to potrdili tudi zdravniki, je zadevo prijavil sekretariatu za notranje zadeve v Kopru, s pomočjo katerega je zasegal vse torte in pociobne slaščice v Izoli, Piranu in Kopru ne glede na to kje in kdo jih je pekel. Zasežene torte je dal takoj v hladilnico v neko koprsko mlekarno, izbral vzorce in jih poslal Centralnemu higienskemu zavodu v Ljubljano v kemično in bakteriološko analizo. Pri eni izmed s tortami zastrupljenih bolnic je našel ostanek kromove rezine (kremšnite) in tudi tega poslal v analizo. Ta bolnica, mati treii otrok, je za svojega bolnega otroka kupila kremove rezine. Ker jih otrok ni hotel jesti je slaščice dala zdravima otrokoma in košček tudi sama za-vžila. Kmalu po zavžitih kremo-vih rezinah so odpeljali njo in oba njena otroka v bolnišnico. Medtem ko kemična analiza ni pokazala nobenih posebnosti, je bil bakteriološki pregled slaščic pozitiven. V kremovih rezinah so našli klice gnojne angine (staphylococcus pyogenes aureus). Takoj po tej ugotovitvi se je na Koprsko napotila posebna ekipa C HZ, ki je najprej uničila vse torte, (okrog 1800 kosov). Iz piranskih slaščičaren so odpeljali torte daleč sredi morja in jih vrgli ribam, iz slaščičane v Izoli pa so šle v peč mestne plinarne. Ekipa je nadaljevala s preiskavami, da ugotovi izvor zastrupljena. Pregledani so bili vsi uslužbenci slaščičaren in peka-rcn, pregledani tudi ljudje, ki imajo kakršnega koli opravka ali Norika s tistim blagom, ki je potreb a za slaščice. Veterinarji so pregledali tudi krave na tistih kmetijah, od katerih dobivajo pekarne in slaščičarne mleko. Vsi ti pregledi niso pokazali nobenih posebnosti, razen pregled osebja pri slaščičarju in peku Fučiču v Piranu. Ugotovitve tega pregleda so zahtevale, da so pekarno in slaščičarno takoj zaprli, lastnik in njegov pomočnik pa sta morala v preiskovalni zapor. To kar je ekipa CHZ ugotovila pri slaščičarju Fučiču naj bo resno opozorilo vsem, ki imajo opravka z živili, posebno pa še tistim, ki Imajo do zakonitih in zdravstvenih predpisov kaj ignorantski odnos. Tudi slaščičar In pek Fučič v Piranu se za predpise ni kaj nič prida menil. Zato ni dal zdravstveno pregledati in socialno zavarovati Luigija Trosta, ki ga je spredel v uk kot vajenca. Luigi Trost že nekaj let boluje na anginah. Tudi tisti dan, 31. julija, ko je mešal kremo za kre-inove rezine je bolehal na gnojni angini. Zdravstvena ekipa CHZ Je odvzela bris njegovega i)f»ga grla in i* brisa ~ e+r nbviococcus pyogenes • iglice kot jih - 3-iološka ana- 1 bilo z o v Kopru In še o Fučiču. Neka mlekarna iz Kopra je naročila pri njemu večjo količino tort, ki bi jih moral Fučič poslati še isti dan. Poslal jih pa je šele naslednjega dne. Tovarišica v mlekarni, ki je opazila, da torte niso sveže, jih je poslala nazaj. Pri preiskavi je Fučič izjavil, da je vrnjene torte dal sušiti na peč, da jih pozneje da živini. Toda kontrola je na peči našla le nekaj starih, razdrobljenih ostankov peciva, ki so kdo ve koliko časa ležali na peči. To daje slutiti, da je »varčni« slaščičar Fučič vrnjene torte in kremove rezine uporabil za peko »svežih« tort, ki jih je mešal bolni Trost. Na toploti so se klice gnojne angine razkošno razbohotile in povzročile zastrupitev 25 ljudi in smrt enega triletnega otroka. Kakšen obseg bi lahko zajela epidemija te zastrupitve, če ne bi bilo hitrih ukrepov sanitarnega tehnika Ruesa, mislim da ni treba posebej omeniti, posebno če navedem še to, da je bilo tistega usodnega dne namenjenih za mladinski dom v Fiesi okrog 100 tort, ki jih je pripravila slaščičarna Fučič in ki so bile na srečo takoj zasežene. delo neha, ko sladkorne tovarne devati že prihodnje leto. Spomenik na najiepšem delu Pokljuke Od 18. do 20. decembra 1943 je bila na poti s Primorske čez Bohinj na Pokljuko večja skupina partizanov. V tej skupini so bili večinoma novinci, ki še niso bili vajeni orožja in borb. V noči od 19. na 20. december so odšli z Bohinjske Češnjice in so šele v jutranjih urah vsi zmučeni in premra-ženi prispeli na Pokljuko, kjer so se začasno nastanili v pen-sionu »Pokljuka«, katerega lastnik je bil Leopold Pemuš z Bleda. Do skrajnosti utrujeni so polegli po posteljah in po tleh ter zaspali, zunaj pa so pustili stražarja. Isti dan okrog 10.30 ure dopoldne pa je prišel na Pokljuko z Bohinjske Bele, oddelek nemških vojakov, ki so nameravali na planini za Javornikom preizkušati metalce min. Stražar, ki je nemške vojake prepozno opazil, je hitel budit speče partizane in s tem opozoril na sebe Nemce, ki so poslopje hitro obkolili, zastražili vse izhode in začeli skozi okna streljati na partizane, ki so se skušali prebiti, a so vsi padli že pri vratih. Nemci so nato zažgali tudi poslopje. Po podatkih domačinov je padlo okrog 70 partizanov. Od teh so jih domačini s Koprivnika 34 prepeljali na Dumpl-nov rovt, kjer so jim uredili skupno grobišče in ga pokrili z venci. Pet borcev je bilo pokopanih na Poljani, štirje pri Humekovi bajti, šest na Ješ-prenovem rovtu, nekaj pa jih je ostalo pod ruševinami pogorelega poslopja. Pred petimi leti so izkopali in prepeljali smrtne ostanke vseh partizanov na Grič, kakih 30 metrov nad pogorelim poslopjem, kjer so jim med mladim smrečjem uredili zasilno skupno grobišče. Letos pa je Zveza borcev NOV Slovenije začela akcijo, da postavijo padlim borcem na Pokljuki dostojen spomenik. Osnutek za spomenik je izde- fr lal ing. arh. Ravnikar iz Ljubljane. Pred spomenikom bo okrog 15 m dolgo in 5 m široko grobišče obdano z obdelanim kamenjem, v neposredni bližini grobišča in spomenika pa bodo uredili tri 'gredice (alpinete), na katerih bodo zasejali planinsko cvetje. Od vozne poti do spomenika pa bodo uredili široko stopnišče, ki bo v skladu s spomenikom, grobiščem in okolico. Tudi temelje nekdejnjega pensiona »Pokljuka« bodo na novo ižkopali in tloris poslopja levo izravnali, na zahodnem zidu poslopja pa bodo vklesali primerno posvetilo padlim. Terenska delti, izvršuje Gradbeno podjetje »Gorenje« Radovljica. Spomenik bo stal na najlepšem delu zelene Pokljuke. Od tam je lep razgled na veličastno panoramo Triglavskega pogorja. Tujcem, ki prihajajo v ta planinski predel sveta, bo ta spomenik pričal o hvaležnosti in pieteti našega ljudstva do borcev, ki so darovali svoja življenja za našo skupno stvar. Matija Sušnik ga orožja narodne samoobrambe mimo priložnostnega zabavnega torišča meščanstva razvilo v ljudsko igralsko ustanovo s posebnimi umetniškimi nalogami in uspehi. Avgusta Danilova je polagala temelje temu razvoju, ko je sledila klicu v svoji notranjosti, da se preda igralstvu, ko je stopila v uk v domačo dramatično šolo pod vodstvom Ignacija Borštnika in ko je nastopila z velikimi težavami povezano pot igralske samoizobrazbe. Če so ji omejene razmere komaj omogočile obisk v tistem času pomembnega gledališkega središča Dunaja, ji zato njen igralski temperament ni branil predora v bistvo igralskega umetniškega izraza, da si ga pribori z lastno prirodno-stjo, temeljitostjo in svojevrstno okretnostjo. Igralsko umetniško je zato sodelovanje Avguste Danilove v slovenskem gledališču domenilo zanjo vzpon od vlog naivk in sentimentalk. do globljih karakternih in tragičnih vlog, upoštevajoč pri tem vso skalo igralskih likov od salon- skih dam do kmetic, prenekdj-krat tdko zelo pomembnih za posamezna razvojna obdobja slovenskega gledališča. Slogovno je prehajala njena igra od nadebudnega meščanskega pa-tosa v realizem kot podlago najpomembnejših uspehov našega gledališča. Kot režiserka in večletna vzgojiteljica našega igralskega naraščaja v Ljubljani, Trstu in Ameriki pa je pripravila slovenskemu gledališču mnogovrstne sodelavce, med katerimi niso naj-zadnjih mest zavzele hčerke Vera in Mira ob sodelovanju Silve. Kakor je pomembno njeno igralstvo, važno njeno gledališko voditeljstvo (Trst in Cleveland), je zlasti neoporečno njeno vzgojiteljstvo. Tako je Avgusta Danilova povezala najstarejšo dobo našega pcMclicnega igralstva s sodobnim slovenskim igralstvom, ko je doživela pri polni moči šestdesetletnico našega poklicnega gledališča, ustanovitev radijskih oddaj in začetek slovenskega umetniškega filma. Janko Traven sftlm SKEGA PLATIVA Otroci Evrope zbiral dr. Josip Stare in se komaj zavedal, da s tem pri-pravlja temelje prvega poklicnega igralskega ansambla mladega slovenskega gledališča. Od teh let, ko se je v glavnem slovenskem mestu šele počasi začelo oblikovati slovensko meščansko gledališče, pa do leta 1951, ko je v slovenskem osrednjem kot ljudskem gledališču v Ljubljani Danilova zadnjič nastopila, je poteklo tako obsežno časovno obdobje, da ga nič bolj ne označuje kot politična in kulturna dozorelost slovenskega naroda. Nemajhno vlogo v tem za Slovence izredno pomembnem času je imelo slovensko gledališče, potem ko se je iz važne- In spet gledamo dober, kvaliteten film, tako da se človek kar čudi, odkod naenkrat tolikšno število dobrih filmov na naših filmskih platnih. Otroške Evrope so skupno z ameriško filmsko družbo MGM posneli Švicarji, čas dogajanja: prvi dnevi po zlomu nacistične Nemčije, katere tla, razvaline in pokrajina je dala tudi kraj za dogajanje tega filma. In vsebina? Pretresljiva problematika tisočih otrok vseh evropskih nacij, ki so jih hitlerjevski rablji odvlekli iz domov, odtrgali od roditeljev in jih vlačili od koncentracijskega taborišča do taborišča. In morala filma? Pretresljiv, naravnost grozoten in obtožujoč dokument skrajne nečlovečnosti fašističnih krvnikov, pošastni krik in nema obtožba ubogih otrok Evrope, ki so jih nacisti sadistično oropali prav tistega, kar je v človeškem življenju najlepše in najdragocenejše: detinstva, mladosti in materinske, družflnske ljubezni in nežnosti. Film »Otroci Evrope« je zgodba o teh bednih malih preganjancih in brezdomcih, ki se prepleta z zgodbo malega praškega dečka Karla Malika, ki po številnih peripetijah končno le najde svojo mater, od katere so ga ločili še v taborišču. Vloga Karla Malika je čudovito impresivno odigrana, z glGbokim čutom za psihologijo otroške duše, z naravnost pošastnim realizmom, kar je vsekakor največja zasluga znamenitega filmskega režiserja Freda Zinne-manna (gledali smo tudi njegov film »Tereza«). V ostalih vlogah nastopajo prav tako znani igralci, kot Montgomery Clift in češka igralka Jarmila Novotna. »Otroci Evrope« so v zadnji konsekvenci film, ki nam skoraj z dokumentarnim prikazovanjem bodisi dogajanja samega, ali pa s pretresljivo slikovno simfonijo ruševin in podrtij Nemčije ter s tem šti-mungo poražene Nemčije same, pripoveduje o naporih zaveznikov in UNRE, da bi tem izgubljenim otrokom čimprej našli bodisi njihove starše, če pa teh ne, pa jim vrnili in nudili vsaj odblesk detinstva, ljubezni in topline. Režiserju Zinnemannu pa je hkrati s tem filmom uspelo tudi odlično izpreplesti pravo dokumentarnost tega filma s čisto filmsko umetniško fabulo in realizacijo. Dobro je, da gledamo zdaj ta film, dobro zato, ker nas spet in spet prepričljivo in tragično opozarja na one strašne dni, ki jih danes včasih le tako preradi pozabljamo. Film je nabavilo podjetje »Morava« iz Beograda in ga vrte v letnem kinu Tabor. D. Z. Belokranjski muzej v novih prostorih bol-fzolirala S to u^rtovitvijo je hil3 podana možnost oTrdemiološke po-vezanosti m»(' gnoiao angino, na j. hole’s’ll I.tiigi Trest ra slaščicami. !:i no povzročile množično zastrupitev. V začetku maja letos se je iz metliškega gradu izselil dijaški internat, v izpraznjene prostore pa se je vselil Belokranjski muzej. Ves trakt, ki je bil določen zanj, je bilo treba temeljito restavrirati- Stara nepraktična okna so bila zamenjana z novimi. Vsa električna. inštalaterska, ključavničarska, pleskarska in ostala dela so se zavlekla prav do 20. julija. V obeh prvih razstavnih dvoranah so bile nameščene zbirke iz narodnoosvobodilne vojne s svojim dokumentarnim gradivom, ki se še vedno izpolnjuje, in so ene izmed najbolj pestrih in bogatih. V tretji najobsežnejši dvorani je dobila svoj prostor belokranjska etnografija, vendar pa je ta prostor dosti premajhen. saj sta dve tretjini etnografskih predmetov ostali še v skladiščih. Prav tako je še sedaj ohranjena v skladiščih vsa kulturno - zgodovinska zbirka, razen redkih predmetov. ki so dobili svoj prostor na muzejskih hodnikih, arheološka pa je še nadalje ostala v prostorih bivše Martinove cerkve. Tako je Belokranjski muzej po treh letih svojega obstoja prišel do prvih definitivnih razstavnih prostorov. To je šele začetek. Ko se bosta v prihodnjih letih -izselila še nižja gimnazija in okrajno sodišče, bodo odprte nove možnosti za nadaljnji razvoj muzeja- Prvi korak je bil uspešno zastavljen, za kar gre predvsem zahvala OLO v Črnomlju. ki je pokazal popolno razumevanje in je z denarno subvencijo omogočil, da bo Belokranjski muzej lahko v prihodnje še bolj uspešno ka-kakor doslej izpolnjeval svoje naloge. A. Z. Takole se je začelo: Tri drobne vrstice med oglasi: »Putnik priredi izlet z avtobusom na Mangart. Interesenti naj se javijo ...« »Od sobote zjutraj ob sedmih, do nedelje zvečer ob sedmih, vključno vsa prehrana, prenočišče v Bovcu in vzpon na Mangart, vse skupaj din 2.600, vsa krasota in planinski zrak pa povrh, brezplačno«. Po daljšem posvetovanju v domačem krogu sem le prepričal ženo, da je to za naju edinstvena prilika, pa sem se prijavil. Ze zbor »konzumentov« pred Putnikom je bil zanimiv: Čma in barvasta metalurgija, Dr. (bela) Brada, belolasa profesorica, gostilničar Ribničan s svojo lepšo polovico, starejša ameriška Slovenka s sestro so bili med 18 potniki, še vodja ekipe in šofer N. Bajt (glavna oseba), pa je bil osebni OM poln. Ob 7.15 je potegnil, hitro so minili Kranj, Žirovnica, Javornik, Jesenice, Mojstrana in tudi Kranjska gora. Šele pri »Eriki« smo se ustavili. Nato pa spet naprej NEPOZABNI VTISI i Pogled na Mangart devo) ln Jalovec (desno) na jug in v breg na Vršič. Prvič sem res pravilno užival lepoto tega krasnega dela naše domovine. (Predlanskim sem rinil v breg kolo in tiščal me je nahrbtnik, tako da je pošteno »švic dol kaplal« — kot pravi knapovska pesem). Tokrat smo si pa utegnili vse brez napora ogledati. Kar hitro smo bili na sedlu, kjer se nam je odprl edinstven razgled v Trento in v dolino Soče. Obiskali smo novo Poštarsko kočo (1750 m), ki leži visoko nad prelazom. Nato je avto počasi lezel po številnih serpentinah v Trento. Pod serpentinami, Kugyjev spomenik. Lep je, dostojna zahvala velikemu prijatelju naših gora. Le podstavek je žel splošno kritiko, preveč izumetničen, kamnoseški je. Izvir Soče, lep, kot vedno, le »buffet« res ni bilo treba postaviti tako blizu! Nekaj minut vožnje, pa smo ustavili pri alpinskem botanskem vrtu »Juliana«. Zal je cvetelo le malo, spomladi pa mora biti krasota. Kratek ogled modemih Kraljevih fresk v starinski cerkvi, pa naprej, mimo Doma Zlatorog in hotela na Logu. po dolini Soče. Skozi vas Soča in Kal, že se odpre pogled na obmejni Kanin, pred nami je Bovec. Dobili smo ključe od sob, se malo »restavrirali«, malo ba-lincanja, pa je vodja že klical k večerji. V prepričanju, da bo jutri krasen dan, smo šli spat. Ob pol petih sem se zbudil: lilo je kot iz škafa! Vodja nas je tolažil: bo že boljše, počakajmo! Odrinili smo ob sedmih, dež je lil vztrajno in temeljito. Mimo trdnjave Kluže je šlo po dolini Koritnice na sever skozi Spodnji in Gornji Log in naprej, vedno više in više. Odlična, široka cesta je dobro zavarovana, avto pa je brnel enakomerno in zanesljivo. Cesta se zasuče proti zapadu, vzpenja se skozi samotno vas Strmec — »vas vdov«, kakor ji pravijo. Naprej, navzgor! KrižOšče. Kam? Na levo proti sedlu Predel, ali na desno, na Mangart? Dežuje še vedno, vseeno se odločimo: naprej, na Mangart! Tabla piše: 12 km. Na zemljevidu je zračne črte le 4 km, vse drugo so serpentine ln kakšne 1 V 12 km se dvignemo skoraj za 1000 m! Cesta je speljana neverjentno drzno in strmo, neki odseki imajo vzpon nad 15%o. Zelo ozka je, komaj 3 m, srečanje vozil je izključeno. Vsekana je v strmo skalo, zavarovana pa še nikjer. Čeprav dežuje, vidimo strmine pod sabo in pred nami, tako je, kot da lezeš z avtom po Triglavski steni. Počasi gre, le s prvo, skoraj korakoma leze avto naprej, celo uro in še več. Skozi kakih pet predorov vodi pot, drugače ni šlo. Gledam navzdol, točno tako je, kot pri vožnji z letalom, pod sabo vidim vijugo za vijugo takorekoč tik pod nogami. Tiho je v avtu, gledamo in strmimo, le šofer suče volan neumorno, levo, desno, gleda na pot, on ne utegne gledati onih lepot, ki smo jih mi deležni. Vozi tako mimo in sigurno, da nihče ni nervozen, toda tihi smo vsi. Končno smo na vrhu, na sedlu pod Mangartom. Priplezali smo 2070 m visoko. Zunaj je vihar, dež lije in nosi ledene šibrice. Poskusimo izstopiti, večina se takoj vrne, premočeni in premraženi. Le nekaj nas je vztrajalo. Belobradi doktor se je krčevito boril za svoj slamnik, vendar mu ga je odnesel zapadnik v Mangarške stene. Belolasa profesorica je vztrajala najdelj, bili smo že v skrbeh. Zlezel sem na rob: V megli, daleč spodaj sem videl dve beli lisi: Belopeški jezeri. Predviden obisk vrha Mangarta pa je na žalost moral odpasti, v viharju ne bi prišli daleč. Ze je šlo nazaj, zopet, korak za korakom, počasi okoli kljuk, niže in niže. Znova je bilo vse tiho, nihče se ni šalil. Cez eno uro smo prilezli na sedlo Predel, ustavili smo se pred krasnim spomenikom z ranjenim levom, v spomin na borbe pred poldrugim stoletjem. Previdno je šofer obrnil avtobus in nazaj je šlo sedaj že po široki, zavarovani cesti skozi Strmec do Loga. Malo smo posedeli, doktor je pravil o Triglavanih v Gradcu in o tem, kako je sebe ozdravil influence z 10 litri »ta boljšega«. Še vedno dežuje, naprej do Bovcri? Odmor, kosilo, vreme se počasi popravlja. Popoldne krenemo ob Soči nizdol. Soča je mlečna od nalivov. Pod Čelom ustavimo, čez stene pada slap, zgoraj ozek, spodaj bučen in širok, kot slap Savice. To je Boka, ki jo navadno komaj opaziš. Naprej skozi Žago, Srpenico in Trnovo, bližamo se Kobaridu — krasen kraj, križišče cest: na zapad proti nesrečni Borjani, na vzhod se vijejo ključi skozi Drežnico, na Ravne. Še Mlinsko in Idrsko, potem pa dolga pot ob Soči do Tolmina. Lepa, rodovitna dolina, koruza in krompir kažeta dobro. Čez Sočo v Tolmin, kjer je krajši postanek. Malo prestopimo in se ogledujemo. Spominska plošča: osem imen, med njimi dvoje deklet, »V spomin onim, ki so jih tu mučili in ubili«. Deset let je tega, že in komaj. Žive slike vstajajo v spomin na nikoli pozabljene dni. Znova ria pot, modro jezero, neverjetno modro in mirno umetno jezeio hidro-centrale. Skozi Most na Soči, naprej navzgor ob Idrijci. Lepa polja, visoka koruza, sadovnjaki, toda vedno manj polj je, gozdovi pritiskajo z leve in desne. Avto hiti, šofer kaže, da zna tudi drugo muziko. In spet opažamo: Nikjer ni ljudi, ni vasi, niti posameznih hiš. 45 km je dolga pot od Tolmina do Idrije in mislim, da nisem videl ne ene vasi, razen nekaj hiš v začetku. Šele Spodnja Idrija je sprememba. Tu je bil predviden krajši oddih in ogled mesta. Nato je že spet zabrnel motor in potegnili smo proti Logatcu. V Ljubljano smo prispeli polni nepozabnih vtisov. Ko razmišljam o tem potovanju, sem trdno odločen, da obiščem Mangart zopet prihodnje leto, verjetno pa spodobno peš, vsaj navzdol grede. Videl sem tudi potrebne dopolnitve: Enosmernost poti mora biti točno zagotovljena s primernimi napisi. Zavarovanja ovinkov s kamni in ograjo so vsekakor potrebna. Ob razcepu cest pred Predilom bi morala biti kontrolna postaja zaradi evidence vozil. Na sedlu pa bi bilo potrebno, da bi čim prej zgradili vsaj majhna, aavetišče, da zbereš, moči m si skuhaš čaj pred vzpbnom na ta veličastni vrh. V. F. j MALI i.; : : 4 SfM: ; y\ j.. % *, K "è m" *■» »■» ...... »>» »W--1....."lil ...... .n ,|| P° knjig L M. Kinnan Rawlìngsove — Riše Miki Muster | Jody je vedel, kje je Varušček hranil koruzo in orehe za svojo malo družinico. Najprej je živali nakrmil, nato pa jim je nanosil še vode. Medvedku je pomolil roko, ta pa se je je oklenil z vsemi štirimi in hvaležno zacvi-A Jody se je le raztreseno igral z živalmi. Kaj bo zdaj z njimi, ko so izgubile svojega gospodarja? Nenadoma je prišel iz gozda rakun. Spoznal je dečka, se mu vzpel na rame h mu začel s svojimi dolgimi, rokam podobnimi kreplji mršiti lase. Ob tem se je Jodyja polotilo tako koprnenje po Varuščku, da se je > rmo vrgel na tla in se z nogami zaril v pesek. Bolečina je počasi popustila, Jody je vstal in poiskal svojega srnjačka. Legel je pod košat hrast in stisnil živalco k sebi. To je bila najbolj otipljiva tolažba. »Za vse Varuščkove živali te ne bi dal,« je zašepetal svojemu ljubljencu v uho. Vendar popoldneva ni in ni hotelo biti konec. Dečku je bilo, kakor da ima tu še neko dolžnost, a ni vedel, kaj naj bi bilo. Forester ji se niso menili zanj, vendar je čutil, da pričakujejo, da bo še ostal. Mati bo hudo jezna, če se ne vrne do večera. A nečesa je še čakal. Voščeno bleda podoba Varuščka ga je zadrževala. Ko se je začelo temniti, so prišli Foresterji iz hiše, da bi molče opravili najnujnejša dela. Iz dimnika se je pokadilo. Jody se je obrnil do Bucka, ki je peavkar gnal govedo napajat. »Dal sem jesti medvedku, veverici in drugim.« — »Saj,« je rekel Buck, »enkrat sem se danes že spomnil teh živaii, pa sem precej spet čisto pozabil nanje.« — »Ali vam lahko kaj pomorem?« je vprašal Jody. — »Ni treba,« je menil Buck, »saj je dovolj delovnih rok pri hiši. A lahko bi šel malo v kuhinjo k materi. Podkuril bi ji v ognjišču, kot je to zmeraj delal V arušček.« DNEVNE Vesti @ KOLEDAR eda, 23. avgusta: Dragorad. -itek, 26. avgusta: Peruša. Danes se spominjamo rojstva ‘Tiàkega kulturnega zgodovinar-kritika in pisatelja Johanna i:tfrieda Herderja. Rodil se je današnji dan leta 1744. Herder je ukvarjal predvsem z lirič-poezijo, zbiral ljudske pesmi n narodov in zahteval, da je ■02 umetno pesem preroditi na .ovi ljudske. Bil je začetnik -riške romantike. V delu »O fi-■ ifiji zgodovine« je napisal celo avje tudi o slovanskih naroki so jih dotlej zgodovinarji sovali kot nekulturne in ne-• sobne za samostojno življe-Herder je opozoril tudi na »gastvo slovanskih narodnih -rn . S tem svojim pravičnim :ščem si je Herder pridobil vanske pisce romantike, ki so žili za tem, da bi zbudili med .ojim ljudstvom narodni ponos .n dostojno predstavili svetu svojo kulturo. Prav po zaslugi Her-derja je tvd: Evropa spoznala slovansko kulturo. ’eia 1819 je na današnji dan angleški Inženir James Watt, - izpopolnil parni stroj, izum roškega fizika Denisa Papina, t je izdelal prvi uporabni ni stroj in bil saustanovitelj e tovarne takih strojev v An- .eta 1822 je umrl na današnji d s n znameniti nemški astronom '!?drich Wil-chelm Herschl, ki je i drugim odkril planet Uran njegova dva meseca, zvezde ojčke in ultra-rdeče žarke. * 26. avgusta leta 1273 je v bitki Suhih Krutih na Moravskem iju Rudolf Habsburški prema- gal češkega kralja Otokarja PFe-misla. S tem so prišle tudi naše pokrajine v last Habsbužanov, ki so vladali pri nas prav do prve svetovne vojne. • 26. avgusta 1945 je bila s sklepom Ljudske skupščine FLRJ Istra priključena k naši državi. * ZAHVALA Za številne čestitke, ki sem jih prejel ob 50-letnici, se vsem prijateljem, znancem, pacientkam in pacientom iskreno zahvaljujem. Primarij Dr. Franc Brandstetter. Nepozabni žrtvi fašističnega terorja PREGARO VIDI, ki je po zaslugi domačih izdajalcev padla pod streli italijanskega fašističnega okupatorja, priredi delovni kolektiv tovarne »Saturnus« na dan obletnice njene junaške smrti. dne 31. avgusta ob 11. uri dopoldne svečano žalno komemoracijo na dvorišču tovarne. Vabimo njene sorodnike, znance in prijatelje ter množične organizacije, da se udeleže te žalne svečanosti. Sindikalna podr. »Saturnus«. PUTNIK v Ljubljani Vas vabi na avtobusni izlet v Split, od 9. do 18. septembra, združen z izletom na Hvar. PUTNIK v Ljubljani organizira 29. avgusta trodnevni avtobusni izlet na Plitvička jezera in Cri-kvenico. PUTNIK v Ljubljani organizira 2. septembra enajstdnevno avtobusno potovanje v Sarajevo, Dubrovnik, Split in Zadar. — Na razpolago je še nekaj mest. Na vseh izletniških potovanjih lahko izkoristite ugodnosti znižane vožnje za letni odmor. Izkoristite ugodno priliko — JESEN na JADRANU je najlepšal Podjetje za PTT promet v Ljubljani obvešča svoje koristnike, da odpravlja pakete s svežim sadjem in zelenjavo s 50% popustom na pristojbini za težo. Ovojnina je lahko enostavna, brez plomb in pečatov. Poslužujte se znižane tarife in pošiljajte sadje in zelenjavo s pos redovan jem pošte. Obveščamo vse dijakinje, ki so sprejete v Dofn Anice Cernejeve, da bo znašala mesečna oskrbnina 4000 din. Vpisovanje za gimnazijo bo 9. septembra od 9. do 14. ure, za učiteljsko šolo in ostale strokovne šole pa 13. in 14. septembra od 9. do 14. ure. — Uprava. Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija, Ljubljana javlja: Zaradi modernizacije ceste n/323 v odseku Duplica—Kamnik bo zaprta od 26. t. m. dalje za ves promet. Promet se preusmeri: Mengeš— Moste—Kamnik. DUNAJSKI CIRKUS ELKINS GOSTUJE DANES ZADNJIC V LJUBLJANI. DANES SVEŽE morske in sladkovodne ribe v .vseh poslovalnicah. ULTRAGIN šport krema je odlična, specialna krema za sončenje. — Zahtevaj samo ULTRAGIN šport kremo. »FLEX« idealno čisti vse madeže masti, olja, smole, znoia itd. — Zahtevaj in pazi na znamko »FLEX«. Ne pozabite, da so kozmetični izdelki najboljši, zato zahtevajte tudi Vi samo znamko RAZPIS Komisija za imenovanje direktorjev pri OLO Šoštanj razpisuje na podlagi 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ št. 51/53 MESTO DIREKTORJA Lesno industrijskega podjetja Nazarje v Nazarju. Pogoji: gozdarski inženir s strokovnim izpitom ali oseba z večletno prakso v lesni industriji. Ponudbe poslati do 20. 9. 1954 na tajništvo OLO Šoštanj. RAZPIS Tehniška visoka šola v Ljubljani razpisuje na Fakulteti za rudarstvo in metalurgijo pri katedri za toplotno tehniko mesto laboranta. Kandidati, ki morajo biti absolventi Tehniške srednje šole (kemijski ali strojni odsek) ter imeti odslužen vojaški rok, pošljejo prošnje dekanatu Fakultete za rudarstvo in metalurgijo TVŠ, Ljubljana, Aškerčeva cesta 32 v roku 14 dni po objavi tega razpisa. RADIO SPORED ZA SREDO Poročila: 5.05, 6.00, 8.00, 13.00, 15.00. 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00 — 7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) vmes ob 5.30 — 5.40 Jutranja telovadba; 6.30 — 6.35 Radijski koledar in prireditve dneva; 7.00 Pregled tiska; 7.05 Jutranji orkestralni spored — O. Nicolai: Vesele žene Windsorske, F. Mendel-sohn: Pesem predic in glasba k drami »Sen kresne noči«; 7.30 Za gospodinje; 7.35 Zabavna glasba. vmes reklame in objave; 8.10 Pavel Razberger: Napevi iz operete »Rdeči nageljni« (Prenos iz Maribora); 8.30 Za pionirje: 8.50 — 9.00 Zabavna glasba; 12.00 Slovenske narodne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Ško-berneta; 12.20 Kmetijski nasveti: 12.30 Opoldanski koncert — Cesar Franck: Simfonične variacije, Ernest van Dohnanyi: Simfonične minute; 13.15 Zabavna glasba, vmes objave: 13.30 Melodije za razvedrilo: 14.30 Turistična oddaja; 14.40 Samospeve Josipa Hat-zeja poje altistka Elza Karlovac, pri klavirju Marijan Lipovšek; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Andreas Karkavicas: Petros Rafa-ljas; 16.15 Promenadni koncert (G. Rossini, R. Schuman, Georgij Enesco); 17.10 V plesnem ritmu; 18.00 Modni kotiček: 18.10 Pisan spored slovenskih narodnih ln umetnih pesmi; 18.50 Okno v svet — Soc. položaj indijskih delavcev; svet — Socialni položaj indijskih delavcev; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame in objave; 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 2. prenos s festivala v Salzburgu — VII. simfonični koncert orkestra dunajske filharmonije, dirigent Georg Szell — J. Haydn: Simfonija v D-duru — Boris Blacher: Variacije na Paganini j evo temo — J. Brahms: Simfonija št. 4; 22.35 Filmske melodije: 23.00 — 24.00 Nočni koncert (na valu 202.1 in 212.4 m in 90.1 MHz) L. van Beethoven: Co-riolan — uvertura v C-molu op. 62, Gustav Mahler: Simfonija št. 4 v G-duru; 23.00 — 24.00 Oddaja za tujino na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). UMRLI ŠOLSTVO Varilski tečaji v iVjEKA.t. .. Jf* | Društvo za varilno tehniko LRS razpisuje za II. polletje 1954 naslednje varilske tečaje v društvenih varilskih šolah v Ljubljani in v Mariboru. Nepoboljšljiva tatica 50-letna Matilda Hladnik, doma Maribora, je prestala 1 leto ln ' mesecev strogega zapora v KPD Brestanici. To kazen je prela zaradi raznih tatvin, ki jih • izvršila v Mariboru. Ko je pri-š:a na prostost, se je naselila v Celju, kjer ie tatvine nadaljeva-Najprej je kot raznašalka pri ekem dnevniku poneverila 4284 nar jev, nato pa izvršila še dve '- tvini. Junija letos se je sestala 7. vinjenim J. S. v Celju. Vzela > u je listnico z okrog 7700 dinar-ev gotovine in raizne U stilne. Za tatinsko početje jo je okrožno odišče v Celju obsodilo na 1 leto h 3 mesece strogega zapora. M. C. Dva obsojena dolgoprstneža 23-letni rudar Franc Peško iz Zabukovce Je 1. maja letos iz hodnika gostilne Virant v 2alcu vzel Marijj Zupanc okrog 15.000 0 delavcev-premlkačev za prometno službo, starih od 18 do 35 let z odgovarjajočim strokovnim izpričeval om in 5 delavcev - minerjev za dela v kamnolomu. Plača po obstoječem tarifnem pravilniku Železarne Jesenice. Vse ostale informacije se dobijo na personalnem oddelku. 13730-1 ZENSKO ITALIJANSKO KOLO prodam. Eipprova 11 (dvorišče). 13744-4 PIANINO, zek> dobro ohranjat, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 13745-4 KOTEL z dvojnim dnom, za Indirektno kurjavo, za vsebino 200 do 300 1, za kuhanje dekstri-na in kleja, takoj kupimo. Ponudbe na »Kartonažho tovarno«, Ljubljana, Čufarjeva 16. 13739-5 ZENSKO IN MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe s ceno v oglasni oddelek pod »Kolo«. 13749-5 PRODAM: dvoinpolsobno kom- fortno stanovanje v sredini Ljubljane za 600.000 in komfortno enosobno za 400.000 din. Po-LBPO SOBO poleg tehnike oddam, eventualno za pomoč. Ponudbe pod »Ugoden nakup« v Ogl. Odd. 13728-7 nudbe pod »Mir« v oglasni oddelek. 13753-9 SAMSKI MOŠKI išče sobo, prazno ali opremljeno, proti nagradi. V centru mesta ali okolici. Naslov v ogl. odd. 13747-9 DVOSOBNO STANOVANJE v Polju zamenjam za enakega v mestu. Vprašati: Šenčur, Florjanska 7. 13741-9 ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju zamenjam za enako ali večjo sobo. Naslov v podružnici SP Kranj. 13732-9 IZJAVLJAM, da nisem plačnik dolgov svoje žene. Lavrič Anton, Zagorje. Otona Zupančiča št. 6. 13729-11 PREKLICUJEM BESEDE, katere sem govorila o Ani Brejc. — Švajger Ana, Bistrica 15. 13734-11 TOVARNA sadnih Izdelkov »BEL-SAD«, Črnomelj razpisuje mesto komercialnega direktorja in nabavnega referenta. Pogoji: strokovna izobrazba in daljša praksa. Plača po tarifnem pravilniku. 13714-1 SOLSKI SVET psnovne šole Sp. Šiška razpisuje 2 mesti za snažilke. Prošnjo z življenjepisom oddati upravitelj stvu šole do 1. septembra. 13712-1 ELEKTRIČNO DINAMO, 8 KS, 30 Arap., 220 V, v dobrem stanju, prodam ali zamenjam za električni motor. Radej Jože, Blanca ob Savi. 13721-4 ELEGANTNA VILA Ob morju, devet sob, takoj vseljiva naprodaj. Babič, Zagreb, Praška 8,’n. 13724-7 KOMFORTNO STANOVANJE, vila, v Medvodah: dvosobno, veranda, veliko, zamenjam proti nagradi za lepo dvosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe: Resljeva 4 b/I., desno. 13315-9 SIVO JOPICO, izgubljeno od Pekarne na Smartinski cesti — Ob Zeleni jami 15, vrniti prosim proti nagradi: Ob Zeleni jami 15. 13715-10 VDOVEC Išče starejšo žensko od 40 do 55 let za skupno gospodinjstvo. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Upokojenka ali ločenka«. 13723-11 flnuniiniiiiiminiiiiaiHinHnnnniHinninnininiiiiiiinnmnnifflnmiiniitiinnnR» I SPLOŠNA BOLNIŠNICA I E V CELJU m sprejme: 1 farmacevta za bolnično lekarno (lahko začetnik); 3 zdravnike sekundarije za dobo 3 let; 6 medicinskih sester; 20 bolničarjev - bolničark; 2 rentgenska tehnika; 1 elektrotehnika z dokončano srednjo šolo, ki bi se usposobil za popravljanje rentgenskih in ostalih medicinskih naprav. — Prošnje za spreti jem v službo je poslati na | sekretariat Splošne bol-= nišnice v Celju. — Hrana E v zavodu. s uiiiinmnnBmHmmifflimnuHiiinimiuiiniimiiiiiiF »UNION«; angleški barvni film »Vzpon na Everest«. Tednik. — Predstave ob 16. 16 in *6. •KOMUNA«: amer. flkn »Vod- njak. Tednik: Filmske nov. št. 34. Predstave ob 16. 18 tn 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 14. ure dalje. •SLOGA«: avstr, film «laz ln moja žena«. Tednik- Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 je matineja istega filma. Prodaja vstopnic za matinejo od 9 do 10, za popoldanske predstave pa od 14 dalje. Danes zadnjikrat! »SOČA«; avstr, tum »Veliki greš-nik«. Tednik Predstavi ob 18 tn 20. Prodaja vstopnic od 18 dalje. Danes zadnjikrat! L. KINO »TABOR«: švic. film »Otroci Evrope«. Tednik. Predstava ob 20. uri. L. KINO »JLA«; angl. film »Berlinska povest«. Tednik. Predstava ob 20 L. KINO »BEŽIGRAD«: angleški film »Berlinska povest«. Tednik. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic v vseh treh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave. JAVNOST OBVEŠČAMO: da bomo predvajali v kinu Union film »V vrtincu« dne 5. sept. LJUDSKA UNIVERZA SINDIKATA DOZ. Miklošičeva 19 predvaja za zamudnike amer. dokumentarni film »Zakaj smo se borili« UL ln TV. del (Deli in vladaj ln Bitka za Britanijo). Predstavi ob 18 in 20 uri. — Vstopnice od 17 ure dalje. V četrtek isti program! •SlS:*\«; italijanski film »Krivična sodba«, ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje, v četrtek isti program! »TRIGLAV«: ameriški barvni film »Skrivnostno življenje Walterja Mittyja« in tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. V četrtek Isti program, zadnjič! »LITOSTROJ«: angleški film »Ring«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave V četrtek isti program, zadnjič! VEVČE: angleški film »Večna nevesta«. V četrtek isti program! JARŠE »INDUPL ATI«: angleški film »Mandy«, ob 20. V četrtek isti program! ZADOBROVA: francoski film »Gospod Hulot na počitnicah«. KAMNIK: ameriški barvni film »Dvoboj pri Srebrnem potoku«. V četrtek isti program! DOMŽALE: ameriški barvni film »Veliki Caruso«. V četrtek isti program! CELJE »UNION«: Jugoslovansko- avstrljski film »Poslednji most«, ob 18 )n 20 V četrtek isti program! CELJE »DOM«: ameriški film »Samo naša«, ob 18.15 V četrtek isti program! CELJE — »LETNI«: ameriški film »Samo naša«, ob 18.15. V četrtek Isti program! BLED: angleški film »Zlata mrzlica«, ob 18 in 20.30. V četrtek isti program! KRANJ »STORŽIČ«: švedski film »Zaradi moje ljubezni«, ob 16, 18 in 20. KRANJ-LETNI: angleški film »V senci mržnje«, ob 20. V četrtek isti program! KRANJ »SVOBODA«; švedski film »Zaradi moje ljubezni«, ob 18. JESENICE »RADIO«: ameriški barvni film »Viharni zaliv«, ob 18 m 20. V četrtek isti program! JESENICE »PLAVŽ«; švedski film »Dobri vojak BUm«, ob 20. i KUPIMO nov ali dobro • • ohranjen TRICIKEL f f — nosilnost 300 kg. — : Gradbeno podjetje i »TEHNIKA«;, Ljubljana, f mehanična delavnica, * Kajuhova ulica, Moste i a i .«« •••••••*• ••••#«••• •••« Centralna uprava t »BOLNIC V KOPRU« | razpisuje naslednja Z službena mesta za: X zdravnika kirurga X V BOLNICI IZOLA; j pogodbenega zdravni- Z ka sekundarija f ZA INTERNI, KIRUR- ♦ SKI, PORODNIŠKI IN ♦ OTROŠKI ODDELEK ♦ ZA DOBO OD 1—3 LET $ Nastop službe 1. okt. 1954. J 2 medicinski sestri | ZA INTER. ODDELEK J V BOLNICI PIRAN IN f V BOLNICI KOPER. X 5 Nastop službe takoj. t r ♦ »MHHMM»44444>4H»444HH •••• ••••«HO« ••■•••••« ««HOMOa «OnO»»* 4«m«mO« ••»••••• O» I Obiščite ! Mednarodni 1 NOVOSADSKI SEJEM I 25. IX. —3. X. 1954.1. \ Avtobusno podjetje SAP — LJUBLJANA sprejme takoj v službo: 1. Več avtokleparjev (stavbenih ali galanterijskih kleparjev). 2. Vajence za kleparsko, ključavničarsko in ličarsko stroko. 3. Več zidarjev in pomožnih gradbenih delavcev za sezonsko gradbeno delo. 4. Več avtobusnih sprevodnikov. Nastop službe takoj, prijave v sekretariatu podjetja. SAP - Ljubljana ? na katerem sodeluje celotno kmetijstvo in industrija. — 25% popusta na železnici. )•«••••• ••««••»•» «»•••••#• •••••Mi« •ONtMt« ■»»«>»«>« «•«•»••• Komisija za imenovanje direktorjev pri Okrajnem ljudskem odboru Celje razpisuje na podlagi 89. In 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. I. FLRJ 51/53) mesto direktorja Mizarstva Polzela. Ponudniki morajo imeti enega izmed naslednjih pogojev: Da je industrijski tehnik lesne stroke * najmanj 6-letno prakso, vešč vodenja podjetij ali mojster-mizar kot industrijski poslovodja z daljšo prakso v vodstvu podjetja lesno-industrijske stroke. Za razpisano mesto je predvidena plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe je poslati Okrajnemu ljudskemu odboru Celje, komisiji za imenovanje direktorjev, s kratkim življenjepisom, najkasneje do 1. septembra 1954. DELOVNI KOLEKTIV MESTNE KLAVNICE KRANJ se pridružuje čestitkam ob prazniku »Štajerska v borbi«. — Pozdrave vsem udeležencem, še posebno pa borcem in borkam, ki so se borili v brigadah in odredih XIV. divizije. Komisija za imenovanje direktorjev pri Okrajnem ljudskem odboru Celje razpisuje po 89. in 90. členu uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. L FLRJ 51/53) mesto direktorja Opekarne Ljubečna - Bukovžlak. Ponudniki morajo imeti enega izmed naslednjih pogojev: 1. Industrijski tehnik gradbene stroke z najmanj 10-letno prakso, vešč v vodstvu podjetij, s komercialno in finančno prakso. — 2. Ekonomist ali komercialist z -«j-«»} 8 let prakse v podjetju, po možnosti v gradbeni stroki. Za razpisano mesto je predviđena plača po tarifnem pravilnika. Ponudbe je poslati Okrajnemu ljudskemu odboru Celje, komisiji za imenovanje direktorjev, s kratkim življenjepisom, najkasneje do L septembra 1954. Lokovški kovinarji se vračajo k nakovalu Kovaška zaiti ruga v Lokovcu je letos začela ipo vzorcih izdelovati prvorazredne ostro kaljene svedre (ki smo jih morali doslej celo uvažati) za potrebe JD2 pri vzdrževanju in gradnji novih prog ter ta potrebe telefonsko-telegraf ste službe. Za svoje kakovostne izdelke imajo že za nad 14 milijonov dinarjev naročil. To je omogočilo, da so se v kovaški obrti ponovno taposlili tudi tisti kovači, ki so *o že zapustil. Tudi med tamkajšnjo mladino je za oblikovanje razbeljenega iskrečega se železa in jekla vedno več zanimanja. Zadruga pa predvsem potrebuje primerno delavnico, ki bi bila opremljena s potrebnimi stroji, s čimer bi se izboljšali delovni pogoji tamkaj živečega delovnega ijud-*tva, ki je v času NOB z vsemi močmi sodelovalo v narodnoosvobodilni vojni. Kovaštvo v teh krajih je namreč ljudem že v krv:, kot njihovim tovarišem v Kropi. Kdaj so pričeli vihteti težko kovaško kladivo na Lokovški planoti nad Če-5*ovanskim dolom, pravzaprav ne pomnijo niti najstareiši ljud;e. Gotovo pa .jc bilo to pred več kot dvema stoletjema. Kot marsikje drugod po svetu, jih je k temu silila potreba po postranskem za-tluiku. Svet tod je skalovit, prava kraška pokrajina, Male njivice med kamnitimi ogradami rode !e kromoir in bob. Mleko enega ali dveh živ.inčet, ki jih redijo v hlevu, to je ves njihov skromni pridelek, ki zadostuje za preživljanje številnih družin le za nekaj mesecev v lotu. Tako so začeli moški kovati, žene in dekleta pa klekljati in celo pri nakovalu si jih našel. Pozimi, ko je zunaj na gosto snežilo, se je slišala skoraj iz sleherne hiše vsak dan pesem kovaškega kladiva pink, pink, plinka plonka, plonk. Vsaka hiša je imela takorekoč svoj patent. Pri eni hiši so bili žeblja rji, pri drugi družini so izdelovali svedre, o katerih so se pohvalno izražali zlasti solkanski mizarji. Na tretji domačiji so izdelovali znane Inkovske žepne nože in »fouče« kri-vače, drugod srpe in sekače in drugo kmečko orodje Leta 1912 so ustanovili kovaško zadrugo in organizirali tudi skupno prodajo svojega blaga, za kar so imeii stalne odjemalce celo na Dunaju. Organizirali so tudi kulturno-pro-svetno društvo »Kovaški odmev«. To vzajemno delo ter gospodarski in kulturni napredek jim je onemogočila fašistična Italija. Beda in pomanjkanje je začelo vse bolj pritiskati v že itak gospodarsko pasivni krajL Tako je dosti Lokovčanov odšlo v »vet s trebuhom za kruhom. Te delavce so posebno radi sprejemali k železnici, ker jih je narava v borbi za življenjski obstoj ustvarila pripravne za še tako težko delo. Zadruga je prenehala delovati. Kovači, kd so ostali doma, so spet vsak zase kovali in prodajali svojo robo največ na sejmu v Goriei in drugod po Primorskem. Po osvoboditvi so se svoje domače obrti ponovno bolj živo oprijeli in spet organizirali Kovaško zadrugo v duhu današnjega časa in današnjih potreb. Mojstri kot so, so prva leta po osvoboditvi pričeli ročno izdelovati celo šivanke za šivalne stroje, lične kavne mlinčke iz medeninastih tulcev granat in šrapnelov, ter jih mojstrsko gravirali z raznimi okrasnimi motivi. Dobro so šli v promet tudi njihovi žepni noži z ročajem iz roževine, mesarski noži, kmečko orodje in podobno. V Radgoni so prenovili kinodvorano Ob prvem občinskem prazniku so v Gor. Radgoni prenovili tudi kinodvorano. Kupili so nove stole in moderno uredili notranjost. Vse to jih je veljalo nad milijon din-Tako je obmejno mestece spet nekaj pridobilo na svojem ugledu in prava škoda je, da v turističnem pogledu še vedno tako malo pomeni. L. Polagomo ipa. se je pričela njihova proizvodnja zmanjševati. To blago so pričele ceneje izdelovati tovarne. Najprej so pričeli delo opuščati žebljarji, ki so izdelovali žeblje za »košpe« (cokle), ker take obutve z lesenimi podplati ljudje v teh krajih ne nosijo več. Iz istih razlogov je moraila opustiti proizvodnjo lesenih cokel tudi tovarna čevljev Mirnu, ki jo je pred leti uvedla za poizkušnjo. Sedaj so se žebljarji in drugi kovači, izučeni v stroki, ki danes ni rentabilna, priučili pod strokovnim vodstvom za serijsko delo Nova železniška postaja v Hrastju-Moti Zadnjo nedeljo so v kraju blizu znanega radenskega 2>dravilišča, Hrastju - Moti, slovesno odprli novo poslopje železniške postaje. Precejšen delež k temu uspehu so prispevali občani, ki so pomagali tudi pri popravilu krajevnih cest in poti, ki z vseh strani vodijo k postaji. Hkrati so dostojno proslavilo tudi 20. obletnico Ljudske pravice. Slavja se je med drugimi gosti udeležil tudi zvezni poslanec Ivan Kreft. Poslopje je izročil svojemu namenu direktor JDŽ tov. Lepin iz Ljubljane. V kulturnem programu so sodelovala domača in okoliška prosvetna društva. Novo postajno poslopje je velika pridobitev za prebivalstvo tega okoliša. Velika Polana se pripravlja V rojstnem kraju slovenskega pisatelja in akademika Miška Kranjca, v Veliki Polani se vneto in požrtvovalno pripravljajo na proslavo 20-letnice Ljudske pravice in naprednega tiska- Marsikaj bodo uredili in popravili, da bo vas dobila čim lepši zunanji izgled. Elektrifikacij ska dela z mrzlično naglico napredujejo. Ze septembra jih bo obiskala elektrika, tega meseca pa bodo tudi dokončno uredili poslopje zadružnega doma, ki bo lahko na dan proslave sprejel na stotine udeležencev. Proslava bo trajala ves teden — od 26. septembra do 2. oktobra.. V Veliki Polani bodo tokrat odprli razstavo NOB. Razstavljeno bo tudi gradivo, ki bo govorilo o razvoju občine in nastajanju Ljudske pravice. Domače umetniško društvo bo uprizorilo dramo »Kralj na Betajnovi,« v za- ^'/-F ZAGREBŠKI I VELESEJEM I j • od 3. do 14. septembra 1954. leta | • • Pregled gospodarskega razvdfc* Jugoslavije in mednarodni ! • velesejem. ? • Sodelujejo razstavljavci iz 17 držav. * ’ Popust za obisk: na železnici 25%, na ladjah 50%, £ • na avionih 25%! i m *•« •♦•••*•#* 'O“«**«* *•—•»««< »«*•«•••• «<»«>«»>« »<»»#■»>» »«M«< družnem domu pa bo premiera slovenskega filma »Na valovih Mure,« ki mu je napisal scenarij rojak in prvi urednik Ljudske pravice tov. Miško Kranjec- Vrteli bodo tudi kmetijske filme. Na gospodarski razstavi bodo kmetovalci, obrtniki in podjetja, prikazali svoje proizvode in pridelke. Pomerili se bodo tu