Po naših občinah Videm • Potrebno bo preseči občinske politične delitve
O Stran 6
Po naših občinah Zavre • Krstili novo vozilo za prevoz moštva
O Stran 7
Po mestni občini Ptuj • Do konca julija gradbeno za kulturno dvorano? O Stran 16
Ptuj, torek, 16. marca 2010
® letnik LXIII • št. 21 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993
V
Štajerski
<3\
Maribor • Rokometni finalni pokalni turnir
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Zanimiv, a nespameten »tretji polčas«
O Stran 11
Celjanom pokal, Ormožanom bron
Maribor in rokometni klub Klima Petek sta v športni dvorani Tabor gostila zaključni turnir Pokala Union; to je bila že 19. izdaja tega tekmovanja.
Namizni tenis
• Dekleta Ptuja četrta, fantje šesti O Stran 13
V dramatičnem finalu so ro-kometaši iz Celja pred polno dvorano ugnali mariborsko zasedbo in štirinajstič osvojili slovenski pokal. Zmagovalcem je pokal predal predsednik RZS Franjo Bobinac. Vidno vlogo so na zaključnem turnirju igrali tudi rokometaši ormoškega Jeruzalema: v sploh prvem nastopu na zaključnem turnirju slovenskega pokala so v soboto tesno izgubili z gostitelji turnirja, nato pa v nedeljo v tekmi za tretje mesto presenetljivo premagali branilce naslova, koprski Cimos. S tem so osvojili bron in dosegli enega največjih uspehov v zgodovini kluba. »Že z uvrstitvijo na zaključni turnir smo izpolnili cilj, tukaj pa smo dokazali, da se lahko s srčno borbenostjo enakovredno kosamo z vsemi tekmeci,« je po turnirju povedal trener Jeruzalem Ormoža Sašo Prapotnik. Poleg ormoških rokometašev so na turnirju v Mariboru blesteli tudi navijači Jeruzalema - Ormožani in na koncu slavili skupaj s svojimi rokometaši.
UK
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Razširjena seja ČS Rogoznica
Potopis •
»e m Avgusta bo vse drugače -
O Stran 15
Danes priloga		
pni	ml|i LjŠm	Ri V /J /fl JUUU
zaradi volitev?
V prostorih Mestne hiše na Ptuju je bila 11. marca razširjena seja četrtne skupnosti Rogoznica z vodstvom MO Ptuj, na kateri so govorili o investicijah v tej ČS (ceste in kanalizacija) ter nadaljnjem razvoju CERO Gajke.
V imenu civilne iniciative Podvinci, ki nasprotuje širitvi oziroma nadgradnji projekta CERO Gajke, se je sestanka udeležil Janko Petrovič, sode-
lovala pa sta tudi mestna svetnika s tega območja Mirko Kekec (podžupan MO Ptuj) in Marjan Kolarič. V nekajurnem sestanku
je ptujski župan podrobneje predstavil načrtovane investicije v to ptujsko četrtno skupnostjo, skupaj z rokovnikom. Predstavniki četrtne skupnosti in iniciativnega odbora so predstavljeno sicer poslušali, hkrati pa izrazili bojazen in dvom v povedano, saj imajo obljub dovolj. Janko Petrovič, predstavnik civilne iniciative Podvinci, je ponovil, da njeni člani odločno nasprotujejo nadgradnji CERO Gajke.
Rekonstrukcijo ceste Ptuj-Lenart oziroma Slovenskogo-riške ceste bodo začeli skozi Novo vas. Tako kot cesto skozi Podvince bodo gradili po etapah, začeli bodo tam, kjer imajo zemljišča v celoti na voljo.
O Stran 24
Ormož • Proga posodobljena
Vlak - prevoz prihodnosti
V petek je na prenovljeni železniški postaji v Ormožu potekala svečanost ob zaključku projekta posodobitve železniške proge Pragersko-Ormož, ki ga je vodila Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo.
Posodobitev je prinesla več pridobitev, pomembno pa je, da so omogočile dodatna križanja vlakov in s tem večjo prepustnost proge. Na obnovljenih odsekih bodo vlaki lahko dosegali hitrost 160 km/h.
Na slovesnosti je zaigral Pihalni orkester Glasbene šole Ormož in zanimivo je, da je domača godba menda igrala tudi na slovesnosti pred skoraj 100 leti, ob odprtju železniškega odseka proti Ljutomeru. Najprej je zbrane nagovoril dr. Andrej Godec, direktor Direkcije Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, ki je povedal, da je bila obnovljena proga ozko
grlo 5. koridorja. Slavnostni govornik pa je bil minister za promet in zveze Patrick Vla-čič, ki je povedal, da ga veseli predaja železniških objektov namenu, saj je po njegovem mnenju vlak prevozno sredstvo prihodnosti.
O Stran 3
>UBUKESUVEN>	'Ú'áiJ^á.
NVESTicu v jAVb f	'"rSlUš*. &
INFRASTRUKTUR V' !'

n
■ i
Foto: CG
-oto: ví\
Slovenija • „Izbrisani" spet aktualni
SDS in SNS za referendum, koalicija proti
Poslanci SDS in SNS so vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji. Zakonu nasprotujejo tudi v SLS, medtem ko ga v koalicijskih strankah podpirajo. Tako v koaliciji kot tudi na MNZ pa napovedujejo, da bodo referendumu nasprotovali pred ustavnim sodiščem.
prostora za diskrecijo upravnega organa, pristojnega za izdajanje odločb. Bistvena novost je ta, da so pri naštevanju pogojev, ki jih je moral izpolnjevati prosilec (da so ga s Slovenijo vezale ekonomske, socialne, sorodstvene in različne druge vezi) veznik spremenili v »ali«. S tem pa se, meni Grims, odpira »zelo širok prostor«. Prav tako ni v noveli dovolj preciziran pojem neprekinjenega stalnega prebivanja. Iz sprejetega zakona je zato po Grimsovih besedah »očitno, da bo v določenih primerih zanesljivo prišlo do primerov, ko se za čisto celotno obdobje sploh ne bo ugotavljalo dejanskega stalnega prebivanja«. Poslanec SDS vidi posebno spornost zakona še v vprašanju vrednot, ki jih prinaša. Zaradi raztegljivih formulacij in možnosti uveljavljanja pravic po tem zakonu s strani agresorjev se bo namreč po Grimsovih napovedih zgodilo, da bo posameznik, ki si
Pod zahtevo za razpis referenduma se je podpisalo skupaj 31 poslancev SDS in SNS, predlagano referendumsko vprašanje pa se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 8. marca 2010?«
Kot je na petkovi novinarski konferenci, ki je potekala tik po vložitvi referendumske zahteve, povedal poslanec SDS Grims, je trditev vlade, da sprejeti zakon ne bo imel finančnih posledic, smešna. Spomnil je, da je bilo ob izdaji manj kot 4000 začasnih odločb za časa notranjega ministra Rada Bohinca v proračunu v ta namen zagotovljenih več kot 30 milijonov evrov. Sporna je po njegovem tudi nejasnost zakona, ki dopušča izjemno veliko
Uvodnik
Pomlad je tu
Lepo je v naši domovini. Deželi, M tako lepo skrbi za nas. Celo z zakonom nam pove, kdaj je pomlad - namreč z včerajšnjim dnem vas policaji ne bodo več spraševali, ali imate v prtljažniku snežne verige, ker je država uzakonila, da je s 15. marcem pomlad. Vam bodo pa kaj drugega pokasirali. Kajti - ne vem, ali ste opazili tudi vi:policajev je na cesti več kot zvončkov na sosednjem travniku. Kot da se je država odločila, da bo proračunsko luknjo zapolnila z obdavčitvijo prehi-trovoznikov, nepripetežev, medvožnih telefonistov, nepravilnih parkiristov, vinjenih ali pivnjenih voznikov, slabovidnih pešcev, ki niso opazili zebre (ali pa niso opazili policista, ki opreza za vogalom za takimi sla-bovidneži), večernih brezkresničkarjev... Skratka takih neprostovoljnih polnilcev državnega proračuna ne bo zmanjkalo.
In prav je tako. Naj plačajo, da bodo imeli naši plemeniti prijatelji na oblasti od česa živeti. Da si jim ne bo treba pri tašči sposojati štiristo tisoč evrov, pa bi jih pri tem celo kdo opazil in osumil kakšnih nečednosti. Nečedni smo mi, ker slabo mislimo o njih. In seveda smo poleg tega še nesposobni in nepremišljeno kratkovidni, ker si nismo priženili tašče s trinajstimi hektarji gradbenega zemljišča na obali. Ali pa pri Rakičanu.
Sicer pa smo sedaj tudi izvedeli, kako deluje politika. Včasih smo mislili, da se pač druščina izvoljencev ljudstva pogovarja, dogovarja, usklajuje, preglasuje . - vse za narodov blagor. Sedaj pa smo spoznali plemenitejšo definicijo slovenske politike: »Ti daj meni parcelo v Prekmurju, jaz tebi ministrski stolček v Ljubljani. Jaz ti povem to in to, ti meni kovček denarja.«
Ampak s tem smo se malce preveč približali nedotakljivosti »majskih hroščev«, kot je slovenske pomladnike označil eden uglednih slovenskih razumnikov. To pa je zanje lahko neprijetno. Bo treba med ljudstvo vreči kako novo kost. Predsednika smo že odstavljali, s psi smo, kot kaže, tudi opravili, tudi izbrisani trenutno niso zanimivi, odstopanje ministrov je dolgočasno, zveza, v kateri sta on + on ali ona + ona hkrati ata in mama, je tudi že malce out... No, zdaj pa je res kriza!!!
Jože Šmigoc
je pravočasno uredil status in imel pozitiven odnos do Slovenije, diskriminiran v odnosu do nekoga, ki je Slovenijo morebiti celo napadel z orožjem in »bo sedaj za to svoje delo nagrajen«.
Zakon tako pomeni »razprodajo temeljnih vrednot, na katerih je ustanovljena država Slovenija« in grobo žalitev vseh, ki so gradili samostojno Slovenijo, meni Grims.
MNZ: referenduma na to temo ne more biti
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Goran Klemenčič je vložitev zahteve za razpis
Foto: izbrisani.blogspot.si
zakonodajnega referenduma ocenil kot pričakovano. Ker menijo, da na to temo ne more biti referenduma, mu bodo nasprotovali pred ustavnim sodiščem, je napovedal. »Bilo je absolutno in povsem pričakovano in bi me razočarali, če tega ne bi storili. Tako kot bi mi razočarali njih in vse ostale, če ne bi trdili - in menimo, da imamo prav -, da referenduma na to temo ne more biti,« se je na vložitev referendumske zahteve odzval Klemenčič.
Kot je poudaril, referenduma o tem, da bi zanikali odločbo ustavnega sodišča, ne more biti. Na pomisleke o velikih finančnih posledicah novele pa je odvrnil, da nanje odgovarja tako kot že leto in pol, »da so to neumnosti«.
Pred letom in pol so govorili isto, v tem času se ni nič spremenilo, je dodal.
V	koalicijskih strankah zakon zagovarjajo, o referendumu pa bo očitno presojalo tudi ustavno sodišče. Socialni demokrati so tako prepričani, da so pri sprejemanju odločitev glede vračanja pravic izbrisanim v celoti upoštevali odločitve ustavnega sodišča. Nad potezo opozicije niso presenečeni in soglašajo, da se za mnenje o možnem referendumskem vprašanju vpraša ustavno sodišče, so sporočili s službe SD za odnose z javnostmi.
V	Zaresu so predlog za razpis zakonodajnega referenduma ocenili za nekorektnega, nepotrebnega in popolnoma nesmiselnega. Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je ocenila, da mora zakonitost referenduma preučiti ustavno sodišče. Izrazila pa je upanje, da bo šlo tokrat brez procesnih napak, ki so se pojavile v času priprav na referendum leta 2004.
Pri zakonu o izbrisanih gre za to, da je treba realizirati ustavno odločbo, je povedal predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec. V stranki so zato zakon tudi podprli, kakšna bo usoda referenduma, pa bo jasno v postopku, pravi
Erjavec. »Zaenkrat je preura-njeno kar koli komentirati,« je dejal Erjavec.
V SLS svojih podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o izbrisanih niso prispevali, ker menijo, da je v tem trenutku mnogo pomembnih vprašanj, ki jih je potrebno reševati, in ne vse pozornosti namenjati tej temi, je za STA dejal vodja strankine poslanske skupine Jakob Presečnik. Spomnil je, da so noveli zakona v SLS ves čas nasprotovali in so se tudi sami ves čas zavzemali za ustavni zakon.
Zahteva za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o izbrisanih je po mnenju LDS »nedostojna demokratične Slovenije«. »Da si opozicijski SNS in SDS demokracijo razlagata po svoje, nas ne preseneča, da pa si na sebi lasten način razlagata odločbe najvišjega sodnega organa v državi, pa presega meje dopustnega,« so zapisali. Sprejet zakon namreč po njihovi oceni celovito ureja perečo problematiko in status izbrisanih.
Na izredni seji je sicer o noveli zakona razpravljal tudi državni svet, ki je s 15 glasovi za in 16 glasovi proti zavrnil predlog veta.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Prijatelj ostaja poslanec SNS
Kljub prvotnim napovedim predsednika SNS Zmaga Jelinčiča, da bodo poslanca Srečka Prijatelja izključili iz stranke in poslanske skupine, je Jelinčič v petek napovedal, da Prijatelj ostaja poslanec SNS. Oba sta namreč prepričana, da v ozadju kriminalističnih preiskav stoji notranja ministrica Katarina Kresal.
Tako Jelinčič kot Prijatelj namreč menita, da gre pri kriminalistični preiskavi, v kateri so policisti pridržali poslanca SNS, za »konstrukt, zrežiran na ministrstvu za notranje zadeve«.
Kriminalistična policija je sicer v obsežni akciji v torek zalotila poslanca SNS Srečka Prijatelja pri prejemanju 323.000 evrov, za katere sklepa, da gre za podkupnino. Zaradi suma gospodarskega kriminala, korupcije in izsiljevanja je poleg Prijatelja med drugim pridržala tudi Jelinčiča in kmetijskega ministra Milana Pogačnika, ki je dan zatem nepreklicno odstopil s svojega položaja. V četrtek so Prijatelja privedli pred preiskovalnega sodnika, poslanec pa je po
zaslišanju zanikal svojo krivdo. Po končanem zaslišanju pri preiskovalnemu sodniku so Prijatelja v četrtek izpustili, pa tudi v petek je izvenobravnavni senat zavrnil predlog okrožne državne tožilke, ki je zanj predlagala pripor. Prijatelj je bil v soboto vseeno pridržan in je do nadaljnjega v priporu. (sta)
Pahor z Josipovicem o dvostranskih odnosih, razmerah v regiji
Premier Borut Pahor se je v Ljubljani sestal s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovicem, ki se mudi na prvem uradnem obisku v Sloveniji. Pahor in Josipovic sta največ pozornosti posvetila dvostranskim odnosom, približevanju Hrvaške EU in razmeram na Zahodnem Balkanu.
Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, sta se Pahor in Josipovic strinjala, da so se odnosi med državama izboljšali, izrazila pa sta pričakovanje, da se bo siceršnje dobro dvostransko sodelovanje dodatno okrepilo na vseh področjih, zlasti na gospodarskem.
Pahor je poudaril, da z arbitražnim sporazumom presegamo eno najpomembnejših odprtih vprašanj, to je vprašanje meje. Izrazil je prepričanje, da bo to vprašanje razrešeno na pravičen način, ki bo zadovoljil vitalne interese obeh strani. Prav tako je opozoril, da je v interesu Slovenije, da Hrvaška čimprej postane polnopravna članica EU. Opozorila sta tudi na pomen mešane komisije, ki bo pregledala vsa odprta vprašanja med državama ter predlagala rešitve. (sta)
Negativni odzivi na predlog zakona o malem delu
Predlog zakona o malem delu, ki ga je predstavil minister za delo Ivan Svetlik, je naletel na ostre kritike s strani Študentske organizacije in Mlade Slovenije. V podmladku NSi pozivajo vlado k umiku predloga zakona, študentska organizacija pa od predsednika vlade zahteva razrešitev ministra Ivana Svetlika, so zapisali v sporočilu za javnost.
Predlog zakona o malem delu, ki je bil pripravljen brez analiz in socialnega dialoga, po mnenju štu-
dentov nedvomno ukinja študentsko delo. Namesto da bi minister Svetlik uredil pomanjkljivosti, za katere je nenazadnje odgovoren in zadolžen, je ubral najbolj rigorozno pot prikrite ukinitve. ŠOS zato od predsednika vlade poleg razrešitve ministra Svetlika zahteva tudi obljubljen drugi sestanek med predstavniki študentov, predsednikom vlade in predsedniki parlamentarnih strank, so še zapisali. Kritični so tudi v Mladi Sloveniji - podmladku NSi. Menijo, da bo predlog zakona poslabšal socialni položaj slovenskih študentov, saj je mnogim študentsko delo edini vir prihodka in socialno razbremeni tudi starše. Ministra pozivajo, naj najprej poskrbi, da bodo imeli študenti možnost bivanja v študentskih domovih in možnost štipendije. Sporočajo, da omejitev študentskega dela na 728 ur letno in omejitev urne postavke kratijo temeljne pravice po delu in zaslužku za dostojno preživetje. Zapisali so še, da je največji udarec za študente 30-odstotna obdavčitev. Tako visoka obdavčitev kaže na požrešnost vlade, ki jo skrbi samo državna blagajna, ne glede na posledice. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Slovesnost ob zaključku projekta posodobitve proge
Prevozno sredstvo prihodnosti
V petek je na prenovljeni železniški postaji v Ormožu potekala svečanost ob zaključku projekta posodobitve železniške proge Pragersko-Ormož, projekt A, ki ga je vodila Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Posodobitev je prinesla več pridobitev, pomembno pa je, da so omogočile dodatna križanja vlakov in s tem večjo prepustnost proge. Na obnovljenih odsekih bodo vlaki lahko dosegali hitrost 160 km/h.
Na slovesnosti je zaigral Pihalni orkester Glasbene šole Ormož in zanimivo je, da je domača godba menda igrala tudi na slovesnosti pred skoraj 100 leti, ob odprtju železniškega odseka proti Ljutomeru. Najprej je zbrane nagovoril dr. Andrej Godec, direktor Direkcije Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, ki je povedal, da je bila obnovljena proga ozko grlo 5. koridorja. Na koridorju Milano-Budimpešta bi radi povečali predvsem tovorni, pa tudi potniški promet. Celotna vrednost posodobitve železniške proge Pragersko-Ormož (projekt A) znaša 36.254.824 evrov in je sofinancirana s sredstvi Kohezijskega sklada Evropske unije v višini 14.519.456 evrov.
Slavnostni govornik je bil minister za promet in zveze Patrick Vlačič, ki je povedal, da ga veseli predaja železniških objektov namenu, saj je po njegovem mnenju vlak prevozno sredstvo prihodnosti: »Vlak je varnejši, če je točen in takten, pa je prevoz prihodnosti. Na vlaku imamo več prostora, smo bolj
Foto: Viki Ivanuša
Peron na postaji Ormož je opremljen moderno in všečno.
sproščeni in prevoz je udobnejši.« Bo pa ta prevoz moral preživeti trdo sedanjost, ki tudi z evropske perspektive ne izgleda nič kaj rožnata. »Smo pod evropskim drobnogledom zaradi kršenja evropske zakonodaje pri ustroju železniškega sistema. Te dni sem iskal zagotovila, da se ne bodo na hrbtih malih dežel lomile nejasnosti v zakono-
Foto: Viki Ivanuša
Slavnostni govornik minister Patrick Vlačič je prepričan, da je vlak prevozno sredstvo prihodnosti.
Foto: Viki Ivanuša
Trak pred novim izvennivojskim dostopom sta prerezala direktor Direkcije dr. Andrej Godec in državni sekretar dr. Igor Jakomin.
daji. Pri pripravljanju prvega evropskega paketa je bila namreč povsem jasno izražena želja evropske komisije, da se nedvoumno loči infrastruktura od prevoznikov. Ker so bila nekatera velika podjetja proti temu, je zapis ostal nejasen. Lahko se zgodi, da bo prišlo do sodnih sporov in da bodo evropska sredstva ukinjena. S to razliko, da Slovenija črpa evropska sredstva, te velike države pa ne,« je dodal Patrick Vlačič. Sicer pa nam gre pri prenovi infrastrukture po ministrovem mnenju dobro. Gradnja drugega tira med Koprom in Divačo naj bi se začela do koca leta, proračunski in evropski denar pa je menda zagotovljen.
Nekaj del še poteka
Dela projekta A na posodobitvi železniške proge Pra-gersko-Ormož so obsegala rekonstrukcijo štirih železniških postaj - Kidričevo, Ptuj, Moškanjci in Ormož, kjer so bile zamenjane kretnice in tiri podaljšani na koristno dolžino 750 metrov. V sklopu projekta so bili zgrajeni tudi izvennivojski dostopi za potnike na novozgrajene perone in dve novi izogiba-lišči v Cirkovcah in Cvetkov-cih. V sklopu projekta so bili obnovljeni tudi podporni zidovi na delu železniške proge med Veliko Nedeljo in Ormožem, zgrajena dva nova dvotirna mostova čez potoka Pesnica in Lešnica. Pred Ormožem je bil zgrajen tudi podhod izven območja postaj, v Kidričevem pa sani-
ran cestni podvoz. Po ureditvi povezovalnih cest je bilo v okviru pogodbenih del na območju izgradnje izogiba-lišča Cirkovce in Cvetkovci ukinjenih skupno pet nezavarovanih nivojskih prehodov, trije pa so bili dodatno zavarovani z avtomatskimi zapornicami.
Dela na Posodobitvi železniške proge Pragersko-Or-mož (projekt A) so izvajala podjetja SŽ-Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, d. d., kot vodilni partner, v konzorciju s partnerjema SCT, d. d., Ljubljana in Alpine Mayreder Bau GmbH iz Avstrije.
Na železniški progi Pra-gersko-Ormož-Hodoš-dr-žavna meja Direkcija vodi še nekaj projektov. Za projekt Rekonstrukcije in elektrifikacije železniške proge Pragersko-Hodoš je bil v juliju 2009 sprejet državni prostorski načrt, na osnovi katerega sedaj oddajajo dela za projektiranje. Izvajajo se gradbena dela na projektu Nadgradnje proge Prager-sko-Murska Sobota, na odseku Ptuj-Mekotnjak, v vrednosti 45 milijonov evrov. Za odsek Pragersko-Ptuj in Mekotnjak-Murska Sobota pa pravkar pripravljajo razpis za izvedbo del, prav tako pa so v zaključni fazi izvedbe del na projektu Modernizacija signalnovarnostnih naprav na železniški progi Pragersko-Ormož v vrednosti 45,1 milijona evrov, od česar je 10,079 milijona evrov evropskih sredstev.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Muzejska scena z Borisom Miočinovičem
Foto: Črtomir Goznlk
Na muzejski sceni v Miheličevi galeriji je bil 11. marca gost Boris Miočinovic. Z njim seje pogovarjal Martin Steiner iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki ga je Miočinovic sprejel v službo v muzej, kamor je pred 25 leti prišel tudi sam v okviru prisilne uprave in ostal do leta 1996, ko ga je oblast, ki ga je nastavila, tudi odstavila. V tistih časih so v muzeju premaknili marsikaj. Kot prvi so vzpostavili vodniško službo in jo profesionalizirali, delati je začel pedagoški oddelek, kustos galerist, usposobili so se restavratorji - konzer-vatorji in številni drugi kadri. Kot edini slovenski muzej so v tistih časih prejeli tri nagrade za najboljše muzejske projekte leta. Muzej bi bilo potrebno plasirati kot turistično atrakcijo, kot priložnost za razvoj kraja, je prepričan Miočinovic. Ptujski muzej ima vse možnosti, da bi razvil tudi virtualni muzej, se postavil z virtual-no kavarno. Danes je potrebno biti na vseh področjih inovativen, če želiš biti korak pred drugimi.
MG
Ptuj • Jože Foltin - Od pejsaža do infórmela
Foto: Črtomir Goznlk
V galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju so 11. marca odprli likovno razstavo Jožeta Foltina pod naslovom Od pejsaža do informela. Na ogled bo do konca marca, na njej pa se predstavlja z vsemi svojimi štirimi cikli: krajinami, najdišči, figuraliko in pustnimi liki, največ s koranti. O njegovem delu in ustvarjanju je govoril likovni kritik Mario Berdič iz Maribor, ki že dolgo spremlja Foltinovo delo. Po čudovitih krajinah ga pozna vsa Slovenija, nekaj posebnega so njegovi koranti, kijih interpretira skozi svoj način, kot tudi njegova z zemljo zasuta korantova maska. Umetnik pri svojem delu uporablja tudi neformalne likovne tehnike, neprestano nekaj raziskuje, ob tem pa rad kombinira različne tehnike in motive. Razstavo je odprl župan dr. Štefan Čelan. Jože Foltin je od nedavnega predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor.
MG
Ptuj • Sončni zahodi Sandre Janžekovič
Foto: Črtomir Goznlk
V kavarni Kluba ptujskih študentov na Slovenskem trgu so 11. marca odprli razstavo Sandre Janžekovič, dijakinje 4. letnika Gimnazije Ptuj.
Predstavlja se s serijo slik Sončni zahodi v akrilni tehniki. Ljubiteljsko slika že nekaj let, od majhnega pa riše. Slikanje jo sprošča, pomirja, v njem najde svoj mir. To je njena druga razstava, pred tem je razstavljala v prostorih Gimnazije Ptuj. Občinstvo je njene stvaritve toplo sprejelo.
Ptuj • EAPN v boju proti revščini in socialni izključenosti
Za socialno podjetništvo, proti davčnim oazam
Ob evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti je bila v petek, 12. marca, v Ptuju konferenca evropskega gibanja za boj proti revščini -EAPN (European anti poverty network), ki jo je v sodelovanju z zavodom RISI, predstavnikom gibanja EAPN za Slovenijo, pripravila Mestna občina Ptuj.
Udeleženci konference v Ptuju so ob tednu boja proti revščini dali vso podporo nevladnemu gibanju EAPN ter sklenili, da bodo podprli tiste politike, ki bodo pripravljeni prevetriti davčne oaze v vseh deželah Evrope; menili so, da je socialno podjetništvo ena od alternativnih rešitev, ki mu je treba zagotoviti odgovornost celotne družbe, zato so pozvali slovensko vlado in državni zbor, da čim prej sprejmeta zakon o socialnem podjetništvu, ki naj zagotovi tudi funkcioniranje socialnih trgovin ter predlagali, da se v sistem Bank hrane (Food banks) vključi tudi naša država.
Revščina udarja tudi najrazvitejše
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je uvodoma dejal, da se MO Ptuj z veseljem vključuje v prizadevanja za odpravo socialnih težav in razlik ter poudaril, da ni za družbeno ureditev v kateri okoli bi 5 % ljudi odločalo o usodi preostalih 95 %, ki razpolaga s 95 % vsega kapitala. Revščina je vse večja tudi v najbolj razvitih državah sveta, a ne le materialna, tudi duhovna revščina, zato se nam slabo piše, če ne bomo pripravljeni menjati vrednot in se ne bomo znali prilagajati novim razmeram.
Po njegovem je čas za resen premislek o tem, kako reorganizirati družbeno-ekonomski sistem tako, da bo večina ljudi preživela čim bolje. Izpostavil je, da je zanj najboljša razvojna paradigma uravnoteženost. V bistvu pa to pomeni, da je na ramenih ekonomskega sistema obešena socialna, okolj-ska in etnična utež. Določen napredek so po njegovi oceni storili že v Pokrajinskem ekonomsko socialnem svetu Spodnjega Podravja (PESSSP), kjer so dali pobudo za ustanovitev eko-socialnih trgovin in eko-socialnega podjetništva, rezultat tega pa je, da v Sloveniji nastaja zakon o socialnem podjetništvu.
Tudi direktor zavoda RISI Ibrahim Nouhoum je me-
nil, da je nova razvojna paradigma uravnoteženosti sprejemljiva, saj je ena od poti, ki vodijo iz teme revščine. Pojasnil je, da sta z Ivanom Cencljem, predsednikom društva nezaposlenih, sodelovala na konferenci EAPN v Bruslju, kjer so sprejeli več stališč in nekaj novih rešitev za boj proti revščini. V gibanju proti revščini EAPN, ki je bilo ustanovljeno leta 1990, je danes vključenih že 27 držav.
V Evropi revnih 8 odstotkov delavcev
Predsedniki evropskih držav podpirajo gibanje EAPN, saj se zavedajo njegove pomembnosti, pomembno pa je, da so z zavodom RISI to gibanje za boj proti revščini prenesli tudi v Slovenijo. Po mnenju Nouhouma je za gibanje EAPN pomembno, da imajo v njem glavno besedo ljudje, ki so revščino in socialno izključenost tudi osebno občutili, tako da ne gre le za gole birokratske fraze, ampak za dejanski boj proti revščini in iskanje novih, učinkovitih rešitev. Kajti žalostno je, da je v Evropi kar 8 % ljudi, ki so revni, čeprav delajo normalno vsaj 8 ur na dan in tudi zato so leto 2010 razglasili za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, aktivnosti pa so ali pa še bodo po vsej Evropi.
Podobnega mnenja je bil tudi tehnični direktor zavoda RISI Alen Novit, ki je dejal, da si bodo v EAPN prizadevali, da bodo učinki na evropsko politiko čim bolj pozitivni, saj se zadnjih 10 let ni nič spremenilo na bolje, razkorak med bogatimi in revnimi se je le še povečal. Zato v celoti podpirajo program PROGRES, ki enakovredno vključuje tudi boj proti revščini, saj vsebuje ustrezne socialne komponente. Za človeka dostojno življenje so po njegovem potrebni trije osnovni stebri. Prvi je človeku dostojen dohodek, drugi pomeni dostop do vseh socialnih, zdravstvenih in drugih storitev, tretji pa pomeni večjo podporo zaposlenosti.
V gibanju EAPN bodo letos
Foto: M. Ozmec
Med osrednjimi razpravljavci konference proti revščini so bili (z desne) Ivan Cencelj, Ignacio Vincente, Ibrahim Nouhoum, Marie Guidicelli, Branko Brumen, Miran Senčar in Rastko Plohl.
pripravili evropsko srečanje ljudi, ki revščino sami doživljajo, saj se bodo zbrali v Bruslju in opozorili vso Evropo na vse večjo revščino ter socialno izključenost, ki je zaradi krize še toliko večja. Žal ugotavljajo, da so dosežki Lizbonske strategije zelo slabi in neučinkoviti, zato bo treba strniti vrste in najti nove, ustreznejše poti.
Boj proti neobdavčenemu denarju
Župan dr. Štefan Čelan je menil, da je revščine vedno več tudi zaradi tega, ker je še ogromno denarja neobdavčenega. V oči bode podatek, da je v evropskih državah neobdavčenih okoli 9.000 milijard evrov, zato je spomnil, da je nemška kanclerka Angela Merkel predlagala, da bi bil velik uspeh, če bi jim uspelo obdavčiti vsaj 20 % neobdavčenega denarja, potem bi bilo manj tudi revščine. Zato je predlagal, da podprejo vse politike, ki so pripravljeni prevetriti vse davčne oaze, saj po njegovem denarja ni premalo, le razporejen ni pravično.
Da je revnih in socialno ogroženih vse več tudi pri nas, je potrdil Marjan Kokot iz ptujskega Centra za socialno delo, ki je dejal, da se je na območju 16 občin, ki zajema okoli 70.000 prebivalcev, drastično povečala stopnja
Foto: M. Ozmec
Udeležence konference EAPN v Ptuju je pozdravil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
socialno ogroženih, saj se je od novembra lani število prejemnikov socialne pomoči povečalo za 34 odstotkov. Tako so februarja izplačali že 733.489 evrov socialnih pomoči, kar tretjina teh sredstev je razdeljenih prebivalcem MO Ptuj, kar pomeni, da so mestni ljudje socialno bolj ogroženi, saj si ne morejo pomagati s pridelki z domače njive ali vrta. Poleg tega so na območju upravne enote Ptuj ta mesec izplačali 927.024 evrov za otroške dodatke, kar pomeni, da v Centru za socialno delo v Ptuju izplačujejo mesečno že dobrih 1,8 milijona evrov socialnih in drugih pomoči. Teh je deležno trenutno 3.164 prejemnikov, kar pomeni, da je vsak sedmi prebivalec tega območja odvisen od socialne pomoči.
Socialno in materialno pomoč pa tistim, ki jo potrebujejo, nudijo tudi v območni organizaciji Rdečega križa Ptuj in Karitas. Predstavnik dekanijske Karitas Janez Rožmarin, ki je tudi svetnik MO Ptuj, je pojasnil, da je takih, ki prihajajo po pomoč v hrani in oblačilih, iz meseca v mesec več; to se pozna tudi v dejavnosti ljudske kuhinje v Mariboru, ki jo bodo zaradi vse večjega števila uporabnikov letos prenovili. A skrbi jih tudi slabšanje socialnih pravic zaposlenih, kar slabša tudi njihovo materialno stanje, zato bodo potrebni še dodani ukrepi, saj bo treba zagotoviti socialno pomoč tudi mnogim zaposlenim, ki zaradi nizkih prejemkov enostavno brez tega ne bodo mogli preživeti.
Za normalno delo normalno plačilo
Slabšanje socialnih razmer skrbi tudi Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Kot je pojasnil predsednik ptujskega območnega odbora Boris Frajnkovič, je nerazumno,
da so prizadeti tudi mnogi delavci, ki normalno delajo, a ne zaslužijo niti toliko, da bi pokrili najnujnejše življenjske stroške. Zato se tudi v ZSSS srečujejo s humanitarno dejavnostjo, ki so je deležni številni njihovi člani. Po lanskem poletnem neurju so najbolj prizadetim članom razdelili dobrih 200.000 evrov denarne pomoči. Žal se letos razmere še slabšajo, vzrok vseh težav pa zagotovo ni le eko-nomsko-socialna kriza.
Kljub prizadevanjem tudi v ptujskem klubu Manager ugotavljajo, da v kriznem času morejo storiti ničesar. Kot je dejal predsednik kluba Miran Senčar, je očitno, da so nemočni tudi najodgovornejši v državi, saj ne more učinkovito ukrepati nobena, ne leva in ne desna vlada. Vzrok za slabšanje stanja je tudi v manjši aktivnosti ljudi, ki so v primerjavi s časi v nekdanji Jugoslaviji postali manj inova-tivni, zato slovensko gospodarstvo, tako kot je, ni in ne more biti konkurenčno. Po njegovem pa bi lahko veliko več storiti v lokalnih skupnostih, ki bi morale podjetnikom nuditi več ugodnosti; denimo s cenejšimi in komunalno opremljenimi zemljišči industrijskih con, kar bi pripomoglo tudi k večji zaposlitvi. Za socialno podjetništvo, ki postaja vse aktualnejše, pa je menil, da je to del družbene odgovornosti in sistemskih rešitev države.
Bodočnost - socialno podjetništvo in banke hrane
Da je socialno podjetništvo v Sloveniji ena od najprimernejših alternativ za izhod iz nastalih težav, je menil tudi Ignacio Vincente iz društva Afriški center, ki je ugotovil, da pri nas dejansko vse funk-
cionira zgolj na podlagi krutega tržnega gospodarstva. Na srečo so nekateri že spoznali, da je socialno podjetništvo najprimernejša alternativa. Projekt socialnih trgovin, ki so jih predlagali v PEESP in žal še ni zaživel, je po besedah Ivana Cenclja potrebno vzeti resneje. Ljudem z nizkimi prejemki je potrebno omogočiti, da bodo lahko v takih trgovinah kupovali blago bistveno ceneje in brez visokih trgovskih marž. Če želimo dejavnosti socialnih trgovin zagotoviti prihodnost, pa je treba čim prej prilagoditi zakonodajo.
Temu je pritrdil tudi predsednik neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl, ki je dodal, da so idejo s pomočjo župana MO Ptuj poskušali realizirati, in čeprav so v projekt socialnih trgovin pritegnili še druge partnerje, na natečaju žal niso uspeli. Tudi zaradi tega je nujno potreben Zakon o socialnem podjetništvu, s katerim bi ljudem omogočili to možnost, obenem pa bi jim omogočili tudi, da razvijejo svoje ideje in svoj talent.
Da je tako, je potrdila tudi Marie Gudicelli, članica evropske mreže EAPN v Franciji ter nevladne organizacije Servation Army ali »vojska odrešitve«. Pojasnila je, da skrbijo predvsem za to, da ljudem, ki so od revščine obubožali, vrnejo dostojanstvo. Človeku je treba zagotoviti dostojno življenje ter nemoten dostop do splošnih in socialnih dobrin. Da bi to lahko dosegli, pa morajo h gibanju pritegniti tudi druge organizacije. »Vojska odrešitve« skrbi za ljudi, ki so - ne po svoji krivdi - pristali na dnu družbene lestvice in brez strehe nad glavo. Tudi oni podpirajo program Razvoj (Progress), pri svojem delu pa soočajo različne skupine ljudi, od strokovnjakov do tistih, ki so revščino tudi sami doživeli, in jim dajo možnost, da povedo svoje mnenje. Pri tem soočajo svoja mnenja dejanski doktorji znanosti in »doktorji življenjskih znanosti«, ki so težke razmere preskusili na svoji koži.
Nove možnosti za odpravo revščine in socialne izključenosti pa pomenijo tudi Banke hrane (Food Banks), ki delujejo že v 18 državah sveta in se bojujejo pred nesmiselno uporabo hrane. Pomembno je, da hrane ne kupujejo, ampak le skrbijo za to, da jo vzamejo od tistih, ki je imajo preveč in je ne potrebujejo ter jo pravično razdelijo med tiste, ki jo res potrebujejo. Trenutno je v svetu že 223 bank hrane, v katerih deluje 90 odstotkov prostovoljcev, ki v enem letu razdelijo med lačne in revne okoli 280.500 ton hrane.
M. Ozmec
Ptuj • 14. zbor Kluba tajnic in poslovnih sekretark
Tajnica mora veliko vedeti
V prostorih Centra interesnih dejavnosti Ptuj je bil 12. marca 14. zbor članov Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice, ki se ga je udeležilo 27 članic. Na njem so pregledali delo v enem letu, razrešili dosedanje vodstvo, izvolili novega in sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos ter določili višino članarine. Od drugih slovenskih klubov sta se letošnjega zbora udeležili predstavnici kluba Prlekija.
Tudi v letu 2009, ki so ga tajnice ocenile na petkovem zboru, so se po najboljših močeh trudile, da so izpeljale program dela, ki so ga sprejele na lanskem zboru. Vključevale so se v aktivnosti Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretark Slovenije ter se udeleževale srečanj, ki so jih organizirali drugi slovenski klubi. Redno so se udeleževale seminarjev in drugih strokovnih srečanj, saj mora dobra tajnica veliko vedeti. Lani so prvič organizirale srečanje za vse člane kluba, na katerem so nazdravile vsem članicam, ki so v letu 2009 praznovale okroglo obletnico, in članicama, ki sta prejeli priznanje Zveze. Srečanje bo postalo tradicionalno. Skrbele so tudi za kulturno, športno in družabno življenje kluba. Na 7. Poli maratonu so prejele pokal kot tretja najštevilčnejša ekipa na maratonu.
Z bolj ali manj železnim
Foto: Črtomir Goznik
Na 14. zboru članov Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice so volili nove organe kluba; tudi v novem mandatu ga bo vodila Martina Jakomini.
programom so začele tudi v letu 2010. Na prvo mesto so postavile uveljavljanje poklica tajnice in poslov-
ne sekretarke. Sodelovale bodo s šolami in spremljale praktično izvedbo šolanja za pridobitev poklica poslov-
Kombinirani depozit: varna in donosna naložba
Iščete atraktiven način plemenitenja vaših sredstev? Preverite Kombinirani depozit UniCredit Bank. Investiran znesek se razdeli na dva dela. Prva polovica zneska, za katerega vlagatelj prejme 5 % letno obrestno mero, se povrne po enem letu, skupaj z natečenimi
Efren Maldonado, vodja Centra za investicijske produkte in bančno zavarovalništvo, UniCredit Bank: »Iščete potencialno višje donose kot jih lahko dosežete pri navadnem depozitu? Pravočasno preverite naš nov produkt -kombinirani depozit.«
obrestmi. Druga polovica zneska bo za obdobje petih let obrestovana po variabilni (vnaprej neznani) obrestni meri, vezani na gibanje borznega indeksa delnic 50 največjih evropskih podjetij (DJ Euro Stoxx 50). Tako imate možnost doseganja atraktivnih donosov, pri čemer se upošteva 50 % stopnja rasti povprečne vrednosti omenjenega indeksa. Neodvisno od gibanj na kapitalskih trgih, vam UniCredit Bank po preteku 5 let zagotavlja izplačilo 100 % druge polovice vloženega zneska. Minimalen znesek vplačila je 1.000 EUR, vpisno obdobje pa od 15. 3. do 6. 5. 2010.
Dodatne informacije: www.unicreditbank.si
Brezplačna telefonska številka: 080 88 00
Elektronski naslov: depoziti@unicreditgroup.si
Oglasno sporočilo
£ UniCredit Bank
ni sekretar na VI. stopnji in poslovni asistent na VII. stopnji izobrazbe. Na zboru članov so sprejeli tudi sklep, da bo vsaka članica v letošnje letu pridobila vsaj enega donatorja. Klubskega večera letošnjega kongresa tajnic v Portotožu se bodo skušale udeležiti v čim večjem številu. Letos je za zlato priznanje predlagana Martina Jakomini, za pisni pa Jelka Majcen in Valerija Tekmec. V okviru izobraževalnih tem bodo ponovile računalniško izobraževanje, znanje o arhiviranju dokumentacije in organizirale seminar o obvladovanju stresa. Še vedno se bodo tudi enkrat mesečno srečevale ob kavici, če bo le mogoče tudi s kakšno zanimivo temo.
Velik poudarek pa bodo dale humanitarnemu delu. Lani novembra so z zbranim denarjem pomagale društvu Beli obroč, ko so preživele prijeten večer s predsednico tega društva Vlasto Nussdorfer. Zbrani denar z letošnjega zbora kluba pa so namenile oboleli Maši za nakup napitkov in hrane.
14. zbor je bil tudi volilni. Po razrešitvi dosedanjim organom društva so izvolile nove. Novi upravni odbor sestavljajo Martina Jakomini, Silva Marin, Slavica Pintar, Majda Zadravec, Valerija Tekmec, Mojca Lenart, Angelca Rijavec in Zora Pliberšek. V nadzorni odbor so bile imenovane Jožica Ciglar, Vesna Bračič in Jelka Majcen, častno razsodišče pa sestavljajo Justina Lah, Dunja Knez in Janja Zorko.
MG
Od tod in tam
Videm • Razstava Zankic v Drvarnici
Članice najmlajše sekcije videmskega KD Franceta Prešerna so v soboto dopoldne v prostorih Drvarnice odprle že tradicionalno razstavo unikatnih ročnih del. Največ navdušenja obiskovalcev ob otvoritvi so poželi umetelno tkani prti in nadprti, sicer pa je med razstavljenimi deli videti tudi zanimive tkane klobučke in rokavice ter številne druge okraske iz papirja in drugih materialov. Za prijetno vzdušje ob otvoritvi so s pesmijo in zvoki harmonike poskrbeli Veseli Jožeki, zbrane pa je v imenu občine in župana pozdravila direktorica občinske uprave Darinka Ra-tajc, ki je ustvarjalkam podarila rože ter simbolično finančno dotacijo za nakup materiala. Razstava ročnih del sekcije Zankice bo odprta vsak konec tedna do 21. marca, pa tudi ob drugih urah po telefonski najavi pri vodji skupine Marti Milošič.
SM
Krvavec • Snežna kraljica je Ljutomerčanka
Foto: Milan Osterc
Turistična kmetija Viženčar na Krvavcu je bila prizorišče letošnjega izbora snežne kraljice. Udeleženke so bile mladenke, ki so v minulih treh mesecih sodelovale na lepotno-športnem tekmovanju v smučarskih središčih Slovenije in Italije. V končnici se je v treh izhodih predstavilo osem finalistk, o najlepših pa je odločala sedemčlanska komisija. Za miss Snow Queen je bila izbrana 25-letna Ljutomerčanka Katja Senčar, njena prva spremljevalka je Jovana Grubaš iz Velikih Lašč, druga pa Britta Grossek izEbenthala na a vstrijskem Koroškem.
NŠ
Radenci • 14. pomurska salamiada
Turistično društvo Radenci je pripravilo tradicionalno, že 14. pomursko salamiado. Tridnevno prireditev so zaključili minulo soboto, ko so v radenski športni dvorani pripravili razglasitev najboljših. Salamiade se je udeležilo 62 izdelovalcev, ki so na ocenjevanje prinesli 83 domačih salam. Od 60 možnih točk je s 55,7 točke slavila salama, ki jo je naredil Milan Pečnik iz Gotovelj pri Žalcu. Na zaključni prireditvi tokratne salamiade so organizatorji izvedli nagradno igro, v kateri so obiskovalci ugibali težo največje in najtežje salame, ki je nastala izpod rok Darka Hlupiča. Salama je skupaj s podlogo, na katero je bila pričvrščena, tehtala 2440gramov, najbolj pa seje 2457 grami približal Matej Zamuda iz Radencev. Na posnetku: izdelovalec in dobitnik največje salame.
NŠ
Foto: SM
Foto: NS
Videm • Ob robu občnega zbora OO DeSUS
»Potrebno bo preseči občinske politične delitve!«
Predsednik videmskega občinskega odbora DeSUS Venčeslav Trafela se je na občnem zboru številnim zbranim članom stranke, teh je skupno kar 252, predstavil kot kandidat za župana na jesenskih lokalnih volitvah.
Foto: SM
Občnega zbora videmskega 00 DeSUS se je udeležil tudi predsednik stranke Kari Erjavec (levo) in napovedal, da bo letos od 10 do 15 županov iz vrst stranke upokojencev; ob njem predsednik 00 DeSUS Venčeslav Trafela in predsednik Pokrajinskega odbora DeSUS Ptuj - Ormož Gorazd Žmavc.
»Kandidatov za svetniške liste še nismo izbrali, saj se bo za to najprej speljal predkan-didacijski postopek. Kot kandidata za župana pa je upravni odbor že potrdil mene,« je najprej povedal Trafela, sicer tudi svetnik v sedanjem mandatu videmskega občinskega sveta.
»Temelj našega volilnega programa je v nujnosti, da se preidejo meje politične pripadnosti in delitve ter da vsi delamo izključno v dobro občine. To pa pomeni delati v smeri nadaljnjega razvoja. Problematika vodovoda je praktično že rešena, potrebno pa bo urejati kanalizacijsko omrežje, v načrtu je izgradnja doma upokojencev, nujna je razširitev mrliške vežice in v srednjeročnem obdobju še izgradnja potrebne večnamenske dvorane. Dejstvo je, da je pred nami še kar nekaj kriznih let, zato se zavedamo, da bo težko izvesti vse projekte.
Doslej je bilo možno črpati kar nekaj denarja iz razpisov, vprašanje je, kako bo v bodoče. Vsekakor je za nas zelo neugodno dejstvo, da iz naslova regionalnih spodbud ne bo več možno pridobivati sofinancerskega deleža za modernizacije cest, ki so zlasti v haloškem delu občine v slabem stanju, marsikje še neasfaltirane. Upamo lahko, da bo občina uspešna na razpisu za Južno mejo, sicer si težko predstavljam, kako bomo reševali cestno problematiko haloških naselij,« je sedanjo situacijo ter načrte predstavil Trafela in odgovoril tudi na vprašanje, kako ocenjuje dosedanjo politiko vodenja Občine Videm:
»V tem mandatu menim, da je imel župan kar malo zvezane roke, saj je bila svetniška skupina SDS zelo močna in je v bistvu v največji meri vplivala na razvojne projekte. Vsekakor se mi nikakor ne zdi pametna poteza obnove OŠ Sela brez sofinanciranja države v vrednosti milijona evrov. Šola, sploh z vrteškim oddelkom, je potrebna, vendar bi bilo veliko bolj smiselno, če bi se je lotili ob zagotovljenem sofinanciranju države, četudi bi bilo treba počakati še kakšno leto. Osebno, če bi vodil občino, bi vsekakor vztrajal pri tem, da se najprej pridobi sofinan-cerski delež, saj se mi takšna odločitev, kot je bila speljana zdaj, nikakor ne zdi rentabilna!«
Trafela tudi meni, da je izgradnja doma upokojencev na predvideni parceli v središču Vidma nujno potrebna, da pa za trenutno pat pozicijo glede tega projekta ni v celoti krivo vodstvo ptujskega Doma upokojencev, ki naj
^ ¿Ž?
m ^
Foto: SM
Županski kandidat in predsednik OO DeSUS Videm Venčeslav Trafela: "V tem mandatu menim, da je imel župan kar malo zvezane roke, saj je bila svetniška skupina SDS zelo močna in je v bistvu v največji meri vplivala na razvojne projekte. Vsekakor se mi nikakor ne zdi pametna poteza obnove OŠ Sela brez sofinanciranja države v vrednosti milijona evrov."
bi bil naložbenik: »Gre za to, da o lokaciji gradnje odloča država oz. pristojno ministrstvo, kjer se zbirajo amortizacijska sredstva domov. Po njihovi statistiki je pač tako, da so drugje večje potrebe kot v našem okolju; pri nas je pač najkrajša doba čakanja na domsko varstvo, zato naše okolje ni na prednostni listi. Morda pa smo kot občina tudi nekoliko zamudili pravo priložnost. Če bi imeli ustrezno parcelo oz. opredelitev namembnosti zemljišča v občinskem prostorskem planu določeno kakšno leto ali dve prej, bi lahko bila situacija danes drugačna! Seveda se lahko takšna institucija zgradi tudi na drugačen načine: preko koncesije, instituta javno-zasebnega partnerstva itd., toda za to mora obstajati interes vodstva občine, v prvi vrsti župana.! Omenjene možnosti nam še vedno ostajajo, če ne bo šlo drugače.«
Erjavec: Računam na 10 do 15 županov iz vrst DeSUS
Zbranih 188 članov videm-ske stranke DeSUS pa je obiskal in pozdravil tudi predsednik stranke, bivši okoljski minister Karl Erjavec, ki je med drugim povedal: »Stranka DeSUS se zelo aktivno pripravlja na lokalne volitve, na državni ravni imamo že organiziran državni štab in pripravljen nacionalni volilni program, ki so ga že prejeli vsi predsedniki občinskih odborov. Lahko povem, da je usmeritev stranke, da prav povsod v prvem krogu poskušamo kandidirati s kandidatom iz naše stranke, da bomo imeli polne liste občinskih in mestnih svetnikov, prav tako bomo zdaj ustanovili nove občinske od-
bore tam, kjer jih še ni. V tem trenutku že imamo preko 180 občinskih odborov, torej praktično v vseh občinah, ki jih zdaj, ko nisem več minister, lahko tudi aktivneje obiskujem. Glede na to, da stranka DeSUS ni obremenjena z nobeno afero, ne z bulmasti-
Franc Golob skoraj ves prosti čas posveča svojim konjičkom. Zbira star denar, znamke, razglednice, pisno gradivo o Ptuju. Zbirko starih dokumentov je predal Zgodovinskemu arhivu na Ptuju, kjer smo jo uvrstili med osebne fonde. Zajema čas od 1764 do 1992. Njegova velika ljubezen pa je zbirka mineralov, ki jo trenutno razstavlja v prostorih Dru-
fi, ne s podkupninami, očitali so mi le, da nisem kvalitetno rešil vprašanja s 'kantami' za smeti, kar mislim, da ni resno vprašanje za preživetje našega naroda, računam, da bomo jeseni zelo izboljšali naš prejšnji volilni rezultat. Ostali smo edina kredibilna
štva upokojencev Ptuj na Potrčevi cesti.
Razglednice zbira že več kot štirideset let. Omejil se je na razglednice Ptuja, v zbirki pa ima tudi nekaj zanimivih razglednic okolice Ptuja. Pravi, da nam razglednica več pove kot pisana beseda. Razglednice nam veliko povedo o zgodovini ter razvoju mesta. Zbirko ima urejeno po motivih: grad,
stranka v tem trenutku. Sicer pričakujemo nekaj več podpore v podeželskih občinah, vendar smo tudi v mestnih občinah že leta 2006 dosegli, da imamo povsod mestne svetnike.«
Erjavec je kritično ocenil tudi višine pokojnin, zlasti
veduta, trgi, ulice, ustanove, društva - Sokol, gasilska in veteranska društva. Najstarejša razglednica je iz leta 1891, večdelna litografija. V njegovi zbirki je okrog tisoč razglednic.
Ko sta leta 1997 Zgodovinsko društvo Ptuj in Mestna občina Ptuj izdali knjigo Ptuj in okolica na ragledni-cah 1891 - 1945, je tri četrtine objavljenih razglednic
na podeželju, kjer so v povprečju še precej nižje kot v prestolnici: »Veseli smo, da smo lani uspeli preprečiti popolno zamrznitev pokojnin, čeprav je bilo rečeno, da polovična rast ne pomeni nič. Ampak vseeno se zdaj pokojnine vsaj deloma usklajujejo in v teh časih, ko ljudje množično izgubljajo zaposlitev, je to vseeno uspeh. Sicer je pa naš glavni izziv pokojninska reforma, kjer želimo preprečiti poslabšanje položaja naših upokojencev, ki jih je 540.000! Nekateri prejemajo tako nizke pokojnine, da si ne morejo zagotoviti dostojnega življenja. Niti povprečna pokojnina v višini približno 570 evrov ne zagotavlja plačila oskrbe v domu, saj ta v osnovi znaša okoli 900 evrov.«
Glede uspeha na jesenskih lokalnih volitvah pa je Karl Erjavec na naše vprašanje odgovoril: »Pričakujemo bistveno večji uspeh kot na prejšnjih volitvah, osebno računam vsaj na 10 do 15 županov iz vrst DeSUS!«
SM
prispeval prav Franc Golob iz svoje zbirke. V omenjeni knjigi je objavil tehten članek o zgodovini razglednice. Napisal je tudi, kdo so bili založnikih ptujskih razglednic ter o motivih, upodobljenih na razglednicah.
Prvo razstavo razglednic je pripravil leta 1991 v Lenartu, in sicer o lepotah Slovenskih goric. Od takrat je imel že več razstav in predavanj, saj mu obsežna zbirka nudi skoraj neizčrpen vir podatkov.
Franc Golob je letošnji prejemnik oljenke, ki jo podeljuje Mestna občina Ptuj. Prejel jo je za ohranjanje in prepoznavanje ptujske kulturne dediščine. Tudi Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega mu iskreno čestita!
Vabimo vas na zanimiv Viktorinov večer, ki bo v petek, 19. marca, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. Glasbeni utrinek bo pripravila Eva Premzl, ki je na regijskem tekmovanju pianistov v Mariboru dobila bronasto odli-čje; njena profesorica je Metka Žižek iz ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju.
Nada Jurkovič
Iz arhiva Franca Goloba
Litografija - Mestni trg z magistratom, okr. 1910
Ptuj • Viktorinov večer s Francem Golobom
Ptujski trgi na razglednicah
Gost tokratnega Viktorinovega večera v petek, 19. marca, ob 19. uri bo geograf, zgodovinar in zbiratelj Franc Golob. Kot geograf in zgodovinar je poučeval na osnovni šoli Mladika. Večina ljudi pa ga pozna kot zbiratelja.
Zavrč • Nevsakdanji občni zbor gasilskega društva
Krstili novo vozilo za prevoz moštva
Minulo soboto, 6. marca, so se v kulturni dvorani v Zavrču sestali na 69. občnem zboru člani prostovoljnega gasilskega društva in ob tej priložnosti predali namenu novo gasilsko vozilo GVM1 za prevoz moštva.
Foto. M. Ozmec
Novo gasilsko vozilo je ob prisotnosti župana Mirana Vuka in številnih gostov blagoslovil župnik Jože Pasičnjek.
Foto. M. Ozmec
Na slovesnosti so najzaslužnejšim, ki so pomagali pri nabavi novega gasilskega vozila, izročili posebne zahvale.
Letošnjega delovnega srečanja so se poleg završkega župana Mirana Vuka, podžupanje Marte Bosilj in predsednika Območne gasilske zveze Ptuj Marjana Megliča udeležili tudi predstavniki nekaterih okoliških gasilskih društev, mnogi gasilci s Ptujskega, pa tudi prijatelji gasilci iz sosednje Hrvaške in avstrijske Obergralle. Sicer pa je bil letošnji občni zbor v Zavrču poseben prav zaradi slovesnosti, ki so jo združili z zborom, saj so po končanem uradnem delu krstili novo društveno pridobitev - vozilo Mercedes Vito 4x4 GVM1, namenjeno predvsem za prevoz moštva.
Predsednik Gasilskega društva Zavrč Anton Bratuša je v poročilu o delu v minulem letu med drugim povedal, da je bilo veliko dogodkov tako na ravni občine kot tudi območne gasilske zveze, del teh pa so bili tudi završki gasilci. Sicer pa so lansko leto uspeli uresničiti še eno veliko željo društva, saj so že sredi oktobra v društvene prostore pripeljali novo gasilsko vozilo, še prej pa so morali preurediti prostore in na novo urediti garažo. Ob tem je Bratuša povedal, da imajo samo lani v evidenci preko
400 ur prostovoljnega dela, poleg skrbi za gasilski dom in tehniko pa so si v društvu ves čas prizadevali ohranjati dobre medsosedske odnose, predvsem z društvi iz sosednje Hrvaške.
Da so lani delali dobro, strokovno in uspešno ter veliko pozornosti namenili izobraževanju, je poudaril poveljnik PGD Zavrč Branko Skok, ki je omenil tudi šest intervencij, v katerih so sodelovali, požar na stanovanjski hiši v Turškem Vrhu pa je bil za dogodek, iz katerega so se gasilci lahko naučili veliko novega in koristnega. Poveljnik Skok je poudaril tudi
izredno dobro sodelovanje z županom Miranom Vukom ter s celotnim občinskim svetom, kar je v zadnjem obdobju še bolj povezalo vse Zavrčane v humanitarnih dejanjih.
Veliko pomembnih dogodkov završke gasilce čaka tudi v letošnjem letu, sta povedala Bratuša in Skok, ko sta predstavila gospodarski plan društva. Med osrednjimi nalogami, ki gasilce čakajo pred praznovanjem 70-letnice društva, sta posebej omenila celotno obnovo gasilskega doma, za potrebe društva in članov pa bodo nabavili tudi nekaj nove gasilske opreme.
Na občnem zboru so zaslužnim članom gasilske organizacije podelili priznanja in plakete, mnogim tudi za napredovanje po končanem izobraževanju, v svoje vrste pa so sprejeli nekaj novih članov.
Preden so gasilci krstili novo gasilsko vozilo, ki ga je blagoslovil farni župnik Jože Pasič-njek, so v dvorani opravili vse ostale formalnosti: najprej pre-
dajo ključa, ki ga je završki župan Miran Vuk zaupal Rupertu Hammerju iz prijateljskega avstrijskega gasilskega društva Obergralla, ta jih je nato predal poveljniku Branku Skoku in iz njegovih rok so ključi pristali v rokah šoferja Emila Kočevarja.
Ob koncu je sledila še podelitev posebnih zahval tistim, ki so pri nabavi novega vozila največ pomagali, gasilci iz Avstrije
pa so Zavrčanom izročili vrednostni ček v višini 300 evrov in jim tako pomagali pri nabavi novega vozila. Novo pridobitev so gasilci v družbi podžupanje Marte Bosilj krstili pred kulturno dvorano, kjer so nazdravili novim uspehom društva, ki bo prihodnje leto praznovalo okrogli jubilej, 70-letnico humanega delovanja.
-OM
Podravje • Kaj prinaša novo točkovanje na območjih z omejenimi dejavniki
Ne bo tako hudo, kot je kazalo
Vodja ptujske svetovalne službe Peter Pribožič pravi, da nov sistem točkovanja in posledično nove višine izravnalnih plačil za kmetije na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) vsaj na slovenskogoriškem in haloškem področju naj ne bi prinesel bistvenih (negativnih) sprememb.
„Seveda je jasno, da bodo poslej med relativno primerljivimi kmetijami razlike v izplačilih: višja izplačila bodo prejeli kmetje, ki imajo več njiv, kot tisti, ki imajo več travnikov, prav tako bodo do višjih izplačil upravičeni tisti, ki imajo več razdrobljenih kmetijskih zemljišč, kot tisti, ki imajo večja, strnjena zemljišča. Upošteva se tudi naklon zemljišča, ki bo več točk in denarja prinesel tistim, ki imajo pač strmejša kmetijska zemljišča. Manj odločujoča je nadmorska višina, med pomembnejše dejavnike pa spada administrativno določeno talno število, ki določa vrednost posameznih tal oz. zemljišča, pri čemer veliko vlogo igra raba zemljišča. Vendar pa glede na predstavljene kriterije oz. metodologijo novega načina izplačevanja na omenjenih dveh območjih ne bi smelo biti nekih drastičnih sprememb pri izplačilih."
Po novem točkovniku so do največ točk upravičeni sadovnjaki, vinogradi in njive, najmanj pa travniki oz. pašniki. Tako bo haloška, pretežno govedorejska kmetija z veliko
pašniki poslej prejela nižja izplačila kot približno enako velika kmetija v istih pogojih z več njivami in malo travniki. Sicer pa bodo manj prejemale kmetije, ki imajo manjši delež strmih zemljišč.
Kmetje, ki se v teh dneh že oglašajo na ptujskem KGZ zaradi začetka kampanje izpolnjevanja in odpošiljanja vlog za izravnalna plačila, se zaenkrat (še) ne pritožujejo. „Točno število točk, ki je bilo dano posamezni kmetiji, se lahko takoj vidi in pomnoži z 0,43 evra, kolikor je vrednost ene točke, potem pa je potrebno vse skupaj še pomnožiti s faktorjem 1,45, saj je treba fiksnemu delu zneska prišteti še variabilni del izplačila," pojasnjuje Pribožič.
Uradno stališče Kmetijsko-gozdarskega zavoda Slovenije ni v celoti naklonjeno novemu sistemu. Kot je glede na sklepe upravnega odbora povedal Ciril Smrkolj, se zavzemajo za postopnejšo spremembo celotnega sistema, ki naj bi na popolno novo vrednotenje prešel leta 2014. Prav tako se zavzemajo za možnost pritožb kmetov na izračunano število
točk (zaenkrat namreč kmetje, ki se bodo čutili prizadeti, te možnosti sploh nimajo), za vnos in upoštevanje socialnega kriterija pri izplačilih oziroma za ureditev dodatnih možnosti, kako pomagati tistim kmetijam, ki bodo izgubljale
denar.
Novost: plačila za hmelj in dobnico
Sicer pa sprememba točkovanja v OMD letos ni edina novost; ob tem so uvedeni še novi ukrepi na področju neposrednih plačil in kmetij-
skega okoljskega programa z vključitvijo plačil za hmelj in drobnico.
Po besedah direktorja Agencije za kmetijske trge Benedikta Jeranka je Agencija lani izplačala skupno 354 milijona evrov, od tega je bilo 231,5 mi-


'•■'•.h



............. , .. . \ , -
. ■ ■ - :	:■:v/' .. - ' : '" ■ ■ ■ ■ ' .
■ v-; .■::• -.v.?-..-' v, . v':- • ■ r-^ ^ v. '-•--.- ■•-■■■■ - ■■■•■-■- - ■ •_ .....,- .■ ■■■..._^
■', .i _ *
Nov sistem točkovanja za določitev višine izravnalnih plačil na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) kmetovanja po besedah Petra Pribožiča ne bi smel prinesti bistvenih (negativnih) sprememb za kmetije v Slovenskih goricah in Halozah.
lijona evropskih sredstev. Je-ranko je predstavil tudi potek izdaje odločb in izplačil za zahtevke zbirnih vlog 2009: za območja z omejenimi dejavniki (OMD) je Agencija upravičencem izdala večino odločb in izplačala 37,8 milijona evrov. V decembru 2009 in januarja 2010 je izdala in izplačala glavnino odločb za enotna plačila (plačila na površino in drobnico) in do začetka marca izplačala 113,6 mio EUR za 62,5 tisoč odločb. V sredini aprila bo Agencija pričela izdajati odločbe za kmetijske okoljske ukrepe (S)KOP, za govedo pa bo pričela izdajati odločbe v maju in končala v juniju 2010.
Letošnja kampanja oddaje vlog se bo tako kot vedno zaključila 15. maja. Vloge bo sicer možno oddajati še do devetega junija, vendar z odbitkom. Na kmetijskem ministrstvu pa vlagatelje pozivajo, da si čimprej uredijo vse podatke, posebej pa opozarjajo na dejstvo, da kar 8000 vlagateljev nima imenovanega namestnika, kar je pogoj za oddajo vloge.
Foto: SM
Bruselj • Nespoštovanje železniške zakonodaje
Sloveniji grozi ustavitev kohezijskih sredstev za železnice
Sloveniji zaradi nespošto-vanja evropske železniške zakonodaje grozi ustavitev kohezijskih sredstev za železnice. 0 tem je prometni minister Patrick Vlačič danes v Bruslju govoril z evropskim komisarjem za promet Siimom Kallasom, ki mu je Foto: wikimeciia!org obljubil, da bo v postopku kršenja zakonodaje na tem področju vse države obravnaval enako in pošteno.
Slovenija je ena od 21 držav članic unije, proti katerim je Evropska komisija sprožila postopek zaradi kršenja prvega železniškega svežnja - ker niso rešile vprašanj, povezanih z odprtjem železniških trgov konkurenci. Slovenija je od komisije oktobra lani dobila že drugi opomin. Če se zadeva ne razreši, je naslednji korak postopek pred Sodiščem EU.
Vendar pa Sloveniji grozi tudi ustavitev kohezijskih sredstev za železnice. Podobno naj bi se že zgodilo Slovaški, čeprav je bil nato postopek ustavljen. Do kohezijskih sredstev so sicer upravičene predvsem nove članice, med njimi Slovenija, ne pa kakšne druge, velike države, proti katerim je komisija prav tako sprožila postopek zaradi organizacije železnic.
Minister Vlačič je v pogovoru s Kallasom poudaril, da ne bi želel, da se na hrbtih malih držav rešuje problem različne interpretacije evropskih pravnih predpisov. »Moj poudarek je bil, da ne bi želeli, da se na naših hrbtih rešuje to, kar so nesoglasja tudi med komisijo in nekaterimi velikimi državami, ki pa teh sredstev sicer nimajo,« je pojasnil. Komisar se je na to po Vlačičevih besedah odzval z obljubo, da bo pošten do vseh držav in da bo odnos do vseh enak. »Je pa res, da velikim državam nimajo kaj vzeti, vsaj ne v taki meri kot nam, ki imamo 440 milijonov evrov na koheziji za železnice,« je poudaril minister in dodal, da je Kallasova obljuba zanj pomemben odgovor in da pričakuje ustrezno rešitev.
Na vprašanje, zakaj Slovenija ne uredi svoje zakonodaje tako, da bo v skladu z evropsko, pa je minister odgovoril, da organizacija železniških podjetij ni enostavna stvar. To, da je komisija postopek uvedla kar proti 21 državam, po njegovih besedah kaže na različno razumevanje evropske zakonodaje. Minister je pojasnil, da je bila prvotna namera komisije jasna: popolna ločitev infrastrukture in prevoznika. Ker pa so številne močne države temu nasprotovale, prvi železniški paket ni tako jasno napisan, da bi lahko komisija neposredno rekla, da je to obveza vseh držav, čeprav gre sama po tej poti, na drugi strani pa države vztrajajo, da to v predpisih ni zapisano.
Na vprašanje, ali bo Slovenija pustila, da jo Evropska komisija toži na Sodišču EU, je minister odgovoril, da nas na eni strani veže želja, da zadevo čim prej uredimo, da bo podjetje kos izzivom, ki so pred njim. »Po drugi strani pa prav zelo dolgo ne moremo čakati, ker podjetje je v težavah in trenutna organizacija ni dobra,« je dodal. »Tako da bomo znotraj tega, kar se bo dogajalo, v dogovoru z Evropsko komisijo videli, kako najti rešitev,« je še pojasnil Vlačič. Sklenil pa je z besedami: »Proti koncu leta bomo začeli graditi drugi tir Divača-Koper in to so nacionalno tako pomembni projekti, da je vse treba podrediti temu.« (sta)
Gospodarstvo po svetu
ZDA -Ameriška investicijska banka Lehman Brothers je bila že več mesecev pred svojo usodno insolventnostjo na majavih temeljih. Težave je zakrivala z bilančnimi triki ter tako zavajala vlagatelje, poslovne partnerje in nadzornike, ugotavlja revizijsko poročilo na 2200 straneh, ki ga je v četrtek zvečer objavilo stečajno sodišče. Poročilo, ki ga je njegov avtor Anton Valukas pripravil na podlagi več milijonov dokumentov ter številnih pogovorov, navaja, da so investicijski bančniki s spretnimi knjiženji uspeli iz bilanc izbrisati del tveganj. Lehman Brothers se je tako navzven kazal kot zdrava finančna ustanova. Sodišče je Valukasa pooblastilo za revizijo že januarja lani. Raziskal naj bi sume prevarantskega, nepoštenega ter neprimernega ravnanja. Ugotovitve ne mečejo le slabe luči na takratno vodstvo banke temveč tudi na revizijsko družbo Ernst & Young, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Bruselj - Minister za promet Patrick Vlačič je v Bruslju komisarja za promet Siima Kallasa pozval k rešitvi problema izvoza slovenskih letalskih proizvodov, konkretno Pipistrelovih ultralahkih letal, v ZDA. Zelo jasno sem poudaril, da je to pomembno podjetje, ne samo za Slovenijo, ampak tudi za Evropo, in da je treba najti rešitev, je povedal. Čeprav so Pipistrelovi proizvodi že dvakrat dobili priznanje za najboljša ultralahka letala na svetu, jih podjetje sedaj ne more prodajati v zdA, ker Slovenija nima bilateralnega sporazuma z ZDA, hkrati pa ni sporazuma med EU in ZDA, je pojasnil minister Vlačič. »Problem je, da certifikat ZDA velja tudi na področju Južne Amerike, Indije in Kitajske, zato lahko našemu proizvajalcu grozi, da v več kot pol sveta ne bo mogel več proizvajati svojih produktov,« je poudaril minister. Ta problem je minister predstavil komisarju Kallasu, vendar po njegovih besedah v komisiji še ne vedo, kdaj bo sporazum med EU in ZDA začel veljati, medtem ko je minister od predsednika odbora za promet v ameriškem kongresu izvedel, da se to prav hitro ne bo zgodilo.
Zagreb - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je napovedala, da bo vlada s 1. julijem ukinila dodatni davek v višini dveh odstotkov, ki ga je lani uvedla na vse mesečne prihodke med 413 in 826 evrov. Vlada pa ni napovedala sprememb štiriodstotnega dodatnega davka, ki velja za vse mesečne prihodke nad 826 evrov. Predsednica hrvaške vlade je dejala, da so odločitev o ukinitvi dvoodstotnega davka sprejeli danes na seji ožjega kabineta vlade. Pojasnila je, da bodo spremembe zakona o posebnem davku operacionalizirali v prihodnjih dnevih in tednih. »Želim si, da bi bila to dodatna spodbuda potrošništvu in tistem kančku optimizma na Hrvaškem, ki ga vsi potrebujemo in za katerega imamo tudi razlog«, je še povedala Kosorjeva. (sta)
Kijev • Parlament potrdil novega premiera
Mikola Azarov postal novi ukrajinski premier
Ukrajinski parlament je Mikolo Azarova danes potrdil za novega ukrajinskega premiera. Nekdanjega finančnega ministra je kot premierskega kandidata predlagala koalicija vladajočih strank, njihov predlog pa je nato podprl tudi ukra-
jinski predsednik Viktor Janukovič. Kasneje so se o tem izrekli še v parlamentu in Azarovu namenili večinsko podporo.
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je Azarova podprlo 242 od 450 poslancev v verhovni radi. S tem je Ukrajina dobila novega premiera, ki bo na tem mestu nasledil dosedanjo premierko Julijo Timo-šenko. Ta je v zadnjem mesecu doživela kar dva zaporedna politična poraza. Najprej jo je v drugem krogu predsedniških volitev z minimalno prednostjo premagal Janukovič, nato pa so nezaupnico njeni vladi prejšnji teden izrekli še poslanci.
Azarov je sicer v letih 2006 in 2007 opravljal funkcijo namestnika premiera, ko je bil na mestu predsednika vlade Janu-kovič. Odraščal in izobraževal se je v Rusiji, v preteklih letih pa je postal znan predvsem po svoji neomajni podpori Kre-mlju prijazni Janukovičevi politiki na eni in po glasnih kritikah vlade Julije Timošenko na drugi strani.
Ob današnji potrditvi na mesto premiera je Azarov napovedal predvsem boj proti korupciji in umiritev razmer na gospodarskem področju, pri čemer
je bila Ukrajina ob neprestanih političnih nesoglasjih v preteklih letih dokaj neuspešna, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Novi premier je tako že izrazil prepričanje, da ministre v novi ukrajinski vladi čaka naporno delo. (sta)
Jeruzalem •
Palestinci proti pogajanjem z Izraelom
Zahteva za zamrznitev
gradnje judovskih stanovanj
Foto: mceades.com
Palestinski predsednik Mahmud Abas ne bo sodeloval na pogajanjih z Izraelom, če ta ne bo preklical svojih načrtov za gradnjo novih judovskih stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu, je danes sporočil glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je izrazil obžalovanje, ker je bila odločitev sprejeta ob neprimernem času.
»Abas je generalnemu sekretarju Arabske lige Amru Musi povedal, da je ameriškega podpredsednika Joea Bidena včeraj seznanil, da ne more pristati v začetek novih pogajanj z Izraelom, dokler ta ne bo preklical gradnje 1600 stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu,« je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal Erekat.
»V luči nesoglasij med Izraelom in ZDA glede gradnje judovskih naselbin premier meni, da ni bilo potrebe po tem, da se načrtovanje gradnje novih stanovanj nadaljuje ta teden,« so danes sporočili iz Netanjahu-jevega kabineta. Dodali so, da se je Netanjahu o tem pogovarjal z ameriškim podpredsednikom in dejal, da obžaluje, ker so odločitev sporočili ravno med njegovim obiskom.
Kot je za izraelski radio zatrdil sekretar v kabinetu izraelskega premiera Zvi Hauser, se takšna napaka ne bo ponovila. Dodal je, da je imel premier Benjamin Netanjahu o tej odločitvi dolg pogovor z notranjim ministrom Elijem Jišajem, čigar ministrstvo je sporočilo odločitev o gradnji stanovanj in razburilo tako Palestince kot mednarodno skupnost.
Izraelski minister za kmetijstvo Šalom Simhon pa je danes posvaril, da bi lahko laburisti zaradi odločitve o gradnji stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu zapustili vladajočo koalicijo.
»Člani laburistične stranke imajo vedno več težav pri sodelovanju s koalicijsko vlado, ki so se ji pridružili z namenom ponovnega zagona mirovnega procesa s Palestinci,« je po poročanju izraelskega vojaškega radia dejal Simhon.
Kritikam izraelskega načrta se je danes pridružila tudi članica t.i. bližnjevzhodne četverice Rusija, ki je odločitev Izraela označila za nesprejemljivo. Rusko zunanje ministrstvo je v spo-
ročilu za javnost še zapisalo, da je ta poteza v nasprotju s splošno sprejeto pravno podlago za spravo na Bližnjem vzhodu in vnaprej določa rezultat pogajalskega procesa. Odločitev o odobritvi gradnje 1600 stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu je izraelsko notranje ministrstvo sporočilo v torek. Nova stanovanja bodo gradili v judovski četrti Ramat Šlomo v vzhodnem Jeruzalemu, ki ga je Izrael priključil med šestdnevno vojno leta 1967, česar ni mednarodna skupnost nikoli priznala. Napoved gradnje 1600 novih stanovanj sledi ponedeljkovi napovedi gradnje 112 novih stanovanj v judovski naselbini Bejtar Ilit blizu Betlehema na Zahodnem bregu. (sta)
Zagreb • Nove odločitve vrhovnega sodišča
Hrvaški general Ademi oproščen, Norcu leto manj zapora
Foto: metro-portal.hr
Hrvaško vrhovno sodišče je znižalo kazen generalu Mirku Norcu za vojne zločine v Medaškem žepu leta 1993 s sedmih na šest let zapora, hkrati pa je potrdilo nedolžnost generala Rahi-ma Ademija v omenjenem primeru. Norac sicer že prestaja 12-letno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov v Gospicu leta 1991.
Vrhovno sodišče je sprejelo omenjeno odločitev že sredi novembra lani, objavili pa so jo v četrtek na svoji spletni strani. Ocenili so, da je zaporna kazen za Norca prestroga, pojasnili pa, da je velika »izpostavljenost vojnemu delovanju v legitimnem cilju obrambe pred agresijo pripeljala do psihičnih posledic in vplivala na možnost presoje«.
Vrhovno sodišče pa je zavrnilo pritožbo Norčevih odvetnikov, da bi ga oprostili vojnih zločinov v Medaškem žepu, kjer so v prvi polovici septembra 1993 hrvaške sile med vojaško operacijo umorile tudi 23 civilistov in pet vojaških ujetnikov srbske nacionalnosti. Nekateri izmed njih so bili tudi brutalno trpinčeni. Poleg umorov ljudi so po operaciji hrvaške vojske na omenjenem območju pri Gospicu našteli tudi približno 300 zažganih objektov. Premoženje tamkajšnjega prebivalstva, večinoma srbske nacionalnosti je bilo oropano, živina pa pobita. Sodišče pa tudi ni prisluhnilo tožilstvu, ki je zahtevalo zvišanje kazni za Norca. Tožilstvo se je sicer pritožilo tudi na odločitev zagrebškega sodišča, da oprosti Ademija.
Sojenje Ademiju in Norcu za zločine v Medaškem žepu je bilo sicer prvo sojenje, ki ga je hrvaškemu pravosodju prepustilo haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije. Norca so
maja 2008 v Zagrebu obsodili na sedem let zapora, Ademija pa oprostili odgovornosti, ker so na sodišču ugotovili, da ni poveljeval napadom na Medaški žep, ter da je obstajala dvojna linija poveljevanja. Poleg Norca naj bi v operaciji poveljeval pokojni general Janko Bobetko in takratni poveljnik posebnih enot policije Mladen Markač, ki mu sodijo na haaškem sodišču zaradi zločinov v operaciji Nevihta iz leta 1995.
Norac je prestal že več kot polovico od skupno 12 let zaporne kazni zaradi zločinov proti Srbov v Gospicu leta 1991. V času zaporne kazni, ki jo je sodišče določilo leta 2003, se je tudi poročil in postal oče. Po zadnji odločitvi vrhovnega sodišča bodo obe Norčevi zaporni kazni poenotili. (sta)
Bruselj • Zanimive
ugotovitve
Eurobarometra:
Lani potovalo 69 odstotkov Evropejcev in 81 odstotkov Slovencev
V lanskem letu je iz zasebnih ali poslovnih razlogov potovalo 69 odstotkov Evropejcev, Slovencev pa še nekoliko več, in sicer 81 odstotkov. Najpogostejši razlog za potovanje sta tako pri Evropejcih kot tudi Slovencih počitek in rekreacija. Obeti za letos so še nejasni, je pokazala najnovejša javnomnenjska raziskava Eurobarometer.
Približno dve tretjini državljanov EU (65 odstotkov) je iz zasebnih razlogov lani potovalo vsaj enkrat, medtem ko jih tretjina iz zasebnih razlogov ni potovala. Med državami, katerih državljani so iz zasebnih razlogov potovali redkeje, so Madžarska, Latvija, Romunija,
Malta, Portugalska in Italija. Največ vprašanih, ki se lani niso odpravili na počitnice, je to storilo zaradi finančnih razlogov. Največ takšnih je bilo v Bolgariji (65 odstotkov), Romuniji (62 odstotkov), na Madžarskem in v Makedoniji (v obeh državah 61 odstotkov).
Skoraj 40 odstotkov evropskih državljanov sicer meni, da bodo morali privarčevati dodatna finančna sredstva, če se bodo želeli odpraviti na počitnice, medtem ko se jih je deset odstotkov znašlo v resnih finančnih težavah, ki bi lahko vplivala na njihove načrte.
Najpogostejši razlog za potovanja sta bila pri Evropejcih počitek in rekreacija (37 odstotkov), 19 odstotkov vprašanih si je zaželelo predvsem sonca in plaže, pri 17 odstotkih vprašanih pa je bil glavni razlog za počitnice obisk prijateljev ali sorodnikov.
Približno polovica turistov iz EU (48 odstotkov) se je na dopust odpravila z avtomobilom ali motorjem, približno tretjina (35 odstotkov) pa z letalom. Najmanj polovica vprašanih je počitnice organizirala sama, 13 odstotkov pa jih je organizacijo potovanja zaupalo potovalni agenciji.
Obeti za letos so po raziskavi sodeč nejasni - 28 odstotkov vprašanih (24 odstotkov Slovencev) še ne ve, ali bodo letos potovali, medtem ko jih je 21 odstotkov (deset odstotkov Slovencev) prepričanih, da ne bodo.
Največji delež vprašanih, ki letos najverjetneje ne bodo potovali, predstavljajo Turki (44 odstotkov), sledijo jim Madžari (40 odstotkov), Slovaki (36 odstotkov), Italijani in Maltežani (oboji 35 odstotkov). Delež še neodločenih je bil največji v Italiji in na Portugalskem (v obeh državah 35 odstotkov).
Turizem je ena najpomembnejših evropskih industrij, saj predstavlja pet odstotkov evropskega bruto domačega proizvoda in ustvarja šest odstotkov delovnih mest v Evropi, so sporočili iz Bruslja. (sta)
Ptuj • Letna konferenca članov Strojnega krožka »Posestnik«
Kmetijstvo ne dovoljuje odklonov
Po lanski slavnostno obeleženi 15-letnici delovanja strojnega krožka so se člani in povabljeni gostje ponovno zbrali. Predsednik SKP Anton Zemljak je na začetku zbora članov ugotovil, da krožek v veliki meri nemoteno in v polnem obsegu deluje tudi v času krize.
Kakopak, kmetijstvo je namreč dejavnost, ki ne dopušča odklonov od ustaljenih obsegov delovnih procesov -ne znotraj posamičnih let, ne v nekem daljšem razdobju, seveda ob predpostavki, da nam pomeni vir preživetja. Gledano z ekonomske plati, bi morali dejavnost celo večati in širiti tudi v težkih časih, saj je to pomembno poroštvo za obstoj in napredek. Žal je tudi kmetijska dejavnost izpostavljena zvišanju cen inputov in na drugi strani krčenju prodajnih cen kmetijskih proizvodov. Na daljši rok pomeni to dejstvo izrazito izčrpavanje vitalne kondicije dejavnosti, posledično pa v vse več primerih prenehanje kmetijske dejavnosti na manjših kmetijah, praviloma z mešanim tipom proizvodnje. Če naj bi delno rešitev kmetijstva iskali v specializirani proizvodnji, to pomeni možnost, da lahko proizvodnjo sicer nekoliko lažje stroškovno optimira-mo, po drugi strani pa lahko to pomeni tudi povečano ranljivost ob pojavu različnih motečih dejavnikov: izbruh bolezni, vremenski škodni pojavi (toča, suša, slana, moča), motnje v delovanju trga ipd.
Kljub temu da se po nekaterih projekcijah stanja v RS s kmetijstvom neposredno ukvarja le še okoli 4% populacije (v EU samo še 2%), bi vsi morali dejstvo, da kme-
tje pridelujejo hrano, jemati zelo resno. Vemo, da v RS ne dosegamo 100-odstotne samooskrbe na veliko področjih kmetijske dejavnosti, a kljub temu po osnovnih kriterijih agrarne ekonomike (npr. ponudba in povpraševanje) velikokrat iz raznih razlogov kmetijskih pridelkov ali ni mogoče prodati ali pa prodajna cena dosega prav mizerni finančni nivo. V potrditev temu se vedno znova srečujemo s protesti in zahtevami kmetov po nekem ukrepanju in posredovanju, da bi lahko proizvodnja tekla naprej in tako zaposlovala podeželsko populacijo. V ta namen je organiziranih veliko institucij (sindikat kmetov,
KGZS, stanovske in interesne oblike združevanja), a ker je slovensko kmetijstvo na isti ladji z evropskim, je temu primerno tudi tolmačenje, ki je v veliki meri odvisno od bruseljskih predpisov ...
V nadaljevanju sta se zbranim predstavila zastopnika podjetij Bayer in Miler. Prvi je predstavil širok spekter programa FFS za kmetijske posevke ter med drugim priporočil tudi uporabo profesionalnega programa za napovedovanje vremena na spletu s klikom na ikono Vreme (www.bayercropscience. si), kar je lahko v veliko pomoč pri izbiri optimalnega trenutka aplikacije FFS. Drugi je predstavil prodajni pro-
gram kmetijske mehanizacije vodilnih proizvajalcev ter povabil na otvoritev prodajnega centra v Slovenski Bistrici 19. marca, 26. junija pa bodo v Dramljah s podjetjem ITRO Štore izvedli predstavitev kmetijske mehanizacije.
Člani SK so prejeli nove izkaznice, s katerimi lahko uveljavljajo številne popuste. V planu dela za letošnje leto so izpostavili organizacijo tečajev (izredni prevozi, varno delo z motorno žago, varnost pri delu), planirajo pa tudi ekskurzijo na Češko. Vabljeni gostje (predsedniki društev) so družno ugotovili tudi velik pomen po večjem in boljšem sodelovanju med društvi že z vidika pretočno-sti pomembnih informacij in skupnega načrtovanja in izvedbe projektov. Ker gre praviloma za močne in zgledne kmetije tudi zunaj meja UE Ptuj, ki so včlanjene in organizirane na več nivojih (ZRP, ZZRP, GD, SK, DPM, DPŽ ...), bi taka oblika lahko zelo doprinesla k boljši prepoznavnosti in izboljšanim izvedbenim rezultatom na koncu koledarskega leta. Tak vidik je mogoče kot ugoden model zagovarjati in priporočiti tudi s strokovne plati, za katero si zelo prizadevajo na Kmetijski svetovalni službi na Ptuju.
Jože Murko,
KGZS, Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Radenci • Skupščina Združenja Sever
Izvolili novo vodstvo
Združenje Sever je zveza Policijskih veteranskih društev, katerih člani so predvsem policisti, rezervni policisti in drugi delavci policije ter državljani, ki so aktivno sodelovali pri aktivnostih za zaščito demokratičnih procesov v Sloveniji in v vojni za Slovenijo leta 1991. Združuje 12 društev, ki pokrivajo celotno območje države in trenutno štejejo preko 6500 članov. Na tokratni skupščini je vsako društvo v okviru združenja zastopalo deset delegatov.
»Dejavnost združenja v letu 2009 so zaznamovali 15-letni-ca Združenja Sever, sprejem v svetovno veteransko federacijo, podpis sporazuma o medsebojnem sodelovanju med Policijo in Združenjem Sever, obeležitev 20. obletnice 'akcije Sever', sodelovanje z Inštitutom za novejšo zgodovino pri raziskovalnem projektu Manevrska struktura narodne zaščite v organih za notranje zadeve 1990 ter vrsta drugih dogodkov in aktivnosti,« je pregled dogajanja v lanskem letu na skupščini Zveze policijskih veteranskih
društev Sever oz. Združenja Sever v Radencih predstavil dosedanji predsednik Milan Horvat.
»Še vedno smo se soočali z zastojem pri ustanavljanju in podeljevanju spominskih znakov, težavami pri uveljavljanju statusa vojnega veterana, neaktivnostjo komisij združenja, nespremenjen pa je ostal tudi način proračunskega sofinanciranja veteranskih organizacij, kar je bilo značilno že prejšnja leta. V prvem polletju 2009 je imelo združenje velike finančne težave, saj je do junija moralo delovati brez
dotacij iz državnega proračuna, zaradi recesije pa je bil letni finančni prispevek iz državnega proračuna zmanjšan za 10 odstotkov,« je še potar-nal Horvat, ki se je po dveh mandatih umaknil z mesta predsednika Združenja Sever. Zamenjal ga je Miha Molan (PVDS za Posavje), ki je bil doslej eden izmed treh podpredsednikov te organizacije. Molan je dobil 105 glasov, njegov protikandidat Zlatko Halilovic (pVDS za Koroško) pa 15. Podpredsedniki Združenja Sever so Borut Likar, Jože Mencin in Angel Vidmar.
Za letošnje leto so si zadali številne cilje. Novo vodstvo bo nadaljevalo aktivnosti za izboljšanje veteranske zakonodaje, poleg tega pa bo policijskim vojnim veteranom še naprej nudena konkretna podpora v vseh zadevah, ki jim otežujejo dostojno življenje in kjer so potrebni pomoči. Preko društev bo Združenje Sever spremljalo njihovo socialno stanje ter po potrebi organiziralo pomoč z dodeljevanjem dela lastnih sredstev in neposrednim zbiranjem pomoči.
Niko Šoštarič
Pa brez zamere
Prijateljsko delovanje
Presenečeni? Dajte no.
Ne mi govoriti, da ste presenečeni. Samo tega mi ne govoriti. Lahko mi govorite, da ste jezni, žalostni, besni, da vas vse skupaj zabava, da imate vsega že poln kufer, da boste nekoga prepiknili z vilami, da boste enega na gobec, da boste šli na ulice ali da boste emigrirali ter za politični azil zaprosili, recimo, v Burkini Faso. Vse vam bom gladko verjel. Samo tega mi ne govoriti, da ste presenečeni ali morda celo presenečeno šokirani. Tega vam ne bom verjel; ne zdaj in ne čez tisoč let. Nikoli.
Ko poslušate in gledate državnega poslanca, našega prijatelja, ki naj bi (še enkrat - naj bi; ne pozabite, da smo vsi nedolžni, dokler se nam ne dokaže krivda) izsiljeval in prejemal podkupnino, mi ne govorite, da ste presenečeni. Vsak, ki ima dvoje zdravih oči (to je seveda prispodoba), je kaj takega moral pričakovati. To se je enostavno moralo zgoditi prej ali slej. Zgoditi pa se je moralo, ker človek z dvema zdravima očesoma vidi ali vsaj sluti, da se te stvari dogajajo tudi (ali še posebej) med tistimi, ki naj bi bili steber demokracije, ljudski tribuni, naš garant blagostanja. Dogaja se, ljudje. Prijatelj gor ali dol. On je tukaj zgolj postranska figura - koliko kriva, naj presodi sodišče. Najpomembnejše je dejstvo, da se dogaja; da naš parlament in politika delujeta tudi tako. Nelegalno in seveda še v večji meri nelegitimno. Pričakovati, da ne delujeta tako, bi ob skoraj vsakodnevnih novih in novih ma-nifestacijahpritlehnosti v naši politiki bilo res skrajno utopično, da ne uporabim kakega drugega izraza.
Ko gledate, kako prijateljev šef zmagovalno razlaga, kako je policijska preiskava pri njem in nasploh njegovo obravnavanje s strani policije v bistvu zgolj in samo vpletanje v neke afere, zgolj zarota proti njemu, saj da je kupovanje glasov v parlamentu in dogovarjanje o tem, kdo bo komu naredil kakšno uslugo in uredil zemljišča, zgolj normalna in nedolžna parlamentarna praksa, me ne prepričujte o tem, da tega niste pričakovali - ne bom vam verjel. V naši državi je namreč laž spremeniti v resnico in obratno postalo tako enostavno, kot na primer izgubiti službo. Skoraj nihče več se ne ozira na to, ali je določena stvar resnična ali ne, ali je neizpodbitno potrjena z dokazi ali pa zgolj izmišljotina - vse postane resnica, če jo dovolj dolgo ponavljaš. In ne mi govoriti, da boste presenečeni, ko bom rekel, da je za to v precejšnji meri krivo tudi ljudstvo, ki temu in tem verjame.
Ne mi govoriti, da ste presenečeni, ko berete, da je minister osumljen nezakonitega dogovarjanja in delovanja. Mar ste zadnjih nekaj let spali ali hodili naokoli z zaprtimi očmi in zamašenimi ušesi? Živite v sanjah ali iluzijah?
In vi se najbolj obremenjujete z nekim Baričevi-čem in njegovimi psi? (Pozor! Ne govorim o tem, da se obremenjujete s tem, ali so mu bili psi protipravno vrnjeni, ampak o tem, da se obremenjujete prav s sa-mini Baričevičem in njegovimi psi) Ljudje moji, pa to sploh ni v isti ligi - in kar je še pomembnejše, se ne tiče ne vas, ne vašega blagostanja in ne države!
Samo ne mi govoriti, da ste presenečeni,
Gregor Alič
Foto: NS
Miha Molan (levo) in njegov predsedniški protikandidat Zlatko Halilovič
Grajena • 51. območna revija otroških pevskih zborov
Pesem iz 660 mladih grl
V telovadnici OŠ Ljudski vrt, podružnice Grajena, je 9. marca v dveh delih (popoldne in zvečer) potekala že 51. območna revija otroških pevskih zborov pod naslovom Pustite nam ta svet 2010, na kateri je nastopilo 16 otroških pevskih zborov s Ptujskega.
Pripravila jo je Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj in OŠ Ljudski vrt, podružnico Grajena. Revijo je prvič spremljala strokovna sodelavka Danica Pirečnik, povezovala pa jo je Mateja Kuharič.
Območna revija otroških pevskih zborov je že drugo leto zapored potekala v prostorih podružnične šole Grajena, je povedala ravnateljica OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena Tatjana Vaupotič, ki ji je pripadel otvoritveni pozdrav na
Foto: Črtomir Goznik
Območno revijo otroških pevskih zborov je prvič spremljala strokovna spremljevalka Danica Pirečnik.
letošnji reviji. Območna revija je prva odskočna deska za napredovanje zborov, pri odločitvi za nadaljnje nastope pa jim bo v veliko pomoč tudi ocena strokovne spremljevalke Danice Pirečnik.
Kot je povedala Mateja Ku-harič z Območne izpostave JSKD Ptuj, je opazna tako številčna rast zborov kot tudi ka-
kovost izvedbe. Zelo številčen je zbor OŠ Olge Meglič, kar velja pozdraviti, da se je na eni šoli toliko mladih odločilo za sodelovanje v zboru. Skupaj je na letošnji 51. območni reviji otroških pevskih zborov zapelo 660 mladih pevcev, ki so zapeli v dveh delih. Nastopili so OPZ OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, OŠ Ljudski vrt - podružni-
ce Grajena, OŠ Podlehnik, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, OŠ Videm pri Ptuju, OŠ Mladika Ptuj, OŠ Jur-šinci, OŠ Majšperk, OŠ Destr-nik-Trnovska vas, OŠ Hajdina, OŠ Borisa Kidriča Kidričevo s podružnico Lovrenc, OŠ Ljudski vrt, OŠ Markovci, OŠ Gori-šnica in OŠ Olge Meglič.
MG
Ptuj • 52. dan šole Ljudski vrt
Tudi letos ustvarjala cela šola
Za letošnji 52. dan šole so v OŠ Ljudski vrt izbrali temo Otroci sveta. Želeli so predvsem spodbuditi razmišljanje o strpnosti, medsebojnem sožitju, o spoznavanju drugačnih kultur, o tem, da so otroci sveta različni, vendar si kljub temu vsi prizadevajo za uresničenje svojih sanj in želja ter da bi se med seboj spoznale različne kulture, je vsebino dneva šole in dejavnosti v celem tednu povzela ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič.
V okviru teh vsebin so učence številnih držav po svetu pozvali, da jim pošljejo svoje učbenike, da bi jih lahko medsebojno primerjali. Odziv jih je zelo presenetil, saj na naslov šole prihajajo učbeniki z različnih kontinentov. Skupaj s starši so pripravili delavnico izdelave punčk in jih prodali na licitaciji, denar pa namenili za cepljenje otrok v državah tretjega sveta.
Celo zgodbo letošnjega dneva šole pa so zaokrožili z dejavnostmi tedna šole, ki so jih začeli 8. marca s predstavitvijo 16 različnih poklicev. 9. marca so praznični program nadaljevali s potopisnim večerom o Švedski, Švici in Portugalski, ki so ga pripravili učenci petih in šestih razredov z gostjo, prostovoljko Lilio Canario iz ptujskega CID-a, in ga zaključili z značilnim pecivom iz teh de-
žel. Na potopisnem večeru Pot okoli sveta, ki je bil 10. marca, sta sodelovala Igor Benčevič in Stanka Vauda Benčevič. 52. dan šole so zaključili s petkovim dnevom odprtih vrat, v okviru katerega so pripravili razstave in kratke predstavitve po posameznih učilnicah, ker še nimajo večjega prostora za prireditve oziroma telovadnice, saj gradnja le-te še poteka, zato tudi niso mogli pripraviti osrednje prireditve.
Vsi, ki jih zanima dejavnost OŠ Ljudski vrt, so lahko v petek videli marsikaj, posamezni razredi so pripravili veliko aktivnosti (bivališča otrok sveta, igre otrok po svetu, ples za sprostitev, igre nekoč in danes, konvencija o otrokovih pravicah in podobno). Učenci so pri pripravi aktivnosti zelo uživali in se tudi veliko naučili, je povedala ravnateljica. Veliko prireditev pa bodo izpeljali ob odprtju telovadnice v začetku novega šolskega leta. Gradnja poteka že od oktobra lani. Veliko pozornost pa je na petkovem dnevu odprtih
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Vaupotič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt
vrat vzbudila maketa ureditve notranjega dvorišča, ki zajema prostor med obstoječo šolo in prizidkom, v katerem bo kuhinja z jedilnico. V celoti je maketo zrasla na njihovem zelniku, od ideje naprej. Predstavili jo bodo tudi gradbenemu odboru. Želijo si, da bi notranje igrišče uredili po njihovih željah, da bi bil to prostor za druženje in igro po njihovi meri, da se bodo v njem kar najbolje počutili.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Učenci ob maketi, ki predstavlja njihovo videnje ureditve notranjega igrišča. Izdelali so jo pod vodstvom učitelja tehnike in tehnologije Mirana Petka.
Na knjižni polici
Richard Yates Krožna cesta
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2010 (Zbirka Roman)
Realistični roman Krožna cesta je prvenec ameriškega klasika Richarda Yatesa, po katerem je bila posneta z oskarjem nagrajena uspešnica s Kate Winslet in Leonardom DiCa-priem v glavnih vlogah. Richard Yates se je rodil leta 1926 v New Yorku staršema, ki sta se pri njegovih treh letih ločila, zato je večino otroštva preživel po domovih v razn ih krajih. Med drugo svetovno vojno je bil vojak v Franciji in Nemčiji. Po vrnitvi je delal kot novinar, pisal je tudi govore Robertu Kennedyju. Pisateljsko kariero je pričel leta 1961 z romanom Revolutionary Road, poučeval je pisanje na Columbia University in na drugih univerzah. Dvakrat se je ločil in ima tri hčere. Umrl je 1992 v Birminghamu v Alabami. Proslavil se je tudi kot pisec kratkih zgodb, po nekaterih literarnih delih so posneli filme.
Bilo je leto 1955. Ko je April Wheeler prvič stopila na gledališki oder, jo je občinstvo poimenovalo »ljubka«. Pri devetindvajsetih je še vedno izžarevala plemenito lepoto kot diplomantka dramske šole, ki je honorarno delala pisarniška dela. Frank Wheeler je bil čeden mož pri tridesetih. Gledališka predstava je bila polom in Frank je menil, da bi ji moral preprečiti igranje v tako slabi skupini. Frank in April sta poosebljen ameriški mladi par na poti v doseganju ameriškega sna. Franka je vojska pobrala pri osemnajstih v končni pomladni ofenzivi v Evropi in prvič v življenju je bil občudovan. Prerokovali so mu najrazličnejše prihodnosti. Bolj ko se je študij na univerzi bližal h koncu, bolj je bil razdvojen. Po diplomi je spoznal April Johnson. Zanjo je bil Frank najzanimivejše bitje. Po prvem resnem prepiru sta se odpeljala domov po pobočju Krožne ceste, kjer sta pred dvema letoma kupila majhno leseno hišo zase in za šestletno Jennifer in štiriletnega Michaela. Frankova starša sta bila čedalje bolj utrujena, dokler nista popolnoma izčrpana mirno umrla. Frank je v mladosti sanjal o vožnji s tovornim vlakom, April je do petega leta živela pri teti, oče se je čez leta ustrelil v neki hotelski sobi, mama je umrla med alkoholiki nekje na Zahodni obali.
Kje so ameriške sanje? Sam Freud si ne bil mogel zamisliti bolj vdanih učencev, kot je prebivalstvo Združenih držav. Kakšno prekleto življenje je to in kakšen smisel ima? Njuna edina prijatelja sta bila zakonca Campbell, s katerima sta preganjala puščobno podeželsko dogajanje. Frank je delal v reklamnem oddelku podjetja Knox, istega podjetja, kije zagrenilo življenje njegovemu očetu. V službi je uporabil vse svoje govorniške in druge spretnosti, da je omrežil dvaindvajsetletno Maureen. Postal je prešu-štnik in povprečnež, April pa vse bolj osamljena in zagrenjena. Počutil se je kot moški. Njun ameriški sen je vse bolj romantična utvara.
April je postala prestara, previsoka in prenapeta. Napravila je načrt, da bi se preselili v Evropo, kjer se bo zaposlila kot tajnica, on pa bo svoboden, lahko bo bral in študiral. Začelo se jije dozdevati, da je za vse kriva sama. Velikanska zabloda, v katero sta padla, je, da se morajo ljudje, ko si ustvarijo družine, odpovedati resničnemu življenju. Lahko bi bila velika igralka, če se ne bi poročila, to je njena limonadna samopodoba. Tudi on n i gen ij, čeprav je bil mali pametnjakovič. Pisatelji in umetniki niso edini na svetu, ki imajo pravico do resničnega življenja. Vsa dežela je gnila od sentimentalnosti. Tudi Campbell se je počutil izgubljenega med mladimi moškimi z otopelimi, prezgodaj dozorelimi obrazi. Tudi zanj je bilo zadnjih nekaj let dokaj mirnih. Žena Milly mu je stala ob strani v obeh groznih obdobjih. Mislita, da sta Wheelerjeva v svoji odločitvi neresna. Giwingsova sta se pogosto selila, tu je že njuna sedma hiša. Tudi njima se je zdela selitev v Pariz neokusna. Ravno v tem času doživi Frankov prodajni priročnik velik odmev in naklonjenost direktorja, ki ga doslej še opazil ni. Toda April je zanosila in njeni načrti o zaposlitvi in Evropi so padli v vodo. Razmišlja o splavu, morda je čustveno zmedena? Frank je čedalje dlje ostajal v službi in večerni sprehodpo mestu na vlak mu je prijal. Z Maureen je brezhibno uresničil sanje vsakega poročenega moškega. April mu je v prepiru priznala, da ga nikoli ni zares ljubila. Žal ju najbolj razume Givwngsov duševno moteni sin, pove jima resnico. Kot da življenje teče mimo. Zjutraj je bila še tako prijazna.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Ormožani v Mariboru okiteni z bronom!
Stran 12
Rokomet
Zaspana obramba Ptujčank
Stran 12
Kolesarstvo
Robert Vrečer v Istri ni sprintal
Stran 13
Rokomet
Nedeljani iz dvorane v spremstvu policije
Strani 13
Kikboks
Na Irskem dosegli precej zmag
Stran 14
Futsal
Bronx boljši od samega začetka
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Zanimiv, a nespameten »3. polčas«
V tem krogu so bili gostje izjemno uspešni, saj so zabeležili kar štiri zmage, na gostovanju je spodrsnilo le Ptujčanom. V boju za vrh je Koprčanom uspelo z rutinirano igro slaviti v Domžalah, precej težje so do zmage prišli vijoličasti. V drugem delu razpredelnice so bile uspešne ekipe Gorice, Interblocka in Celja. Dvojica Osterc-Demirovič je zrežirala zmago Gorice v Lendavi, kjer so domačini nazadnje izgubili avgusta lani. Nafta si je sicer pripravila številne priložnosti, njihovi napadalci pa v nedeljo niso imeli svojega dne. Še večje presenečenje so pripravili mladi igralci Interblocka, ki so ugnali ambiciozno ekipo - Rudar. Ljubljančani so, podobno kot na Ptuju, odlično pričeli in do polčasa že vodili 2:0. Za razliko od Ptuja so tokrat zdržali pritisk domačinov, ki so si kljub igralcu manj priigrali dve veliki priložnosti za izenačenje. Olimpija v spomladanskem delu še naprej razprodaja točke, tokrat so jih iz Ljubljane odnesli Celjani.
Za veliko razburjenja med ljubitelji nogometa pa sta po končanem srečanju Maribor - Labod Drava s svojimi izjavami povsem po nepotrebnem poskrbela športni direktor Maribora Zlatko Zahovič in trener Laboda Drave Milko Durovski (modri okvir desno). Zakaj Lunder ne bi smel igrati proti Mariboru? Ker je doslej branil barve Maribora?!? Po tej logiki tudi Andelkovič v soboto ne bi smel igrati za Maribor, ker je prej nastopal za Dravo. A kaj bi o logiki in spoštovanju ... Na drugi strani je s povsem nediplomatsko izjavo ("Ne bom jim čestital za zmago in ne bom jim zaželel sreče v nadaljevanju sezone.") postregel tudi Milko Durovski. Saj mu tega niti ni treba storiti (zaželeti sreče tekmecu namreč), lahko pa takšno mnenje zadrži zase. A tega ni storil in s tem je že tako ali tako načetemu prijateljstvu med Mariborom in Dravo storil medvedjo uslugo. Škoda .
Še sreča, da so si po tekmi segli v roke igralci ...
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Ermin Rakovič (Labod Drava, beli dres) je takole streljal mimo Si-niše Andelkoviča, žoga pa ni zadela cilja.
1. SNL - rezultati 25. kroga:
Rudar - Interblock 1:2 (0:1); strelci: Grbič 78.; Iličič 2., Berič 46. R. K.: Jeseničnik 44./ Rudar
Olimpija - CM Celje 1:3 (1:1); strelci: Roj
13.; Andelkovič 17., Bezjak 55., Bakarič 71. Domžale - Luka Koper 0:1 (0:1); strelec:
Brulc 27.
Nafta - HiT Gorica 0:1 (0:0); strelec: De-
mirovič 84.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. LUKA KOPER	25	14	8	3	38:24	50
2. MARIBOR	25	14	3	8	46:34	45
3. NAFTA	25	11	5	9	38:37	38
4. RUDAR VELENJE	25	11	2	12	34:37	35
5. OLIMPIJA -2	25	10	5	10	33:25	33
6. HIT GORICA	25	9	6	9	41:39	33
7. CM CELJE	25	9	6	9	38:42	33
8. DOMŽALE	25	8	6	11	34:43	30
9. INTERBLOCK	25	8	5	12	29:34	29
10. LABOD DRAVA	25	5	6	14	25:41	21
Pari 26. kroga: 20. 3.: ob 15.00: Labod Drava - Olimpija, Interblock - Maribor; ob 16.00: CM Celje - Domžale; ob 20.15: HiT Gorica - Rudar; nedelja, 21. 3., ob 17.00: Luka Koper - Nafta.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 25. krog
Priložnost je bila res velika ...
Maribor - Labod Drava 3:2 (1:1)
Stadion Ljudski vrt, gledalcev 2200, sodniki: Vehar (Žiri), Žunič in Ajdovec (oba Kranj).
Strelci: 1:0 Tavares (17.), 1:1 Pavlovič (29./11 m), 2:1 Mezga (70.), 2:2 Filipovič (83.), 3:2 Mezga (84.).
Maribor: Ranilovič, Andjel-kovič, Džinič, Filekovič, Mejač, Bačinovič, Mezga, Školnik, Mihelič (od 70. Flavio), Tavares (od 90. Bunderla), Plut (od 46. Jelič). Trener: Darko Milanič.
Labod Drava: Fink, Balažic, Lunder, Žilic (od 53. Skubic), Grabus, Pavlovič, Kelenc, Zajc (od 80. Filipovič), Ekpoki, Rakovič (od 46. Fridl), Zilič. Trener: Milko Durovski.
Rumeni kartoni: Bačinovič, Andjelkovič, Džinič; Grabus, Zilič, Lunder.
Rdeča kartona: Filekovič (29.), Lunder (72.).
Tekma med Mariborom in Dravo je zaradi minimalne razdalje med mestoma vedno privabljala na stadiona precej gledalcev, ki so si želeli ogledati ta štajerski obdravski derbi. Tokratni obračun je imel še drugačne "začimbe", saj je v dresu Drave v Ljudski vrt prišel nekdanji kapetan Maribora Zoran Pavlovič, izmed igralcev, ki so nosili dres obeh klubov, pa so igrali še Andelkovič, Lunder, Zajc in Rakovič. V takšni vlogi je nastopal tudi trener Laboda Drave Milko Durovski, ki je presenetil z izbiro začetne enajsterice; v njej so bili kar štirje napadalno usmerjeni igralci: Ekpoki, Zilič, Rakovič in Zajc. Pri Dravi je zaradi kartonov manjkal Ogu John, mariborski trener Darko Milanič pa ne more več računati na Mirala Samardžiča, ki je prestopil k moldavskemu Šerifu.
Domačini so imeli v prvem polčasu več priložnosti, a je goste večkrat rešil razpoloženi vratar Gregor Fink. Tako je že v uvodu ubranil strel Pluta, med drugim pa je v 25. minuti dvakrat zadržal strel iz neposredne bližine Marcosu Tava-resu. Nekajkrat so Mariborčani po lepih akcijah merili premalo natančno, na drugi strani pa so Ptujčani imeli najlepšo priložnost v 15. minuti, ko se je po podaji Pavloviča v idealnem položaju znašel Ekpoki, a je Ranilovič njegov strel odbil. Prvi gol je padel v 17. minuti. Tavares je izvedel prosti strel z desne strani, meril je natančno in žoga je zletela pod prečko v mrežo - 1:0. Od 29. minute
Foto: Črtomir Goznik
Takole je Suad Filekovič (Maribor, vijoličasti dres) v 28. minuti v kazenskem prostoru nepravilno zaustavljal Ekpokija (Labod Drava), zaradi česar si je prislužil rdeči karton.
so domačini igrali z igralcem manj, takrat pa so gostje tudi izenačili. Zoran Pavlovič je s polovice igrišča poslal dolgo žogo, ki je preletela Suada File-kovica, do nje je prišel Ekpoki, a ga je Filekovic zrušil v položaju za dosego zadetka, zaradi česar je moral iz igre. Pavlovič je z bele točke izid izenačil - 1:1. Mariborčani so bili tudi z igralcem manj nevarnejši, saj so se Ptujčani bolj usmerili na obrambno igro s protinapadi.
Ob polčasu je v igro stopil Franci Fridl, na klop pa je odšel Rakovič, ki je bil v prvem polčasu precej neviden. V 55. minuti je Aleš Mejač po dvojni podaji s Tavaresom prišel pred gostujoča vrata, a je njegov poskus Fink odbil v kot. V 70. minuti so si domači priigrali vodstvo. Flavio je začel napad po levi strani, Fink je žogo odbil le do Dejana Mezge, ki jo je z glavo poslal v nebranjeno mrežo - 2:1. Ptujčani so protestirali zaradi domnevnega prekrška Jeliča, a je ostalo pri odločitvi sodnikov.
Od 72. minute so tudi dra-vaši ostali le z desetimi igralci na igrišču, saj je Matjaž Lunder zaradi prekrška nad Flaviem
prejel drugi rumeni karton. V 83. minuti so gostje kljub temu izenačili. Pavlovič je prodrl po levi strani in poslal visoko žogo v kazenski prostor, ta je preletela vse igralce in tudi nezanesljivega vratarja Marka Raniloviča, Ivan Filipovič (v igro je vstopil tri minute pred tem) pa je z bližine žogo poslal v mrežo - 2:2. A veselje gostov je bilo zelo kratkotrajno, saj so vijoličasti že v naslednjem na-
padu prišli do tretjega zadetka. Tokrat je Dejan Školnik prodrl po levi strani, poslal žogo po tleh v kazenski prostor, tam se je spet odbila do Mezge, ki je natančno meril v levi spodnji kot gostujočih vrat - 3:2.
Mariborčani so se veselili težko prislužene zmage, Ptuj-čani pa so lahko žalovali za lepo priložnostjo, da Ljudski vrt zapustijo neporaženi.
sta, JM
Milko Durovski, trener Laboda Drave: »Prišli smo igrat napadalno, zato je bilo tudi toliko napadalno usmerjenih igralcev v našem moštvu. Menim, da tokrat nismo izgubili, oni so nas premagali. Mariboru ne želim čestitati, saj menim, da ni zasluženo zmagal. Po porazu vedno rečem, da je zmaga tekmecev zaslužena. V tej situaciji pa jim ne bom čestital, niti jim ne bom zaželel sreče v nadaljevanju sezone.«
Zoran Pavlovič: »Glede na dogajanje na igrišču bi lahko osvojili točko, vendar je Maribor dosegel zadetek več. Vsekakor si po izenačenju na 2:2 ne bi smeli dovoliti, da takoj prejmemo zadetek. Po mojem mnenju je bil odločilen trenutek tekme v 70. minuti, ko je sodnik spregledal igranje z roko Mariborčanov, ti so pa iz te akcije pozneje dosegli zadetek.«
Darko Milanič, trener Maribora: »Vseh 90 minut smo bili za več razredov boljše moštvo in smo igrali v bistvu na en gol. Fantje si zaslužijo čestitke, z desetimi možmi so zasenčili goste in zasluženo zmagali.«
Zlatko Zahovič, športni direktor Maribora: »Naš prijateljski klub, ki je od Maribora oddaljen le 20 kilometrov in mu želimo najboljše, ni pokazal spoštovanja. Niso imeli igralcev in bili so v razsulu. Potrkali so na naša vrata in smo jim pomagali. Z veseljem, ker spoštujemo ta klub. Pri dogovoru o pomoči je bil le en pogoj, da Lunder ne bo igral proti nam, a slednji je tokrat igral, čeprav sem imel zagotovilo športnega direktorja Laboda Drave in zagotovilo igralca. Ali je to spoštovanje do NK Maribor?«
Rokomet m 1. A SRL (ž)
Rokomet • Zaključni turnir Pokala Union
Ormožani v Mariboru okiteni z bronom!
Polfinale: Klima Petek - Jeruzalem 27:25 (16:11)
JERUZALEM: Belec (3 obrambe), Vujovic (6 obramb); Korpar 3, Kra-bonja, Melnjak 4, Rajšp, Bogadi, B. Čudič 6 (2), Bezjak 3, Ivanuša 1, Sok 2, Hebar, Kovačič, Žuran 6, Hud, Planine. Trener: Saša Prapotnik
IZKLJUČITVE: Klima Petek 12; Jeruzalem 16 minut.
SEDEMMETROVKE: Klima Petek 4/4; Jeruzalem 2/2.
IGRALEC TEKME: Gašper Jelen (Klima Petek).
Tekmo dveh zelo izenačih ekip so na koncu pred okrog 1500 gledalci zasluženo dobili gostitelji zaključnega turnirja. Mariborčani so zapravili manjše število zicerjev kot na drugi strani rokometaši Jeruzalema. V golu Klime Petek je blestel Gašper Jelen, ki je tekmo kon-
čal pri 20 obrambah! Zmagovalca je odločil 1. polčas, kjer je varovancem trenerja Bojana Čotarja uspelo uiti na pet točk prednosti, 16:11. Najvišja prednost Klime Petek je v 41. minuti znašala 6 zadetkov, 23:17. V zaključku je preobrat v prid Ormožanov z novimi obrambami preprečil fantastični vratar Jelen. Kljub porazu navijači Jeruzalema, ki so ustvarili fantastično vzdušje, niso bili razočarani, saj so se njihovi rokometaši borili do zadnjega atoma moči in so pustili srce na igrišču.
Tekma za 3. mesto: Cimos - Jeruzalem 26:28 (14:16)
JERUZALEM: Belec (16 obramb), Vujovic (2 obrambi - 2 x 7m), S. Žuran; Korpar 5, Krabonja 5, Melnjak,
Foto: Črtomir Goznik
Eden najbolj zaslužnih mož za zmago proti Koprčanom: vratar Boštjan belec (desno).
Gašper Jelen (Klima Petek): "Kar se tiče mojih 20 obramb, moram reči, da sem imel pred sabo odlično obrambno vrsto soigralcev, ki je bila takšna, kot mora biti. Le tako lahko vratar ubrani nekaj tistih žog, ki jih sicer ne bi. Pričakovali smo težko tekmo, saj smo že navajeni, da moštvo Jeruzalema nikoli ne popušča. Na to smo se tudi pripravljali in navsezadnje smo se držali dogovora s trenerjem. Razliko, ki smo si jo priigrali, smo strpno držali in srečanje na koncu srečno pripeljali v našo korist."
Bojan Čudič (Jeruzalem): "Moramo priznati, da so bili Mariborčani danes boljši. Pomerili sta se res zelo izenačeni ekipi in domačini so dobro izkoristili domači parket, moramo jim čestitati za zasluženo uvrstitev v finale. Mi smo že z uvrstitvijo na ta zaključni turnir izpolnili svoj cilj. Rad bi čestital svojim soigralcem, da smo pokazali karakter na igrišču in da smo se borili do konca. Menim, da nismo nobenega razočarali in da je to največ, kar lahko narediš, da daš 100 odstotkov od sebe."
Rajšp, Bogadi, Bezjak 5, B. Čudič 2, Sok, Ivanuša, Hebar, R. Žuran 3, Hud 2, Planinc 6. Trener: Saša Prapotnik.
IZKLJUČITVE: Cimos 8; Jeruzalem 8 minut.
SEDEMMETROVKE: Cimos 4 (2); Jeruzalem 1 (0).
IGRALEC TEKME: Boštjan Belec (Jeruzalem Ormož).
Po porazu s Klimo Petek je le malokdo verjel, da bi Ormo-žani lahko na kolena položili Cimos, ki je v Maribor prišel kot branilec pokalne lovorike iz leta 2009. Favoriti iz Kopra so vodili do 22. minute in izida 13:11. V zaključku 1. polčasa je na golu Jeruzalema "ponorel" Boštjan Belec, v napadu pa je presenetil Davorin Planinc, ki je mrežo Dušana Podpečana
ter Jureta Jeraja rešetal z meti iz razdalje. Na odmor je Jeruzalem odšel s prednostjo dveh zadetkov, 16:14, v 49. minuti pa celo povedel s 5 zadetki, 25:20. Takrat so tudi največji pesimisti začeli verjeti v veliko senzacijo. Jeraj je sicer z nekaj obrambami zaustavil nalet Ormožanov, ki pa jim je nato brez večjih težav uspelo tekmo pripeljati do srečnega zaključka. Bron je ormoški! Veselje na igrišču in na tribuni ob zgodovinskem uspehu Jeruzalema je bilo nepopisno. Pokalni naslov so osvojili celjski rokometaši, ki so v dramatičnem finalu s 35:33 ugnali Klimo Petek.
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Davorin Planinc (modri dres, Jeruzalem Ormož) je v tekmi za 3. mesto dosegel kar 6 zadetkov.
Končni vrstni red:
1.	Celje Pivovarna Laško
2.	Klima Petek Maribor
3.	Jeruzalem Ormož
4.	Cimos Koper
Najboljši strelec:
Edvard Kokšarov (Celje Pivovarna Laško)
Najboljši vratar:
Richrad Štochl (Celje Pivovarna Laško)
Najboljša igralca:
Uroš Zorman (Celje Pivovarna Laško) in Vasja Furlan (Klima Petek Maribor)
Najboljši navijači:
Ormožani (Jeruzalem Ormož)
Zaspana obramba
Mercator Tenzor -Olimpija 27:43 (12:24)
Ptuj - dvorana Center, gledalcev 200 sodnika M. Jager - M. Kočevar - Celje.
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Mateša 5 (2), Majcen 1, Korotaj, Prapotnik 10, Belec, Ciora 5, Močnik, Strmšek 2, Bolcar 1, Erhatič, Brumen, Sivka 2, Levstik 1. Trener: N. Bistrovič.
OLIMPIJA: Leder, Argenti 4, Okleščen 15 (2), Čulibrk 1, Mitruševska 9 (3), Jeriček 7, Černivec, Stančin, Zrimšek 1, Fink 1, Zec, Gojkovič 4 (1), Puš, Irman 1. Trener: R. Beguš.
SEDEMMETROVKE: Mercator 4 (2), Olimpija 7 (7); IZKLJUČITVE: Mercator 10 min., Olimpija 10 min.
Gostiteljice so v prvih minutah igre dovolile gostjam, da so že v deveti minuti ušle na prednost pet zadetkov (2:7). Domačinke so igrale preveč pasivno v obrambi, tako da so gostje s hitrimi akcijami zlahka dosegale zadetke. Nemočna je bila tudi vratarka Križančeva, ki ni mogla ustavljati močnih strelov razigranih gostij. Slednje so iz minute v minuto večale prednost, ki je ob odmoru znašala že 12 zadetkov. Domačinkam nikakor ni uspelo uveljaviti svoje igre, preveč so grešile in prepoceni izgubljale žoge.
Tudi v nadaljevanju gostiteljice niso uspele preobrniti toka igre, kljub temu da so bile
1. A SRL (ž) -od 1. do 6. mesta
Olimpija je v drugem krogu končnice prepričljivo slavila na Ptuju. Zmajčice so domačinke visoko premagale, celo več, kot so same pričakovale. Drugi del tekmovanja bo za Ptujčanke vsekakor dobrodošel, da bodo lahko videle, koliko zaostajajo za najboljšimi. Usmeritev v lastni igralski potencial je bila zelo pomembna odločitev za prihodnost, trener Nikola Bistrovič pa je s svojimi sodelavci z uvrstitvijo v ligo za prvaka dokazal, da se takšno delo bogato obrestuje.
REZULTATI 2. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija 27:34 (12:24), Krka - Zagorje GEN I 23:32 (10:14). Srečanje Celeia Žalec - Krim Mercator bo odigrano jutri.
1. KRIM MERCATOR 1 1 0 0 46
2.	OLIMPIJA
3.	ZAGORJE GEN-I
4.	CELEIA ŽALEC
5.	KRKA
6.	MER. TENZOR PTUJ 2
2 2 0 0 AS
2 2 1 2
O	O
O O	l
O O	2
O O	2
AO S1 2A 2S DK
uspešnejše v napadu. Še naprej pa so zamujale v obrambi, zato so razigrane Okleščenova, Mi-truševska in Jeričkova brez težav dosegale zadetke in so tudi najzaslužnejše za visoko zmago Ljubljančank. Ptujčanke so svoj cilj res izpolnile že z uvrstitvijo v Ligo za prvaka, toda tokrat so prepoceni "prodale" svojo kožo.
anc
Foto: Črtomir Goznik
Igralke ekipe Mercator Tenzor Ptuj (na sliki Nastja Prapotnik) proti močni Olimpiji niso imele pravih možnosti za zmago.
Odbojka m 3. DOL (ž)
Zmaga za ohranitev upov
AS Zava Feluka Ptuj - Kostmann Slovenj Gradec 3:1 (23, -18, 20, 20)
Ptujske odbojkarice so v soboto doma premagale moštvo iz Slovenj Gradca in zabeležile drugo zmago v končnici prvenstva. V športni dvorani Gimnazije Ptuj so sicer izgubile drugi niz, a so bile v preostalih treh prepričljivejše od nasprotnic. Če so bile zaradi nepoznavanja tekmic pred srečanjem še negotove, so po zmagi dobile potrditev, da so na pravi poti. Z novimi tremi točkami na lestvici mini lige za uvrstitev v drugoligaško konkurenco so Ptujčanke namreč prehitele Korošice in trenutno zasedajo drugo mesto, ki jim še ohranja teoretične možnosti za napre-
dovanje in izpolnitev zastavljenega cilja. Če bodo na tem položaju ostale, se bodo z drugou-vrščeno ekipo končnice v tretji ligi zahod ter z osmim in devetim moštvom druge lige borile za dve prosti mesti v drugi ligi.
Zaostanek za vodilno ekipo iz Murske Sobote so po tesni zmagi Prekmurk v Mislinji Ptujčanke znižale za eno točko. A bo pet točk za direktno uvrstitev v drugo ligo v zadnjih treh tekmah kljub temu težko nadoknaditi. V soboto v goste prihajajo igralke iz Mislinje, ki so v dosedanjih srečanjih od štirih ekip prikazale najmanj, a so na zadnjem srečanju vseeno pokazale, da se zlahka ne predajo.
Vrstni red po treh krogih: DŠR Murska Sobota 11 točk, AS Zava Feluka 6, Kostmann 4, Mislinja 3
UG
Čeprav smo minuli teden še čistili sneg, koledar govori, da je pomlad pred vrati. Tudi naš notranji koledar nas že vleče na prosto, na vrtove, zimsko zasaditev bi radi osvežili s spomladanskim cvetjem in kmetje bi že tudi radi začeli svoje delo. Ker je zemlja še premokra in prehladna, si marsikdo čas preganja z načrtovanjem zasaditev ali pa se odpravi po trgovinah, da se še pravočasno pozanima za reči, ki jih bo že kmalu potreboval. Kajti ko se obrneta teden ali dva, bo treba prižgati kosilnice, čas za košnjo bo spet tukaj!
Letošnje balkonske zasaditve vas bodo očarale
Lepota balkonskega okrasja
Številnim naprednim slovenskim vrtnarjem se lahko zahvalimo, da so naši balkoni in okna v zadnjih letih okrašeni lepše kakor v večini zahodnoevropskih držav. Široka izbira različnih rastlin, ki jih imamo v vrtnarijah na izbiro, je naredila vsako balkonsko zasaditev unikatno, enkratno, našo, domovino, lepo, pisano in neponovljivo.
Kaj imamo torej na izbiro
Začnimo s cvetočimi, trpežnimi lepoticami, med katerimi imajo še vedno pomemb-
Besedila: Miša Pušenjak, Viki Ivanuša.
Fotografije: Miša Pušenjak, Viki Ivanuša, zasebni arhiv. Urednica priloge: Viki Ivanuša.
no vlogo bršljanke. Vendar jih dobimo danes v številnih različnih barvah in oblikah. Od kompaktnih, ne pretirano dolgih rastlin, s katerimi lahko kombiniramo tudi modernejše cvetlice, do starih, dolgih, bujno cvetočih bršljank, ki jih lahko posadimo v naša korita. Poleg enobarvnih rdečih nam vrtnarije ponujajo dvobarvne, polvrstnate in vrstnate sorte. Tem z bleščeče zelenimi listi so se pridružile tudi take s pi-
sanimi listi. Skratka, izbira je pisana, res je dobro, da izkoristimo vse možnosti, ne samo rdeče dolge rastline.
Namesto njih smo v zadnjih letih dobili še nekaj trpežnih rastlin. Kdo bi si mislil, da bodo nekoč občutljive, nežne begonije, ki smo jih lahko imeli samo na točno določenih oknih, prevzele glavno mesto tako na soncu kakor v polsen-ci. Tako je, počasi prevzemajo glavno vlogo v naših koritih tr-
pežne, zmajevolistne begonije. Žal prihajajo samo v rdeči, beli in rahlo rožnati barvi, ampak to so tako pri nas najpopularnejše barve. Za razliko od bršljank, ki so pri nas že našle svoje sovražnike, so begonije še brez njih. Uspevale bodo tudi na veliki vročini, res pa je, da je v takem primeru bolje, da si omislimo korita z vodno rezervo.
Nekaj let za njimi so naša srca na razstavah v tujini, zdaj
CVETLICARNA
<$pžmarin
Zima se bo počasi poslovila in končno bo prišla težko pričakovana pomlad. To je čas, ko začnemo razmišljati o zasaditvah okenskih in balkonskih korit z rastlinami. Na naši vrtnariji vam ponujamo in priporočamo različne kombinacije rastlin, s katerimi si boste zagotovo polepšali vaš dom. Na vašo željo vam tudi uredimo in zasadimo vaš vrt, v katerem boste uživali v vseh letnih č
Vse informacije lahko dobite v naših cvetličarnah, ki se nahajajo:
-	Miklošičeva ulica 10, Ptuj, telefon 02 776 40 01
-	PE Dornnvska c., Ptuj, telefon 02 746 40 02
-	PE Bukovci 4a, Markovci, telefon 02 766 20 31
IZKOPI IN RAZNA PRIPRAVLJALNA DELA Z MINI BAGERJEM (v okolici hiš in drugih stavb) IZKOPI IN ODVOZI ZEMLJE IZKOPI ZA ZEMELJSKE INSTALACIJE POLAGANJE RAZNIH KAMNITIH IZDELKOV
m
; 1013128 UU SRE
pa že tudi pri nas osvojile bo-livijske begonije. Prva je bila bonfire, danes pa vrtnarji pri nas ponujajo že več različnih blagovnih znamk te trpežne, skromne, a obilno cvetoče lepotice. Njen cvet je oranžno rdeč, tako da ga lahko sadimo v oranžne ali rdeče kombinacije. Obstajajo pa tudi bele sorte.
V lanskem letu pa so nekateri že preizkusili izredno trpežno rastlino, ki je mnoge kar presenetila, to je povešavi gro-belnik. Ta trpežna enoletnica je najbolj znana s pokopališč, da pa se bo tako uspešno razvila v balkonskih koritih, je mnoge presenetilo. Odlično
dopolnilo je k pelargonijam, a pazite, da jih ne bo prerasel.
To so trenutno najpopularnejše cvetoče lepotice. Poleg njih vam svetujem še nežne, trpežne in prav nič zahtevne milijon zvončke, za razliko od njim podobnih surfinij jih ne smemo preveč zalivati, prav tako potrebujejo manj nege, gnojenja in niso tako občutljivi na bolezni. Le sonce in zrak jim moramo zagotoviti.
Čeprav so vodenke zelo stare cvetoče lepotice, pa lahko danes najdemo številne, zelo različne, predvsem pa v zanimivih barvah rastoče lepotice. Uspevajo tako v senci, kakor v
Bolivijska begonija, nova lepotica na soncu
polsenci in na soncu. Le dovolj vode morajo imeti, zato so na soncu zanje obvezna korita z vodno rezervo. Poleg naštetih je v vrtnarijah na razpolago še veliko cvetočih lepotic, le oči odprite, poglejte malo po slovenskih revijah članke slovenskih avtorjev, pa boste videli, kaj je na razpolago.
Strukture dajo koritu obliko, cvetočim lepoticam pa pravo podlago
Nihče ne more cel dan jesti samo čokolade. Podobno name vplivajo samo s cvetočimi rastlinami zasajena korita. Zato je potrebno zasaditi tudi nekaj strukturnih rastlin, ka-
jsfa pragu pomladi
pomoč do zdravja
Zdrava prehrana in nega, sonaravno bivanje in blagodejna duhovnost
Milijon zvončkov dveh oranžni barv, oranžna šampanjska begoni-ja za sonce in rdečelistno biserno proso, pokončno rastoča trava je zmagovalna kombinacija na nižjih balkonih.
Cipresasta konjska griva mora biti porezana, da nam ne pobegne v višino.
CELJSKI SEJEM, 19.-21. MAREC 2010
www.ce-sejem.si
terih glavni okras je listje, ne pa cvetje. Tako nastane prava podlaga, platno, kjer cvetje še bolj zažari. Poznamo kar nekaj strukturnih rastlin z zelenimi ali rumeno-zelenimi listi, verjetno najbolj poznan je sladki krompir. V jeseni nas ob spravilu korit razveseli še s sladkimi, užitnimi gomolji. Poleg njega pa so zelo popularni postali različni javorčki, abutiloni. Ti nas celo poletje razveseljujejo tudi z lepimi zvončki rdečih, rumenih ali belih odtenkov, vendar nam lahko korito podaljšajo, saj najdaljše sorte zrastejo tudi do 2 m in več.
Meni osebno je zelo všeč rumeno-zelena pijavčnica, ki zunaj na prostem celo prezimi in je lepa tako na soncu kakor v senci. Zanimiva, a manj poznana je tudi skromna drob-nolistna tradeskancija, ki nas poleg listja obdari še s filigransko drobnim belim okrasjem, ki podobno kakor »šlajer« krasi poročne šopke. Zanimivi in uporabni sta tudi zelenolistna in srebrnolistna dihondra. Novejša lepotica v senci in na soncu je tudi sobna rastlina mulenbekija.
Omeniti moram še novost lanskega leta, cipresasto konjsko grivo, rastlino podobno asparagusu. Da ne bo pognala v neskončno višino, jo moramo večkrat odrezati, da se obrase v lasasate grme. Odrezane veje uporabimo kot asparagus v šopkih. Tako, naštela sem samo nekaj malega iz širokega izbora struktur, brez katerih danes ni moderne zasaditve.
Brez okrasnih trav ni moderne zasaditve
Res je, če hočete moderno zasaditev, ne smejo manjkati okrasne trave. Veliko jih je že na izbiro, nekaj jih je tudi takih, ki bodo uspevale v senci. Poleg trav, ki so lahko trajne ali po večini enlotne, pa danes sadimo tudi njihove večje ali manjše sorodnice - šaše. Ti pa so po večini prezimno trdni, njihova odlika pa je tudi to, da pozimi listje ostane take barve kakor poleti. Zato jih lahko uporabimo tudi v jesenskih koritih.
O balkonskih lepoticah se seveda ne da napisati nekaj na kratko, prostora mi je že zmanjkalo. Naj za konec povem le še, da danes ne sadimo
Povešavi grobelnik, bogati slapovi belega cvetja
Temnolistni sladki krompir, oranžna bolivijska begonija in pokončna rdečelistna avstralska kijevka (cordylina)
več cele vrste enakih korit, ampak lahko korita postavljamo zelo na redko po balkonu, vendar tega zasadimo zelo na gosto. Rastline naj rastejo navzgor, navzdol, levo, desno... Tudi ni nujno, da so vsa korita zasajena enako, sledimo le neki zamisli čez cel balkon in
okoli hiše. Pri tem pa barve in mogoče kakšno rastlino povežemo še s tem, kar imamo posajeno na okrasnih gredicah. Zdaj pa le pojdite hitro listat po revijah in knjigah, še je čas za izbiro, da bodo naša korita čim bolj pisana in cvetoča tudi v letu 2010.
KOMUNALA
SLOVENSKA BISTRICA
PODJETJE ZA KOMUNALNE IN DRUGE STORITVE d.o.o.
Ulica Pohorskega bataljona 12, 2310 Slovenska Bistrica
telefon: 02/8055-400, faks: 02/8055-410
e-mail: info@komunala-slb.si, splet: www.komunala-slb.si
Dežurstvo vodooskrba: 041/646-779
Dežurstvo pogrebna dejavnost: 041/363-870
Odlagališče odpadkov Pragersko: 02/8037-077
Čistilna naprava, sprejem grezničnih gošč: 02/8430-024
Urejeno okolje zahteva znanje, delo in denar
Vsi si želijo lepo zasaditev s cim manj dela
Damjan Meško iz Velike Nedelje se ukvarja z urejanjem in zasajevanjem zelenih površin. Pozimi je bilo dela manj, a je že razmišljal o zasaditvah, ki jih bo oblikoval to sezono. Tudi telefon je pridno zvonil, saj si je marsikdo že pozimi želel rezervirati termin za urejanje okolice spomladi.
Pri urejanju okolice je mogoče narediti najrazličnejše reči, praktično vse, vse pa je odvisno od želja in zmožnosti naročnikov, pove Damjan Meško, ki je v 12 letih uredil okolje številnih domov v severovzhodni Sloveniji. Ukvarja se s celostno ureditvijo okolice od zelenice, žive meje, ribnikov, skalnjaka, predhišnega vrta pa vse do po-sodovk, zasajenih s trajnicami.
Pri svojem delu opaža, da se je miselnost strank spremenila. Pred leti so vsi želeli veliko rož, bogate, velike zasaditve, vsega v izobilju. Danes pa ljudje nimajo časa in si želijo lepo zasaditev, s katero bo čim manj dela. Odločajo se za lep predhišni vrt, živo mejo, lepo ravno zelenico in morda tu in tam kakšno drevo. Tu pa večina že konča z urejanjem okolice doma. Zares zelo zelo redki se danes še odločajo za
zelenjavni vrt.
Če iz finančnih razlogov vseh želja naročnika ni mogoče uresničiti v enem letu, se naredi načrt in se razdeli v več let. Večina naročnikov si najprej želi urediti živo mejo in travo. Če so možnosti, pa še zasaditve in kakšen skalnjak ali kaj podobnega. Delo na terenu se bo vsak čas začelo, saj je travo najbolje posejati aprila ali maja, odvisno od terena in vremena. Za rastline pa je dobro, da se dajo v zemljo že marca, da odženejo v zemlji, kajti rastline brez koreninske grude naj bi bile v dobi mirovanja v zemlji.
Skalnjaki so lepi, a zahtevajo svojo pozornost
Skalnjake običajno delajo
tam, kjer je poševen teren. Z njimi je sicer tudi kar nekaj dela, če ga želimo ohranjati v lepi obliki, saj ga je treba večkrat opleti in obrezovati trajnice, da ostanejo primerne velikosti. Čez nekaj let pa je potrebno zasaditve trajnic zamenjati, ker običajno postanejo prevelike. Skalnjak zasadijo z alpskimi rastlinami, pri zasaditvi pa upoštevajo lego. Če je obrnjen na sever, ga zasadijo z rastlinami, ki imajo rade senčno lego. Na južno stran pa se zasajujejo nizki iglavci in druge nizke rastline blazi-naste rasti. Rastline za skalnjak običajno niso zahtevne. Pri urejanju skalnjaka Damjan Meško še posebno rad posega po velikih skalah, po njih hodi na Paški Kozjak, pri delu pa si pogosto mora pomagati tudi z avtodvigalom. Pri delu se trudi posnemati naravo, zato so
Damjan Meško poskuša v svojih ureditvah okolja čimbolj posnemati naravo.
mu te skale še posebno všeč. »Granit mi ni všeč, najlepši je beli kamen, sploh če je malo obraščen z mahom. Drugo ka-
Ribniki so zelo priljubljena popestritev vrta.
AVTOPREVOZNIŠTVO, GRADBENIŠTVO,TRGOVINA
Srečko Vrbnjak s.p.
Rogaška cesta 57, 2250 Ptuj Tel. 02 788 52 65, GSM 041 653 905,
040	84 60 84,
041	665 236
zemeljska dela izkopi z bagerji, planiranje, rušenje in buldožerska dela ter prevozi šodra, peska, zemlje
POM LAD d.o.o. "D to pelo m
skupina
Za male in velike mojstre.
-	gradbeni material
-	fasadni sistemi
-	izolacije
-	suhomontažni sistemi
-	kritine
-	salon keramike
-	barve, laki
-	orodje
-	mešanje fasadnih in notranjih barv (Jub, Rofix)
tel: 02/799-01-00
Pomlad d.o.o., Gerečja vas 36 b, 2288 Hajdina E: pomlad.doo@siol.net S: www.pomlad-doo.si
menje preveč pade v oči, se ne vklopi v okolico. Skale morajo biti lepo zložene, špici ne smejo štrleti v zrak, treba jim je najti lepo, naravno lego. Okolico pa rad posujem z naravnim kamenjem. Pri skalnjakih in ribnikih odsvetuje uporabo sicer priljubljenega lubja, ki je sicer tudi naraven material, a ga dež hitro spere in ga je treba nenehno dodajati, okolica pa hitro izgleda neurejena,« je povedal Damjan Meško.
Ribniki so vir navdiha in energije
Damjan Meško je izdelal že številne ribnike za zasebne vrtove in podjetja. Lani je v Mariboru pričel izdelavo zares velikega ribnika, ki sprejme kar 35 kubičnih metrov vode. Izdelal je tri slape, kaskade, ob ribniku uredil skalnjake, poudarek brežine pa je na japonskih javorjih. Z drobnim mletim kamnom je ponazori melišče, kot ga poznamo v gorah. V tej ureditvi je uporabil tudi največjo skalo doslej, ki je tehtala tri tone in pol. V ribnik bodo letos spustili japonske koie, ki so odvisno od velikosti precej drage ribe. Zato mora sistem delovati brez napak. V ta namen je zgradil posebno strojnico z UV-ionizatorjem, filtri, avtomatskim dotokom vode.
Sicer pa si večina naročnikov omisli manjše ribnike. Meško priporoča, da je ribnik pred hišo in ne kje za vogalom, ker ga sicer ne bomo
uporabljali. Ob njem je zelo primerno urediti teraso z ležalniki. Zelo lepo izgleda, če se terasa potegne tudi malo nad ribnik. Številni naročniki se odločajo za ribnik zaradi prijetnega zvočnega efekta žuborenja, ki na človeka deluje pomirjujoče. Lahko pa se zgodi, da nekatere sosede tudi moti ... Zato je potrebno takšno investicijo dobro premisliti. Ribnik ima blagodejen učinek in večina ljudi, ki si ga omisli, zjutraj, preden gre v službo, malo postoji ob njem, ga pogleda in si tako napolni baterije. Ribnik je seveda potrebno vzdrževati, vendar ob primerni tehnologiji pomeni to okrog 15 minut dela na 14 dni.
V lepo zelenico je treba vložiti delo in denar
Tako kot voda ima svoj efekt tudi trava. Ampak za lepo travo se je treba potruditi, pa tudi poceni ni. Že pred sejanjem ali polaganjem travnatega tepiha je potrebno dobro pripraviti teren. Vedno več naročnikov se pri tem odloča tudi za namakalni sistem, da se trava v sušnih mesecih namaka. Spomladi je treba travo dobro prezračiti in gnojiti z založnim gnojilom. Pri zračenju se lahko uporabi tudi kremenčev pesek, ki ima številne pozitivne učinke, saj je po njem zemlja zračnejša in pleveli ne vzklijejo tako hitro. Z uporabo peska pa je treba biti pazljiv, če imamo položen namakalni sistem, saj lahko drobna zrnca pridejo v šobe. Če želimo res lepo travo, jo je potrebno vsaka dva meseca, vse do oktobra, še dodatno gnojiti s specialnim gnojilom. Kositi jo je treba na 5 do 7 dni. Po potrebi jo je treba škropiti proti širokolistnemu plevelu ali ga odstranjevati ročno.
Za živo mejo se najpogosteje uporabljajo ciprese različnih vrst. Slovenci imamo najraje sorto smaragd. To sorto cipres je treba pustiti, da zraste do želene višine in takrat cipresam, ki so dosegle to višino, porežemo vrhove. To je najbolje narediti med 15. avgustom in novembrom. Čez kakšni dve leti jih moramo
Nekateri imajo radi malce bolj eksotičen pridih.
rahlo porezati tudi ob strani in vzdrževati želeno višino. Dobra lastnost cipres je, da jih ni potrebno rezati vsako leto kot večino drugih živih mej. Spomladi je treba iglavce pognojiti s specialnim gnojilom. Meško se navdušuje tudi nad drugimi živimi mejami: »V našem okolju bi bila najlepša gabrova živa meja. Ima pa to slabo lastnost, da ostanejo listi čez zimo na rastlini in jih odvrže šele spomladi, ko poženejo novi. In takrat jih je treba pospraviti. Veliko se sadi tudi liguster, ki je cenovno najugodnejši, vendar lahko v hudi zimi pomrzne. Lepa živa meja je tudi iz rdečega češmina, različne mešane žive meje, zelo lepa je tudi živa meja iz navadne smreke ali omorike, sploh spomladi.«
Ampak največ dobrih lastnosti ima še vedno dobra stara cipresa. Ker je zelena, nam vse leto nudi vizualno kuliso, skrije nas pred neželenimi pogledi, zadrži prah s ceste, je pa res malo bolj občutljiva na sol in pasji urin. Zato marsikdo ciprese ob cesti pri tleh pozimi malo zaščiti s folijo. Stranke se vedno pogosteje odločajo za namakalni sistem ne le na travnatih površinah, ampak tudi na vrtu in pri živi meji. Pri meji je z namakalnim sis-
temom lahko tudi od 15 do 12 centimetrov večji prirast. Dreves se v zasaditvah sadi zelo malo. Popularne so katalpe in okroglasti javor, akacija, ginko, vrba, pa tudi okroglasta višnja. Sicer pa je sadnega drevja ob hiši vse manj.
Poleg klasičnih ureditev pa se nekateri navdušujejo tudi nad japonskim stilom ureditve, ki nujno vključuje tudi velike skale in lepe bonsaie. Meško jih nabavlja pri trgovcu v Italiji, ki jih dobi direktno iz Japonske. Lep bonsai lahko stane po več tisoč, tudi deset-tisoč evrov, zato se le redki naročniki odločajo zanje. Najpogosteje so to tise, bori in japonski javorji. Takšen stil se lepo poda k moderni hiši. Sicer pa moderne hiše opremijo minimalistično, s kakšnimi večjimi, elegantnimi rastlinami pred hišo, s posipom in lepo osvetlitvijo za ponoči. Figur Meško ne uporablja rad, kvečjemu kakšne naravne, lesene, v stilu forme vive. Na željo stranke upošteva tudi pravila feng-shuja.
Damjan Meško ideje za svoje zasaditve črpa tudi iz različnih razstav, ki jih obiskuje, lani ga je najbolj navdušila londonska RHS Hampton Court Flower Show 2009.
Takšna pa je razlika med urejeno in neurejeno okolico videti iz zraka.
Nekateri pa si zaželijo tudi vrt po principih feng-shuja.
Skalnjaki so zelo lepi in atraktivni zlasti na neravnem terenu, zahtevajo pa tudi nekaj dela.
V letu 2010 smo programe varstva in gnojenja rastlin ter različna aktualna priporočila strnili v brošure s področja sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva, ekološke pridelave in enologije.
Brošuro prejmete BREZPLAČNO tako, da označite želeno področje, izpolnite kupon in nam ga pošljete na navedeni naslov.
□
Vinogradništvo
□
Ekološka pridelava
□
Vrtnarstvo in poljedelstvo
METROB d.a.o.
Začret 20a 3202 Ljubečna T.: 03 7806 330 F.: 03 7806 341 M.: 041 656 938 e-poSta: info@metrob.si www.metrob.eu
Poštno številka in pošta: _
E-pošta:_
GSM-
Skale ima Damjan Meško še posebno rad, nabavlja jih na Paškem Kozjaku.
Strojni krožek - dobra rešitev
Stroji so predragi, da bi lahko vsakdo imel vse
Pomembna možnost za zmanjšanje stroškov uporabe kmetijske tehnike je opravljanje in najemanje storitev. Večina slovenskih kmetij je namreč še vedno premajhna, da bi lahko racionalno izrabila sodobno kmetijsko tehniko. Med več različnimi možnostmi sodelovanja pri rabi strojev so se v srednjeevropskih državah in tudi pri nas izkazali strojni krožki, ki so jih začeli ustanavljati v letu 1994 in jih je okrog 45 po vsej državi, vanje pa je vključenih okoli 5700 kmetij.
Strojni krožek Ormož deluje že več kot 15 let. Število članov niha, tako jih ima trenutno 180, v najboljših časih pa jih je bilo tudi do 200. Strojni krožek je samostojno društvo, ki pa rado izkoristi tudi strokovno in tehnično pomoč svetovalcev kmetijske svetovalne službe. Namen strojnih krožkov je predvsem v nu-denju strojnih storitev med kmeti, je povedal predsednik krožka Mirko Kosi. Krožki s svojim delovanjem vplivajo na varno in ekonomično delo na kmetijah, saj zagotavljajo storitve s specializiranimi stroji in priključki, s čimer je obdelava kvalitetnejša in cenejša, delo pa veliko varnejše. Storitve strojnih krožkov zanimajo tudi tiste, ki imajo specifične kulture ali panoge. Kosi je prepričan, da tisti člani krožka, ki storitve ponujajo, svoje stroje
kvalitetneje servisirajo, tako da je sama storitev kvalitetnejša. Zlasti v zadnjih letih je to močneje opaziti.
Ormoški strojni krožek opravlja dejavnost na 2150 hektarjih površin, letno pa člani opravijo 5350 ur storitev. Na poljedeljskem območju je za člane strojnega krožka največ dela z oranjem, setvijo, prevozi in seveda spravilom pridelka s kombajni. Na travniških površinah pa je povpraševanje po siliranju in baliranju trave.
„Po prenehanju delovanja Tovarne sladkorja Ormož so se povečale površine drugih kultur. Preoralo se je tudi veliko trajnih travnikov, tako da so se povečale poljedelske površine, na katerih se je zasejala pšenica, bistveno se je povečal tudi delež oljne ogrščice in ječmena, koruza pa je ostala v prejšnjih okvirih," je pove-
dal Kosi. Zanimivo je, da na slovenski ravni strojni krožki opravijo 85 % baliranja silaže, 95 % žetve pšenice, 98 % spravila sladkorne pese (ko se je še sejala), 90 % spravila koruze v zrnju in 95 % priprave lesnih sekancev.
Čeprav imajo kmetje pozimi manj dela kot poleti, je počitek bolj navidezen, pravi Kosi: „Morda ni tako naporno kot poleti, ampak vsi, ki imamo živino, smo v stresu zaradi cen, razmišljamo o napakah, ki so se pojavljale pri delu prejšnje leto. Pa tudi mehanizacijo je potrebno pripraviti na novo sezono. Sicer pa se je sezona s spravilom lesa že začela. Takoj, ko bo s stroji mogoče na njivske površine, pa bo dela še preveč."
Pozimi so bili kmetje zasedeni tudi z različnimi izobraževanji. Izobraževanja so po
eni strani koristna, po drugi pa se kmetje pomalem sprašujejo, ali je ob desetletjih delovnih izkušenj zares potrebno vsako leto znova obiskovati toliko tečajev.
Kmetijska mehanizacija še vedno premalo izkoriščena
V teh dneh kmetje pripravljajo stroje na pomladni tempo dela. To pomeni zamenjavo obrabljenih delov, ki jih med letom pogosto le za silo pokrpajo, preverjanje in zamenjavo olja, filtrov. Pri kvalitetnih traktorjih je postalo že samo vzdrževanje zelo drago. Zato so lastniki strojev zadovoljni, da si z nudenjem storitev pokrijejo del stroškov.
Vedno hitrejši tempo se odraža tudi v potrebi po vedno večjih prikolicah ter hitrejših in zmogljivejših traktorjih. Traktorji, ki vozijo 40 kilometrov na uro, so postali prepočasni. Hitrejši in zmogljivejši pa posledično zahtevajo tudi drugačne priključke - in spet dodatne stroške.
Slovensko tržišče je polno traktorjev številnih znamk in najrazličnejših priključkov. Kosi pravi, da se vsak „strezni" in neha kupovati „eksotične" izdelke takrat, ko enkrat potrebuje servis. Ta izkušnja kasneje olajša izbiro. Čeprav se menda statistično gledano le 30 % kmetij odloča za nakup kmetijske mehanizacije, pa še vedno marsikdo meni, da mora nujno imeti svoj traktor. Kosi pravi, da bo kmete te miselnosti odvadil edino ekonomski položaj, ki že sedaj prekinja to modo in se večina nakupa traktorja loteva gospodarneje kot pred leti. Čeprav po Kosijevih besedah v Nemčiji za pokritje investicije priporočajo 1000 delovnih ur letno, pri nas menda izkoriščenost mehanizacije na intenzivnejših kmetijah pride do 500 ur, marsikje pa še to ne.
Varnost pri delu na prvem mestu
V strojnih krožkih veliko pozornosti namenjajo tudi var-
nosti pri delu. Zato ocenjujejo, da je dobro, da morajo profesionalni kmetje vsaki dve leti opraviti tečaj iz varstva pri delu in preizkus znanja. V strojnem krožku pa dodatno vsako leto vsaj enkrat pripravijo predavanje s kakšnega področja varstva pri delu. Obravnavali so različne tematske sklope: delo z motorno žago, požarno varnost na kmetiji, varno delo v gozdu, varno udeležbo s kmetijsko mehanizacijo v prometu. Zavedajo se, da so vedno večji in širši stroji pogosto premalo označeni, zato pripravljajo na nivoju zveze nabavo svetlobnih teles. S tem želijo izboljšati svojo in varnost drugih udeležencev v prometu. Uspešno delajo tudi na osebni zaščiti, saj se člani odločajo za delovno obleko, ki ima odsevne trakove in so tako bolje vidni tudi v slabših vidnih razmerah. Razmišljajo tudi o možnosti skupnega zavarovanja.
Še vedno pa so kmetje nezadovoljni, ker ne morejo več opravljati storitev zimske službe. Po Kosijevem mnenju bi bila zimska služba učinkovitejša in hitrejša, če bi jo opravljali kmetje. Hkrati pa bi to pomenilo dodaten zaslužek za kmetijo v zimskem času, ko je drugih dohodkov manj. S tem bi dobili mlajši člani gospodarstva dodatno zaposlitev, pa tudi mehanizacija bi bila bolj izkoriščena.
Predsednik strojnega krožka v Ormožu je Mirko Kosi.
Dilema, katerega od ponujenih lepotcev izbrati, je velika. Tako kot ponudba.
iTMMOdMO SBBCSILdMI
"ücmüGsn!/
DAN
DATUM
URA (od-do)
KRAJ - LOKACIJA
torek 16.3.2010 8.00-11.00 Majšperk - gostilna Dolhca 12.00 -14.00 Stoperce - gostilna Lituž 14.30 -16.30 Jablane - kmečki turizem Medved
sreda
17.12010 8.00 -11.00 Mlhovce - avtoservis Dobič 12.00 -14.00 Gerečja vas - gasilski dom 14.30 -16.30 Njiverce - kmetija Podgoršek
DrO© ft§Gr@0i]QD
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenica, ter registracijo.
Izvajali se bodo po razporedu
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem In registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
Nagrajenca ali nagrajenko, ki bo izžreban-a čaka denarna nagrada v znesku
Informacije na telefon:
02/ 788 11 68. Se priporočamo!
Dominko d.o.o. tehnični pregledi,
Zadružni trg 8,2251 ptuj, tel.: 02 / 788 11 75
četrtek 18.3.2010
8.00 -11.00 Grajena - gasilski dom 12.00 -14.00 Drstelja - kmečki tureem Lacko 14.30 -16.30 Janežovci - pri Mici_
petek 19.3.2010 8.00 -11.00 Vitomarci - kmetijska zadruga 12.00 -14.00 Lasigovci - kmetija Kukovec 14.30 -16.30 Polenšak - gostilna Šegula
sobota 20.3.2010
8.00-11.00 12.00 -14.00
Cirkulane - bar Marti ka Stojnci - gasilski dom
poned. 22.3.2010
8.00-11.00 12.00 -14.00 14.30- 16.30
Videm - market Zerak Leskovec - pri pokopališču Zamušani - Guma bar
torek 23.3.2010 8.00-11.00 Zetale - kmetijska zadruga
12.00 -14.00 Podlehnik - kmetijska zadruga 14.30 -16.30 Jurovci - avtoelektrika Bračič
sreda 24.3.2010 8.00-11.00 Dornava - kmetijska zadruga 12.00 -14.00 Moškanjci - benc. servis Žiher 14.30 -16.30 Gajevci - trgovina Vrtnica
četrtek 25.3.2010
8.00 -11.00 Markovci - deponija 12.00 -14.00 Zg. Hajdha - pri pokopališču
petek 26.3.2010 8.00 -11.00 Lovrenc na D.P. - društvo upokojencev 12.00 -14.00 Apače - gasilski dom
avto
ORMOŽ d.o.o.
posguot.
Avtocenter Ormož d. o. o., Hardek 44 c, 2270 Ormož Tel.: 02/741 64 11,051/302 910,
SERVIS: 02/ 7416 405 031/ 322 939 NADOMESTNI DELI: 02/7416 407,051/310
NAJVEČJA PONUDBA TRAKTORJEV NA ŠTAJERSKEM
(=f
Predstavitev novega modela traktorja Lindner GEOTRAC 94 prvič na sejmu v Komendi od 26. do 28. marca 2010.
sa&i! w^j - ■tefi-.'ry,	•-.".-vi

.'-i, SE«*
> .
www.Mndner.si
LARIX GT, d. o. o., pooblaščeni zastopnik tovarne LINDNER na slovenskem trgu
Belska cesta 38, PREDDVOR
Tel.: (04) 255 66 10, faks: (04) 255 66 11
GSM: (041) 624 863
E-naslov: larixgt@siol.net
proti poleganju žit
za zatiranje najvažnejših širokolistnih plevelov v ozimnih in jarih žitih
iient /
II1CITI
L¿ÍjÉtJJ
idealen sistemični fungicid za zaščito žit pred pepelovko, pegavostjo, rjami in boleznimi klasa
insekticida za zatiranje rdečega žitnega strgača in listnih uši MAVRIK NI STRUPEN ZA ČEBELE!
MINATOR TOLUR
za zatiranje plevelov na strnišču
za zatiranje najvažnejših ozkolistnih plevelov v ozimni pšenici in ječmenu v času takoj po setvi in pred vznikom posevka
KARSIA, Dutovlje, d.o.o., Marketing&Razvoj
Dutovlje, d.o.o., Poslovalnica Ljubljana, Tržaška 132, 1000 Ljubljana, tel.: 01/432 33 84, fax.: 01/257 63 72, e-mail: info@karsia.si
BREZPLAČNA OBVESTILA O VARSTVU IN PREHRANI RASTLIN na www.karsia.si
FOLIARNA PREHRANA ZIT
Do pred kratkim so se v žitih uporabljala v glavnem dušična foliarna gnojila v obliki uree. Mikrohranila kot so baker, mangan, magnezij, žveplo in cink, se pravzaprav foliarno niso uporabljali. Z novim, modernim pristopom gnojenja z dušikom in uporabo specifičnih mikrohranil, bo pridelek višji, kakor tudi njegova kakovost, saj se v bodoče nižji (C) razred zrnja naj ne bi več odkupoval. Zato je potrebno s točno usmerjenim gnojenjem in uporabo pravih hranil doseči tržno kvaliteto!
DUŠIK je makrohranilo, ki ga žito zelo dobro sprejema skozi korenine, še bolje pa skozi listje. Dušik, kot hranilo, se uporablja v nitratni, amonijski in ureični obliki. Ko je enkrat dušik vgrajen v rastlinske beljakovine, se ne da več ugotoviti njegovega začetnega izvora. Z uporabo dušika dosežemo višjo specifično težo zrnja, večjega števila zrnja v klasu, bolj polna zrna, višje beljakovine in podaljšanje vegetacije. Izkoristek granuliranih mineralnih gnojil je odvisen od večih faktorjev, kot so klimatski pogoji (susa-ni sprejema, padavine-spiranje v podtalnico), neenakomernost razporeditve granul na pripravljenem terenu pred setvijo in še slabša pri dognojevanju posevka (odvisno od višine posevka), posledica tega je slabša in neenakomerna izkoriščenost (ponekod preveč, kar povzroča poleganje, ponekod premalo - ni pridelka in nižje beljakovine).
LAST M
Iz tega vidika priporočamo, da se osnovno gnojenje z NPK granuliranimi gnojili opravi pred setvijo, kasnejša dognojevanja pa se lahko opravijo s foliarnimi tretiranji. Za dodatno dognojevanje v času tretiranja pšenice s herbicidom (v času prvega kolenca- npr. MUSTANG 306 SE), pa priporočamo uporabo foliarnega dušičnega gnojila AZOS 300 (60 % žvepla in 15 % dušika) v odmerku 5 L/ha, predvsem kot dopolnilno gnojenje z dušikom in za dognojevanje z žveplom.
Azos" 3CIO
Tretje dognojevanje opravimo s kombinacijo AZOS 300 v odmerku 3 L/ha + LAST N v odmerku 15 L/ha v času tretiranja s fungicidom (npr. EMINENT 125 EW) ali/in insekticidom (BULLDOCK 25 EC) v klas. Z uporabo AZOSa 300 in LAST Na se izognemo dodatnemu prehodu s strojem in dognojevanju z dušičnimi mineralnimi gnojili. Ne smemo pa prezreti tudi tega, da z uporabo gnojil, kot sta Last N in AZOS 300 nikakor ne obremenjujemo podtalnice z nitrati, kar je seveda prispevek k varovanju okolja.
FOSFOR -pomanjkanje se kaže v slabem razvoju korenin, vijoličnih steblih in listih ter zavrti vegetativni rasti. Ti simptomi se posebej kažejo na zelo kislih ali alkalnih tleh z malo organske snovi, mrzlih in vlažnih okoliščinah, zemljiščih z majhno založenostjo s fosforjem, tleh z veliko sposobnostjo vezave fosforja in tleh z veliko železa.
KALIJ -pri pomankanju je rast ovirana, pojavijo se omejene zeleno rumene pege na listju, rjavenje in odmiranje starih listov, bronasto rumeni starejši listi ječmena ter sivo rjave nekroze na listju.
Simptomi se pogosto pojavljajo na kislih zemljiščih, peščenih in lahkih tleh, v sušnih obdobjih ali ob zelo močnih padavinah, na glinastih tleh z nizko vsebnostjo kalija in na tleh z visoko vsebnostjo magnezija.
POLJEDELSKA PETNAJSTICA
Vsa tri makrohranila so tudi v "Poljedelski foliarnipetnajstici",
ki jo priporočamo za foliarno dognojevanje 1-2 krat, po možnosti skupaj s FFS, v odmerku 3-5 kg/ha.
MANGAN vpliva na boljše splošno stanje rastline, njeno boljšo prezimitev, razraščanje, poveča odpornost na bolezni ter na boljšo kvaliteto zrnja. Pomanjkanje se ne kaže samo v z manganom slabo založenih tleh, ampak tudi v najbojših poljedelskih tleh. Vzrok za slabo preskrbljenost rastlin s tem mikrohranilom je v visoki pH vrednosti tal (preko 6 na peščenih in preko 7 na glinastih tleh), na apnenčastih, karbonatnih, slabo sorbtivnih, premočno prerahljanih in prezračenih tleh, na tleh z izredno visokim deležem organske mase (dovoz hlevskega gnoja, gnojevke, slame, zeleni podor,...), pa tudi v tleh, kjer pričnejo prevladovati oksidirajoči mikroorganizmi, ki se pojavijo v tleh pri prekomerni uporabi glifosatnih herbicidov.
Znaki pomanjkanja: analiza tal še ne pove ali je dovolj ali premalo mangana v tleh, ampak samo ali je prisoten ali ne. Velikokrat rastline pri pomanjkanju ne kažejo znakov, moteni pa so določeni fiziološki procesi, ker ima za posledico slabši in nižji pridelek.
Pomanjkanje mangana se kaže kot rumenenjeposevkov, predvsem ječmena na lahkih tleh, s tem da kolesnice ostajajo zelene, v slabši fotosintezi, zavrtosti v rasti in zoženo razmerje "korenine:steblo", rastline so veliko bolj dovzetne za kisikove radikale, posledica so bledenje oz. točkovno formiranih kloroz, še posebej v stresnih razmerah (vročina, suša, osvetlitev), pelodu se zmanjša sposobnost kalitve, zmanjša se sinteza beljakovin, zmanjša se izgradnja voščene plasti, ker je zavrta sinteza beljakovinin s tem se zmanjša odpornost na bolezni kot so listni ožig, snežna plesen idr.. V primeru takšnih simptomov si lahko pomagamo na dva načina. Prvi je uporaba fungicida DITHANE M45/DG v odmerku 2 kg/ha ali uporabo foliarnih gnojil kot je YaraVita Žita v odmerku 1-2 L/ha v času od pojava 4-6 lističev do sredine razraščanja.
BAKER je pomembno mikrohranilo, ki vpliva na kvaliteto in število zrn v klasu. Pomanjkanje bakra se kaže v skrivljenem zastavičarju in mladih lističih, manjšem številu zrn v klasu, ovenelosti listnih vrhov in ohromelosti rastline. Konice listov takšnih rastlin postanejo nitasto bele in odmirajo, rastline padajo,
ker je olesenitev zavrta. Zmajša se odpornost proti glivičnim boleznim, posebej pepelovki, cvetenje in zorenje kasni, kaže se tudi uvelost rastlin. V primeru takšnih simptomov priporočamo uporabo foliarnega gnojila COPTREL 500 v odmerku 0,25-0,5 L/ha v stadiju od dveh listov pa do pojava drugega kolenca. Prav tako bi v poštev prišla tudi uporaba novega foliarnega gnojla LABICUPER ali YaraVita Žita v odmerku 1-2 L/ha.
MAGNEZIJ vpliva na boljše splošno stanje rastline in boljšo kvaliteto zrnja. Simptomi pomanjkanja so svetlozelene in rumene proge na listih, najprej se kažejo na starih listih, listje odmira predčasno, zavirana je vegetativna rast. Ti simptomi so vidni na zemljiščih z veliko organske snovi in visokem pH ter v obdobjih z nizkimi temperaturami in veliko padavinami. V tem primeru uporabimo HYDROMAG 500 v odmerku 2-4 L/ha v stadiju 2 razvitih listov, po potrebi še po končanem cvetenju ali YaraVita Žita 1-2 L/ha.
ŽVEPLO je pomemben element, ki mu posvečamo premalo pozornosti, še posebej v sušnih ali mokrih klimatskih pogojih, saj je takrat njegov sprejem oviran. Glede vsebnosti beljakovin v pridelku, ki bo v bodoče definitivno velik faktor odkupa, pa bo vsak pridelovalec razmislil o dobri prehrani svojih posevkov. Znaki pomankanja se kažejo v ovirani, zavrti rasti, poznem dozorevanju, rumenkastih progah po celem listu, najbolj občutna pa je nizka vsebnost beljakovin v zrnju. Ti znaki so še posebej vidni na kislih, peščenih in z organsko snovjo siromašnih zemljiščih. Pri pomanjkanju žvepla se zmanjša fotosinteza za 5060 % in to ne samo na mladih, ampak tudi na starih listih in s tem je sinteza beljakovin lahko nižja za do 50 %. Vloga žvepla v žitih je izjemno pomembna. Žveplo mora biti na razpolago celo rastno dobo, najpomembnejše pa je v času razraščanja do pojava prvega kolenca, saj ga samo tako lahko rastline v zadostni količini akumulirajo v koreninah, od koder ga potem v času polnjenja zrna lahko koristijo. Največja potreba po žveplu je v času polnjenja zrnja in če ga takrat primanjkuje, se endosperm razvija le 8 dni po cvetenju, če pa je žvepla dovolj pa kar 25 dni. To pa občutno vpliva na količino in kvaliteto pridelka. Da rastlina lahko sprejme žveplo, mora le ta biti v anhidridni obliki.
V ta namen priporočamo uporabo foliarnega gnojila AZOS 300 v odmerku 5 L/ha v času uporabe herbicidov, v času razraščanja
do pojava prvega kolenca (npr. MUSTANG 306 SE) in še enkrat v odmerku 3 L/ha v kombinaciji z LAST N, v času tretiranja v klas.
CINK -pomanjkanje se kaže kot ovirana rast, ograjenimi pegami/ nekrozami vzporedno z listnimi žilami, rumeno oranžnimi niansami rastline v zgodnjem razvojnem stadiju. Proizvodnja ogljikovih hidratov je zmanjšana, pri izredno močnem pomanjkanju pride celo do zastoja fotosinteze. Prihaja do motenj v hormonskem ravnotežju rastline in le-te lahko ostanejo pritlikave. Slabo so razviti prašniki in s tem kaljivost peloda, odpornost proti fuzariozam in boleznim stebla pade. Simptomi so vidni na zemljiščih, ki so bila močno apnena, z veliko organske snovi, fosfatov, močnim gnojenjem s fosfornimi gnojili in visokem pH ter v obdobjih z nizkimi temperaturami in veliko padavinami. Najprej so vidni na mladih listih, rastlina sili v silno obraščanje in tvorbo majhnih listov. V takšnih primerih priporočamo uporabo foliarnega gnojila ZINTRAC 700 ali PROZINC oba v odmerku 1 L, kg/ha ali YaraVita Žita v odmerku 1-2 L/ha od stadija 4-6 listov pa do konca razraščanja.
BOR je mikrohranilo, ki v rastlino prehaja predvsem preko tal. Vendar pri pomanjkanju prihaja do problemov zaradi njegove slabe mobilnosti iz starih v mlade liste. Pomanjkanje se kaže samo na tleh z izjemno nizkimi vsebnostimi bora, na tleh z visokim pH (na pesku nad 6,2 in na glinenih tleh nad 7), saj je bor v takih primerih popolnoma nemobilen.
Pri pomanjkanju so mnoge funkcije v rastlini motene, kot npr. povečana nagnjenost rastline, saj celične stene niso stabilne, korenine so kratke in skuštrane, problemi z oplodnjo in slaba odpornost na bolezni.
Za preprečevanje pomanjkanja in optimalno prehrano uporabimo FOLIBOR L v odmerku 1-1,5 L/ha ali YaraVita Žito v odmerku 12 L/ha.
YaraVita Žita
Je visokokoncentrirano foliarno gnojilo in vsebuje 260 g/L magnezija, 130 g/L mangana, 50 g/L bakra, 80 g/L cinka in 63 g/L dušika.
YaraVita Žita uporabljamo prvič jeseni, v razvojni fazi žit BBCH 12 (dva lista razgrnjena), v odmerku 1 L/ha. Drugič (najbolj priporočljiv termin) ga uporabljamo v razvojni fazi BBCH 25-37 (pet stranskih poganjkov zaznanih) v odmerku 2 L/ha in tretjič le po potrebi v razvojni fazi BBCH 39-49 (stopnja zastavičarja, ploskev zgornjega lista zravnana, viden jeziček pa do vidne so prve rese) v odmerku 1 L/ha.
msiisi
www.
Marketing&Razvoj
Dutovlje, d.o.o., Poslovalnica Ljubljana, Tržaška 132, 1000 Ljubljana, tel.: 01/432 33 84, fax.: 01/257 63 72, e-mail: info@karsia.si
Svetovanje: g. Drago MAJCEN 031-394-227
BREZPLAČNA OBVESTILA O VARSTVU IN PREHRANI RASTLIN na http://www.karsia.si
Kako se da s pridnostjo in vizijo uspeti na mali kmetiji
Mini kmetija - maksi uspeh
Vekoslav in Zvonka Kumer iz Trgovišča že 20 let gospodarita na majhni, mini zelenjadarsko usmerjeni kmetiji, ki pa ob skrbnem delu, natančnem načrtovanju in jasni viziji prinaša tolikšen dohodek, da sta lastnika zadovoljna. Kumrova v kmetijo vlagata maksimalen trud, nenehno stremita po novem znanju, širita svoja obzorja in sta odprta za novosti. Ob takšnem odnosu tudi uspeh ni mogel izostati.
»Majhnost kmetije ni taka ovira, kot so naju vsi svarili, preden sva se odločila za to pot. Prepričan sem, da bi lahko rešili številne male kmetije, če bi jih pravilno usmerili,« je povedal Vekoslav Kumer, ki je z ženo Zvonko pred 20 leti sprejel odločitev, da se kmetija iz krav molznic preusmeri v zelenjadarstvo. »Lahko bi nadaljevala v živinoreji, saj sva imela kvalitetno živino in dobre rezultate, a to bi pomenilo velik finančni vložek v dodatno živino, hleve, mehanizacijo. Tega
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, so marca predstavljeni škropilni programi za jablane in hruške, nadalje lahko preberete o pridelavi in oskrbi leske, o strojni rezi in vezi vinske trte, dodajanju žvepla v vinarstvu, v prilogi Vrtnine pa o pridelavi kumaric za vlaganje in o tem, kaj potrebujemo za vzgojo sadik zelenjadnic.
Revija Sad - 21 lat z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
denarja preprosto nisva imela. Od svojega dela na kmetiji sva si želela dostojno živeti. Imela sva tri študente in račun se nama nikakor ni več izšel. Zato sva vedela, da morava nekaj spremeniti. Ko si prisiljen v stiski iskati rešitev, jo najdeš. Ob obilici denarja le redko vidiš rešitev in se obnašaš racionalno. V stiski se prilagodiš in iz hudega pobereš drobtinico koristnega znanja, ki ti potem vse življenje služi kot napotilo. V izobilju se kaj takega ne rodi. Tako sva razmislila o svoji kmetiji in naravnih danostih, ki jih imamo. Kmetija še danes obsega vsega šest hektarjev, a leži na ravnici. Zemlja je peščena ilovica, ki je zelo primerna za zelenjadarstvo, saj se hitro segreje in spomladi hitro posuši. Pomembna je bila tudi bližina potoka, ki v sušnih časih služi za namakanje. Pomembna je bila tudi bližina trga, mest, kot so - Ormož, Ptuj, Ljutomer, Maribor, Celje. Ne gre pozabiti tudi pridnih rok, volje do dela, do znanja. To so bili smernice, ki so naju usmerile v zelenjavo,« se spominja Vekoslav Ku-mer.
Šest hektarjev vrta
In sta prodala vso živino, ki je sicer dajala odlične količine
mleka. Z izkupičkom sta bila zadovoljna, zdelo se jima je precej, a bilo je ravno dovolj, da sta kupila semena za zelenjavo. »Če bi prvo leto udarila toča, bi propadli. Na srečo je bil pridelek izjemen in tako se je začelo,« pove Vekoslav Kumer.
Čeprav gre le za šest hektarjev površin, je v zelenjadarstvu to nekaj povsem drugega kot v poljedelstvu. V bistvu gre za šest hektarjev vrta. Kajti poleti na tej površini raste okrog 40 vrst različne zelenjave: solata, zelje, cvetača, brokoli, koro-mač, korenje, peteršilj, šest vrst čebule, štiri vrste paradižnika, šest vrst paprik, jajčevci, najrazličnejše buče in bučke in kdo ve, kaj še vse. Prodajajo tudi sadike zelenjave, orehova jedrca, bučnice in bučno olje. »Vrsto let smo se prilagajali kupcem, ki so nam prek pulta in preko prodajalne na kmetiji sporočali, kaj si želijo. Nama pa je bilo v interesu, da jim prisluhneva in se približava njihovim željam, da imava čim bolj zadovoljne kupce,« so izkušnje sogovornikov.
Odločitev za lastno prodajo je bila pred 20 leti prav tako zelo posebna. Takrat je veljalo, da znajo to le zadruge in kombinati, zato so se kmetje tega odvadili. In tako znajo danes kmetje pridelati, prodati pa ne
Takšna solata se je skrivala sredi februarja v rastlinjaku v Trgovišču, kajti Kumrovi želijo biti prvi, ki lahko svojim strankam ponudijo svežo, doma pridelano solato.
in v tem je problem, ker so vezani na posrednike, ki jim odnesejo večji kos pogače, sta povedala Kumrova, ki sta v začetku sicer poskušala sodelovati z zadrugo, a sta kmalu ugotovila, da bosta morala za svoj pridelek poskrbeti sama, saj se niso držali pogodbe. Dokazala sta, da se z umnim delom da pri-
delke tudi primerno plasirati.
Potrebno je veliko znanja in veliko dela
Že na začetku sta se odločila za integrirano pridelavo. Vekoslav Kumer je bil celo usta-
novni predsednik Združenja za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije. Zavestno sta se odrekla gensko spremenjenim semenom, s katerimi bi lahko pridelala več in odpornejšo zelenjavo. Uporabljata najboljša semena, predvsem holandska, ki sta jih odbrala na oglednih poljih. Največje težave sta ime-
POMLADANSKO DELO V VRTU
CISTO
Nastopila je koledarska pomlad in s toplimi dnevi začetek pomladanskih del. Toplo in lepo vreme je zvabilo v naravo veliko ljudi, ki so začeli z obrezovanjem vinogradov, sadovnjakov in s čiščenjem vrtov.
Ob tem se soočimo s težavo odstranitve, oziroma uničenja obreznin in trave - bioloških odpadkov. Ker vemo da kurjenje v naravi ni dovoljeno in je nevarno, želimo pomagati vsem, kateri ne vedo kam s tovrstnimi odpadki. Vsakdo lahko tovrstne odpadke sam pripelje na Zbirni center CERO Gajke, kjer jih bo brezplačno predali, ali si naročili odvoz proti plačilu na naši številki 780 90 20.
Odpadke lahko pripeljete vsak delovni dan v času obratovanja CERO Gajke:
	V ZIMSKEM ČASU	V LETNEM ČASU
VSAK DELOVNIK	OD 8.00 DO 17.00	OD 8.00 DO 20.00
OB SOBOTAH	OD 8.00 DO 14.00	OD 8.00 DO 14.00
Vse povzročitelje moramo posebej opozoriti, da je med ostanek odpadkov prepovedano odlaganje bioloških odpadkov in s tem odlaganje na deponije. Povečana količina bioloških odpadkov na deponiji pomeni višjo okoljsko dajatev, s tem pa tudi višjo ceno ravnanja z odpadki.
Vsem povzročiteljem priporočamo kompostiranje na domačem vrtu, saj na ta način vsi prispevamo k varovanju okolja. Najbrž veste, da s kompostiranjem dobimo zelo koristen humus, kateri je naravno gnojilo in ima zelo pomembno vlogo v našem okolju. Pomembno je vedeti, da je humus:
•	Zakladnica vode (lastnost zadrževanja vlage),
•	Ima zalogo hranljivih snovi za rastline,
•	Ohranja tla rahla in skrbi za njihovo prezračevanje,
•	Zagotavlja življenjski prostor za življenje v prsti,
•	Nudi idealno okolje za razvoj rastlinskih korenin, ...
Podjetje Čisto mesto Ptuj d.o.o. je predelovalec bioloških odpadkov. V procesu kompostiranja proizvedemo naravno gnojilo, katero je primerno za uporabo v sadovnjaku, vinogradu ali pri sajenju rož.
Čisto mesto Ptuj d.o.o.
la s semeni za papriko. Odkrila sta, da so Madžari iz rajnke Av-stro-Ogrske odnesli Agronomsko univerzo in imajo menda celo Fakulteto za paradižnik in papriko in izvrstna semena. Na Kumrovi kmetiji semena seje-jo v substrat in stiroporne plošče, ko zrasejo, pa jih s strojno linijo sadijo na njive. Imeli so enega prvih rastlinjakov daleč naokoli. Lani so ga obnovili, a jim ga je vreme razkrilo.
Poleg integrirane pridelave sta se odločila še za določene strožje omejitve. Tako ne uporabljata herbicidov. To pomeni ročno delo z motikami. Njive med vrstami sicer obdelajo s frezo, nekaj centimetrov pa vedno ostane, kar morajo okopati. To delo ostane ženskam. »Med njimi je najmlajša stara 55, najstarejša pa 75 let. Pa jim ni težko, ko so na polju tudi po 11 ur. Marsikdo je v tej vročini v pisarni s klimo komaj zdržal. Bojim se, kaj bo, ko bo ta generacija nehala, saj se mladi ne vključujejo. Pri nas je treba delati, in če dobimo kakšnega pomočnika, ki ima dve levi roki, jo kar hitro popiha,« pove Vekoslav Kumer. V minulih letih sta Kumrova uspela urediti objekte na kmetiji, kupila sta vse moderne specialne vrtnarske priključke, ki so potrebni. Traktor je sicer pravi starodobnik, 35-letni ferguson, za katerega Vekoslav pravi, da so mu dobro stregli in ni bil pretirano obremenjen, saj jim večja dela naredijo drugi. Kljub temu pa ostaja dejstvo, da je zelenjadarstvo delovno intenzivna panoga, zato se z njo ne ukvarja več kmetov.
Če zelenjavo napadejo škodljivci, sta dolžna poklicati mariborski zavod in se posve-
tovati, kaj naj storita. Včasih škropita in potem upoštevata karenčno dobo, včasih pa tudi ne. Vsekakor pa gre vedno za težko odločitev, saj se trudita gospodariti čim bolj ekološko. »Če poškropimo škodljivce, si ubijemo koristne in škodljive organizme. Sebi naredimo levjo uslugo, kemikom pa posel,« sta prepričana.
Pri pridelavi upoštevata setveni koledar in druge stare pozabljene modrosti, ki poskrbijo, da ni veliko škodljivcev ali bolezni. Tako sadita med čebulo peteršilj in korenje, med zelje timijan in podobno. Na začetku jima je vsak članek prišel prav. Zvonka Kumer pravi, da se je veliko naučila iz člankov dr. Černetove, kasneje dr. Bavčeve in inženirke Dragice Zadravec. Želja po znanju ju je vodila vsako leto na potovanje po evropskih deželah, po katerih sta Kumrova hodila z odprtimi očmi, ogledala sta si, kaj počnejo drugje in te pozitivne izkušnje sta prenesla v svoje življenje. Še danes spremljata vse novosti. Tako pri Kumrovih najdete bodeče buče čajote, zeleno cvetačo in druge uspešne eksperimente, ki so našli svoje odjemalce.
Pri načrtovanju upoštevata pester kolobar in uporabljata zeleni gnoj - metuljnice in druge dušikove rastline, kalij in fosfor pa dodajata. Uporabljata tudi lasten kompost, v rastlinjakih pa tudi hlevski gnoj. Za gnojenje se odločata po analizi zemlje. »Trudiva se zemljo pustiti v boljši kondi-ciji, kot sva jo dobila. Sicer se sinova in hči ne bodo ukvarjali z zemljo, ker imajo svoje poklice, morda pa se bodo vnuki,« optimistično gledata
Zvonka in Vekoslav Kumer imata vedno polne roke dela, a je to tudi vir njunega zadovoljstva.
v prihodnost. Kajti kot pavi Vekoslav Kumer, se pojavljajo določene omejitve glede na EMŠO. Ta je tudi edina ovira, da ne moreta pridelati več. Kajti povpraševanje je veliko. Imela sta številna povpraševanja šol, vrtcev, vendar toli-
kšnih količin nimata in tako zalagata predvsem OŠ Ormož, Vrtec Ormož in druge ormoške institucije. Sta namreč mnenja, da bi prav otroci in mladi morali imeti na voljo najboljšo zelenjavo, ki je direktno s polja.
Pri spravilu imata pomoč, skupina 15 ljudi v sezoni pridelek z viličarji in drugo mehanizacijo pospravi v hladilnico. Hladilnico sta si omislila, da lahko ponujata vrtnine skoraj skozi vse leto, dokler ne zraste novo. Zelo priljubljena
je tudi prodaja na domu, saj ljudje radi vidijo, kje je zelenjava zrasla, kje je izvor, vedno bolj so ozaveščeni. Zelenjavo pa prodajata tudi na stacionarnih mestih in preko mobilne prodaje na dogovorjenih mestih.
ZATIRANJE PLEVELOV V KORUZI V LETU 2010
Nekaj napotkov za uporabo F4 kombinacije
Še vedno je najcenejše zatiranje plevelov v koruzi po setvi s talnimi herbicidi. Talni herbicidi delujejo ob primerno vlažnih tleh. V zadnjih letih
razmere za uporabo talnih herbicidov, zaradi suše v času setve koruze, niso najboljše.
Suho obdobje ob setvi koruze zahteva tudi nekoliko drugačen pristop zatiranja plevelov.
Nekateri talni herbicidi delujejo tudi na vznikle plevele. Učinkoviti so na plevele do faze dveh listov.
Za učinkovitost na večje plevele ali koreninska vrste pa jih je potrebno kombinirati s foliarnimi herbicidi.
Na koruzni njivi najdemo mnoge vrste plevelov. Nobeden herbicid ni takšen, da bi zatiral vse vrste plevelov. Za učinkovito zatiranje po vzniku plevelov in posevka je priporočljivo uporabiti kombinacijo talnih in foliarnih herbicidov.
Foliarni zatrejo vznikle plevele, talni pa preprečijo naknadni vznik, če v času po škropljenju pride do padavin.
Za zatiranje plevelov po vzniku, do šest listov plevelov, koruza je lahko že vznikla, in za zatiranje trajnih plevelov, smo Vam pripravili F4 kombinacijo z močilom..
F4 kombinacijo sestavljata talna herbicida Stomp 400 SC in Frontier X2 ter foliarna Motivell in Cambio. Dodano je močilo Break Thru.
Paket vseh herbicidov je narejen za 2 ha.
F4 kombinaciji dajejo zanesljivost štirje preverjeni herbicidi.
□■BASF
The Chemical Company
BASF Slovenija d.o.o. Varstvo rastlin Dunajska cesta 111a 1000 Ljubljana T 02 25 22 205 M 041 640 246 E damjan.finsgar@basf.com
® pinus
Pinus TKI d.d. Grajski trg 21 SI - 2327 Rače
T 02 6090 211 F 02 6090 410 E info@pinus-tki.si www.pinus tki.si
Rokomet m 2. B SRL (m)
Nedeljani iz dvorane v spremstvu policije
Mokerc Ig - Velika Nedelja 35:41 (19:21)
VELIKA NEDELJA: Kovačec (4 obrambe, 1 x 7 m), Meško, Majcen 1, Kaučič, Venta 9, Hanželič 7, Ve-selko, Kneževič 1, Škripec 3, Preac (1 obramba), Ivančič 7, Tušak 2, Klemenčič (14 obramb, 1 x 7 m), Ku-mer, Špindler 11, Kvar. Trener: Samo Trofenik.
Po končanem derbiju med prvo- in tretjeuvrščeno ekipo prvenstva se poraja vprašanje, kako začeti komentar tekme; razburljivo je bilo na parketu športne dvorane na Igu, še več pa se je dogajalo na tribunah in okoli dvorane. Pa dajmo prednost dogodkom na igrišču ... V zelo pomembni tekmi za obe ekipi (domačini bi z zmago obdržali možnost za 2. ali 3. mesto, gostje bi bili še bližje 1. mestu) je bilo videti zelo dober rokomet. Bolje so začeli domačini in zadevali iz hitrih protinapadov; njihovo vodstvo je v 10. minuti znašalo že 9:4. Po minuti odmora so rokometaši Velike Nedelje končno zaigrali svojo igro in vztrajno zniževali razliko ter v 26. minuti izenačili na 17:17. V teh pomembnih trenutkih je odlično branil Mitja Klemenčič, zunanja linija gostov pa je zadevala iz izdelanih položajev.
Takoj po koncu prvega polčasa je sledil napad domačih »navijačev« na snemalca in starše igralcev Velike Nedelje, tako da so bili ti prisiljeni poklicati policijo, saj groženj, ki so jih bili deležni, kratko malo niso mogli preslišati. Drugi polčas so gostje začeli zelo dobro in v 40. minuti povedli že s 24:30. Z odličnimi obrambami so nadaljevali vratarji Velike Nedelje ter poleg obramb iz igre ubra-
2. SRL (m) -od 1. do 8. mesta
Tudi v tretjem krogu so rokome-taši Velike Nedelje slavili zmago. Z zmago proti Mokercu so iz borbe za prva dva mesta izločili še enega kandidata in prepričljivo držijo prvo mesto. Sedaj jih s tremi točkami zaostanka spremlja samo še Škofljica. To pa sta praktično edina kandidata za uvrstitev v 1. B-ligo.
REZULTATI 3. KROGA: Mokerc Ig - Velika Nedelja 35:41, Cerklje
-	Brežice 27:24, Dol TKI Hrastnik
-	Mitol Sežana 32: 27, Dobova
-	Škofljica 22:34.
1.	VELIKA NEDELJA 3 3 0 0 17
2.	ŠKOFLJICA 3 2 1 0 14
3.	MOKERC IG 3 2 0 1 10
4.	CERKLJE	3 2 0 1 8
5.	DOL TKI HRASTNIK 3 10 2 7
6.	MITOL SEŽANA 3 10 2 7
7.	DOBOVA	3 0 0 3 5
8.	BREŽICE	3 0 12 4
nili še dve sedemmetrovki. Najvišje vodstvo so gostje dosegli v 43. minuti, ko je Uroš Škripec kljub igralcu manj zadel za 24 :32. Do konca tekme so gostje odigrali umirjeno in so uspešno odbili vse napade domačih igralcev ter predvsem huligan-ske izpade njihovih navijačev, ki so za gostujoče igralce in njihove navijače uporabili tudi stare balkanske izraze ponižanja, ki jih mlajša generacija sploh ni razumela. Namesto veselja gostov zaradi pomembne zmage v gosteh je sledil le hiter pobeg vseh na avtobus in odhod proti domu (vse do avtoceste sta Velikonedeljčane spremljali dve policijski vozili). Škoda, da je lepo športno tekmo skazilo nekaj navijačev, ki si športne prireditve predstavljajo na svoj način. Njihovo obnašanje obsojajo tudi domači igralci in pravi ljubitelji rokometa v tem kraju.
Danilo Klajnšek
Košarka • Liga PARKL
Kidričani ugnali Ptujčane
Predzadnji krog v košarkarski ligi P.A.R.K.L. je ponudil derbi med ŠD Kidričevo in KK Ptuj, ki so ga minimalno dobili Kidričani ter so krog pred koncem prvega dela prvenstva na drugem mestu. Vodilno Pragersko je po pričakovanjih slavilo v Majšperku, borbo za četrto mesto in zadnjega udeleženca zaključka pa so dobili košarkarji iz Starš, ki so v medsebojnem obračunu premagali Cirkovce.
Prav tako so kljub nepopolnemu krogu znani vsi trije udeleženi končnice v 2. ligi. Druga ekipa Starš in veteranov iz Pragerskega imata še neodigrano srečanje z mariborsko ekipo Lineal, vendar se lahko spremeni le še njihov medsebojni vrstni red.
3. KK PTUJ	13	S	5	21
4. KK STARŠE	13	S	5	21
5. GOOD GUYS	13	l	6	2O
6. TED ŠD CIRKOVCE	13	6	l	19
7. ŠPAJZA ŠD MAJŠPERK	13	4	9	II
8. KK RAČE	13	O	13	13
2. liga
1. liga
REZULTATI 13. KROGA: Good Guys - KK Rače 74:47 (16:16, 22:9, 15:10, 21:12), ŠD Kidričevo - KK Ptuj 64:63 (19:11, 16:18, 13:14, 16:20), ŠD Majšperk - KK Prager-sko 61:78 (19:18, 11:26, 15:18, 16:16), KK Starše - TED ŠD Cirkovce 81:73 (22:16, 18:21, 23:21, 18:15). Zaostalo srečanje 10. kroga: ŠD Majšperk - KK Starše 71:78 (22:18, 13:22, 15:19, 21:19).
1.	PRAGERSKO	13 10 3 23
2.	ŠD KIDRIČEVO	13 9 4 22
REZULTATI 12. IN 13. KROGA: ŠD
Ptujska Gora - KMO Dornava 70:74 (10:21, 19:21, 20:15, 21:17), ŠD Nova vas Maribor - ŠD Ptujska Gora 70:80 (16:23, 20:20, 15:22 19:15). Zaostalo srečanje 11. kroga: Prager-sko veterani - KK Starše 2 59:70 (16:19, 15:28, 17:11, 11:12).
1.	KK STARŠE 2	11 9 2 20
2.	PRAGERSKO VETERANI 11 8 3 19
3.	ELEKTRO LINEAL MARIBOR10 7 3 17
4.	KMO DORNAVA 12 5 7 17
5.	NOVA VAS MARIBOR 12 3 9 15
6.	PTUJSKA GORA 12 2 10 14
NAJBOLJŠI STRELCI - 1. LIGA: 1.
Alen Horvat (KK Ptuj) 252, 2. Boštjan Meglič (KK Rače) 251, 3. Žiga Dobrin (KK Starše) 239 točk
2. LIGA: 1. Matej Metličar (KMO Dornava) 195, 2. Andrej Glink (Elek-tro Lineal Maribor) 176, 3. Matjaž Miklavčič (Pragersko veterani) 172 točk.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • Dirki v hrvaški Istri
Robert Vrečer v Istri ni sprintal
Ptujski kolesarji so minuli konec tedna nastopili na dveh dirkah v hrvaški Istri. Prestiž-nejša je bila nedeljska 8. Trofeja Poreča, ki je štela za točke Mednarodne kolesarske zveze (1.2 UCI). V soboto je bil na sporedu 4. memorial Nevia Valčiča. V soboto od deseterice ptujskih kolesarjev, v nedeljo pa od šesterice, je najboljše vrtel pedale Robert Vrečer, ki pa se mu ni uspelo uvrstiti med deset najboljših. Oba dneva so bili najuspešnejši slovenski tekmovalci, zmage sta se veselila Blaž Jarc in Matej Gnezda (oba Adria Mobil).
V nedeljo je na 146 kilometrov dolgi krožni progi s startom in ciljem v Poreču nastopilo 170 kolesarjev iz 29 moštev iz Danske, Češke, Avstrije, Norveške, Nemčije, Srbije, Rusije, Japonske, Hrvaške in Slovenije. V pestri mednarodni zasedbi so bili iz ekipe Perutnine Ptuj zraven Vrečerja na startu še Matej Marin, Dejan Bajt, Matias Kumar, Marcel Ternovšek in Tomaž Bauman. Slovenci so bili glavni akterji dirke. V petem od sedmih krogov se je iz glavnine izluščila skupina dvajsetih tekmovalcev, med katerimi je bil od Ptujčanov zgolj Robert Vre-
^jSS—Bsa
H
Ilešič startal v sezono
V tekmovalno sezono je prejšnjo nedeljo startal tudi Aldo Ino Ilešič, ki drugo sezono vrti pedale za ameriško moštvo Team Type 1. 26-letni Ptujčan se je udeležil kriterijske dirke v Singapurju in osvojil 23. mesto. Zmagal je Avstralec Ben Kersten (Fly V Australia), njegov moštveni kolega Ken Hanson je bil peti.
Foto: Marjan Keiner
Kolesarji KK Perutnina Ptuj so se na sezono pripravljali tudi v Istri; prav tam sedaj tekmujejo.
čer. Ob složni vožnji v začetku pobega so si ubežniki nabrali tri minute prednosti, ki so jo zaradi taktiziranja v zaključku skoraj povsem zapravili. Ostalo jim je zgolj deset sekund, kar pa je bilo dovolj, da so sami odločili o zmagovalcu. V sprintu je bil najhitrejši Matej Gnezda, za njim sta se uvrstila bivša perutninarja Hrvat Radoslav Rogina (Loborika) in Matej Stare (Sava). Vrečer je ciljno črto prečkal na repu ubežne skupine, vsi ostali razen Baumana pa v glavnini.
Sobotni Valčičev memorial je bil še množičnejši, saj število tekmovalcev ni bilo omejeno. Na 168 kilometrov dolgi progi s startom in ciljem v Loboriki je nastopilo vseh deset perut-ninarjev, ki pa niso posegli v boj za uvrstitve na zmagovalni oder. To možnost si je prikole-sarila ubežna četverica, ki je v ospredju prevozila drugo polovico dirke. V ciljnem sprintu je največ moči ostalo Blažu Jar-cu, drugo mesto je osvojil Miha Švab (Sava), tretje pa domačin
Namizni tenis m 1. SNTL (m, ž)
Dekleta četrta, fantje šesti
Minulo soboto se je končalo državno prvenstvo v vseh na-miznoteniških ligah. Na veselje vseh privržencev te izredno priljubljene igre pa je ravno zadnji krog prinesel odločitev o naslovu državnih prvakov in prvakinj. V Mariboru bi domačini z zmago ubranili naslov državnih prvakov, gostje iz Pu-concev pa so za naslov prvakov potrebovali zmago 3:5. To se je na koncu tudi zgodilo in igralci Keme Puconci so se izredno veselili novega naslova državnih prvakov, ki so ga po dveh letih vrnili v Prekmurje.
Ptujčani so gostili Edigs iz Mengša ter pričakovano slavili zmago. Ta pa ni bila tako lahka, kot so v ptujskem taboru pričakovali. Novi dve točki sta bili nujni za ohranitev šestega mesta, ker so njihovi konkurenti,
igralci Ilirije, malce nepričakovano premagali tretjeuvrščeno Krko. Iz prve lige je izpadla Petrol Olimpija, v kvalifikacije pa gredo igralci Melamina iz Kočevja, ki bodo igrali s PPK Rakek, sicer drugouvrščeno ekipo v 2. slovenski moški ligi.
Tudi v 1. ženski ligi je bilo nekaj podobnega, ko sta se za naslov merili ekipi iz samega vrha. Tu je bilo dvomov manj, saj je v tem trenutku ravenski Fužinar toliko močnejši, da je bilo možnosti za Izolčanke malo. Korošice so tako ubranile lanski naslov državnih prvakinj. Svojo računico so imele tudi mlade ptujske igralke, ki jih je do tretjega mesta ločila zmaga proti Iskri Avtoelektriki. To bi sicer bilo majhno presenečenje, saj so igralke Ptuja letos nastopile kot novinke v
1. SNTL (m)
Tomislav Dančulovič. Najboljši Ptujčani so tekmovanje zaključili v glavnini.
Obe enodnevni dirki sta kot vsako leto predstavljali uvod v »jadranski« tekmovalni ciklus. V četrtek se bo namreč pričela etapna dirka 7. Istrska pomlad (2.2 UCI), ki bo trajala do nedelje. V četrtek bodo kolesarji vozili 2,7 kilometra dolg prolog po ulicah Pazina, nato jih čakajo še tri etape v skupni dolžini 409,6 kilometra. Ptujčani so v preteklosti na tem tekmovanju štirikrat zmagali, lani je bil v dresu ljubljanske Radenske najboljši Mitja Mahorič.
Uroš Gramc
Spored etap:
Četrtek, prolog: Pazin-Pa-zin, 2,7 km
Petek, 1. etapa: Poreč-La-bin: 125,8 km
Sobota, 2. etapa: Vrsar-Mo-tovun, 152,5 km
Nedelja, Pazin-Poreč: 131,3 km
1. ligi. Na njihovo žalost pa se za njih ni izteklo po načrtih in so dvoboj minimalno izgubile. Svoje delo je odlično opravila reprezentantka Vesna Rojko, ki je premagala vse tri tekmice, ena zmaga Ivane Zera pa je bila premalo za končno zmagoslavje. Sicer je osvojeno četrto mesto velik uspeh mladih igralk, ki so v letu dni naredile velik kakovostni korak naprej. Iz lige je izpadel Šenčur, medtem ko bo Kajuh Slovan igral kvalifikacije za obstanek v ligi z drugouvrščeno ekipo 2. lige - ekipo Preserja.
Velenje - Petrol Olimpija 5:2.
1.	KEMA PUCONCI	18	17	1	34
2.	FINEA MARIBOR	18	17	1	34
3.	KRKA	18	13	5	26
4.	SOBOTA	18	11	7	22
5.	TEMPO VELENJE	18	9	9	18
6.	PTUJ	18	8	10	16
7.	ILIRIJA	18	8	10	16
8.	EDIGS MENGEŠ	18	5	13	10
9.	MELAMIN KOČEVJE	18	1	17	2
10.	PETROL OLIMPIJA	18	1	17	2
PTUJ - EDIGS MENGEŠ 5:3
Ovčar - Avbelj 1:3, Pavič - Oreš-nik 3:1, Piljak - Jazbič 3:2, Pavič - Avbelj 3:1, Ovčar - Jazbič 2:3, Piljak - Orešnik 3:2, Pavič - Jazbič 0:3, Piljak - Avbelj 3:2.
1. SNTL (ž)
REZULTATI 18. KROGA: Ptuj - Iskra Avtoelektrika 4:5, Fužinar Interdiskont - Arrigoni Izola 5:3, Kajuh Slovan - Ilirija 0:5, Ljubljana - Loga-
REZULTATI 18. KROGA: Ptuj
-	Edigs Mengeš 5:3, Finea Maribor
-	Kema Puconci 3:5, Ilirija - Krka 5:3, Sobota - Melamin 5:0, Tempo
tec 5:4, Šenčur	Muta O:5.			
1. FUŽINAR INTERDISKONT 1S		1S	O	36
2. ARRIGONI IZOLA	1S	16	2	32
3. ISKRA AVTOELEKTRIKA 1S		12	6	24
4. PTUJ	1S	11	l	22
5. LJUBLJANA	1S	S	1O	16
6. MUTA	1S	S	1O	16
7. ILIRIJA	1S	l	11	14
8. LOGATEC	1S	6	12	12
9. KAJUH SLOVAN	1S	4	14	S
10. ŠENČUR	1S	O	1S	O
Igralke NTK Ptuj so osvojile končno 4. mesto v 1. SNTL.
PTUJ - ISKRA AVTOELEKTRIKA 4:5
Terbuc - Silič 1:3, Rojko - Milost 3:1, Zera - Pavlin 3:0, Rojko - Silič 3:0, Terbuc - Pavlin 2:3, Zera - Milost 1:3, Rojko - Pavlin 3:0, Zera -Silič 2:3, Terbuc - Milost 0:3.
ZAOSTALO SREČANJE 17. KROGA: ILIRIJA - PTUJ 3:5
Čehovin - Zera 1:3, Jerič - Terbuc 3:1, Zalezina - Rojko 0:3, Jerič - Zera 3:0, Čehovin - Rojko 2:3, Zalezina - Terbuc 3:0, Jerič - Rojko 0:3, Zalezina - Zera 2:3.
Danilo Klajnšek
Futsal m 1. SFL
Bronx boljši od samega začetka
REZULTATI 17. KROGA: Tomi Press Bronx - F Krona Krona bar Ptuj 7:4 (4:1), Puntar Casino Safir
-	Oplast Kobarid 2:3 (0:0), Dobove
-	Gorica 7:1 (2:1), Sevnica - Litija 1:5 (1:1).
1.	LITIJA	16 13 3
2.	GORICA 16 10 3
3.	OPAST KOBARID 16 10 2
4.	P. C. KOBARID 16 10 1
5.	DOBOVEC 16 9 3
6.	IZOLA	16 6 1
7.	KRONA B. PTUJ 17
8.	SEVNICA 16
9.	TOMI PRESS B. 16
10.	PEKARNA DUH 9
0
3
4
5 4
g
4 2 ll 3 l l2 3 l l2 0 l S
S4:32 B4:43 77:4B 70:44 B3:43 53:75 43:BS 3S:72 43:7S 2l:52
Tomi Press Bronx -FC Krona Bar Ptuj 7:4 (4:1)
STRELCI: 1:0 Vajič (1), 2:0 Brozi-na (9), 3:0 Kamenčič (12), 4:0 Brus (19), 4:1 Lovrenčič (19), 4:2 Kupčič (21), 5:2 Šarkanj (25), 5:3 Kupčič (28), 6:3 Brus (33), 6:4 Hebar (37), 7:4 Vajič (49)
FC KRONA BAR PTUJ: Divjak, Hebar, Gajser, Ilešič, Lovrenčič, Petek, Bratušek, Kupčič, Dončec, Belšak, Haler. Trener: Mitja Jontez.
Nogometaši FC Krona Bar Ptuja so končali tekmovanje v prvem delu prvenstva 1. slovenske futsal lige. Do konca je sicer še en igralni krog, vendar bodo zaradi izstopa celjske ekipe Pekarna Duh Ptujčani po-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani so tokrat v Škofijah doživeli poraz (na fotografiji Boštjan Kupčič).
čivali, kar pa za njih ne bo nič spremenilo stanja na prvenstveni lestvici, saj bodo redni del končali na sedmem mestu. To je ob upoštevanju dejstva, da so novinci v prvoligaškem tekmovanju, kjer je precej drugače kot nastopi v 2. futsal ligi, lep dosežek.
Tokrat so na gostovanju v Škofijah proti ekipi Tomi Press
Bronx izgubili, nista pa nastopila Trop in Emeršič, kar je bil velik hendikep. Za Ptujča-ne je bil „usoden" že začetek srečanja, saj so domačini po 12. minutah vodili že 3:0. To je bila lepa prednost, ki je domačinom omogočila mirnost v igri. Razumljivo je, da s takim razpletom gostje niso bili zadovoljni in so se polagoma le
dvignili. Predvsem ob koncu prvega polčasa ter v začetku drugega so se z zadetki Viljema Lovrenčiča in Boštjan Kupčiča vrnili v igro, na zaostanek dveh zadetkov. To jim je dalo upanje, da bi lahko preobrnili rezultat, vendar so bili domačini dovolj pazljivi in so prednost uspešno ubranili.
Danilo Klajnšek
Kikboks • Odprto prvenstvo Irske
Dosegli precej zmag in si okrepili samozavest
Člani Kluba borilnih veščin Ptuj so od 5. do 7. marca nastopali na odprtem prvenstvu Irske v Dublinu. Na turnirju, ki velja za najmočnejšega na svetu, je sodelovalo 2345 tekmovalcev iz 31 držav.
Ptujčani so že prvi dan uspešno nastopali v ekipnih borbah, kjer so se po zmagi nad italijansko ekipo TMD Dragon uvrstili v 2. krog, v katerem so morali priznati premoč ekipi Full Circle iz Kanade. Ekipo so sestavljali Adrijana Korez, Sabina in Aleksander Ko-lednik, Matic Bedenik, Filip Janžekovič in Anej Štrafela.
Z odličnimi nastopi so naši tekmovalci nadaljevali tudi v posamični konkurenci. Filip Janžekovič je med člani do 63 kg v 1. krogu premagal tekmeca iz Anglije, nato mu je borbo predal Kanadčan Robbie Lavoie, v osmini finala pa je tesno izgubil s tekmecem iz Nemčije. Med šestnajst najboljših se je uvrstil tudi Aleksander Kolednik pri članih do 74 kg. Aleksander je premagal nasprotnika iz Češke in Italije, nato pa žal izgubil z norveškim reprezentantom Mortenom Spissoyem. Po eno borbo sta dobila še Adrijana Korez med članicami do 60 kg (premagala je angleško re-prezentantko Liso Boardman, izgubila pa proti svetovni prvakinji Gloriji De Bei iz Italije) ter Anej Štrafela, ki je najprej premagal Italijana, nato pa izgubil z reprezentantom ZDA Jasonom Bourellyjem Tank-sonom. Sabina Kolednik je bila med članicami do 55 kg v prvem krogu prosta, nato ji je v 2. krogu borbo nasprotnica predala, v osmini finala pa je po odlični borbi z minimalno razliko izgubila proti irski
Ptujčani v Dublinu
Foto: Franc Slodnjak
reprezentantki. Aleksander Kolednik je nastopal tudi v absolutni kategoriji, kjer je premagal nasprotnika iz Francije, v 2. krogu pa je izgubil proti švicarskemu reprezen-tantu Michellu Decianu. Vsi ti rezultati so bili doseženi v konkurenci črnih pasov.
Med zelenimi pasovi je bil Anej Štrafela v kategoriji do 80 kg premočan za nasprotnika iz Italije in Belgije, nato pa je bil v osmini finala tesno poražen proti Italijanu. Prav tako med zelenimi pasovi do 70 kg je Matic Bedenik premagal Angleža, v 2. krogu pa je izgubil proti Belgijcu. Odlično se je odrezal tudi debitant na velikih tekmovanjih Tadej Va-lenko, ki je med belimi pasovi do 70 kg premagal kar tri tekmece, v četrtfinalu pa je po izjemno razburljivi borbi moral za zmago čestitati nasprotniku iz Nemčije.
Sedaj čaka ptujske tekmovalce 1. turnir državnega prven-
stva v Ormožu in mednarodno tekmovanje v Innsbrucku v Avstriji. V klubu upajo, da je ta izkušnja na tekmovanju na Ir-
skem dvignila formo in samozavest tekmovalcev in pričakujejo dobre rezultate v Ormožu.
Franc Slodnjak
Tenis • 1. zimska liga
TC Goja ze prvak zimske lige
Rezultati 9. kroga: HISA KAGER - HORTIKULTURA 2:1 (Urbič - Brlek 9:3, Šabeder - Bezjak 9:6, Kreševič/Škrinjar - Bezjak/Brlek 2:6); TC GOJA - KOVINARSTVO ŠPUREJ 2:1 (Gojčič - Gregorec 9:6, Glodež - K. Iljevec 9:7, Gojčič/ Glodež - Gregorec/Iljevec 0:9); TRGOVINE JAGER - TK ŠUMARI 1:2 (Križe - Gulin 9:1, Pisar - Horvat 2:9, Jagarinec/Zavrnik - Premu-žič/Horvat 8:9).
1.	TC GOJA
2.	HORTIKULTURA
3.	TRGOVINE JAGER
4.	HIŠA KAGER
5.	KOVINARSTVO ŠPUREJ
6.	TK ŠUMARI
20 lB l3 l3 l2 7
204 lS5
173 lB3
174 l2l
Ekipa TC Goja si je z zmago nad ekipo Kovinarstvo Špurej krog pred zaključkom lige priigrala naslov prvaka. Šumari so z nekoliko nepričakovano zmago proti ekipi Trgovine Jager podaljšali negotovost glede končnega tretjega mesta, saj sta sedaj na tem mestu poravnani ekipi Trgovine Jager in Hiše Kager, na spodrsljaj teh dveh pa čaka ekipa Kovi-nustrugarstva Špurej ...
2. liga
Pari 10. kroga (20. 3.): ob 8.30: TK Gorišnica - TK Skorba, Enigma - TK Skorba Gad; ob 11.45: Opel Hvalec - TK Štraf.
Športni napovednik
Nogomet • 1. SŽNL
PARI 8. KROGA: Maribor - Dornava (sreda ob 16.00), Rudar Škale - Krka, Velesovo Kamen Jerič - Pomurje Beltinci, Jevnica - HV TOUR Slovenj Gradec.
Šah • Prvi odprti Jožefov turnir
Šahovska sekcija Zgornji Leskovec prireja v soboto, 20. 3., ob 9. uri v prostorih turističnega društva (za pošto) šahovski turnir po švicarskem sistemu (5, 7 ali 9 krogov), ki se prilagodi številu igralcev. Prijave pol ure pred pričetkom. Igralni čas je 20 minut po igralcu. Kdor ima šahovski komplet in uro, prosimo, da ju prinese s sabo. Več boste izvedeli na prizorišču turnirja.
Boks • 17. Zlati grb
Zlati grb ostal doma
Sobota je bila v Slovenski Bistrici v znamenju boksa. Domači klub je namreč pripravil tradicionalno boksarsko prireditev, letos že 17. Zlati grb Slovenske Bistrice. Že po tradiciji je bila bistriška športna dvorana polna, obiskovalci pa jo so na koncu zapuščali zadovoljni, saj so imeli največ uspeha domači borci. Prestižno lovoriko je po odločitvi strokovne komisije osvojil domačin Matic
Samastur v poltežki kategoriji, Matic Kunej je dobil pokal za najmlajšega udeleženca, najboljšo tehniko je prikazal Andrej Figek (oba iz BK Slovenska Bistrica), za najboljšo borbo pa sta priznanji dobila Nejc Vodo-vnik iz Celja in Vasja Jager iz Grosuplja. Od ptujskih boksarjev sta nastopila Aleš Kujavec in Marko Makovec, oba pa sta bila poražena.
Danilo Klajnšek
REZULTATI:
MLAJŠI KADETI: do 54 kg: Primož Kunej (BK Slovenska Bistrica) - Črt Kotnik (Koper) 2:0;
MLADINCI: do 81 kg: Haris Fazič (Domžale) - Aljaž Venko (Slovenska Bistrica) 0:2;
ČLANI: do 64 kg: Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Tadej Mernik (BK Slovenska Bistrica) 0:2; Simon Dovč (FCL) - Ednan Krličevič (Dolomiti); do 69 kg: Aleš Šurbek (BK Celje) - Marko Makovec (BK Ring Ptuj) 2:0; do 75 kg: Boris Vrhovec (Dolomiti) - Andrej Figek (BK Slovenska Bistrica) 0:2; do 81 kg: Nejc Vodovnik (Celje) - Vasja Jager (Grosuplje) 0:2, Ivan Godinič (Hrvaška) - Matic Samastur (BK Slovenska Bistrica) 0:2; nad 91 kg: Juraj Vuk (Hrvaška) - Franc Turnšek (BK Slovenska Bistrica) 0:2.
ČLANICE: Nataša Vaci (Hrvaška) - Tjaša Kolar (Fužinar) 0:2.
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Kujavec (BK Ring)
Planinski kotiček
Planinarjenje v Srbiji
v soboto, 10., in nedeljo, 11. aprila.
Ptujski planinci se odpravljamo v Srbijo na povabilo Planinske zveze Srbije in največjega planinskega društva iz Beograda, PD Pobjeda. Pot nas bo vodila skozi Slavonijo do Beograda in naprej na Rajac v Šumadiji, kjer bomo planinarili ter doživeli že skoraj opevano srbsko gostoljubje. Seveda ne bo manjkalo dobre hrane in glasbe, saj nam domačini obljubljajo planinski večer ob pesmi in plesu. Nedeljo bomo posvetili bolj Beogradu, ki vedno skriva kaj zanimivega.
Udeleženci planinarjenja po Srbiji se zberemo v soboto, 10. aprila, ob 4. uri na železniški postaji Ptuj. S posebnim avtobusom se bomo popeljali mimo Zagreba do Beograda in naprej na Rajac. Po kosilu se bomo odpravili na planinsko pot Čika Duško Jovanovičeve Rajačke staze. Po povratku v planinski dom bo sledila slavnostna večerja s srbskimi planinci in planinski večer ob pesmi in glasbi.
Po zajtrku se bomo odpravili v glavno mesto Srbije Beograd in se povzpeli na Avalo. V znameniti Skadarliji si bomo privoščili kosilo in se čez Hrvaško vrnili v Slovenijo.
Opremite se planinsko za pohode in vremenu primerno. Za Srbijo je obvezen potni list.
Hrana za potovanje iz nahrbtnika, sicer pa Srbiji primerno.
Cena izleta vključuje prevoz s turističnim avtobusom, cestnine in parkirnine, polni penzion v planinskem domu na Rajcu, kosilo v Beogradu in organizacijo ter znaša 63,00 EUR.
Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 30. marca, oziroma do zasedbe 45 prostih mest v avtobusu.
Vodil bo Uroš Vidovič s sovodnikom Antunom Mlinarevičem.
Kolesarjenje • Raziskujemo skrite kotičke Slovenije
Zaledenela podoba skrivnostne Mure
V marcu, ko vreme pokaže svojo prijazno plat in nas razveseli s kakšnim sončnim in temperaturno prijaznim dnevom, je čas za začetek kolesarske sezone, ki smo jo vso zimo nestrpno pričakovali. A naj vas sončni žarki ne zavedejo, navsezadnje smo še vedno v marcu, kar pomeni, da so zimska kapa, rokavice in termovka z vročim čajem skoraj obvezna oprema, saj nas v Prekmurju in Prlekiji lahko preseneti veter, ki brije osamljena ravninska polja in se zajeda do kosti. Tokrat smo za vas pripravili 45 km dolgo ravninsko zapeljivko, ki ne bo zahtevala prav veliko kondicije. Naš namen namreč ni nabiranje kilometrov, temveč vas želimo skozi potopisno zgodbo popeljati po sledeh bogate kulturne dediščine Prekmurja in Prlekije ter vas presenetiti s kulinaričnim namigom, ki vam bo pričaral nepozaben dan. Naredite nekaj zase in z nami pogumno poženite pedale.
Naša ravninska zapeljivka se prične v prekmurski vasi BELTINCI, ki se razprostira ob levem bregu reke Mure. Predlagamo, da na glavni cesti poiščete tablo za Ižakovce in pot vas bo pripeljala do cerkve svetega Ladislava, kjer bomo na parkirnem mestu pustili svojega jeklenega konjička in se s kolesom odpravili na našo kolesarsko pot. To bo tudi vaša orientacija, ko se boste krožno vračali, saj boste sledili zvoniku in tako zlahka našli parkirni prostor. Baročna cerkev svetega Ladislava bo zbudila vašo pozornost zaradi čudovitega pročelja, ki ga krasita dva stolpa. Cerkev je dal leta 1742 zgraditi General Ladislav Eber-genyi. Priporočamo ogled notranjosti. V Beltincih pa smo za vas pripravili še en kulturni namig, to je Beltinška graščina, ki kraljuje sredi velikega parka in je zapuščina rodbine Banffy. Danes je zgradba enonadstrop-na in ima preprosto fasado, a je kljub temu veličastna, saj jo krasijo okrogli stolpi. Priporočamo, da se zapeljete skozi park in ste ob tem pozorni na izbrane vrste drevja. Po ogledu parka pa poženemo našega konjička v smeri proti IŽAKOV-CEM. Po nekaj metrih vas bo na desni strani pozdravilo vaško pokopališče, kjer si lahko napolnite svoje kolesarske bi-done s prekmursko vodo, nato
Babičev mlin v Veržeju
pa ga mahnemo desno v smeri table za Ižakovce. Počasi se torej poslavljamo od Beltincev in kolesarimo med zoranimi njivami in travniki, ki se že pomladno barvajo v zeleno. Ko se polja končajo, nas pozdravi tabla za Ižakovce. Značilnosti te vasi so brodarstvo, ribolov in Otok ljubezni. Prebivalce imenujejo tudi Burjaši in od leta 1992 so Ižakovci ponovno oživeli burjaško tradicijo. Verjetno se sprašujete, kaj se skriva za to besedo. Burjaštvo pomeni regulacijo reke Mure na naraven, do reke spoštljiv odnos. S tem ohranjajo ravnovesje biotopa.
V vasi sledimo smerokazu za OTOK LJUBEZNI. Tukaj asfalt zamenja makadamska gozdna pot, imenovana Štrkova pot, ki nas po nekaj sto metrih pripelje do veličastne podobe reke Mure, ki v zimskem času še najbolj spominja na skodelico bele kave. Na Muri bodo letos v avgustu že 19. potekali Bur-jaški dnevi. Gre za družaben
dogodek, kjer se tradicionalno srečajo ljudje, glasba in bogato narodno izročilo. Okoli Otoka ljubezni se je spletlo kar nekaj legend, in če boste posedeli na njegovi brežini, se vam bo okolica res zazdela mistično zasanjana. V marcu se boste lahko z brodom že popeljali prek Mure v Prlekijo. Priporočamo, da si privoščite to nenavadno doživetje in začutite moč Mure, saj je cena za vožnjo simbolična. Na otoku si od blizu oglejte stari mlin in ne prezrite stalne razstave o Bur-jaštvu na reki Muri.
Zdaj bo potrebno ponovno pognati pedale. Nasproti broda boste našli makadamsko pot skozi gozd, ki vas bo peljala prek Mosta ljubezni, ki simbolično povezuje Otok ljubezni s kopnim. Takoj za mostom ga mahnite desno čez polja. Če ste ljubitelj makadamskih poti in ljubitelj narave, potem vam zagotavljamo, da je ta prekmurska zapeljivka ustvarjena za vašo rit. V gozdu in po
1 £1\ IV -i! l>iS< ''t.Vlili ' '¡¡\f	
froEim ^'ni 1 trr IY^IIMHI	
..... ^	
	
	^íip p M
	>: ;' 1 y. J i—
	'.¡'¿iV;'Viiffe'&íL 'iWmmri
. rfmgfošms	
	
Povodenj, značilnost dežele ob reki Muri
tratah vas bodo pozdravljale preproge prvih sramežljivih zvončkov in ne boste se mogli upreti prebujajoči podobi prekmurske narave. Zagotavljamo vam, da si boste v teh nekaj uricah na kolesu nabrali dovolj energije za delovne izzive. Ves čas makadamske poti se zdaj držite smeri v levo in prispeli boste do vaškega igrišča, kjer se usmerite v desno do prednostne ceste in nato levo v smeri proti vasi DOKLEŽOV-JU.
Vas Dokležovje se je nekoč imenovala Dokležin. Sredi vasi vas bo vabila župnijska cerkev svetega Štefana. Predlagamo vam, da stopite s kolesa in pokukate vanjo. Za vse, ki ljubite adrenalin, pa predlagamo, da se oglasite v društvu čolnarjev Dokležovje in si privoščite spust z raftom po reki Muri, nato pa spet na kolo in ga ponovno mahnemo na glavno cesto, kjer se v semaforiziranem križišču usmerimo levo proti KRIŽEVCEM. Po kakšnem kilometru vožnje prečkamo most čez reko Muro, ki povezuje Prekmurje s Prlekijo. Predlagamo, da na mostu postanete, saj nudi čudovit panoramski pogled na deročo kraljico, ki je razpolovila to ravninsko deželo na dva dela.
Dobrodošla Prlekija. Na poti prečkamo veliko inundacij. Inundacija je povodenj, to so torej predeli, ki so poplavljeni in preko teh predelov so speljani mostovi.
Po neštetih mostovih in očarljivih vodnih rokavih prispemo v vas VERŽEJ, ki je znana po Babičevem mlinu na reki Muri in po narcisah, ki na pomlad postanejo naravna znamenitost kraja. Babičev mlin je kombinirani plavajoči mlin, ki ponuja vpogled v skrivnosti starodavnega mletja žit. V času, ko smo bili na ogledu, je družina Babič pridno mlela
Gospod Maček, gospodar vsakega mlina
žita in v spodnjem delu mlina smo lahko občudovali velike vreče, polne sveže zmletega žita. Žito je na prodaj, tako da lahko v svoj popotniški nahrbtnik naložite kakšno kilo te neprecenljive življenjske sestavine in poskušate doma speči kruh po stari prleški recepturi. Gospod Babič nam zaupa, da zmeljejo največ ržene in ajdove moke in da je mlinarstvo pri njih že dolgoletna tradicija. Na vhodu mlina nas pričakata dva mačka, ki leno poležavata na soncu in sta zaščitni znak vsakega mlina. Sledi pot nazaj na glavno cesto. V Veržeju poiščemo smerokaz za KRAPLJE, ki se nahaja nasproti pekarne Hren. Zavijemo torej levo proti vasi Kraplje. Kolesarimo mimo spominskega parka, posvečenega znanemu slovenskemu skladatelju Slavku Ostercu. Slovenskemu občinstvu je najbolj znan po svojem delu Adagiu iz Suite za godala, ki je dolgoletni avizo 3. programa Radia Slovenija. Na razpotju se usmerimo levo proti trgovini Mercator in v rondoju zavijemo v smeri proti kraju BANOVCI.
Pot nas bo vodila mimo Sončne hiše v Banovcih in levo mimo Term Banovci. Ta pot je idealna tudi za vse tiste, ki ste si privoščili počitnice v Termah Banovci in si želite popestriti dan z raziskovanjem okolice, saj je pot krožna in vas bo popeljala do vašega izhodišča. Prečkamo železniško progo in ga mahnemo proti vasi ZGORNJE KRAPLJE. Med potjo bodite pozorni na Čebelarski muzej, kjer si lahko ogledate star čebelnjak, ki izvira iz konca 19. stoletja in je preurejen v muzej. V notranjosti si lahko ogledate opremo, ki predstavlja izjemno bogato kulturno dediščino. Pred čebelnjakom so uredili zeliščni vrt, za prihodnost pa pripravljajo tudi pogled v dogajanje v samem čebelnjaku, ki ga bomo lahko opazovali za stekleno pregrado. V muzeju lahko kupite čebelje proizvode, kot so: med, domači medeni liker, medeni liker iz smrekovih vršičkov,
Sneg, sonce in sence rišejo skrivnostno podobo rečnih rokavov, mrtvic, ribnikov in žitnih polj.
Očarljiv rokav Mure
propolis, mila iz propolisa in medu ... Nadaljujemo pot proti vasi CVEN. Ko boste prišli do table Spodnje Kraplje, ne zavijajte v vas, temveč ga mahnite kar naravnost po glavni cesti. V vasi Cven stojijo velike kmečke hiše, značilne za mursko poljsko aristokracijo. Vas leži na obeh straneh ceste, v porečju nekdanjega rokava Mure v Murici. Leta 1875 so bile na Cvenu druge kasaške dirke v takratni Avstro-Ogrski, saj so v tamkajšnji žrebčarni, ki jo je dala postaviti Marija Terezija, imeli najboljše kasače v Avstro-Ogrski.
Prav v Cvenu smo za vas pripravili kulinarično presenečenje. Na koncu vasi boste našli Turistično kmetijo z imenom »Na koncu vasi«, ki ponuja sveže in domače prleške jedi. Za Prlekijo so značilni prleška tunka , solata z bučnim oljem, »oljov luk«, ajdov krapec, pr-leška gibanica, kvasenica, po-stržjača . Na turistični kmetiji boste lahko uživali v eni izmed naštetih prleških dobrot in si nabrali energijo za nadaljevanje naše kolesarske poti.
Prijetno okrepčani ga mahnemo proti vasi MOTA. V vasi stoji majhen gasilski dom in nekaj kapelic, drugače pa je vas znana po prvih dirkah s konji v Sloveniji. Nadaljujemo proti vasi RAZKRIŽJE. Ves čas kolesarjenja lahko v daljavi občudujemo župnijsko cerkev svetega Janeza Nepomuka, ki kraljuje na vrhu hriba in je naš smerokaz, proti kateremu kolesarimo. Narava je veličastna in spokojna, prometa je malo. Pred Razkrižjem pridemo do križišča, kjer se usmerimo levo proti mostu čez Muro, ki nas bo ponovno pripeljal v Prekmurje. Ko prečkamo reko Muro, smo že v občini Čren-šovci.
Kolesarimo skozi vas SREDNJA BISTRICA. V vasici vzhodno od križišča boste zagledali vaško kapelico z masivnim zvonikom, členjeno z mal-tastimi pilastri in oprogami. Ta kapelica velja za najstarejši sakralni objekt v župniji, saj je bila zgrajena leta 1849. V vasici poiščite smerokaz za kolesarsko pot z imenom Murania, saj se tako izognete glavni cesti. Pot je makadamska in zelo dobro utrjena, tako da je kolesarjenje po njej prijetno. Pelje nas preko polj v smeri proti vasi CRENSOVCI in v vasi sledimo pot proti Murski Soboti. Čez nekaj kilometrov nas v daljavi že pozdravlja mogočna osme-rokotna cerkev sveta Trojica, ki je delo arhitekta Valentinči-ča. Notranjščina je poslikana s Kregarjevo poslikavo. Stopite s svojega konjička in pokukajte v notranjost cerkve. Zagotavljamo vam, da boste osupnili vpričo veličastne arhitekture. Zdaj nas čaka še samo nekaj kilometrov do vasi BELTINCI in do našega parkirnega prostora. Vožnja bo prijetna, saj je ob glavni cesti speljana kolesarska pot . Med potjo lahko zapojete kakšno od znanih Kreslinovih pesmi, kot poklon našemu slovenskemu kantav-torju, ki prihaja iz Beltincev. Vas Beltinci je torej zaključek naše kolesarske poti.
Pravijo, da človeka v veliki meri oblikuje pokrajina, v kateri živi. Prekmurje in Prlekijo zaznamuje spokojna skrivnostna pokrajina, polna sonca, ki je radodarna z žitom in drugimi naravnimi darovi in prav takšni so tudi njeni ljudje . košček tega se naseli tudi v popotnika.
Aleksandra Jelušič
Ptuj • Franc Rojko, vodja študijskega programa laboratorijske zobne protetike
Tehnično zahtevno in estetsko ustvarjanje
V šolskem letu 2009/10 se je v visokošolskem strokovnem programu prve stopnje laboratorijske zobne protetike Zdravstvene fakultete v Ljubljani pričelo izobraževati prvih 30 rednih študentov, vodja študijskega programa pa je Franc Rojko, ki ima svoj zasebni zobotehnični laboratorij na Ptuju.
Franc Rojko je bil pobudnik in organizacijski vodja projekta za ustanovitev Visoke strokovne šole laboratorijske zobne protetike. Temeljni cilj tega visokošolskega programa je usposobiti strokovnjaka na vseh področjih dentalne tehnologije. Protetika je v prvi vrsti tehnično zahtevno in estetsko ustvarjanje, posebej poudarja Franc Rojko, saj ji poseben pečat daje individualna ustvarjalnost. Vsak izdelek je namreč nekaj edinstvenega. »Najboljši so seveda tisti, pri katerih pacienta vidiš, sicer pa se moraš zanesti na strukturo in stanje, ki ga dobiš na odtisu. Po doktrini je tako, da zobozdravnik dela v ustih, mi pa v laboratoriju,« pove Rojko. »V tujini pa je tako, da v vseh fazah izdelave prote-tičnega nadomestka sodeluje zobotehnik.«
Zobotehnični laboratorij Franca Rojka je v letu 2010 pridobil naziv učnega zavoda za izvajanje praktičnega pouka študentov visokošolskega programa laboratorijske zborne protetike, že konec leta 2008 pa je postal učni zavod za dijake srednje šole - smer zoboteh-nik. Franc Rojko je bil leta 2008 imenovan tudi za sodnega izvedenca zobotehnične stroke za področje laboratorijske zobne protetike. Za zdaj je edini sodni izvedenec na tem področju. Ni jih namreč malo, ki so nezadovoljni s svojim protetičnim izdelkom. Kvaliteta izdelave pa je v veliki meri odvisna od sodelovanja pacienta.
1 S7"
Foto: Črtomir Goznik
Franc Rojko, vodja študijskega programa laboratorijska zobna protetika na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani: „Temeljni cilj je usposobiti strokovnjaka na vseh področjih dentalne tehnologije."
Zanimanje za nov, v bistvu pa obnovljen študijski program je izredno veliko, je povedal. Na prvem informativnem dnevu je bilo 220 kandidatov, letos pa že 235, preizkusa ročnih spretnosti pa se jih je udeležilo 145. Koliko se jih bo vpisalo v novem študijskem letu, v tem trenutku še ni znano, je pa bil vpis zaključen 8. marca. Študentje prvega letnika rednega študijskega programa laboratorijske zobne protetike prihajajo iz cele Slovenije, s Ptujskega je vpisan eden. V ta program se lahko vpišejo vsi, ki so opravili zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali splošno maturo. Vsi kandidati morajo opraviti praktični izpit iz ročnih spretnosti, ki je tudi odločilni dejavnik pri omejitvenem vpisu, saj prinaša 70
odstotkov možnih točk.
Nadgradnja srednješolskega programa nujna
Rojko že dolgo velja pri tistih, ki ga dobro poznajo, za entuzi-asta v zobozdravstvu, kakršnih je zelo malo. K vsemu, kar je doslej naredil na tem področju, pravi, da ga žene predvsem pacientova korist, ker mu želi dobro, želi pa tudi, da se dvigne nivo stroke. Naši pacienti si zaslužijo strokovno izveden izdelek, poudarja. Bolj ko bodo zobotehniki izobraženi, kvalitetnejše bodo lahko zobnopro-tetične storitve. Novi študijski program je pripravljen skladno z bolonjskimi smernicami. Leta 2008 je bil potrjen in vpisan v razvid pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Gre za Staro steklarsko na območju kareja 11 kot center subkulture, kulturno-kongre-sno dvorano, ki naj bi jo uredili v ladji dominikanskega samostana, in za dokončanje fasade na zgradbi Mestnega gledališča Ptuj. Vabljeni natečaj je MO Ptuj razpisala na podlagi
zakona o javnem naročanju, da bi pridobila idejne rešitve za izrabo prostorov na osnovi projektne naloge in kulturno-varstvenih pogojev, pri tem pa je upoštevala tudi zakon o graditvi objektov. K sodelovanju je na osnovi natečaja povabila štiri različne ponudnike za uredi-
Foto: Črtomir Goznik
Zobotehnični laboratorij Franca Rojka je konec leta 2008 postal učni zavod za dijake zobotehnike, v letu 2010 pa je pridobil še naziv učni zavod za izvajanje praktičnega pouka študentov visokošolskega programa laboratorijske zobne protetike.
Ptuj • Natečaji za kulturne projekte
Do konca julija gradbeno za kulturno dvorano?
Decembra lani je MO Ptuj razpisala vabljeni natečaj za tri pomembne ptujske objekte oziroma projekte.
Foto: Črtomir Goznik
15. marca bo potekel vabljeni natečaj za ureditev fasade Mestnega gledališča Ptuj.
tev kulturno-kongresne dvorane in Stare steklarske, za fasado Mestnega gledališča Ptuj pa tri. Natečaj za Staro steklarsko je potekel 5. marca, za kulturno-kongresno dvorano 8. marca, 15. marca pa bo potekel še za fasado.
Prejete natečajne rešitve bo pregledala posebna komisija in nato predlagale rešitve za posamezne objekte, na osnovi katerih bodo izdelali projektno in investicijsko dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. V MO Ptuj pričakujejo, da jim bo gradbeni dovoljenji za Staro steklarsko in kulturno-kongresno dvorano v dominikanskem samostanu, ki sta osnova za razpis in izvajalca del, pridobili do konca letošnjega julija. Za ta projekta želijo pridobiti tudi državna in evropska sredstva. Gre za projekte v okviru Evropske prestolnice kulture 2012.
MG
V bistvu so se priprave za študijski program laboratorijske zobne protetike pričele že leta 2005, ko so se v Odboru za šolstvo in izobraževanje - sekciji zobotehnikov in inženirjev zobne protetike, ki ga je Franc Rojko vodil v letih od 2005 do 2009, odločili za izdelavo analize identičnih izobraževanj poklicev v svetu, ki so jo opravili v sodelovanju s srednjo šolo za zobotehnike. Ugotovili so, da je nadgradnja srednješolskega programa nujna. Ob tem pa tudi ugotovili, da imajo v številnih evropskih državah najmanj dve bolonjski stopnji, v Angliji pa tudi tretjo.
Franc Rojko je prepričan, da novi visokošolski program z vidika zdravstva pomeni družbeno odgovoren pristop za razvoj in rast laboratorijske stroke. Pričakovati pa je tudi, da bo to izobraževanje trajno in bo zadostilo potrebe po kakovostni zobnoprotetični oskrbi Slovenk in Slovencev, saj gre za dejavnost, ki se zelo hitro razvija in je le s tečaji oziroma drugimi podobnimi oblikami izpopolnjevanja ni mogoče uspešno dohajati. Franc Rojko je skupaj s Mirjano Zagoričnik avtor publikacije Laboratorijska zobna protetika - prva stopnja, ki jo je izdala Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani.
V nekdanji višješolski program stomatološke laboratorijske protetike, s katerim so nadgradili srednješolski program zobotehnika, da bi pridobili nov kader za razvoj stroke, so se sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja lahko vpisali le kandidati z več kot tremi leti delovnih izkušenj. Vpisale so se le tri generacije po 15 študentov, uspešno pa jih je diplomiralo 38. Prva je začela izredno študirati v študijskem letu 1985/86 na Višji šoli za zdravstvene delavce. Po končanem študiju so si študentje pridobili strokovni naziv inženirja laboratorijske stomatološke protetike. Že takrat so namreč ugotavljali, da bo šele inženir zobne protetike ustrezno izobražen zdravstveni
delavec, vključen v zdravstveni tim, ki bo imel dovolj strokovnih kompetenc s področja stomatološke laboratorijske protetike. Imel naj bi dovolj znanja za samostojno tehnično načrtovanje stomatoprotetič-nih nadomestkov, izbiro ustreznih materialov in posledično tudi tehnoloških postopkov. In kot je zapisal prof. dr. Ljubo Marion, ki je bil predstojnik tega oddelka, je s tem začel vleči nov veter v slovenskem javnem zobozdravstvu. Inženirji laboratorijske stomatološke protetike so postali elita med zobotehniki takratnega časa. Mnogi med njimi imajo danes zelo uspešno zasebno zoboteh-nično prakso. A Franc Rojko je vedno želel nekaj več, To tudi v bistvu pomeni, da razvoj te dejavnosti temelji na zasebnih nosilcih v zdravstvu. Zobotehniki so namreč neke vrste črna ovca slovenske zdravstvene zakonodaje: vsi, ki so se ustanovili, so se ustanovili brez koncesij, tako je še danes, čeprav pa delajo za koncesionarje. Obšel jih je tudi novi zakon o zdravstveni dejavnosti, v katerem ni niti besede napisane o zobozdravstvenem laboratoriju. Tako še vedno ostajajo na prostem trgu, brez koncesij, kar ni logično.
Zobozdravstvo -delo in hobi
Franc Rojko je po rodu Destr-ničan, rodil se je v Vintarovcih, danes ima stalni naslov v Stojn-cih. Srednjo šolo za zobotehni-ke je končali v Ljubljani. Najprej se je želel vpisati v gradbeno oziroma elektro šolo. Naključje pa je hotelo, da je v tistem času oče veliko hodil okrog zobozdravnikov, potreboval je zob-noprotetične storitve in Franca je to delo začelo zanimati, zato se je na koncu odločil za vpis na srednjo zobotehnično šolo. Po končani srednji šoli se je leta 1980 kot zobotehnik zaposlil v Zdravstvenem domu Ptuj, OE Zobozdravstvo. Leta 1991 je diplomiral na Višji šoli za zdravstvo v Ljubljani - smer stomatološka laboratorijska
protetika ter si pridobil veliko teoretičnih in praktičnih znanj ter strokovni naslov inženirja zobne protetike. Kmalu nato je za štiri leta prevzel vodenje zobnega laboratorija s 23 zaposlenimi zobotehniki. Leta 1995 se je odločil za samostojno pot - tudi zato, ker je bil govor, da bo povečini vse zobozdravstvo kmalu privatizirano. Odprl je svoj zasebni zobotehnični laboratorij na Ptuju, v katerem opravlja posle direktorja in organizatorja delovnega procesa ter zahtevna dela zobne protetike. Njegova specialnost so kovinsko-porcelanski in polno keramični protetični nadomestki.
Ker tudi v zdravstvu ne gre brez ekonomije, si je Franc Rojko dodatna znanja kot diplomirani ekonomist pridobil na Visoki šoli za podjetništvo. Sedaj je absolvent na magistrskem programu podjetništva na Gea College - Visoka šola za podjetništvo. Leta 2008 je bil habilitiran za predavatelja na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, kjer je bil z začetkom študijskega programa laboratorijske zobne protetike, v okviru katerega je nosilec treh programov, imenovan za predstojnika. Ves čas svojega dela na področju zobne protetike si je ob formalnem izobraževanju pridobival dodatna znanja tudi v neformalnih oblikah, vseh je bilo v tem času več kot 70. Na številnih strokovnih izpolnjevanjih je bil tudi predavatelj. Je tudi član številnih strokovnih združenj.
Čeprav dela samo v laboratoriju, si tako kot vsak, ki želi ostati v stiku s stroko in razvojem, na nek način delo odnaša domov, kajti v glavi ostaja marsikaj, o čemer je potrebno razmisliti. Ob vsem delu, ki ga opravlja, je prostega časa izredno malo, ko pa ga ima, gre v Haloze, kjer je njegova oaza miru in sprostitev. Hobija pravzaprav nima, ker je zobozdravstvo pravzaprav tudi njegov hobi.
MG
Na valovih časa
Okoli sveta (33) • Piše: Filip Kovačič
Polinezijska lepota
Foto: Filip Kovačič
Mesto Nadi na Fidžiju
Pacifiški otoki so naseljeni s potomci Maorov in plemen iz delov Azije. Polinezijci, Me-lanezijci in Mikronezijci so dolgo živeli izolirani od preostalega sveta. Globalizacija jim je poleg dobrih stvari prinesla tudi McDonald's, KFC, Burger King in podobne smeti v obliki prehrane. Prej so bile na jedilniku ribe, kokos in še nekatere lokalne rastline in sadje, zdaj imajo najraje svinjske pečenke, hamburgerje, pomfri, sladolede ... Vse to, kar imamo radi tudi mi na drugi strani oceana, vendar z eno razliko: mi smo se temu počasi prilagodili, njihov metabolizem pa po tisočletjih drugačnega (bolj zdravega) prehranjevanja tega ni navajen. In kaj se nato zgodi? Po zadnji raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije jih je med desetimi najbolj debelimi narodi na svetu kar sedem s Pacifiških otokov! In tudi zaradi tega je na otokih težko videti punco, ki bi bila lepa po zahodnih merilih. Najlepše so, kot
ponavadi, "mešanke" različnih ras, po navadi bele in Polinezijske ... Pa seveda Indijke - predvsem na Fidžiju.
Ko sem s Fidžija prispel na Samoo, sem pridobil en dan, saj sem prestopil datumsko mejo in sem bil 12 ur za časom v Sloveniji. Ko sem nato ponovno šel nazaj na Fidži sem bil spet 11 ur pred Slovenijo in sem izgubil en dan!
Otočje Fidži se ni izkazalo s preveč lepim obrazom, vendar predvsem zaradi politične situacije, ki je močno načela ljudi. Domačini so bolj zadržani, pa čeprav še vedno prijazni. Na Fidžiju sta dve struji, ki se ne marata in zaradi katerih je, poenostavljeno, bil nekaj časa pred mojim prihodom vojaški udar. Jabolko spora so nestrinjanja med prvobitnimi Fidžijci, ki so Melanezijci, in priseljenimi Fidžijci v zadnjih sto ali več let, ki so indijskega porekla.
Fidži je daleč od tega, da bi bil nezanimiv, vendar sta sla-
bo, deževno vreme ter neka napeta atmosfera v zraku naredila svoje. Krivičen bi bil do otočja Fidži, saj si ga nisem dobro ogledal. Zame je bilo dobro, da sem devet dni prebil na zahodni Samoi, medtem ko so imeli v Nadiju, kjer sem na
Fidžiju prebival, poplave. Velikokrat sem hodil peš po otoku od svojega prenočišča do mesta. Med enim takih sprehodov me je presenetil mrak. Ker je bilo še oblačno, je bilo zunaj temno kot v rogu. Seveda ni nikjer nobene ulične razsvetljave. Ko sem se počasi premikal po blatni cesti, sem naenkrat zaslišal renčanje. Najprej eno, nato vedno več. Vedel sem, da so divji psi, ki jih je na Fidžiju pa tudi drugje po otokih veliko, lahko nevarni, še zlasti ko so v tropu. Najhuje je bilo, ker jih nisem videl, slišal pa sem, da so v bližini, saj so me nenehno spremljali. Hodil sem še počasneje, nisem jim želel pokazati strahu. Šele po kakšnih dvesto metrih je postalo tišje. Očitno so se naveličali, takrat sem tudi jaz pospešil. Ko sem se vrnil v svoj hotelček, mi je domačin povedal, da znajo biti ti psi kar nevarni in da moram naslednjič obvezno imeti palico, če bom šel na sprehod. Divji psi se sicer ponavadi umikajo ljudem, vendar so lahko zelo nepredvidljivi. Še zlasti pa so nevarni, ker Fidžijci indijsko-hindujskega porekla tradicionalno zažigajo svoje pokojnike na obali in lačni psi potem pojejo ostanke, tako da so navajeni na človeško meso. V zadnjem času je bilo že nekaj napadov besnih psov na ljudi.
Nadaljevanje prihodnjič
Zakonski in družinski center Midva
Kako živeti z bolečimi spomini
Stara sem bila sedem let, ko mi je umrla mama. Po treh letih se je oče znova poročil. Imela sem še dve leti mlajšega brata, ki je pri devetnajstih izginil v svet in ga od takrat nisem več videla. Sedaj sem stara trideset let. Vem, da živi nekje v tujini. Vsega je kriva najina mačeha. V novem zakonu sta se rodila še dva otroka, torej najina polbrata. Med nami je delala velike razlike. Naju je velikokrat pretepla, včasih sva za kazen, ker nisva ubogala, spala na tleh ... Oče je govoril le, da je »mamo« treba spoštovati, saj veliko naredi za nas. Trenutno obiskujem psihiatra in trpim za hudo depresijo. Svoji hčerki bi rada podarila lepše življenje, pa
se mi zdi, da sem velikokrat podobna svoji mačehi. Zakaj me življenje nenehno kaznuje?
Ko berem to pismo, se sprašujem, kako vam je živeti s temi spomini. S koliko bolečine, žalosti in krivice se prebujate vsako jutro! Danes, ko se ozirate na vse krivice in zlorabe, ki ste jih doživeli ob mačehi, si želite samo to, da bi zmogli s svojo hčerko drugače. Vendar se ob vseh teh spominih prebuja toliko žalosti in bolečine, pa ni nikogar, ki bi iskreno prisluhnil.
Veliko pomagajo solze. Pojdite na mamin grob in ji povejte za žalost in bolečino, ki jo nosite v sebi. Kako težko je bilo živeti njeni punčki ob mačehi, ki ni nikoli razumela njenih otroških solz. Poskušajte najti so-
čutje do sebe, do tiste punčke v vas, ki joče, ker ne zmore razumeti zakaj. Zakaj jaz? Mama, kje si, zakaj si me zapustila? In vse krivice, ki so se ji zgodile! Ker ji življenje resnično ni bilo lahko ob tem, ko je mama šla in je morala čustveno poskrbeti zase in za mlajša bratca, zanjo pa ni bilo nikogar, ki bi jo pobožal po laseh in jo vprašal: »Kako pa je tebi živeti?« Punčka, ki ji je pripadalo otroštvo, polno razigranosti in veselja, je dala sebe za bolečino, ki je ni razumela.
Gospa, sedaj je čas, da vi pobožate to punčko in poskrbite zase, se poslovite od mame, ki ni zmogla poskrbeti za vas. Stari ste 30 let, velik del življenja ste živeli za druge, v čutenjih in spominih, ki so bili zelo boleči. Pred vami je še dolga pot,
dovolite si jo zaživeti. Težko bo odpustiti in razumeti zakaj. Nihče nima odgovora. Je pa sočutje, ki ga najdeš v sebi, pot do drugačnega življenja, kjer doživiš svet drugače.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Torek, 16. marec
Danes goduje Hilarij.
1521 je portugalski pomorščak Magellan odkril Filipinsko otočje.
1750 se je rodila nemška astronomka Lukretia Karolina Her-schel, ki je odkrila osem kometov in več meglic. Bila je sestra prav tako slavnega Fredericka Herschla. 1771 se je rodil francoski slikar Antoine-Jean Gros, znan po svojem ciklu o Napoleonovih junaštvih.
1789 se je rodil se je nemški fizik Georg Ohm. Njegovo največje odkritje je zakon, po katerem je jakost toka skozi prevodnik sorazmerna z razliko napetosti in obratno sorazmerna z upornostjo.
1878 se je rodil šah Reza Pahlavi, s pravim imenom Reza Khan. Leta 1925 je postal iranski šah in prenovil Iran. Sreda, 17. marec Danes goduje Jerica.
180 je nekje ob Donavi med svojimi vojaki po enem tednu bolezni za kugo umrl rimski cesar Mark Avrelij. Bil je na enem izmed svojih pohodov proti barbarom.
1782 je umrl švicarski matematik Daniel Bernoulli. Rodil se je 9. februarja 1700. Raziskoval je zvezo med tlakom in hitrostjo gibajočih se tekočin.
1785	se je rodil italijanski romantični pesnik in pisatelj Alessan-dro Manzoni.
1834 se je rodil nemški izumitelj avtomobila Gottlieb Wilhelm Daimler.
1894 se je rodil sovjetski državnik Nikita Sergejevič Hruščov. Umrl 11.septembra 1971. Četrtek, 18. marec Danes goduje Edvard.
1786	se je rodil angleški amaterski optik Joseph Jackson Uster, ki je izpopolnil leče v objektivu mikroskopa in ta instrument povzdignil v resno znanstveno orodje.
1798 se je rodil ameriški politični filozof in pravnik Francis Lieber, najbolj znan po »vojnih zakonih«, na podlagi katerih so pozneje nastale konvencije o bojevanju. 1844 se je rodil ruski skladatelj Nikolaj Rimski Korsakov. 1858 se je rodil nemški inženir in izumitelj Rudolf Diesel. 1903 je francoska vlada razpustila vse cerkvene redove. Petek, 19. marec Danes goduje Jožef. Danes je svetovni dan pripovedništva. 1314 so kot heretika sežgali na grmadi Jacquesa de Molayja, zadnjega velikega mojstra viteškega meniskega reda templjarjev. 1534 se je rodil na Kanarskih otokih portugalski jezuit Jose de Anchieta, ki so ga občudovali kot pesnika, dramatika in učenjaka.
1601 se je rodil španski slikar, kipar in arhitekt Alonso Cano, ki ga pogosto imenujejo tudi Španski Michelangelo. 1628 so Britanci ustanovili v Severni Ameriki kolonijo Massachusetts, ki je danes ena od 50 ameriških zveznih držav.
1813	se je rodil eden najbolj znanih raziskovalcev južne Afrike, škotski zdravnik in misijonar David Livingstone. Mrtvega so našli 1. maja 1873.
1815 je Dunajski kongres sprejel osnovna določila o diplomaciji, ki z nekaterimi popravki veljajo še danes. Sobota, 20. marec Danes goduje Srečko.
Danes ob 17. uri in 32 minut se začne pomlad.
146 p.n.š., točen datum ni znan, se je začel zadnji rimski napad na Kartagino.
1809 se je rodil ukrajinski pisatelj Nikolaj Vasiljevič Gogolj. Njegovo delo predstavlja postopen prehod iz romantike in realizem.
1814	se je rodil škotski anatom in raziskovalec celične fiziologije in patologije John Goodsir, ki je poudaril pomen celice kot prehranjevalnega središča.
1815	je cesar Napoleon I. vkorakal v Pariz. Iz pregnanstva na otoku Elba se je 1. marca izkrcal blizu Cannesa s 1.000 privrženci in 4 topovi. Kraljev dvor je pobegnil v Gent.
1828 se je rodil norveški dramatik Henrik Ibsen, ki velja za enega največjih dramatikov svetovne literature. 1956 je Francija priznala neodvisnost Tunizije. 2003 se je začel ameriško-britanski napad na Irak in s tem druga zalivska vojna. Nedelja, 21. marec Danes goduje Benedikt.
1546 se je rodil antwerpenski slikar Bartholomaeus Spranger van den Schilde, ki je bil znan po aktih v poznem manierističnem slogu.
1685 se je rodil nemški skladatelj Johan Sebastian Bach. 1763 se je rodil nemški pisatelj Jean Paul, s pravim imenom Johann Paul Friedrich Richter.
1839 se je rodil ruski skladatelj Modest Petrovič Musorgski. 1908 je Francoz Henri Farman opravil prvi polet kot potnik v letalu na parni pogon. Letalo je izumil Clement Adler. 1919 je bila razglašena Madžarska sovjetska republika. 1990 je postala Namibija neodvisna država. Ponedeljek, 22. marec Danes goduje Vasilij. Danes je svetovni dan voda.
1213 se je rodil perzijski pesnik Nuskih al-Din Sadi, ki ga primerjajo s Horacem in La Fontainom.
1312 je francoski kralj Filip IV. prisilil papeža Klementa, da je razpustil templarski red.
1599 se je rodil flamski slikar Anthonis van Dyck. 1933 so pripeljali v Dachau prve jetnike. 1945 je bila ustanovljena Arabska liga ali Liga arabskih držav, ki naj bi povezala arabske država, da bi utrdila njihovo suverenost. 1947 je predsednik ZDA Harry Truman imel govor, ki je omogočil senatorju Mc Carthyju »lov na čarovnice« oziroma iskanje komunistov v ZDA.
AvtoD£OM
Novi spark - delo mladih, kreativnih oblikovalcev
Tokrat je Chevroletu uspelo narediti evropsko všečen avto, ki potnikov ne bo kaj dosti prikrajšal pri udobju in zadovoljstvu v vožnji. Spark, ki je bil najprej predstavljen kot koncept beat, je na voljo le v petvratni različici (četudi ne izgleda tako), ki dovoljuje parkiranje v ožjih mestnih ulicah. S spremenjeno podobo se je priključil Chevroletovemu oblikovalskemu slogu, s tehniko pa mu je uspelo zbrati štiri od petih zvezdic na preizkusnih trčenjih.
Treba je priznati, da so pri Chevroletu temeljito prenovili svojo znamko, saj o korejskih koreninah (Daewoo) ni več ne duha ne sluha. Tudi njihova oglaševalska politika ne omenja več izrazov, kot so najcenejši, ampak se oglašujejo kot znamka, ki da največ za najmanj. Preobrazba, o kateri tako na veliko govorijo, se nanaša tudi na natečaj Young Creative Chevrolet, na katerem mladi in kreativni oblikovalci iz vsega sveta udejanjajo svoje oblikovalske ideje. Pri Chevroletu tako ne postavljajo nekih omejitev, le da je njihov izdelek poceni, domiseln in praktičen. In ta kreativnost se tokrat kaže v obliki atraktivnega malčka, ki mu še naprej pravijo spark. Upam si trditi, da so mladi dizajnerji svoje delo opravili tako dobro, kot da bi šlo za kakšnega priznanega italijanskega oblikovalca. Osebno me Chevrolet spark spominja na opla corso, ki sodi v isti koncern, a ima povsem drugo poslanstvo
in vlogo. Spark kupce nagovarja z nekaterimi posebnostmi pri zasnovi in seveda simpatično ceno, ki je danes nezanemarljiva vstopnica za tržni uspeh.
Tokrat tudi niso kopirali konkurence, ampak so ustvarili svoj prepoznavni izdelek. Notranjost ni več »tradicionalno« cenena, poteze so bolj tekoče, celota pa je igriva in všečna na pogled. Pred voznikom je nenavadna postavitev merilnikov, ki še najbolj spominja na motoristično logiko, zato tudi ne ponuja veliko informacij, pri bolje opremljenih izvedbah pa v malčku najdemo samodejno klimatsko napravo in radijski sprejemnik, ki zna komunicirati z zunanjimi napravami. Zmoti tudi, da je prtljažnik moč odpreti le z zasukom ključa od zunaj ali z vzvodom pod voznikovim sedežem, ki je preblizu lopute posode za gorivo. Pri prejšnji generaciji tudi nismo hvalili sedežev, kar so Chevroletovi inženirji tokrat popravili z uporabo mrežne konstrukcije, ki enakomerneje porazdeli težo; tudi polnilo je iz trše pene, oblazinjenje hrbtišč sedežev pa je po novem globlje.
Mali chevrolet je zrasel za petnajst cen-
timetrov (na 3,64 metra), a zagotovo to ni edini razlog, da je tudi v drugi vrsti sedaj več prostora. Prtljažnik v osnovni postavitvi meri 170 litrov in je povečljiv v razmerju 60:40.
Paketov opreme je pet - tisti vstopni je le pogojno sprejemljiv, a tudi najbolje založeni LT ne razvaja preveč, prinaša pa športne odbijače, parkirne senzorje za natrpana mesta ter 14-palčna platišča iz lahkih kovin. Bolj razveseljuje standardna varnostna oprema sparka, ki vključuje voznikovo, so-voznikovo in stranske blazine ter zračne zavese. Varnostni pasovi na sprednjih sedežih so opremljeni še z zapirali, potnike na zadnjem sedežu pa ščitijo tritočkovni pasovi.
Ker je prodaja novega sparka šele v povojih, lahko kupci zaenkrat izbirajo med dvema bencinskima motorjema, ki sta sicer konstrukcijsko enaka. Štirivaljnik z litrom delovne prostornine zmore 68 KM pri 6400 vrtljajih ter v povprečju porabi 4,8 litra bencina na 100 kilometrov vožnje. Večji, 1,2-litrski agregat zmore 81 KM pri 6200 vrtljajih in povprečno pokuri 5,1 litra goriva. V urbanem okolju šibkejši motor zadošča, na odprti cesti je tisti s 13 konji več vendarle boljša izbira. Oba stroja sta opremljena s posebno napravo, ki izboljšuje kroženje izpušnih plinov in vodi k optimalni učinkovitosti goriva ter večji stabilnosti v prostem teku.
Naj še omenim, da je 66 odstotkov celotnega vozila narejenega iz posebej trdega jekla, ki se najpogosteje uporablja za izdelavo vzdolžnih delov spodnjega dela vozila ter na sprednjih in centralnih opornikih, kar dviguje raven pasivne varnosti vozila.
Najverjetneje bo novi spark dobro sprejet med prebivalci velikih evropskih mest, saj tudi s svojo majhnostjo spada v nižji spodnji razred, kjer zdaj kraljujejo citroen C1, peugeot 107 in renault twingo. Nenazadnje si pri teh avtomobilčkih vsi želimo skromno porabo, uporabnost, zanimivo obliko ter nenazadnje privlačno ceno. Spark se na našem trgu že prodaja, uvoznik pa je prepričan, da bo uspel podvojiti prodajo iz preteklih let.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
V specialistični kirurški ambulanti (2.)
Zdravstvena tehnika (medicinski sestri) neprestano sodelujeta v zdravstvenem procesu. Opravljata naročanje in sprejem pacienta, seznanjanje s postopkom obravnave in zdravljenja, pripravo na poseg, med operacijo skrbita za počutje pacienta, opravljata asistenco med operacijami, skrbita za inštrumente in operativno polje, skrbita za pacienta po operaciji, opravljata nego instrumentov, čiščenje in sterilizacijo in skrbita za urejenost prostorov. Ko je delo s pacientom končano, je potrebno opraviti še administrativni del, pripraviti pisno dokumentacijo o zdravljenju in posegih, narediti obračunski del in pacientu izročiti potrebno dokumentacijo v roke skupaj s kratkimi ustnimi in pisnimi navodili in morebitnimi recepti za dvig ustreznih zdravil.
Ker se oralna kirurgija izvaja večinoma ambulantno, je za izvajanje potrebno imeti ustrezne prostore, katerih
standardi so predpisani z Zakonom o izvajanju zdravniške prakse. Za ambulantno kirurško dejavnost zadošča enak prostor kot za vsako ambulantno dejavnost, vendar je poleg ustrezne velikosti in razporeditve prostorov potrebna posebna čistoča, osvetlitev in zračnost. Opremljenost je glede na vrsto operacij in način dela lahko zelo različna, med osnovno opremo za izvajanje oralno-kirurške dejavnosti pa prištevamo: zobozdravniški stol ali operacijsko miza, operacijsko luč, vrtalnik z možnostjo hlajenja svedra, kirurški aspirator, elektrokoagulator, avtoklav, kirurške sete za različne vrste operacij, ročnike, kolenčnike, ustrezne svedre, žagice, potrošni material, specialno zobozdravniško opremo in kirurške pripomočke (ultrazvočni aparat, radio nož, bipolarni koagu-lator). Sodobne ambulante za oralno kirurgijo so vse bolj opremljene z različnimi,
praviloma dragimi aparati, zato je za rokovanje z njimi potrebno veliko znanja in spretnosti, kajti ob nepravilni rabi in negi lahko hitro uničimo drage naprave (npr. laser ali dentalni mikroskop).
Za vodenje dokumentacije in obračun danes uporabljamo računalnik z ustrezno programsko opremo.
Najpogostejši ambulantni kirurški posegi v oralni kirurgiji
1. Zapletene ekstrakcije (puljenje) zob
Sodijo med najpogostejše oralnokirurške posege. Ek-strakcije zob delimo v enostavne, kjer je zob izrasel in ga lahko splošni zobozdravnik odstrani nekirurško s pomočjo vzvodov in klešč. Včasih pa stanje zoba ne dopušča več enostavne ekstrak-cije, temveč kirurški (odprti) pristop, ki ga naredi kirurg. Najpogosteje je kirurška ekstrakcija potrebna zaradi uničene ali zdrobljene zobne krone, zraščenja korenin z okolno kostjo, odstranjevanja večkoreninskih zob, kjer z lo-


Foto: Črtomir Goznik
Jože Vogelnik, dr. dent. med., spec. oral. krg.
čitvijo korenin in s postopno odstranitvijo vsake korenine posebej precej olajšamo poseg ter naredimo manj škode okolnim tkivom, ali zaradi ukleščenja zobne krone delno izraslega zoba, ki zahteva odstranitev zoba v delih. Kirurški pristop je bolj nadzorovan, z uporabo manjše sile kot pri običajni ambulantni ekstrakciji in zato z manj poškodovanimi okolnimi tkivi (ustna sluznica, čeljustna kost, sosednji zobje).
Jože Vogelnik, dr. dent. med., spec. oral. krg. Zdravstveni dom Ptuj Nadaljevanje prihodnjič
Moje cvetje
Nekaj lepih dni je pred nami
Upam, da bo tudi ta vremenska napoved držala tako, kot je snežena. Kar lepo nam je spet natrosilo snega, verjetno pa se dolgo ne bo obdržal. Gotovo boste prihodnji konec tedna prav veselo delali na prostem. Tudi jaz bom poskusila ukrasti nekaj minut računalniku in posaditi nekaj zvončkov in predvsem trobentice na prosto. Primule, ki smo jih dobili kar precej, saj sta za nami že dva praznika, se v stanovanjih že močno »čemerijo«, kot pravijo Prleki. Glede na nizke nočne temperature jih še nisem upala dati ven oziroma sem jih spet pospravila na toplo. No, zdaj pa je končno čas, da že lahko gredo ven.
Prav tako je smiselno, da pričnemo na prehod na prosto pripravljati citruse - limone, mandarine, rožmarin in lovor. Te rastline prenesejo tudi nekaj minusa, le direktno s toplega na mraz ne smejo. Zato jih postavite v posebno sobo, v kateri odprite okna za dan ali dva od jutra do večera, nato pa še za nekaj dni cel dan in celo noč. Po tednu dni takih »priprav« lahko te rastline postavite ven, na svež zrak in sonce, vendar nekam v zavetje hiše in toplih sten. Tudi gorenjske in druge nageljčke že postavimo ven. Ker so mnogi nekoliko ogoleli in ne ravno razkošni, vam svetujem, da jih pred tem še porežete, tako da pokrajšate neenakomerno dolge poganjke vse na isto dolžino. Če so močno ogoleli pri koritu, potem jih boste kasneje, ko se bo spet pojavila trata, prevrnje-ne in porezane postavili na trato tako, da bodo poganjki - veje v vodoravnem položaju. Kmalu se bodo pojavili novi poganjki tudi pri vrhu. Le dolgi poganjki morajo biti porezani dovolj na kratko, tako da ostanejo dolgi okrog 30 cm.
Foto: Miša Pušenjak
Tudi sobne rasdine se prebujajo in po dolgi zimi komaj čakajo svežega zraka. Upam, da bo tudi čez konec tedna vreme dopuščalo, da jih presadite v nov, svež substrat. Pri tem pazite, da lončki ne bodo preveliki, največ dve številki večji od sedanjih so lahko. Drugače bodo korenine rastlin v nevarnosti zaradi gnitja. Presajamo tako, da rastlino nežno izlončimo, nato pa koreninski sistem, če se že zvija v krog, poskusimo nežno poravnati. Nič ni narobe, če pri tem korenine malo raztrgamo. Odstranimo tudi kar največ starega substrata, zemlje. porežemo in odstranimo tudi vse poškodovane, črne ali suhe korenine. Nikar naj ne ostanejo v obliki lonca, kot smo jih spravili iz njega, kajti potem nismo naredili veliko. Nato najprej poskrbimo, da bo voda iz lonca redno odtekala. To naredimo tako, da na luknjo postavimo kamenček ali črepinjo. Lahko pa celo dno lončka pokrijemo z glino-porom, kakšen centimeter naj bo ta plast debela. Nato najprej nasujemo nekaj zemlje in po njej enakomerno razporedimo razprostrte korenine. Nato počasi nasu-jemo novo zemljo tako, da lonček ves čas rahlo trese-mo in zemljo nežno s prsti potiskamo med korenine. Rastlin ne sadimo globlje, kakor so rasle do sedaj. Na koncu z lončkom nekajkrat udarimo ob tršo podlago, da se zemlja dobro razporedi med koreninami, malo potlačimo in dosujemo zemljo tako, da je lonček poln do centimetra pod robom. Po končanem delu rastlino rahlo, nežno zalijemo. Če imamo rastline postavljene na sončna okna, sveže presajene poskušajte za nekaj dni dati nekam na svetlo, a ne sončno mesto, da se privadijo na nov lonček. Ob tem delu jim tudi obrišite tudi liste, da odstranite zimski prah Lahko jih tudi nežno stuširate z mlačno vodo. Tako bodo sveže, z novo energijo pričele novo rastno sezono. Po presajanju mesec ali celo dva ni potrebno dognojevanje s tekočimi gnojili.
Orhidej ne presajamo, razen če ni nujno potrebno. Zanje kupimo poseben substrat, ki ga zdaj v cvetličarnah in vrtnih centrih že imajo. Ne presajamo cvetoči orhidej. Vedno izberemo samo številko večji lonček. Zračne korenine pustimo zunaj tudi po presajanju.
Pred nami je nekaj lepih dni, žal se vsaj trenutno ne obeta preveč lep vikend. Upam pa, da vremenska napoved ne drži povsem.
Miša Pušenjak
S svetovne gMrn srn
•>!«. • •• g

To je to
Znani so nominiranci za letošnje kanadske glasbene nagrade (Juno Awards). Največ nominacij je zbral pevec Michael Buble ki je nomini-ran v naslednjih kategorijah: najboljši pevec, naj singel, naj skladatelj, naj pop album in na koncu še za najboljši album leta. Ob njem so več kot eno nominacijo prejeli še zasedba Matric iz Toronta, The Tragically Hip, Joel Plaskett, skupina Nickelback in mladi Justin Bieber. V kategoriji najboljši tuji album se bodo za nagrado potegovali zasedba
The Black Eyed Peas, Britney Spears, Kings of Leon, Taylor Swift in Susan Boyle. V konkurenci za najboljšega izvajalca leta so tudi Diana Krall, Jann Arden, Johnny Reid in KNaan.
®@®
Legendarni britanski glasbeni veteran sir Cliff Richard ima za sabo več kot pet desetletij izjemno uspešne glasbene kariere, v času katere je prodal več kot 250 milijonov albumov. V svoji bogati karieri se je kar 130 krat uvrstil
Foto: internet
Gabriella Cilmi
GHOSTBUSTERS
-T HI V ] D C O GAMI-
Postani del legendarne ekipe lovcev na duhove, Ghostbusters! Prevzami vlogo tistega, ki duhove pošilja nazaj vonstranstvo na izredno zanimive in inovativne načine! Igra zvesto sledi popularni filmski uspešnici in v njej boš srečal svoje najljubše like iz nje! Naj se lov na duhove začne! (Published by GLU)
Pošlji: TD BUST na 3030
Veselo karnevalsko vzdušje prihaja na tvoj mobilnik v vsem svojem sijaju. Igraj 14 fantastičnih mini iger, podiraj kozarce, streljaj v tarče, potopi se v različne tematske svetove, kot je na primer Divji zahod in še mnogo več. To je igra, ki te bo zabavala mnogo časa! Published by: Gameloft
Pošlji: TD PARK na 3030
Foto: internet
Michael Buble
na britansko lestvico Top 20, zaradi vseh uspehov ga štejejo med najuspešnejše svetovne glasbenike vseh časov. 69-le-tni Richard za letošnjo jesen napoveduje nov album, ki bo nosil ime Bold As Brass. Na albumu bodo priredbe nekaterih najbolj znanih jazz in siiing klasik izvajalcev, kot sta Frank Sinatra in Pegg)> Lee. Album bo izšel 11. oktobra v sklopu proslave njegovega 70. rojstnega dne, ki vključuje tudi niz eksluzivnih koncertov v znameniti londonski dvorani Royal Albert Hali
Na glasbeno sceno se bo z novim albumom kmalu vrnila britanska r&b zvezda Estelle. Glasbenica, ki je pred kratkim skupaj z Davidom Guettoposnela veliko uspešnico pod naslovom One Love, v teh dneh zaključuje snemanje svojega novega samostojnega albuma. Album All of Me bo po napovedih izšel v drugi polovici leta in bo naslednik zelo uspešnega in večkrat nagrajenega albuma Shine iz leta 2008. Na albumu Shine je bila velika uspešnica skladba American Boy, ki jo je posnela skupaj s Kanyujem Westom. Na novem albumu se tudi tokrat pojavljajo njeni stari glasbeni sodelavci, kot so že omenjeni David Guetta in ameriški r&b glasbenik Robin Thicke. Znan je že tudi prvi najavni singel novega albuma - to bo skladba Freak.
V okviru letošnjegafestivala Mars, ki bo v Ljubljani potekal 27. in 28. maja, bo med drugimi nastopila tudi ena izmed najpriljubljenejših britanskih
zasedb v 90. letih prejšnjega stoletja, skupina Skunk Anan-sie. Njihov nastop bo del velike vrnitvene turneje, prve po več kot osmih letih premora. Skupina se je ponovno zbrala lani, ko je izdala album svojih največjih uspešnic Smashes and Trashes. Že takrat pa so napovedali, da se nameravajo letos vrniti na svetovne
glasbene odre.
®@®
Mlada avstralska pevka Ga-briella Cilmi, ki se je najbolj spomnimo po njeni lanski superuspešnici, skladbi Sweet About Me, bo 17. marca izdala nov studijski album, ki bo nosil ime Ten in bo naslednik albuma Lessons to be Learned iz leta 2008. Novi album, ki naj bi imel prizvok 80. let, že napoveduje prvi singl On A Mission. Za videospot omenjene skladbe so po neuradnih informacijah odšteli več kot
300.000 EUR.
®®®
Britanska glasbena legenda Elton John pripravlja material za nov studijski album. Kot je potrdil njegov dolgoletni glasbeni sodelavec in avtor Bernie Taupin, bo album slogovno zelo raznovrsten, saj bo na njem moč slišati udarni rock, country balade in celo gospel. Med sodelavci na novem albumu se tudi tokrat pojavljajo nekatera znana glasbena imena, kot so Leon Russell, Neil Young, Booker T. Jones, Marc Ribot, Jim Keltner in producent T-Bone Burnett. Elton John je zadnji studijski album 'The Captain and the
Kid objavil pred štirimi leti. ®®®
Zasedba Evanescence ki
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	IMMA BE - THE BLACK EYED PEAS
2.	BEDROCK - YOUNG MONEY FEATURING LLOYD
3.	NEED YOU NOW - LADY ANTEBELLUM
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	PASS OUT - TINIE TEMPAH
2.	RUDE BOY - RIHANNA
3.	IN MY HEAD - JASON DE RULO
NEMČIJA
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	I LIKE - KERI HILSON
3.	ALORS ON DANSE - STROMAE
Sodobno čarovništvo
Uf, kako zanimivo je to. Dandanes se pojavlja vse več sodobnih čarovnikov in čarodejev. Imamo jih na stotine. Pojavljajo se na radijskih postajah, na televiziji, v časopisih, vsepovsod! Imenujejo se vedeževalci, numerologi, geomanti, astrologi in kaj vem kaj še. Imajo razne pripomočke, s katerimi lahko pogledajo v prihodnost, lahko koga ali kaj pozdravijo, lahko nam prenesejo celo sporočila angelov. Oh, le kaj bi svet brez vseh teh njihovih darov! Še dobro, da imamo te blagoslovljene ljudi na Zemlji. Le kaj bi brez njih? Kaj pa vem ...
Kakorkoli, saj ni problem, da so in da počnejo, kar počnejo ... Človek se pač poskuša prikopati do denarja, kakor ve in zna. Neumno je, da neumni ljudje nasedajo in to drago plačujejo. Saj so morda kje na svetu res ljudje z nekaterimi sposobnostmi, ki jim še ne razumemo, vendar definitivno jih ni na tisoče samo v Sloveniji. Definitivno jih ni dovolj, da bi jih lahko srečali kar v vsaki ulici, morda celo v vsakem bloku. Vse to se dogaja, ker ljudje niso dovolj izobraženi, zaradi česar verjamejo dogmam, pa četudi zanje ne obstaja niti en sam dokaz. Prav smešno oziroma žalostno je, če kdaj med vikendom naletim na TV-program z vedeževalci. Tam, pred kamero sedi neka tetica in čaka na klic. Seveda, pokliče jo 70-letna ženička, ki ji mora najprej povedati, s čim vse ima težave, potem pa ona pogleda v karte ... In kaj vidi? Seveda, gospo boli križ, slabo vidi, težko hodi in kaj vem še kaj. Še boljši je odgovor: "Gospa, pojdite k zdravniku". Ob tem se potem velikokrat vprašam, ali so ljudje res tako neumni, da za to, da ugotovijo, da bi ob bolečini bilo modro obiskati zdravnika, potrebujejo vedeževalca. Zanimivi so tudi tisti, ki se pogovarjajo s kamenjem. No, morda se ne, nekaj pač vidijo v njem. Kakorkoli, tudi to ljudi privlači. Pokličeš, poveš vprašanje in gospa začne razpolagati kamenje ... In seveda, sledi odgovor. Presenetljivo je, da ljudje verjamejo, da jim bodo kakšni kamenčki, ki jim jih ta gospa podari (za primerno ceno seveda), prinesli srečo, zdravje in podobno. Podobnim namenom služijo tudi razni amuleti, majhne piramidice in še drugi predmeti s kakšnimi posebnimi močmi. Pa saj . temu je morda res tako. Če verjameš, da ti kamenček prinaša srečo, si verjetno tudi zares srečnejši. Sicer pa ni razlike, ali za kamen daš 50 evrov ali pa ga pobereš ob cesti. Če verjameš, je mogoče prav vse.
Matic Hriberšek
jih poznamo po odlični rockerski baladi My Immortal in po hitu Bring Me To Life ter nazadnje Call Me When You're Sober, bo predvidoma jeseni izdala nov, tretji studijski album, ki trenutno še nima imena. Ameriška zasedba je trenutno v fazi snemanja novih pesmi. Vodja zasedbe, karizmatična pevka Amy Lee, obljublja nov zvok, ki bo presenetil vse. Nazadnje so Evanescence album The Open
Door izdali leta 2006.
Kitarist legendarne britanske zasedbe Rolling Stones Keith Richards je potrdil, da nameravajo še letos izdati nov album. Mick Jagger in druščina so zadnji studijski album Bigger Bang objavili leta 2005. Takoj zatem so krenili na veliko svetovno glasbeno turnejo, ki so jo končali leta 2007.
Janko Bezjak
Le
1.	FIRE
2.	1 WH.
stvic NAJ .
?EFLIES - OWL CITY ILL LOVE YOU MONDAY - AURA DIONE
3.	GLOBAL STARS HELPING HAITI - EBERYB( HURTS
4.	IF WE EVER MET AGAIN - TIMBALAND & KATY PERY
5.	SOLDIER OF LOVE - SADE
6.	W. A. T. WORLD 25 FOR HAITI - ARTIST FOR HAITI
7.	MONDAY MORNING - MELANIE FION
8.	RUDE BOY - RIHANNA
9.	TIK TOK - KE$HA
10.	REPLAY - IYAZ
11.	YOU KNOW ME - ROBBIE WILLIAMS
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2» 1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Kaj bomo danes jedli
TOREK
pica žepki*, solata SREDA
pečenice, kislo zelje ČETRTEK
kaneloni z bučkami**, solata PETEK
cvetačni zrezki, riž, solata SOBOTA
čufti v paradižnikovi omaki, pire
krompir
NEDELJA
goveja juha z rezanci, pečena svinjska rebra, pečen krompir, solata
PONEDELJEK
govedina v solati, polnozrnati kruh
*Pica žepki
25 dag pica šunke, 25 dag sira, 1 manjša konzerva koruze, 2-3 žlice kisle smetane, 2-3 žlice majoneze, origano, poper, 1 zavitek listnatega
testa.
Na kocke narežemo šunko, ji dodamo nariban sir in koruzo. Primešamo toliko majoneze in kisle smetane, da je mazavo. Na koncu dodamo poper in origano po okusu. Listnato testo razvaljamo in izre-žemo kroge s premerom približno 10 cm. Na vsak krog damo eno žlico nadeva, ga prepognemo in dobro stisnemo ter naložimo na pekač. Pečemo do zlatorjave barve.
**Kaneloni z bučkami
6 palačink, 2 manjši bučki, sir, 1 lonček kisle smetane, sol, poper, origano, bazilika, sladka smetana, 1 jajce.
Bučki operemo in naribamo. Dodamo kislo smetano, sir in začimbe. Na vsako palačinko položimo približno eno žlico nadeva, jih zvijemo in zložimo v manjši pekač ter prelijemo z mešanico jajca in sladke smetane. Pečemo približno 20-25 minut pri 180 stopinjah.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SESTAVIL
EDI KLASINC
ODEL VOLVA
KEMBELJ V ZVONU
BENTENJE, ROHNENJE
PRIKRITO GORENJE
KOŠARKAR NBA BAKER
EVA CERNE
JAPONSKI AVTO
VLADAR
MAROŠKI STAREŠINA
FR. SMUČAR (CHRISTOPHE)
SMUČI (SKAND.)
REKA NA TAJSKEM
SIRSKI POLITIK
KULTURNA DOBRINA
MADAGA-SKARSKA POLOPICA
VOZNIK Z ROLKO
VEČJE LETALIŠČE
ALUMINIJ
UDELEŽBA V BRIGADI
JOŽE OLAJ
MESTO NA NOTRANJSKEM
2. EVROPSKA REKA
KAJNOV BRAT
ZGOREVANJE S PLAMENI
UŽIVANJE HRANE
PREDEL BLEDA
POTOČNI ■KROJAČ.
PREBIVALEC LAČJE VASI
MESTO V ANGLIJI
IZJEDANJE
IME TREH PERGAMSKIH KRALJEV
Iskrice
E
Nemci: "V človekovih besedah leži njegova čast."
-k-k-k
Francozi: "Jutranje besede so drugačne od večernih."
•k-k-k
Nemci: "Čas je odvetnik nedolžnih." -k-k-k
Portugalci: "Čas je ura življenja." -k-k-k
Iranci: "Človekova veličina je v njegovih rokah."
-k-k-k
Portugalci: "Ni mož vsak, ki ob zidu ščije." -k-k-k
Nemci: "Debele strune najdlje brnijo." -k-k-k
Portugalci: "Dober petelin ni nikdar debel."
-k-k-k
Nemci: "Dekliško srce je kot odprta gostilna: eden vstopi, drugi izstopi."
-k-k-k
Rusi: "Dekle brez ljubezni je kot cvet brez sonca."
-k-k-k
Nemci: "Nesreča je ničvrednežu dolgovati zahvalo."
Smeh ni greh
Spermiji v ženskem telesu se prebijajo naprej. Pa reče eden: »Koliko je še do tistih jajcevodov?«
Odgovori drugi: »Eh, daleč, daleč, zdaj smo šli šele mimo mandeljnov!«
PERZIJSKI STEPSKI POLOSEL
ZGODNOST
PRITOK SAVINJE
ŽIDOVSKI PREROK
OBCESTNA VAS OB POTOKU LOŽNICA
RELIGIJA
KUHANO PŠENO
OSEBA IZ TV DOBER DAN
ESTONEC
PSIČEK, KUŽEK
PREPIR
NOBELIJ
IRSKI BRINOVEC
ZAVAROVANJE VOZILA
NAŠ GEOGRAF LAH
ČLOVEK Z GRIŽO
VULKAN NA SICILIJI
OLIVERA, OLIVA
zaposlil. Sedaj pa te nesram-nice najprej zahtevajo mojo fotografijo, šele potem se odločijo, ali bodo vzele službo ali ne."
Hudo bolan Štajerec je k postelji poklical sina in mu rekel: »Preden umrem, ti bom veliko skrivnost: Vino se lahko izdeluje tudi iz grozdja.«
Sin je obupano dejal: »Mislim, da umira! Že fantazira!«
Kužek vohlja čevlje fine dame. Dama ga opazi in zav-rešči: "Da mi takoj odpeljete to ščene! Bolhe kar skačejo po moji nogi!"
"Pridi, Valdi, gospa ima bolhe!"
Sedijo v vlaku mati, hčerka, Ljubljančan in Mariborčan. Ko vlak zapelje v tunel, se zasliši zvok klofute.
Mati si misli, da je nekdo od onih dveh prijel hčerko za nogo, pa ga je usekala. Hčerka si misli, da je gotovo eden od obeh prijel mamo za nogo, pa ga je usekala. Ljubljančan si misli, da je Mariborčan prijel eno od onih dveh za nogo, a je njemu dala klofuto. Mariborčan pa si misli: "Kje je še en tunel, da dam Ljubljančanu še eno klofuto?!"
Žena je prišla domov in rekla možu: "Danes imam zate dve novici. Eno dobro in eno slabo. Katero hočeš slišati najprej?"
"Dobro!"
"No, airbag je deloval!"
"Moje novo dekle ima pamet za dva!" je Peter ponosno povedal prijatelju.
"No, ja, potem je pa ravno prava zate!"
Pacient: »A ste zmešani, 200 evrov za puljenje zoba?«
Zobozdravnik: »Ja, ker ste se tako drli, da so trije pacienti ušli!«
"Oprostite gospa, toda pri vas sem našel gliste."
"Kaj? Pa ravno pri meni ste jih našli?"
"Saj ni tako hudo. Predpisal vam bom sirup, ki jih bo sigurno uničil."
"Ne, tega pa ne! Sem predsednica društva za zaščito živali!"
Direktor žalosten potoži prijatelju: "Včasih sem zahteval od vsake tajnice najprej fotografijo, potem sem jo šele
Simpatično mlado dekle je pripeljalo svoj avto k avto-mehaniku in reklo: "Ne vem kako, toda moj avto ves čas žvižga!"
Mehanik je premeril dekle od nog do glave in rekel: "Saj bi jaz tudi!"
"Zakaj se hoče stonogec ločiti od stonoge?"
"Ker si je za rojstni dan zaželela dokolenke!"
Ugankarski slovarček: AJE AJE =
deževnogozdna opica z Madagaskarja; CIGONCA = obcestna vas ob potoku Ložnica, gozdni rezervat; EZEKIEL = židovski prerok; KAID = maroški starešina; NAN = reka na Tajskem; OGATA = japonski slikar Korin; PLE = francoski alspki smučar (Christophe).
■eouo§!3 'je>i|0j 'pje^ 'le^ez^ 'aie aie 'OA}SJ|pe§ -uq 'uessm 'ese>i 'e^ez 'e|6e '33 'ezn>i 'BAeuoa 'ej| 'u|A 'U6 'yod -ojee 'efuen '}JAOse| 'e[ue}ueqoj 'eSeueAeis T|®1U9az 'isoufodA 'o|em 'ueoes 'eie§o 'Je|od :ou
-AOlOpOA :9>jUBZ!J>j A9J|S9y
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
ČRN HROŠČ
Govori se ...
... da so ob vseslovenski akciji čiščenja okolja, 17. aprila letos, nekateri predlagali še vseslovensko akcijo čiščenja poslanskih in političnih klopi; morda pa se najde še kak prijatelj.
... da nekateri baje že vedo, zakaj se je na vseslovenski železničarski slovesnosti v Holermusu zbralo več lepih žensk kot lepih moških. Če kdo misli (tako kot mi), da zaradi lepega mladega ministra, je skrajno nesramen.
... da bo zaradi povišanja odlagališča v Gajkah kmalu nastal nov hrib, ki bi ga lahko prekrili z zemljo, da se bodo lahko okoliški krajani čez zimo do sitega nasmuča-li. Nasankali (se) itak bodo.
... da so bili nekateripoeto-vionski in spuhljanski kurenti zaradi slabega preganjanja zime na popravnem izpitu v Belgiji in Luksemburgu. Bomo videli, ali bo sedaj za-
leglo.
... da so ob ocenjevanjupo-deželskih dobrot v zelo štern-talski občini nekateri med domapečenimi izdelki pogrešali še ocenjevanje najbolje pečene rabljene avtomobilske gume.
... da žogobrcarski mogotec ZZ od vrlih Poetovioncev ne pričakuje samo spoštovanje mariborskega kluba. To po njegovem jesenskem »verbalnem izpadu« na Ptuju verje-
tno niti ni mogoče. Naj vrže kamen tisti, ki je bolj nedolžen.
Vidi se ...
... da vodne ptice in labodi očitno ne berejo Štajerskega tednika. Kako si sicer razlagati dejstvo, da jih je kljub našim opozorilom, daje mar-kovska laguna tempirana ekološka bomba, največ prav ob izlivu smrdljivih odplak iz lagune.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tajno društvo PGC
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Martin Jaušovec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Martin Jaušovec iz Ptuja, ki je opazil lepo snežno zaveso, ki se je vila s strehe domače hiše. Da le ni komu padla na glavo!
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
1						6		
				9				5
	6			3				
	7	8			4			
	3			6	1			
5						9	8	
			7					8
	1		5		6	3	4	
		9			2			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€	000
Bik	v	©©©	€€	0
Dvojčka	vv	©	€€€	00
Rai	vvv	©©	€	00
Lev	vv	©©©	€€€	0
Devica	v	©©	€€€	0
Tehtnica	vv	©©©	€	00
Škorpijon	vvv	©©	€€€	0
Strelec	vv	©	€€€	000
Kozorog	v	©©©	€€	000
Vodnar	vv	©	€€€	00
Ribi	v	©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 16. marca do 22. marca: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 22. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Danijel Maguša, Sovjak 1 a, 2254 TRNOVSKA VAS
Anekdote slavnih
Francoski pisatelj Alexander Dumas sin je v svojih romanih rad uporabljal izraz »bolnapraznina«. Kritik, ki gaje hotel v družbi osmešiti, mu je dejal: »Prosim vas, razložite mi, kaj pomeni bolna praznina. Tega ne razumem. Kako je sploh mogoče, da praznina nekoga boli?« Ko se je kritik zmagoslavno ogledoval po prisotnih, ki so se začeli nasmihati pisatelju, je Dumas odgovoril z
vprašanjem: »Ali vas še nikoli ni bolela glava?« ***
»Poklic kralja« ni bil čisto nič po okusu italijanskega kralja Umberta I. Želel si je živeti mirno in odmaknjeno. Večkrat je rekel lady Paget, soprogi angleškega ambasadorja: »Zelo sem žalosten!« Nekoč je dodal: »Bil bi
čudovit mestni stražnik. To bi bil moj pravi poklic.« ***
Ko se je svetovni prvak v težki kategoriji Joe Louis leta 1946spet pripravljal za dvoboj z Billyjem Connom, ga je trener posvaril pred Connovo taktiko, da rad bliskovito napade, potem pa se hitro umakne iz dosega nasprotnikovih rok. »Lahko zbeži, ne more pa se skriti,« je odvrnil Louis.
***
Avstrijski politik Klemens Wenzel Metternich je bil velik nasprotnik revolucionarnih dogodkov v Franciji. Ko se je nekoč vrnil iz Francije, je izjavil: »Zlorabljanje besede »bratstvo« v Franciji se mi tako gnusi, da bi bratu - če bi ga imel - rekel bratranec.«
***
Svojega zeta Lentula, ki je bil majhne postave in je rad nosil velik meč, je rimski državnik in govornik Cicero nekoč vprašal: »Kdo te je privezal k tako velikemu meču?«
***
Nekoč je neka gospa vprašala italijanskega pisatelja Giovannija Papinija: »Kakšen je po vašem mnenju najboljši način pisanja?« - Papini ji je odgovoril: »Zagotovo z leve proti desni.«
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 16.3.
8.00 Bal na Destrnlku 9.20 Srečanje ljudskih pevcev 18.00 SIP lestvica 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Revija otroških pevskih zborov 2.del 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 17.3.
8.00 Literarni večer na Hajdlnl 9.00 Srečanje ljudskih pevcev 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Delo SPV CP na Hajdini 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 18.3.
8.00 Revija otroških pevskih zborov l.del 9.20 ŠKL
18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Oddaja občine Dornava 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 19.3.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Lenart - Ob materinskem dnevu 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Občina Markovci na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. l. RS št. 22/98) in Pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v Občini Markovci (Uradni list RS št. 25/05), Odloka o proračunu občine Markovci za leto 2010 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/2009) ter sprejetega Letnega programa športa v občini Markovci za leto 2010 objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2010, KI JIH BO OBČINA MARKOVCI SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA Občina Markovci v skladu s sprejetim letnim programom športa občine Markovci razpisuje sofinanciranje športnih programov za leto 2010 v skupni višini 65.078,37 € iz proračunske postavke 1805100 športne dejavnosti - po razpisu, in sicer:
1.	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega strokovnega izobraževalnega programa	2.160,00
2.	Programi športa otrok (od 6. do 15. leta) in mladine (od 15. do 20. leta) usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport	16.200,00
3.	Športna rekreacija in prireditve	4.860,00
4.	Kakovostni in vrhunski šport	28.620,00
5.	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu	2.160,00
6.	Vrednotenje pretekle tekmovalne sezone v programih kakovostnega športa	11.078,37
a)	Pogoji in merila za prijavo
Na razpisu lahko sodelujejo športna društva in klubi, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa in ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v Občini Markovci in sicer: imajo sedež v občini,
imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnostih,
imajo organizirano redno dejavnost ali vadbo in so se registrirala vsaj v preteklem letu,
imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, če so organizirani v skladu z zakonom o društvih,
- občini redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter druge zahtevane podatke - poročilo o finančni realizaciji programa za preteklo leto morajo dostaviti najkasneje ob prijavi na ta razpis. Športna društva, klubi in vzgojno-izobraževalni zavodi imajo pod enakimi pogoji prednost na razpisu pred ostalimi izvajalci programov športa v občini. Vloge morajo vsebovati:
Izpolnjen obrazec (razpisna dokumentacija občine Markovci) dokazila o izpolnjevanju pogojev, navedenih v tem razpisu druge zahtevane priloge, razvidne na prijavnem obrazcu
b)	Razpisna dokumentacija
Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani izvajalci prevzamejo v tajništvu občine Markovci, Markovci 43, ali na spletni strani občine Markovci www.markovci.si.
Informacije v zvezi z razpisom dobijo v tajništvu občinske uprave - tel. št. 02 788 88 80.
c)	Rok in način prijave
Zainteresirani izvajalci vlogo oddajo v pisni obliki na predpisanih obrazcih za sofinanciranje programov športa, osebno ali po pošti, vendar morajo prispeti najkasneje do 31. marca 2010, do 12. ure, v zaprti kuverti s pripisom: »Razpis - šport 2010« na naslov: Občina Markovci, Markovci 43, 22281 Markovci.
Vloge za sredstva za dosežke - vrednotenje pretekle tekmovalne sezone je potrebno oddati do 21. junija 2010 do 12. ure, v zaprti kuverti s pripisom: »Razpis - šport 2010 - uspeh tekmovalne sezone« na naslov: Občina Markovci, Markovci 43, 22281 Markovci.
d)	Obravnava vlog in rok, v katerem bodo izvajalci obveščeni o izidu javnega razpisa
Pravočasno prispele in popolne prijave bodo ovrednotene po Pravilniku in merilih za sofinanciranje športnih programov v občini Markovci in Letnega programa športa v občini Markovci za leto 2010. Sredstva na postavki Vrednotenje pretekle tekmovalne sezone v programih kakovostnega športa bodo ovrednotena po končani tekmovalni sezoni na podlagi pravilnika in meril z upoštevanjem posameznih uvrstitev v tekmovalni sezoni.
Izbrani izvajalci bodo sklep o izboru in sofinanciranju športnih programov prejeli v 14 dneh po roku, do katerega morajo podati prijave na javni razpis. Z izbranimi izvajalci bo župan občine Markovci sklenil pogodbe o sofinanciranju športnih programov.
Franc Kekec, župan občine Markovci
VRTEC KIDRIČEVO OBJAVLJA
javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2010/2011.
Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok - novincev - v Vrtec Kidričevo za šolsko leto 201 0/2011 na upravi Vrtca Kidričevo, Kajuho-va ulica 10 a, in v vrtcu v Cirkovcah, in sicer do 31. marca 2010, od 7.30 do 15.30.
Starši, ki so vlogo oddali pred objavo razpisa, naj jo do navedenega datuma obnovijo, lahko tudi telefonsko.
Uprava Vrtca Kidričevo
www.radio-tednik.si
Krvodajalci
15. februar - Klemen Žmauc, Dra-govič 9; Vida Gajzer, Grajenščak 39 a; Janez Golob, Kicar 140 c; Andrej Kekec, Nova vas pri Markovcih; Ivan Kukovič, Suha veja 7, Ptuj; Miran Reberc, Gorišnica 23; Primož Kekec, Podvinci 16 a; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Željko Cmrečnjak, Ul. 1. maja 6, Ptuj; Boštjan Gašparič, Arbaiterjeva 5, Ptuj; Milan Čuš, Kicar 55 a; Marjan Kokol, Janeževski Vrh 22 c; Jože Arnuš, Novinci 31, Vitomarci; Martina Pšeničnik Mesar, Stari grad 39, Makole; Andrej Go-
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
K POSKOČNIH
1.	NOVI SPOMINI-Pravi JACK
2.	Ans. SAŠE AVSENIKA - Vsi zapojmo
3.	Ans. NAVDIH - Polka rolka frajer
4.	A JE TO-Veselica z A JE TO
5.	Ans. PREPIH-Gorici
6.	Ans. VIHARNIK - Jubilejna polka
7.	Ans. POVRATNIKI - Dajmo jim košček sonca
1.	ELA-Kakor magnet
2.	BRENDI- Čriček poje
3.	NATALIJA VERBOTEN - Ti edini
4.	DOMEN KUMER - Marička Štajerka
5.	NATALIJA K0LŠEK- Sreča
6.	R0G0ŠKISLAVČKI - So rožce cvetele
7.	NATAŠA & SAŠA-Najina pot
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Gla.ovnice poHjite M (liipiKiiiiah na n«»Uiv: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
lob, Dornava 136; Klaudija Bela, Spuhlja 92; Stanko Tobijas, Mo-škanjci 70; Dušan Potočnik, Popovci 2; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Franc Štih, Savinjsko 39; Janez Čuš, Gabrnik 20; Petra Ple-menič, Kolodvorska c. 2, Ormož; Roman Sok, Moškanjci 124; Dušan Slodnjak, Sakušak 19 a; Rok Ciglar, Potrčeva cesta 40, Ptuj; Ivan Pernat, Ul. 25. maja 8, Ptuj. 18. februar - Borut Plohl, Ru-cmanci 48, Sveti Tomaž; Gorazd Bilanovič, Macunova 3, Ptuj; Dragan Posavec, Prepolje 105; Franc Čeh, Dornava 79 b; Branko Lah, Pobrežje 100; Sandi Fras, Gibina 18; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Hermina Zajc, Mihovce 54 a; Franc Čuš, Finžgarjeva 23, Ptuj; Marjana Kmetec, Soviče 17; Marija Belšak, Popovci 5; Robert Belca, Dragonja vas 22; Edi Gajšek, Oreš-je 149; Vlado Potočnik, Vičava 29; Vesna Fermolšek, Čretinška ul. 18, Poljčane; Stanko Zajc, Mihovce 54 a; Anica Primožič, Vičanci 6; Štefan Vogrinec, Popovci 1 7 a; Marija Feguš Friedl, Volkmerjeva 28, Ptuj; Boštjan Petučnik, Grabšinci 12, Sveti Jurij; Ludvik Skela, Dobrina 65 b; Alojz Kikl, Skorba 6; Vinko Križanec, Sestrže 6; Božana Bedenik, Ptujska Gora 56; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Franc Gajšek, Gorca 3 a; Franc Roškar, Bresnica 15; Doroteja Mlakar, Rimska ploščad 21, Ptuj; Alojz Košar, Bišečki Vrh 50; Slavojka Ivanovič, Gregorčičev drevored, Ptuj; Sebastijan Matjašič, Juršinci 34; Anton Topolovec, Velika Varnica 15.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
StB-
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
i
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. , Raičeva 6
2250 Ptuj	i
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Prireditvenik
Torek, 16. marec
16.00 Ormož, knjižnica, pravljična urica
18.00 Pragersko, vodni stolp, velikonočna delavnica Rože iz najlona 18.00 Slovenska Bistrica, društvo Feniks, kreativna osebnostna delavnica Ptuj, gostilna pri Pošti, razstava oljnih slike Rozine Šebetič, mentorice likovne sekcije DU, v gostili Pošta redno razstavljajo člani likovne sekcije Društva upokojencev, ta razstava je na ogled do konca marca Ptuj, Termalni park, vadba v vodi za dojenčke in malčke
Sreda, 17. marec
16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljična urica Topli potok 19.00 Ptuj, grand hotel Primus, monokomedija Prava baba
Četrtek, 18. marec
17.00 Ptuj, Glasbena šola, koncertna dvorana, v okviru ciklusa Festinice bo nastopil Primož Grašič trio
16.30 Slovenska Bistrica, knjižnica, pravljica Trije prašički
19.30 Maribor, SNG, balet, 5. koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor, VelDvo, za abonma Simfonični ciklus in izven
20.00 Ptuj, dom kulture, Muzikafe, koncert Primož Grašič trio
Petek, 19. marec
14.00 Ptuj, poročna dvorana Mestne občine, 2. skupščina Društva general Maister Ptuj
18.00 Slovenska Bistrica, društvo Feniks, Plesne sprostitve - ples za našo dušo
18.00 do 19.00 Kog, vadba pilatesa
19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer Ptujski trgi na razglednicah, gost večera Franc Golob, geograf, zgodovinar, zbiratelj
20.00 Ormož, športna dvorana ormoške gimnazije, koncert Perpetuum Jazzile
20.00 Ptuj, CID, Live at Pompeii
20.00 Ptuj, Slavnostna dvorana ptujskega gradu, operno-kabarejska izvedba skladb večno popularne skupine The Beatles
Mali oglasi
STORITVE
MIZARSTVO- izdelovanje postelj, stolov, miz, stopnic, ograj, oken, vrat ... Vse iz naravnega lesa (zelo ugodno - vrtne sedežne garniture). Posušimo vam tudi les v sušilnici. Franc Kukovec, s. p., Lasigovci 17 b, Polenšak.Tel. 031 379 493 ali 02 761 01 74.
KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo s hosekro, tondachom, bramacom, cre-atonoom ... ter montaža vseh žlebov, obrob ..., Velux strešnih oken. Igor Trčko, s. p., Straž-gonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@ gmail.com.

Ob 10-letnici podjetja vam v marcu priznamo 10 % popust na kritine in naše storitve. Za vse informacije lahko pokličete na GSM 041 375 838. KROVSTVO, KLEPARSTVO in TESARSTVO Janez Lah, s. p., Mezgovci 70 c, 2252 Dornava.
KMETIJSTVO
PRODAM teličko simentalko za nadaljnjo rejo, okrog 145 kg. Telefon 031 269 480.
NESNICE, mlade, v začetni nesno-sti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic, Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer. Tel. (02) 582 14 01.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine listavcev (topol, breza, bukev, hrast ... ) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ZAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
PRODAM metrska bukova drva, možnost dostave. Tel. 041 840 158.
DREVESNICA HOLC, Zagorci 61 (pri gasilskem domu Grabšinski breg) vam nudi za spomladansko sajenje sadno drevje različnih sort in vrst. Telefon 02 758 08 91, 041 391 893.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM dvoosno prikolico, kiper, 5 ton, registrirano. Tel. 782 17 81.
PRODAM 1,83 ha njive v Šturmov-cih. Tel. 031 521 930.
DVOOSNO KIPER prikolico, oko-palnik koruze, dvovrstni, in predse-tvenik, 3,6 m, hid. zložljiv, prodam. Tel. 041 521 863.
PRODAM odojke in prašiče od 90 do 150 kg. Tel. 041 728 016.
PRODAM visoko brejo telico ali mlado kravo po telitvi ter prašiče od 70 do 100 kg. Tel. 031 713 160.
NEPREMIČNINE
NA IDEALNI LEGI, v lepem delu Ptuja, prodamo stanovanjsko takoj vseljivo hišo. Tel. 031 424 952.
V OKOLICI Ptuja (Kicar) prodam enonadstropno hišo, vseljivo. Tel. 041 906 617.
DOM-STANOVANJE
ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju v centru mesta (Prešernova ) s centralno kurjavo, KTV. Telefon 041 428 673.
DELO NA TELEFONSKI liniji z znanimi strankami, delo lahko poteka z vašega doma, šolanje brezplačno. BKN Narava, d. o. o., Zg. Porčič 48, Sv. Trojica. Tel. 041 750 522.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, taks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
... bila si voda, ki podira jezove, in bila si jez, ki zaustavlja mogočne rušilne valove
in reko vrne v svojo utečeno strugo ... (B. Čokl)
SPOMIN
Danes, 16. 3. 2010, mineva leto dni žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
Slavica Žnidarič
IZ GORIŠNICE 68 16. 3. 2009 - 16. 3. 2010
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Izpred oči je izginil tvoj obraz,
nič več se ne sliši tvoj ljubeči glas.
Stol prazen zdaj tam stoji,
ves dom je prazen, saj tebe več med nami ni.
Nihče te ne more nadomestiti,
nihče nas v žalostnih dneh potolažiti.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 16. marec 2009, ko se je poslovil naš dragi ati in ata
Ignac Meglič
16. 3. 2009 - 16. 3. 2010
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu namenite tiho misel in prižgete svečko.
Tvoji hčerki Martina z družino in Andreja z Damjanom
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Spomin bo nate večno živel, nikoli nisi zares odšel.
16. marca je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi
Stanko Brec
IZ GRADIŠČ 129 PRI CIRKULANAH
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji najdražji
àÉ
V SPOMIN
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja. Spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
Antonu Štumbergerju
17. 3. 2009 - 17. 3. 2010 IZ CIRKULAN 47
Hvala vsem, ki obiskujte svete maše, se z lepo mislijo ustavite pri njegovem grobu ali prižgete svečko v njegov spomin.
Vsi njegovi
^udcrnep telefon ,f
SOMtMtvfeUt
116^123
frtfeno noCw
Želite spoznati bogastvo prostovoljstva? Imate občutek za sočloveka? Mu želite prisluhniti, kadar ¡e v težavah? Potem vas vabimo, da se pridružite številnim prostovoljkam in prostovoljcem in ob zaupnem telefonu prisluhnete ljudem v najrazličnejših stiskah.
Če želite izvedeti kaj več o uvodnem izobraževanju, pokličite na GSM 041 / 628 619, ali pišite na: samarijan@gmail.com
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče in sestre
Marije Krajnc, roj. Brodnjak
IZ SLATINE 31
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob njenem slovesu stali ob strani. Hvala vsem za darovane sveče, cvetje, sv. maše in darove za cerkev.
Hvala sodelavcem Farme Trnovec, internemu oddelku SB Ptuj, posebej HVALA g. dekanu Emilu in g. diakonu, govorniku, pevcem, zastavonošu in podjetju Mir. Iskrena hvala vsem.
Žalujoči: njeni domači
fâ'l
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Draga Čerčka
19. 10. 1950 - 3. 3. 2010
IZ MAISTROVE 26
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, pisna in ustna sožalja.
Posebna zahvala UKC Maribor, oddelku za pljučne bolezni in patronaži službi Javnega zdravstvenega doma Ptuj za sočutno skrb in pomoč v času zdravljenja. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga cenili, nam bili v pomoč in oporo ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi najdražji
Kar je zapisano globoko v srcu, se nikoli
ne more izgubiti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče in sestre
Ane Emeršič, roj. Fridauer
IZ PARADIŽA 46
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob njeni zadnji poti stali ob strani in nesebično pomagali. Hvala vsem za darovane sveče, sv. maše in darove za župnijsko cerkev.
Prisrčna hvala g. dekanu Emilu, g.Tinetu iz Krope in g. dia-konu za lep krščanski pogreb, govorniku, pevcem, zastavonošu in podjetju Mir. Iskrena hvala vsem.
Žalujoči: njeni domači
Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi. Kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, nate bomo mislili mi vsi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka
Danila Čeha
IZ BIŠEČKEGA VRHA 20 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za besede tolažbe, darovano cvetje in svete maše. Hvala župniku, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Jančič. Posebna zahvala velja njegovim sošolcem iz OŠ, Karmeni-nim sošolcem iz osnovne in srednje šole in Davorinovim sodelavcem.
Iskrena zahvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga boste vedno spominjali.
Žalujoči: žena Marjana, hčerka Karmen in sin Davorin z družino
■'a* iS
Ptuj • Razširjena seja četrtne skupnosti Rogoznica
Avgusta bo vse drugače -zaradi volitev?
V prostorih Mestne hiše na Ptuju je bila 11. marca razširjena seja četrtne skupnosti Rogoznica z vodstvom MO Ptuj, na kateri so govorili o investicijah v ČS Rogoznica (ceste in kanalizacija) ter nadaljnjem razvoju CERO Gajke. V imenu civilne iniciative Podvinci, ki nasprotuje širitvi oziroma nadgradnji projekta CERO Gajke, se je sestanka udeležil Janko Petrovič, sodelovala pa sta tudi mestna svetnika s tega območja Mirko Kekec (podžupan MO Ptuj) in Marjan Kolarič.
V nekajurnem sestanku je ptujski župan podrobneje predstavil načrtovane investicije v to ptujsko četrtno skupnostjo, skupaj z rokovnikom. Predstavniki četrtne skupnosti in iniciativnega odbora so predstavljeno sicer poslušali, hkrati pa izrazili bojazen in dvom v povedano, saj imajo obljub dovolj. Janko Petrovič, predstavnik civilne iniciative Podvinci, je ponovil, da njeni člani odločno nasprotujejo nadgradnji CERO Gajke.
Rekonstrukcijo ceste Ptuj-Lenart oziroma Slovenskogo-riške ceste bodo začeli skozi Novo vas. Tako kot cesto skozi Podvince bodo gradili po etapah, začeli bodo tam, kjer imajo zemljišča v celoti na voljo. Med samo gradnjo naj bi pridobili še preostala potrebna zemljišča za širitev cestišča in gradnjo pločnikov s kolesarskimi stezami. Rekonstrukcijo ceste skozi Podvinci bodo tako začeli v smeri Pacinje-Ptuj.
Za Slovenskogoriško cesto morajo pridobiti zemljišča in izdelati investicijski program do konca maja letos. To je naloga DRSC. Začetek gradnje je predviden 1. avgusta letos, razpis za izbor izvajalca del pa mora biti na portalu javnih naročil objavljen do 31. marca letos.
Za fekalni kanal mora MO Ptuj pridobiti gradbeno dovoljenje do 1. avgusta letos. Pogodbe za zemljišča, ki so jih že pridobili, in tista, ki jih še potrebujejo, bodo morali notarsko overiti še enkrat, saj bodo po novem tripartitne: zemljišča za širitev cestišča bo kupila država, zemljišča za pločnik in kolesarsko stezo pa MO Ptuj. Cena za odkupljeni m2 zemljišča se bo gibala med 20 in 23 evri. Občina in država bosta
imeli enake cene. Potrebna zemljišča mora pridobiti občina, nato pa jih bo prenesla na državo.
Predstavljeni rok za začetek gradnje bo seveda držal, če ne bo revizij, te pa se lahko zgodijo glede na veliko gradbeno krizo, opozarjajo v Mestni hiši na Ptuju. Zato bo potrebno narediti vse, da do tega sploh ne pride.
Projektna dokumentacija za cesto Podvinci je izdelana, recenzija mora biti opravljena do konca marca. Morebitne popravke mora izdelovalec dokumentacije, podjetje Lineal, vnesti do 15. aprila. Sporazum o sofinanciranju izgradnje mora biti z DRSC podpisan že do 15. marca. Investicijski program bo izdelan do konca junija letos. MO Ptuj mora tudi za to cesto zemljišča pridobiti do 31. maja letos, razpis za izvajalca del pa bo objavljen do konca aprila. Predvideni začetek del na cesti Podvinci je 15. avgust 2010.
Za obnovo kulturne dvorane v Domu krajanov Rogozni-ca je tudi že oddana vloga za gradbeno dovoljenje, izdano naj bi bilo do velike noči. Iščejo pa še način za izvedbo del. Ena od možnosti, da bi zaprli investicijo, je javno-zasebno partnerstvo.
Na Ministrstvu za okolje in prostor pa je trenutno v reviziji dokumentacija za izvedbo sekundarne kanalizacije v Podvincih, ki je sestavni del projekta II. faze podtalnice. Za kanalizacijo naj bi izvajalca del izbrali in uvedli v delo že do konca letošnjega leta. Tudi pri tem projektu so zgodbe v veliki meri odvisne od pritožb in revizije. Gre za 22 milijonov evrov vreden projekt, kar je v tej krizi velik denar.
Na območju Kicarja bodo
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Stefan Celan je podrobneje predstavil načrtovane investicije na področju cestne in komunalne infrastrukture ter investicijo v obnovo doma krajanov.
Foto: Črtomir Goznik
Janko Ceh (desno), predsednik sveta CS Rogoznica, je podvomil v predstavljene roke za izvedbo investicij, na katere v tem delu MO Ptuj čakajo že (pre)dolgo.
preplastili nekaj odsekov cest, izgradnja igrišča pa je v veliki meri odvisna od tega, kako bodo uspešni pri prostorskih aktivnostih, je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Trudili pa se bodo, da bodo dela pričeli še v tem letu.
Naj bo sto in več iniciativ - projekt je potrebno dokončati
Janko Čeh, predsednik sveta ČS Rogoznica, je v predstavljene roke podvomil, saj so bili roki za začetek investicije na Slovenskogoriški cesti že večkrat prestavljeni, za cesto Podvinci pa je v državnem proračunu za letos le 50 tisoč evrov, v proračunu MO Ptuj pa 400 tisoč evrov. Ljudje se bojijo, da bo, glede na trenutno razpoložljivi denar, cesta več let razkopana.
V MO Ptuj odgovarjajo, da je potrebno investiciji čimprej pognati. Država je k obema projektoma pristopila tudi zato, ker se z njima rešuje varnost pešcev in kolesarjev, sicer se lahko denar odpelje kam drugam glede na to, da je denar za Slovenskogoriško cesto zagotovljen tudi v državnem proračunu in se je postavka le s težavo prenesla v letošnji proračun.
Čeh je razočaran tudi zaradi same dokumentacije, ker je tisto, kar je narisano, in stanje v naravi popolnoma drugačno. Pričakoval bi malo večje aktivnosti na teh projektih, Janko Petrovič, predstavnik civilne iniciative Podvinci, pa
je opozoril na pomanjkljivo komuniciranje s krajani. V drugih občinah ga bolj obvladajo. Predstavniki mestne oblasti bi morali obvladati svojo funkcijo, ki jo imajo, in se bolj pogovarjati z ljudmi na terenu.
Marjan Kolarič je opozoril na to, da za pločnike še ni sklenjena nobena pogodba, v 85-odstotkih pa je za kanalizacijo, čeprav nobeden od krajanov, lastnikov potrebnih zemljišč, ni rekel, da zemljišča ne bo dal.
Prvič izigrani, sedaj nasprotujejo
Ptujski župan dr. Štefan Če-lan si je vzel čas tudi za predstavitev projekta nadgradnje CERO Gajke, ki mu v civilni iniciativi Podvince odločno nasprotujejo, ker so bili izigrani že pri prvem projektu. Sedaj morajo trpeti negativne posledice, ker se gradnja ni izvedla tako, kot je bila načrtovana in v
rokih. Predvsem se je to zgodilo zaradi pomanjkanja denarja. Podvinčani niso dobili ničesar oziroma so bili izločeni kot območje, na katerega Gajke vplivajo. Močno dvomijo, da bo sedaj nadgradnja prinesla izboljšanje in da okolica več ne bo trpela zaradi smradu.
Janko Petrovič je v imenu civilne iniciative Podvinci zahteval od župana pisno potrdilo o tem, da deponija ne bo imela nobenega negativnega vpliva na okolje, potem ko bo izveden projekt nadgradnje.
Ptujski župan, ki je potarnal, da mora perutninske farme vohati vsak dan, je ob tem povedal, da v MO Ptuj ni hendi-kepiranega občana. V mislih je imel dejstvo, da ni občana, ki ne bi imel „opravka" s takšnimi deli drugačnimi vonjavami v tem okolju, ker je onesnaževalcev več. Ne glede na to, ali bo iniciativ sto ali več, se projekt Gajke mora izpeljati, poti nazaj ni, za projektom stojijo števil-
Osebna kronika
Rojstva: Petra Serdinšek, Kun-gota pri Ptuju 64, Kidričevo - deklica Martina; Laura Skrbinšek, Starošince 22, Cirkovce - deklica Loni; Ines Trinkaus, Trnovski Vrh 21, Trnovska vas - deklica Taja; Staša Zorjan, Velika Nedelja 19, Velika Nedelja - deček Aljoša; Jasna Plohl, Zgornja Hajdina 134, Hajdina - deklica Emilly; Monika Panič, Mariborska cesta 33, Ptuj
-	deček Matevž; Suada Fetani Beljuli, Cesta zmage 115, Maribor
-	deček Anel; Silvija Drevenšek, Gorca 20, Podlehnik - deček Erik; Vesna Bjeloševič, Laporje 111, Laporje - deček Marsel; Milena Strelec Kovačec, Osojnikova cesta 25, Ptuj - deček Tilen; Andreja Repič, Hvaletinci 23, Vitomarci - deklica Emeli; Irena Žirovnik, Ciril Metodov drevored 9, Ptuj - deček Marcus; Daniela Barbarič, Ribiška ulica 7, Spodnji Duplek - deklica Alja. Umrli so: Anton Šeruga, Podlehnik 85, rojen 1919 - umrl 23. februarja 2010; Gabrijel Matijaško, Krambergerjeva pot 12, Ptuj, rojen 1936 - umrl 1. marca 2010; Dragica Janžekovič, rojena Gojkovič, Slovenja vas 32, rojena 1952 -umrla 5. marca 2010; Rudolf Šam-prl, Črmlja 15, rojen 1927 - umrl 2. marca 2010; Marija Mojzer, rojena Ribič, Cesta v Njiverce 31, Njiver-ce, rojena 1916 - umrla 25. februarja 2010; Helena Simonič, rojena Kolarič, Janežovski Vrh 48, rojena 1923 - umrla 5. marca 2010; Danilo Čeh, Bišečki vrh 20 a, rojen
1959	- umrl 5. marca 2010; Stanislav Zelenik, Levanjci 11, rojen 1929 - umrl 27. februarja 2010; Marija Dvoršak, rojena Kukovec, Markovci 84, rojena 1926 - umrla 5. marca 2010; Karolina Ser-dinšek, rojena Ribizel, Vičava 99, Ptuj, rojena 1922 - umrla 6. marca 2010; Drago Čerček, Maistrova ulica 26, Ptuj, rojen 1950 - umrl 3. marca 2010; Ana Kramberger, rojena Bratušek, Krčevina pri Vur-bergu 98, rojena 1930 - umrla 6. marca 2010; Angela Korošec, rojena Rop, Ptujska cesta 15, Ormož, rojena 1929 - umrla 4. marca 2010; Karl Horvat, Mestni Vrh 54, rojen 1942 - umrl 9. marca 2010; Franc Zajko, Žetale 65 a, rojen
1960	- umrl 10. marca 2010. Poroka - Ptuj: Anton Gorja nc, Studenice 3, in Natalia Rau, Mol-davija, zač. Gančani 78 a.
ne pogodbe z obveznostmi, ki jih je potrebno plačati. Nič pa nima proti, če jih prevzamejo v civilni iniciativi. S sofinanciranjem projekta nadgradnje, ki predvideva tudi vakumsko obdelavo odpadkov oziroma rešitve, ki so skladne s spremenjeno slovensko in evropsko zakonodajo, imajo priložnost, da z državnim in evropskim denarjem projekt tako izvedejo, da negativnih vplivov na okolje več ne bo. Do leta 2018 druge rešitve ni, po tem letu pa je problem mogoče reševati drugače oziroma v drugem okolju.
MG
Napoved vremena za Slovenijo
Če je na Jožefa (19.) lepo, _bo tudi koruza obrodila lepo
Danes bo deloma jasno z občasno spremenljivo oblačnostjo, le v severovzhodnih krajih bo tudi pretežno oblačno. Predvsem v popoldanskem času lahko nastane kakšna kratkotrajna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -7, najvišje dnevne od 8 do 14 stopinj C.
V sredo in v četrtek bo povečini jasno, le v hribovitem svetu zahodne Slovenije se bo oblačnostpostopno povečala. Pihati bo začel jugozahodni veter. Še nekoliko topleje bo.