IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
(Iz resolucije občinskega sveta občine Devin-Nabrežina)
GLASiLO
OSVOBODILNE
TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto V Ul
Stev. 299 (2295)
Poštnina plačana
gotovim
TRST, petek 12. decembra 1952
Cena 20 lir
Spedlzlorie in abbon. post 1 er
Zavezniška vojaška uprava naj končno izpolni svojo obljubo in obvezo ter upoštevajoč tudi določbe mirovne pogodbe uresniči jezikovno enakopravnost med Slovenci in Ita-
lijani na področju pod njeno upravo.
?QjjOVNEM__PALUTANOVEM POSKUSU UVELJAVLJANJA FAŠISTIČNIH ZAKONOV POROČILO TOV. BOLETA NA MESTSEM AKTIVU OF
Za enotnost borbe vsega delovnega ljudstva
proti skiinnemii sovražniku napredka, nacionalne in socialne svobode io demohracife
ZVU naj izpolni svojo obveznost
|n uresniči Jezikovno enakopravnost
J»cinsk. svet občine Devin-Nabrežina je na i/čerajšnji izredni seji sklenil odločno protestirati pri ZVIJ •Jddi ponovnega izzivalnega dejanja nacionalne nestrpnosti in zahtevati od nje, naj tudi formalno raz-eiiavi vse fasisticne zakone - Kesolocija bo z obširno razlago poslana tndi gen. UVintertonu - Predstavniki e> občin področja, razen tržaške, bodo sestavili resolucijo odboru za človečanske pravice pri UZI\I
Občinski svet občine Devin-
/»brežina Je na izredni seji ™ U.12.1952 ponovno razpravni o zahtevi predsednika pod-
I » naJ se v naši občini od-jfanijo dvojezični nspisi, in sklenil;
! , *• vztrajati odločno na svo-iul stai'šču. izraženem v so-"jSno sprejeti resoluciji dne •12.1952, s katero je naš ob-ta!!?'. svet cgorčeno odklenil ‘Polnitev protizakonite zahte-v® Predsednika cone;
J”- krepko protestirati pri ^vezniški vojaški upravi zo-Ponovno izzivalno dejanje J*^tne nestrpnosti in sovrai-Jj1'.' ki ga je zagrešil pred-podiročja, s tem da je "^Pravno iraenova! peseb-J*®* komisarja z nalogo, da "■stranj slovenske napise na j/°ske naših vaščanov. Vse ie zbudilo nov val ogorče-k In Odpora ne samo v naši |j*HH temveč tudi v miljski, ni'uSlci’ repentaborski in zgo-sffi, kjer je prišlo do izraza sklepih tamka linjih ljudskih r^epstev. Ponovno izzivanje v Jne ogrožati celo javni red
kželi;
opozoriti Zavezniško vo-
ka.
‘ ^o upravo na neobhodno rui«ost, da vskladi svojo zaupajo z voljo slovenskega ib?stva in znatnim delom inskega, ki je v skupni >., ■11 zavezniki prelivalo kri (k°< da bi*z zmago zavezni-orožja zmagala enako-ra'rHost in pravičnost tudi v
• Tudi mi smo mnenja, ki ga e.danes na izredni občinski v Nabrežini izrekel eden 'ficu »uetoualcey; ne moreno verjeti, da hi ZVU odobri-‘U tak ukrep predsednika co-»e, ki je naperjen proti osnovnim pravicam slovenskega »»rada na tem ozemlju. JVe J^oremo verjeti da .bi ZVU ^tela ponovno uvajati faši-Stefte zakone, saj se proti fa-m borilo samo naše ‘JUdstvo obeh	narodnosti,
'toiveč vsi Združeni narodi, , »menu katerih ZVU uprav-
1),
naše področje. Nasprotno,
se nam gotovo, da je Pa-(#-an ukrepal na lastno roko^,
naš:ih krajih; opozoriti najdalj« ZVU, da so jezikovne in narodnostne pravice slovenskega prebivalstva izrecno priznane in zaščitene v mirovni pogodbi, katero so ZVU in njej podrejeni organi dolžni spoštovati in izvajati;
4. opomniti Zavezniško vojaško upravo, da je že z raa-glacom št. 6 od 18. avgusta 1945 prevzela nase dolžnost, da bo tudi formalno razveljavila pri nas vse fašistične zakone, izdane v škodo Slovencev, in je s številnimi dejanji dokažete, da jih ona sama ne smatra več za obvezne ter naj ista vskladi ukaz št. 183 ZVU z določili mirovne pogodbe z Italijo.
Naprošamo torej Zavezniško vojaško upravo, naj končno izpolni svojo obljubo in obvezo ter upoštevajoč tudi določbe mirovne pogodbe uresniči jezikovno enakopravnost med Slovenci in Italijani na področju pod njeno upravo.
Nabrežina,
11. decembra 1952.
To resolucijo, so sprejeli na sinočnji izredni seji občinskega sveta občine Devin-Nabrežina, ki jo je sklical župan na pobudo svetovalcev LSS in ožjega odbora. Seji sta prisostvovala tudi župana zgoniške in repen-taborske občine, in sicer tov. Obad in Škabar, katera je ob začetku seje devinsko-nabre-žinski župan Terčon še posebej pozdravil. Prostor, ki je določen za občinstvo, so domačini napolnili do zadnjega ko-tična, tako da so morali zamudniki stati zunaj na hodniku. V dvorani je vladalo resno razpoloženje, saj so vsi občutili, da gre za stvar, ki ne zadeva samo Slovence devin-sko-nabrežinske občine, temveč
vse Slovence na našem ozemlju sploh.
Zupan je po otvoritvi prikazal potek dogodkov, ki gredo leta nazaj, ko je prejšnji občinski svet odobril sklep, da se po vaseh devinsko-nabrežin-ske občine postavijo napisi s krajevnimi imeni posameznih krajev, in sicer v slovenščini in italijanščini. Ta sklep je bil tudi praktično izvršen že pred časom, medtem ko so za Devin, Stivan, Sesljan in Nabrežino^ postavili dvojezične napise šele prejšnji mesec. Toda po nekaj dnevih je predsednik cone palutan izdal ukaz, da mora občina napise odstraniti ter je svojo zahtevo utemeljil s fašističnim zakonom št. 800 ter ukazom ZVU št. 183. Županstvo je zahtevo zavrnilo, kar je napravil tudi občinski svet, ki je na zadnji redni seji obravnaval to vprašanje na prvi točki dnevnega reda. Predsednik cone je nato poslal na županstvo kurirja s pismom, v katerem določa posebnega komisarja, ki je imel nalogo, da odstrani dvojezične napise. Pol ure po prejemu pisma je komisar res prišel z delavci, ki bi morali napise odstraniti, _ vendar je po nekaj urah prišel nazaj na županstvo ter povedal, da je dobil iz Trsta nalog, da se izvršitev Pa-lutanovega ukaza začasno ustavi.
Zupan je nato poročal in pre-čital razna pisma, ki izražajo solidarnost z odločitvijo in stališčem občinskega sveta devin-sko-nabrežinske občine: resolucijo županov dolinske, zgoniške in repentaborske občine, solidarnostno izjavo miljskega ožjega odbora, 17 slovenskih duhovnikov našega področja, društva «Pravnik» itd. Nadalje je povedal, da je poslalo županstvo včeraj zjutraj brzojavko gen Wintertonu, v kateri javlja ogorčenje domačega prebivalstva ter protestira proti Palutanovi zahtevi.	|
V diskusiji se je za odbornikom A. Škrkom oglasil najprej svetovalec dr. Jože Skrk, ki je v imenu svetovalcev Liste slovenske skupnosti prečital posebno resolucijo, za katero je predlagal, naj bi jo občinski svet odobril. Potem ko je resolucijo prečital, je njeno vsebino tudi komentiral s pravnega stališča ter pri tem poudaril, da mora po ukazu ZVU štev. 11 predsednik cone vsak ukrep predložiti v odobritev Zavezniški vojaški upravi. «Ne moremo verjeti«, je dejal svetovalec dr. Skrk, «da
bi ZVU odobrila tak ukrep predsednika cwie, kd je naperjen proti osnovnim pravicam slovenskega naroda na tem ozemlju, kar vzbuja narodno sovraštvo in »noti javni redu.
Odbornik Fioridan je nato povedal, kako je prišlo do prevoda slovenskih krajevnih imen v italijanska ter zaključil. da mora biti protest občinskega sveta izraz volje vsega domačega prebivalstva proti nezaslišanim zahtevam predsednika cone
(Nadaljevanje na 2. strani)
To pomeni dobili močne zaveznike za učinkovitejše in uspešnejše nadaljevanje borbe za nacionalne pravice in enakopravnost - Solidarnost z občinskim svetom Devin-Nabrežina
Sinoči je bil v Ulici Rugge-| ogorčenje vseh tržaških Sloven-
ro Manna aktiv Osvobodilne fronte slovenskega naroda za mesto Trst. ki se ga je udeležilo veliko število članov okrajnih in sektorskih odborov. Na tem aktivu so sprejeli sledečo resolucijo;
Aktiv Osvobodile fronte slovenskega naroda za mesto Trst se priključuje sklepu in odločnemu nastopu občinskega sveta občine Devin-Nabrežina in izrazom solidarnosti občin Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje proti izzivalnemu ukrepu predsednika področja dr. Palutana, s katerim je ta skušal uveljaviti protislovenski fašistični zakon, s tem da je odredil odstranitev skozi stoletja rabljenih krajevnih imen slovenskih vasi.
V prepričanju, da tolmačimo
Protest francoskih socialiste? proti aretaciji tuniških voditeljev
V svoji izjavi poudarja socialistična stranka, da je treba tuniško vprašanje rešiti s pogajanji med francosko vlado in pravimi predstavniki tuniškega javnega mnenja - Nove protestne demonstracije v Maroku - Izjave glavnega tajnika stranke „lstiqlal'
PARIZ, 11. — Izvršilni odbor francoske socialistične stran ke je danes objavil izjavo, v kateri protestira proti samovoljnim ukrepom, ki so jih podvzeli proti tuniškim sindikalnim in nacionalističnim voditeljem zaradi umora Fehra-ta Hašeda, in poudarja, da se bo še dalje upirala politiki sile. ki se že skoraj eno leto iz-vaja v Tuniziji.
Izjava dodaja, da je edini način za rešitev tuniškega vprašanja v iskrenih in lojalnih pogajanjih med francosko vlado in pravimi predstavniki tuniškega javnega mnenja.
V Casablanci so danes obja-
*Uti
j.Prau določa ukaz ZVU št. c' da bi moral predsednik vsak ukrep predložiti_ v obrifej) Zavezniški vojaški oS ,**■ ki ga je postavila in *atere je
■ d visen.
nikakor ne izključu-da tičijo za Palutanovi-b^jtoističnimi poskusi rimski W (kar je sicer v grobem *lLrptju z odvisnostjo predli cone od ZVU, kateri %n pokoršiino), je ven-nas Palutan glavni in hj ^ *edni krivec za dejanja, p0	naravi	in	na-
t» j . opominjajo na dogod-kqn iasa, ko je bil izdan za-Srej ntI katerega se področni »d	sklicuje	(1923)	in
..m,
sklicuje °ve posledice za ves
»Je (na se postavlja vpraša-0 0ria 0 "‘ore izvrševati ta-%)e/f0??rn° javno funkcijo Osje,.4' ki odkrito in trmasto ?• za:-a UveliavlJati faiistič-??*£
»Os/c n, gah
dejansko razve--,”e že s porazom faši-k ek> hoče fašistične hii braniti za vsako ceno, z naJbolj ne. ^reni “^čnimi in nasilnimi Hne i clouefc, ki imenuje po-*nnj *owii*arje za odstranje-dvojezičnih napisov v
>t v kth krajih, človek, ki to .° avtoriteto 'zastavil za
ZASEDANJE PODONAVSKE komisije
Sovjetska interpretacija svobode in demokracije
Izšla /e knjiga o osvobodilnem pohodu IV. armade JLA na Trst-Turška vojaška delegacija 79 decembra v Beogradu • Italijanska reakcija na isti liniji s Kominformom - Lord Strabolgi o verski svobodi v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika) 1 noosvobodilne borbe «Osvobo-
teptanje pravic 6 ui ~}veče narodnosti, ki je lc^er koče trmasto ki ,,A,su.°jo ti oho. celo v reli-'l>oj ni. človek, ki zlorablja Di-jj ,po!°Ž°j, do katerega je ^	ZVU za po-
* Ponovnega vzpostavlja-Ut>eri„,0!iov- ki jih, je pri nas ^ 1 faiizem?
in njgat*nJfni času se govori lit	da bo Palutan kma-
mesto conskega V,j	tn ttprefektan,
Sea.,7nu bo rimska vlada, %	bo to zdelo koristno.
kakšno pravo i°d *.0 n« ozemlju, ki je tu„?eno suverenostjo. Bil »»le , 1 skrajni čas. kajti čl o-rnJ!ntlll‘,eto, ki jo je po-Palutan --	’	'
jih rulSlon. in 2 dejanji, Pniutan zagrešil v »Ju i. ^ času, po našem mne-t>li m*sl>mo, po mnenju »*0a *iaJkega demokratii-\re PTebivalstva — res ne )iP ■> J*vrševati nobene
jav-
‘6 4
>U. n~.^c‘je na našem področ-pa še najvišjo civilni upravi na-
e ioni, v ci
v ^opravek
,fLraišiiiem članku pod *"■	,,travnik"
i to,1“)) se v od-
- *>»i. '
ki
začenja z bese bi«®^Cef»a	^ v interesu slo-
*eha(st«a ,^'tahianskega pre K. ^o ... ,l.e0a nnrirnfiin in no
»e,?® >0,
p o turi; ” ponrocja m po-
'ds!'1'1 Posehn',*dnih držav..». tedti0	Pravilno	glasi
BEOGRAD, 11. — Iz Galaca poročajo, da so na današnji seji posebnega odbora na zasedanju podonavske komisije v Galacu razpravljali o jugoslovanskem predlogu spremembe poslovnika. Ob tej priložnosti se je ponovno jasno pokazalo, da bo sovjetska delegacija s podporo svoje poslušne večine skušala preprečiti sprejem jugoslovanskih predlogov. Sovjetski delegat je šel celo tako daleč, da je predlog o razporedu menjavanja delegatov posameznih držav članic na odgovornih položajih označil za «nedemokratičen».
Sef Jugoslovanske delegacije Djurič je v zvezi s tem izjavil, da po sovjetski interpretaciji obstaja svoboda in demokracija v tem, da ima nekdo monopol in vse pravice v komisiji, medtem ko so drugi za to prikrajšani. Poudaril je, da bo ZSSR v takem položaju še nadalje ohranila svojo oblast v komisiji na škodo ostalih podonavskih držav, predvsem pa Jugoslavije.
Jugoslovansko poslaništvo v Bukarešti je izročilo danes romunskemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri odločno protestira zaradi kršitve ekste-ritorialnosti jugoslovanskega diplomatskega predstavništva v romunki prestolnici, Romunska policija je namreč 6. decembra poskušala s silo odvesti iz prostorov poslaništva jugoslovansko državljanko Bo-siljko Merčep. Jugoslovanska vlada je prav tako protestira-la zaradi protizakonite areta-9'je jugoslovanskih državljank in uslužbenk jugoslovanskega poslaništva Bosiljke in Smilje Merčep Jugoslovansko poslaništvo je prepis note poslalo tudi večini diplomatskih predstavništev v Bukarešti.
Iz Ankare poročajo, da bo 19. decembra prišla na prijateljski obisk v Jugoslavijo sedemčlanska turška vojaška delegacija, ki jo bo vodil general korpusa Hakki Tunaboylu. V delegaciji bo še en general in (5et višjih častnikov. S tem bo turška vojaška delegacija vrnila obisk jugoslovanske vojaške delegacije, ki je bila septem-bra v Turčiii. Med svojim obiskom si bodo turški gostje o-gledali nekatere višje vojaške šole ter razne ustanove in podjetja vojne in civilne industrije v Jugoslaviji
V založbi «Vojno dele« je iz. šla najnovejša knjiga iz narod-
dilni pohod na Trst«, ki na 300 straneh prikazuje pohod IV. armije JA v borbi za osvoboditev slovenskega in hrvatske-ga naroda.
Tiskovni urad jugoslovanskega poslaništva v ^limu je danes izdal sporočilo, v katerem poudarja, da so mnogi italijanski listi brez rezerve sprejeli kominformovske obtožbe proti Jugoslaviji, ki so jih navedli na nedavnem insceniranem procesu v Budimpešti. Pisanje rimskih listov, n. pr. «Tempa» ali «Popola», dokazuje, s kakšnim zadovoljstvom so sprejeli budimpeštansko sodno komedijo. «Tempo» se na primer zgraža in obsoja praška veša-la, izreka pa polno zaupanje kominformovskim informacijam, kadar gre za Jugoslavijo.
Metode kominformovske politike in propagande, pravi sporočilo, ne_ čudijo nikogar več, toda stališče nekaterih italijanskih listov, kadar gre za Jugoslavijo, dokazuje, da so na isti liniji s Kominformom. Takšno stališče ni samo žalitev jugoslovanskih narodov, temveč hkrati služi sovjetski napadalni politiki, katere ost je predvsem naperjena proti Jugoslaviji.
Jugoslovanski nacionalni komite za obrambo miru bo poslal svoje predstavnike na tri mednarodne regionalne konfe-fence za mir. V prvi polovici marca bo taka konferenca v Indiji. Isti mesec bo v Bejrutu druga regionalna konferen-za za mir, ki jo organizirajo države Bližnjega vzhoda. Od 20. do 23. aprila pa bo v Haagu koferenca za mir držav Zahodne Evrope. V pripravljalni odbor za to konferenco je bil povabljen tudi Moša Pijade.
Včeraj je v Beogradu vplivni član laburistične stranke lord Strabolgi, ki je na obisku v Jugoslaviji, izjavil, da so trditve o verskem preganjanju v Jugoslaviji neresnične. «Sam sem lahko ugotovil, da je v Jugoslaviji izvajanje verskih obredov popolnoma omogočeno. Cerkve uživajo popolno svobodo, doler se ne vmešavajo v politične zadeve«, je dejal lord Strabolgi.
B. B.
men zasedanju glavne skupščine OZN Veljko Vlahovič je sinoči z nekaterimi člani delegacije odpotoval iz New Yor-ka. Ob odhodu mu je skupina ameriških novinarjev postavila nekoliko vprašanj. Med drugim so ga vprašali, kaj misli o izjavi Višinskega, ki je nedavno dejal, da je bilo delo sedanjega zasedanja glavne skupščine neuspešno.
Vlahovič je dejal, da ima Višinski razlog za nezadovoljstvo, ker je med sedanjim zasedanjem sovjetska delegacija doživela resničen poraz To se je najbolje pokazalo med razpravo o korejskem vprašanju, kjer je bilo lahko ugotoviti popolno izolacijo politike ZSSR. Prav tak neuspeh je ZSSR doživela tudi v pravnem odboru, kjer je morala umakniti svojo resolucijo o spremembah definicije napadalca.
Na vprašanje, kaj misli o indijski resoluciji glede vojnih ujetnikov na Koreji je Vlahovič odgovoril, da je jugoslovanska delegacija v polnt meri podprla indijsko resolucijo. Ugotovil je, da je Indija realno ocenila položaj in da jo je resnično vodila želja da se doseže mir na Daljnem vzhodu.
V zvezi z izjavo Višinskega pred odhodom iz ZDA, da bo njegov povratek na drugi del zasedanja odvisen od razvoja dogodkov v svetu, je Vlahovič poudaril, da je ta razvoj pravzaprav odvisen od Višinskega in njegove vlade.
V nadaljnem razgovoru so se novinarji zanimali za potovanje maršala Tita v Veliko Britanijo in so ga vprašali, ali obstaja možnost, da bi maršal Tito obiskal tudi ZDA. Vlahovič je dejal, da se sodelovanje med Jugoslavijo in ZDA razvija tako da to ni nemogoče, da pa je to odvisno od ameji-Jke vlade Vlahovič je ob koncu izrazil svoje zadovoljstvo, ker je med srečanji z ameriškimi državljani naletel na polno razumevanje za položaj v Jugoslaviji in na dokaze prijateljskih odnosov
Izjave Vlahoviča
o de u OZN
NEW YORK, 11 Vodja jugoslovanske delegacije na sed-
Protest bivših borcev
proti praškemu procesu
LONDON, 11. — Na sinočnji seji glavne skupščine Svetovne zveze bivših borcev v Londonu so nekatere delegacije predlagale, da bi skupščina sprejela deklaracijo v zvezi s procesom, ki je bil nedavno v Pragi. Med predlagatelji je tudi Jugoslavija.
vili, da so včeraj in ponoči a retirali 26 voditeljev maroške nacionalistične stranke «Istiq. lal» in sindikalnih voditeljev ter 12 kominformistov. Zadnje so z letalom prepeljali v Francijo, ker so vsi Francozi. Neki predstavnik, stranke «1-stiqlal» je v Parizu izjavil, da so dejansko aretirali 60 do 70 nacionalističnih voditeljev. Da. nes so predali sodišču 400 oseb, ki so jih aretirali med zadnjimi neredi.
Generalna rezidenca je objavila poročilo, v katerem trdi, da so ■iKA.u.nalisti in kom-informisti skupno nastopali pri zadnjih neredih, in prepoveduje sleherno delovanje stranke «Istiqlal» m maroške kominformistične stranke.
Danes se je zbralo južno od Rabata večje število demonstrantov, ki so nameravali demonstrirati v mestu, policija pa jih je razgnala in aretirala okoli 100 oseb Takoj nato se je v®č sto Maročanov zbralo v mošeji. Ob vhodih v evropski del mesta so postavili vojaške straže.
Tudi v južnem predmestju Casablance se je danes zbralo več tisoč demonstrantov, Nalepili so tudi lepake, s katerimi pozivajo prebivalstvo na tridnevno splošno stavko. Okoli mestnih predelov, kjer prebivajo domačini, so postavili močne policijske in vojaške straže.
Glavni tajnik maroške indi-pendentistične stranke «Istiq-lal», ki je sedaj v New Yor-ku ob priliki razpravljanja o Severni Afriki v OZN, je izjavil, da so nerede v Casablan. ci povzročile francoske oblasti, zato da bi dokazale, da odgovarjajo resnici njihove trditve, da so neredi v Severni A-friki neposredno v zvezi z razpravljanjem v OZN, zato da bi se vplivalo na to razpravljanje.
Dejal je dalje, da francoski generalni rezident v Maroku ni postavil stranke izven zakona, ker ni bila ta nikoli u-radno priznana, pač pa samo tolerirana ter da je vedno delala na pol legalno. «Delali bo. mo še dalje tajno, ker ni mogoče z zakonom odpraviti ideje in tudi ni mogoče z zakonom odpraviti zakona o svobodi. Delali bomo na druge načine«, je dodal tajnik.
nil svojo vlogo, pač pa da je k njemu odšla delegacija zvezne vlade, zato da ga obvesti o sklepu sodišča. Dodal je, da je Heuss umaknil svojo viogo na svojo pobudo in potem, ko je govoril tudi z voditeljem parlamentarne opozicije.
Nocoj je po radiu govoril predsednik socialno demokratske stranke Ollenhauer, ki je protestiral proti stališču ki ga je zavzela^ vlada. Poudaril je, da ni nihče nikoli vprašal sodišče, naj prouči politično vrednost bonnskih dogovorov in pariške pogodbe pač da samo izjavi, ali je mogoče to pogodbe ratificirati z navadnim zakonom, ali pa šele po spremembi ustave. Ollenhauer je nato izjavil, da je vlada večkrat menjala svoje stališče po prvem sklepu ustavnega sodišča. Končno je Ollenhauer izjavil, da je predsednik Heuss umaknil svojo vlogo na zahtevo Adenauerja.
Ministrski predsednik Vzhodne Nemčije Grotewohl je danes izjavil. da je kancler A. denauer izvršil včeraj državni udar, ko je tako rekoč z nastavljenim samolvresom prisilil predsednika zvezne republike, da umakne svojo vlogo, ki jo ie predložil ustavnemu sodišču.
Grotewohl je dodal, da je dal Adenauer obkoliti Heusso-vo stanovanje po policijskih silah.
cev, pozivamo člane Osvobodilne fronte, da še poostrijo borbo za razveljavitev še obstoječih fašističnih zakonov naperjenih proti obstoju Slovencev, zakonov ki žalijo istočasno čustva in politično prepričanje vsakega poštenega in iskrenega demokrata.
Zasedanje aktiva je otvoril predsednik OF tov. Franc Stoka in v uvodu poudaril, za narodne in socialne pravi' ce našega ljudstva. Dal je nato besedo tov. Boletu, tajniku OF. ki je podal naslednje po ročilo, katerega objavljamo v izvlečku.
Naloge Osvobodilne fronte v današnjem položaju
Ostri protesti
proti Aoenauerju
BONN. 11- — Na današnji popoldanski seji zveznega parlamenta je Podpredsednik, socialno demokratske stranke WUhelm Mellies obtožil vlado, da je povzročila ustavno krizo s svojim stališčem do sodišča v Karlsruhe in da ni izpolnila svoje dolžnosti, da bi obvestila zvezni parlament o dogodkih, ki so se razvijali v Bonnu in v Karlsruhe. Nato je Mellies obtožil vlado,.da je povzročila ustavno krizo zato da bi se izognila vladni krizi ter je potegnila pre3-sednika republike in sodišče v Karlsruhe v politično borbo med strankami.
Pri nadaljevanju seje je kancler Adenauer prebral vladno izjavo, v kateri pravi, da ni nobenega vzroka govoriti o vladni krizi ali pa o ustavni krizi, ter je zagotovil, da vlada ni imela namena spremeniti zakona o ustavnem sodišču, medtem ko je to proučevalo ustavnost bonnskih dogovorov.
Kancler je ponovno izjavil, da nobena določba ustave ali pa veljavnih zakonov ne dovoljuje podpreti sklep ustavnega sodišča, s katerim se veže-t.i obe sekciji na utemeljeno mnenje ki ga izreče to sodišče na plenarnem zasedanju.
Adenauer je tudi izjavil da zvezna vlada ni prosila predsednika Heussa, naj bi umak-
Novl predsednik
šv carske zveze
BERN, 11. — Zvezna skupščina je danes izvolila predsednika švicarske zveze za leto 1953 Novi predsednik bo Phi-lippe Etter. Za podpredsednika je bil izvoljen Rodolphe Rubattel. Etter je po poklicu advokat. Rodil se je 21. decem. bra 1891. V letih 1927 in 1928 je bil izvoljen za predsednika kantonskega sveta, leta 1930 je bil državni svetnik, leta 1934 pa je bil imenovan za zveznega svetnika.
Tov. Bole je najprej omenil, da je naloga aktiva, dotakniti se najprej nekaterih sp.ošnih vprašanj, med katerimi je tudi iredentistično - kominfor-movska kamoanja okrog trža-ŠKega vprašanja, nato pa je nadaljeval:
Kominformistično - iredenti, stična koalicija ne pogreva te ga vprašanja v želji, da bi se rešilo v interesu tržaškega prebivalstva in za zbližanje sosednih narodov, odnosno držav. Stalno pogrevanje trža škega vprašanja jim je potrebno za ustanovitev nacionalističnih protijugoslovanskih in protisocialistične fronte.
To jim je potrebno za a-neksijo obeh con k Italiji. S tem bi bili delno uresničeni rimski imperialistični načrti in moskovske želje.
Prav dobro se zavedajo, da je čas lahko njihov največji sovražnik. Zato hitijo in se v naglici medsebojno sporazumevajo na protiljudskih pozicijah, uporabljajoč najogabnej-ša sredstva v propagandi in akciji. Strah jih je in vidijo ogrožene svoje načrte zaradi porasta vpliva Jugoslavije na mednarodnem področju, kakor tudi v očeh naprednih'gibanj sveta Boje se zanje negativnih posledic, ki jih lahko ima in jih bo imel hitri tempo uveljavljanja socializma v Jugoslaviji. t. j. neposredno na naših mejah, kakor tudi socialistične demokracije v coni B, ki ruši še preostale pozicije poražene reakcije, na katero so toliko računali. Boje se vpliva tega razvoja na tržaško delovno ljudstvo, na proletariat, ki bo nedvomno prišel do spoznanja. da je nacionalistična koalicija, katere sestavni del in najoaločnejši zagovornik je kominformistično vodstvo, po. gubna za delavski razred in delovno ljudstvo sploh, in da z njo ni mogoče priti ’ do rešitve tržaškega vprašanja, kot si ga želi večina tržaškega’ prebivalstva.
Za socialistično rešitev tižaškega vpiašanja
Zato je potrebno ustvariti take pogoje, v katerih bo imelo odločujočo besedo delovno ljudstvo in proletariat, ki predstavlja po številu in prispevku v produkciji večino prebivalstva in osnovno silo v gospodarstvu. Prav vsi ti elementi, v katerih vidi kominformistično - nacionalistična koalicija največjo nevarnost, so za nas in morajo biti za vse napredno čuteče ljudi in skupine osnovna programska podlaga pri gledanju na tržaško vprašanje in iskanje noti za njegovo pravično rešitev. Torej je krepitev teh elementov osnovne važnosti za nas, kakor je na prvem mestu naloga, pravilno usmerjati delovno ljudstvo.
Zato je seveda potreben čas. ki se ga ne bojimo, ker vemo] da je na naši strani. Ta čas pa je lahko najnevarnejši či-
nitelj za kominformistično vodstvo in njegove klerikalne, nacionalistične in fašistične zaveznike, ki hočejo doseči tako rešitev, o kateri bi odločale zunanje imperialistične sile, nikakor pa nočejo socialistične rešitve. Hočejo tako rešitev,! pri kateri ne bi imelo tržaško delovno ljudstvo nobene besede in bi bila zato samo v njegovo škodo Samo v taki luči lahko gledamo tudi na zadnji kominformistični manever o združitvi obeh con.
Mobilizirati množice za zahteve novega časa
Gornjim ugotovitvam, moramo prilagoditi naše naloge in v tej smeri še bolj poglobiti naše pojasnjevalno in prepričevalno delo za pravilno usmeritev delovanja Osvobodilne fronte okrajnih in osnovnih organizacij, zlasti pa za to, da se stori čim več za usmeritev proletariata in demokratičnih množic, ne glede na njihovo nacionalno oripadnost in trenutno politično prepričanje.
Zato je naša osnovna naloga vztrajno zbirati delovne množice okrog družbeno važnih vprašanj, ki zahtevajo glede na težki gospodarsko-so-cialni položaj pri nas, glede na družbeni razvoj in napredek v svetu, nujne rešitve, bodisi z zadostitvijo trenutnih zahtev delavstva in delovnega ljudstva sploh, bodisi z radikalnimi socialističnimi reformami v gospodarstvu, zlasti pa v odnosih oblasti do delovnih ljudi.
Kakšno je v tem pogledu razmerje sil v Trstu? Trenutno brez dvoma nerazveseljivo. Nacionalistične skupine in kominformistično vodstvo si skupno prizadevajo za ustvari, tev čim popolnejše nacionalistične fronte in so objektivno proti učinkoviti razredni borbi.
Ne smemo pa zato po našem mnenju izgubiti izpred oči nekaterih odločujočih činits-ljev. Prvič, družbeni razvoj v svetu in pri nas. ki ga ne more zavreti nobena sila. gre v smeri socializma, t. j. v smeri uvajanja socialističnih odnosov v gospodarstvo in v javno živ. ljenje sploh in ima zato vedno močnejši vpliv na zavest delovnih množic.
Drugič, tržaški proletariat in delovno ljudstvo sploh ima za | lovnih množic seboj slavno preteklost, v ka- ’ teri je neštetokrat pokazalo svojo politično zrelost, sposobnost in odločnost, tako da mora postati prej ali slej prevladaj oči politični in družbeni či-nitelj v vsem javnem življenju mesta in dežele. Prav tako moramo dati pravilno oceno našemu gibanju, katerega vpliv na množice je v primerjavi z številčno močjo mnogo večji.
Ta vpliv izhaja iz naše načelnosti in doslednosti v borbi proti vsem prikritim in odkritim sovražnikom delovnih množic in napredka sploh, kakor tudi zaradi politično-idejne povezanosti s socialistično stvarnostjo v svetu. Prav za-
radi tega bomo lahko znatno okrepili gornje elemente in dali močan prispevek k preusmeritvi demokratičnih množic.
Prebujanje zavesti tržaškega pruletariata
Ti in drugi činitelji bodo zavzemali odločujoče mesto v družbenem razvoju pri nas, t.j. v politični preusmeritvi proletariata in delovnih množic in k ustvaritvi novega razmerja sil, ki bodo odločno v interesu italijanskih in slovenskih demokratičnih množic.
Kljub takemu položaju pa imamo že številne znake, da se te ovire že danes krepijo, ali bolje rečeno, da se vno.vič prebuja zavest tržaškega proletariata, kar kaže na primer med drugim odklonilno stališče delavstva do marčnih dogodkov in stavke.
Z javnim mnenjem in zahtevami množic, kakor tudi z novim družbenim dogajanjem pa morajo vedno bolj računati tudi tako imenovane levičarske skupine v iredentističnem taboru. Tako je prišlo okrog dogodkov 4. novembra do poziva za enotno borbo proti neofa-šizmu, ki ga je naslovila stranka PSVG na druge skupine.
Zato je naša naloga, vse te pojave pravilno ocenjevati, podpirati delavstvo in delovne množice sploh v njihovih zahtevah, ne glede na njihovo trenutno politično gledanje, podpreti in razvijati vse pozitivne pobude za rešitev perečih socialnih in gospodarskih vprašanj. Na tak način bodo razna politična in sindikalna vodstva primorana, otresti se sedanje nacionalistične navlake in v praksi izvajati to, kar v teoriji obljubljajo in se s tem vključiti med napredne sile in se vskladiti z družbenim razvojem, ali pa jih bo delavstvo zavrglo in šlo brez njih svojo zgodovinsko pot.
Ko smo govorili o čmiteliih, ki bodo odločujoče vplivali na spremembo politične situacije in razmerje sil in smo ugotovili, da ima tržaški proletariat in delovno ljudstvo slavno in borbeno tradicijo, tedaj smo prav gotovo imeli pred očmi, da je slovensko prebivalstvo del celote tega proletariata in delovnega ljudstva. In to že po svojem socialnem sestavu, ki ga predstavlja v veliki večini delavstvo in mali kmet, manjši del pa delovna inteligenca. obrtnik in mali pridobitnik z omejenim številom srednjih.
Skupna pot slovenskih, in italijanskih delovnih množic
Zaradi tega je naravno, da nas je vodila skupna pot v borbi proti fašizmu, ki se je v NOB zlila v mogočno fronto slovanskih in italijanskih de-
Truman obtožuje Mac Arthurja
širjenja napačnih informacij o Koreji
Predsednik se ne misli sestati z bisenhawerjem in Mac Arthurjem Označil je za demagogija t,isentwwerieva napoved o potovanju na Korejo med volilno kampanjo - hisenhower prispel v Pearl Harbour
HONOLULU, 11. — Križarka | predsednik Truman na svoji
Tal an n u «• lr	• A-. ^	«	v	■ ■ .ti	t«	—
«Helena», s katero potuje general Eisenhower je danes priplula v Pearl Harbour Bodoči zunanji minister Fo. ster Dulles je pred prihodom križarke v Pearl Harbour izjavil, da bodo razgovori, ki jih je Eisenhovver imel te' dni s svojimi glavnimi svetovalci, «obrodili plodove za ameriško ljudstvo v bodočih letih«. «i\e bo nobenega takojšnjega daie-kosežnega rezultata, je nadaljeval pač pa bo šlo za postop. ni proces, ki bo posegel v vsestransko delovanje vlade v notranjosti in inozemstvu. Mogli smo pripraviti strukturo politike nove uprave in sedaj po, znamo smer, ki jo moramo u-brati, in smotre, ki jih moramo doseči«.
Dulles je tudi izjavil da u-pa, da bo po prevzemu oblasti lahko potoval v Evropo, na Srednji vzhod in na Daljni vzhod, ker hoče neposredno proučiti svetovni položaj Medtem potrjuiejo da se bo Eisenho\ver sestal v Nevv Yor-ku z Mac Arthurjem, s katerim se bo razgovarjal o vojni na Koreji. S tem v zvezi je
današnji tiskovni konferenci izjavil, da se ne namerava sestati z Eisenhowerjem in z Mac Arthurjem, da bi razpravljali o možnosti zaključka vojne na Koreji. Poudaril je, da ne vidi nobene koristi od takega sestanka.
Na vprašanje, kaj misli o Mac Arthurjevi izjavi, da ima načrt, ki bi omogočil preneha nje sovražnosti na Koreji, je Truman odgovoril s tem da je opozoril in kritiziral vlogo ki jo je imel general Mac Arthur v vojni na Koreji pred njegovim odpoklicem. Nato je izjavil, da bi bil pripravljen sestati se z Mac Arthurjem, samo če bi ta zaprosil za sestanek. Pripomnil je tudi, da pripada Mac Arthur še vedno vojski in bi bila zaradi tega njegova dolžnost sporočiti vladi, ka,_5en načrt ima v mislih za zaključek sovražnosti Dalje je predsednik izjavil, da je Mac Arthur odgovoren, da je širil napačne informacije o vojni na Koreji ter da se je obnašal nevljudno, ker ni prišel na obisk v Belo hišo, ko se je vrnil v Washington.
Glede zgrešenih informacij je Truman obrazložil, da mu je Mac Arthur ob priliki sestanka na otoku Wake sporočil, da Kitajska ne bo posegla v vojno in da bi bilo mogoče poslati takoj eno ameriško divizijo s Koreje v Nemčijo, drugo divi. zijo pa bi bilo mogoče poslati v naslednjem januarju, ter je končno tudi izjavil, da’ je gotov. da je vojna pri kraju.
Pozneje je Truman izjavil, da je bila Eisenhowerjeva napoved med volilno kampanjo, da bo odšel na Korejo demagogija, dodal pa je da upa da bo Eisenhowerjev obisk na Daljnem vzhodu prinesel kaj dobrega, Nato je še dejal da so tudi njemu med volilno kampanjo predlagali potovanje na Korejo toda on sam se je temu uprl, ker je bil mnenja, da bi to bila le demagogija.
Z druge strani je izjavil, da se mu ne zdi, da bi Mac Arthurjev načrt predstavljal kaj novega. Njegov prejšnji načrt ki ga je obrazložil neki senatni komisiji po povratku v ZDA, bi potegnil Združene narode v novo svetovno vojno.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ameriški senator
v Trsiu
TRSI, 11, (AIS) — Novoizvoljeni ameriški senator, John F. Kennedj iz Massachusettsa, je danes obiskal glavni stan TRUST. Imel je neuraden raz-govor z poveljnikom ameri. skih čet v Trstu, generalnim majorjem Williamom B, Brad-fordom. in odgovarjal na nekaj vprašanj poveljnika glavnega stana TRUST. Senator se je zanimal za ameriške čete in za trža.siko vprašanje.
Ob obisku ameriškega demokratičnega senatorja kenriedy-ia so nas preseneti e včeraj uUltime Notizieu z velikim naslovom na prvi strani, da «Kennedy priznava italijans e pravice na STO«. Ce človek potem prečita porojilo. ki je natisnjeno pod tem naslovom, vvide do spoznanja, da pravi naslov eno. besedilo pa drugo (kar se vri tem listu sicer rado zgodi), namreč da je to, kal misli Kennedp, povedal na «ti.:kovni konferenci, ki pa ni bila to'iko tiskovna’ konferenca kot prijateljski sesta-nek» ne morda ameriški senator sam. temveč., naa dični iupan. In kaj je župan povedal. si lahko mislimo
Sicer pa nas «Ultime» poučijo. da se je Kennedy « teh nekaj urah. ki jih je preživel v ^rstu, temeljito poučil o trža. skem vprašanju. «Učitelii» končno res niso bili slabi Santin, Palutan. De Castro in seveda Bartoli za nameček pa s® Frapiacorno od istrskega LLN. Tako je senator «poucen» tudi o coni B.
Po vsem tem lahko jasno razvidimo, da so tržaški iredentisti izkoristili prihod ameriškega parlamentarca za svoje običajno delo napačnega in enostranskega informiranja javnosti Palutan na primer gotovo ni povabil Kennedyja, naj gre vprašat v nabrežinsko občino, kaj tam mislijo o njegovem rasističnem uvajanj u fašističnih zakonov
Vendar se čudimo, kako je mogel ameriški senator kar tako dopustiti da njegovo im» izkoristijo za umazano iredentistično špekulacijo.
Danes, petek 12. decembra
Aljoša, Siroslav Sonce vzide ob 7.37 in zatone °b 16.20. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 2.28 in zatone ob »."i Jutri, sobota 13. decembra Lucija, Vrtača
Zakaj
ne bomo	volili
kominformistov?
GORICA, 11. — Kominfor-mistična goriška	podružnica
italijanske Togliattijeve in Nennijeve stranke se je italijanskim in slovenskim volivcem predstavila z volilnim znakom, na katerem stoji zapisano «Rinascitan. Predstavili so se torej slovenskim in italijanskim volivcem z italijanskim znakom,	kot da bi
slovenski, čeprav	kominfor-
mistični zapeljani	ljudje ne
imeli toliko pravice, da bi bil v volilnem znaku zastopan tudi njihov iezik.
Toda že ta kršitev enakopravnosti slovenskega jezika odkriva vso ostalo protislovensko gonjo goriškega kom-mformizma, ki jo skriva pod plaščem internacionalizma.
Slovenci na Goriškem namreč ne moremo pozabiti žgočih dokazov šovinizma vodilnih ljudi kominforiitistične goriške podružnice, ki so javno kot predstavniki te stranke in kot predstavniki Slovencev izjavili na prvi seji goriškega občinskega sveta, di bi se Slovenci že lahko naučili govoriti italijanski v 25 letih fašistične vladavine, ko je pokojni svetovalec DFS, tov. Paglavec spregovoril svoj prvi občinski govor v slovenskem jeziku. Tedaj mu je šovinistična drhal skupaj z italijanskimi šovinističnimi svetovalci in odborniki z veseljem pritrjevala.
Svojo «ljubezen» do Slovencev in svojo «naklonjenost do borbe zatiranega slovenskega naroda v Italiji je pokazal tudi kominformistični poslanec Beltrame. Ker je bil v italijanski parlament izvoljen tudi s pomočjo slovenskih glasov, je slovenski živelj pričakoval od njega dejanske podpore, o kateri je govoril tudi na svojih volilnih zborovanjih. Toda slovensko ljudstvo se je tudi to pot preva-rilo, kajti prav ta mož je delegaciji DFS, ko mu je vročila svojo spomenico z narodnimi, kulturnimi, gospodarskimi in socialnimi zahtevami Slovencev, odgovoril, da so zahteve v spomenici pretirajte. Povedal je, z drugimi besedami, naj Slovenci na Goriškem in v Beneški Sloveniji nikar ne pričakujejo niti njegove niti kake druge podpore kom-informističnih poslancev.
Po tako krepkih dokazih italijanskega šovinizma gori-ških in italijanskih voditeljev na splošno pa ti pridejo med naše ljudstvo kominformistični pridigarji in vrtijo pred našimi ljudmi svoj volilni program, češ da se bodo morali oni, to je kominformisti, zavzeti v bodočem občinskem svetu za uzakonitev slovenskih šol, ker se «titovci» za to vprašanje ne zanimajo.
Slovenski ljudje znajo soditi njihove besede in jih razločevati od dejanj. Oni prav dobro vedo, da so kominformisti na Goriškem sprednja straža italijanskega šovinizma in imperializma proti Jugoslaviji in da zaradi tega n c morejo prijazno gledati na slovenske ljudi v Italiji.
Zato je njihovo prigovarjanje slovenskim volivcem, na) volijo njihovo kandidatno listo z označbo «Rinascita», kominformistični po'skus, spraviti slovenske ljudi iz slovenskih organizacij na njihove tako imenovane interna-cionalistične položaje in jih tako odtegniti kot borce za pravice slovenskega naroda Kakor v taki stranki za Slovenca ni mesta tako ne sme biti Slovenca, ki bi za tako stranko oddal svoj glas.
Kominformisti okoli Feder-terre so na ponedeljskem sestanku najemnikov zemlje ustanove Tre Venezie rekli, de- njihova organizacija nima sredstev, da bi plačala sodne, odnosno odvetniške stroške. S kakšnimi sredstvi pa potem vzdržuje ves ogromen biro kratski aparat svoje partije in ostalih organizacij v Italiji in na Goriškem?
Kominformistični propagandisti prihajajo med naše ljudi z lažnimi demagoškimi gesli. Toda sodite jih po dejanjih.
Sodite jih tako, kot sodite Demokrat čno fronto Slovencev v Italiji, ki podpira Dija ški dom, ubožne dijake, tudi tiste iz slovenskega sirotišča, ki vzdržuje knjižnico, omogoča vadbo pevskih zborov, uči mladino petja In glasbe itd., itd.
Sodite Demokratično fronto Slovencev v Italiji po njeni odločitvi, da namesto tiskanja stotin in stotin lepakov, daruje denar iz volilnega fonda za Dijaško Matico, to se pravi v kor st naših dijakov.
Sodite jo po njeni plemeniti akciji, s katero je razpisala nabiralno ofccijo v prid najemnikom zemlje ustanov» Tre Venezie.
Naj se kominformistični pridigarji in kričači predstavijo slovenskemu ljudstvu v Italiji s takim delovnim programom, s takimi delovnimi uspehi!
Zato slovenski volivec in volivka «Rinasciti» ne bosta oddala svojega glasu, ampak Demokratični fronti Slovencev.Podprla bosta našega pro-izkuSenega svetovalca tov. Milana Pavlina s preferenčnim glasom.
PREDVOLILNA ZBOROVANJA V PEVMI, PODGORI IN ŠT. MAVRU
VSAK ZAVEDEN SLOVENEC BO GLASOVAL ZA DFS
ki je s svojo kulturno dejavnostjo ter socialno in nacio-nalno borbo najtrdnejša opora slovenske manjšine v Italiji
Brez volilnega potrdila ne boš mogel glasovati!
O	IAC ŠIMIH	0
	\	0
0		0
0		n
	VOTI 01 PREFEBENZA	
0		
PEVMA, 11. — Sinoči so imeli v Pevmi volilni shod Demokratične fronte Slovencev v Italiji, na katerem sta govorila tajnik DFS tov. Viljem Nanut in govornik iz Trsta tov. Drago Pahor.
Prisotnim je tovariš Nanut prikazal težko pot, na katero je stopila DFS v Italiji po ustanovitvi. Navedel je korake njenih predstavnikov in vročitev spomenice DFS predstavnikom italijanske vlade, ministrske-
Danes 12. decembra bo ob 20. uri
VOLILNI NHOI>
za noriško občino
na sedežu Zveze prosvetnih društev, Ul. Ascoli^T.
Govoril bo govornik iz Trsta
mu predsedniku De Gasperiju in predsedniku republike Ei-naudiju. Niti eden niti drugi nista na točno formulirane zahteve po naši enakopravnosti odgovorila. Niti kominformisti, ki so bili spočetka polni besed o spoštovanju sloveaiskih narodnih pravic, niso v parlamentu podprli spomenice DFS, ampak so jo proglasili za pretirano in politično špekulacijo.
DFS v Italiji zaradi tega ni preostalo drugega, kot da se je naslonila na lastne sile in pričela s trdim delom bodriti slovenske Jjudi v zamejstvu v njihovi pravični borbi za h‘5-rftdne pravice, ki jfh italijanske obla***«-.- nočejo priznati kljub svečanim pismenim in ustnim obljubam.
Razvila se je mogočna delavnost v kulturnih organizacijah.
Smrtna nesreča na ovinku pri Ločniku
GORICA, 11. — Ko se je sinoči 26-letni Guerino Braidot iz Moše, Ul. XXIV. maja 24 vračal s svojim motornim vozilom iz Gorice proti domu, se je v bližini Majnice ustavil v neki gostilni. Tu je našel prijatelja, s katerim je prebil nekaj časa. Ker je bilo že pozno, sta se prijatelja odpravila v Mošo. Spredaj je vozil Braidot na svojem motorju, takoj za njim pa prijatelj z lambreto. Na nekem ovinku v Ločniku se je Braidot iz neznanih razlogov zaletel v obcestni kamen. Prijatelj, ki je vozil za njim, se je komaj utegnil ustaviti in priteči na pomoč Braidotu, ki pa je ležal nezavesten na tleh. Ustavil je prvi avtomobil, ki je privozil mimo in naložil ranjenca. Šofer avtomobila je brez odlašanja odpeljal Brai-dota v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so se takoj zbrali zdravniki za pregled ranjenca. 2e po nekaj trenutkih so ugotovili, da si je mladenič pri nesreči prebil lobanjo in nekaj reber na levi strani. Zdravniki so mu nudili vso potrebno pomoč, toda nekaj po polnoči je ranjenec podlegel hudim poškodbam.
uslužbencem.
Občina Fara: pričetek delovnih centrov.
Občina Ronke: prodaja občinskih zemljišč raznim po-vpraševalcem; spremembe ob-razuna za leto 1952.
Občina Romans; potrošniški davek kot predvideno po zakonu št. 703 z dne 2. julija 1952.
Občina Skoči jan: prodaja občinskih zemljišč raznim po-vpraševalcem.
Občina Starancan; davek na avtomobile za leto 1952 in davek na policijska dovoljenja (odobreno od 1. januarja 1954).
Seja
pokrajinskega upravnega odbora
U^iilCA, 11. — Na svoji zadnji seji, ki je bila v sredo 10. dec. je pokrajinski upravni odbor sprejel sledeče sklepe: Pokrajinska uprava: prispevek Rdečemu križu za leto 1952-53 za ambulatorij na srednjih šolah.
Občina Gorica:	prispevek
Rdečemu križu za šolski ambulatorij v srednjih šolah za leta 1951-52 m 1952-53.
Občina Tržič: priključitev k zvezi italijanskih občin; prispe-ek 50.000 lir državni zvezi za vzpostavitev spomenika ob začetku Ul. Granatieri; prispe-ve 25.000 lir za nagrobni spomenik nadškofu Margottiju; pooblastilo za vztrajanje proti kasaciji v tožbi proti Pasqua-linu Cignittiju.
Občina Sovodnje: potrošniški davek.
Občina Krmin: pravilnik javne tehnice; posojilo za gradnjo ljudske hiše s šestimi stanovanji.
Občina Kopriva: razne spre-
Irnembe organičnega načrta v zvezi s poviškom občinskim
Vpoklic letnika 1931
Poveljstvo goriškega vojaškega okrožja je Izdalo proglas, s katerim poziva na vojaški nabor drugo skupino Jetnika 1931. Vpoklic velja za vojake, ki so na neomejenem začasnem dopustu, sposobni za vojaško službo, rasti večje od 1.54 m, rojeni v II. trimesečju 1931. leta (maj, junij, julij, avgust), ali pa v II. tri-trimesečiu prejšnjih let.
KRATKE VESTI
IZ BENEŠK.H VASI
Brdo
Ezio Battoia, doma iz Njivic, je postal žrtev avtomobilske nesreče. V noči med ponedeljkom in torkom je šel z avtom v Podbrdo, kjer so imeli praznik. Ko se je že pripeljal v vas, ga je preslepila luč, ki je močno sijala iz dveh nasproti stoječih hiš. Izgubil je oblast nad krmilom, ravno ko se je vozil nad potokom.
Avto se je prevrnil, tako da so mu kolesa molela v zrak. Kljub temu smrtnemu skoku, se potnikom ni ničesar zgodilo, pokvarjen je bil samo avto. Sele drugi dan so lahko vozilo spravili na cesto in ugotovili, da je motor normalno deloval
Ta dogodek, ki se je k sreči končal brez hujših posledic, naj služi za opomin, da zgrade občine čez mostičke ograje. To bi ne b lo važno le za vozila, temveč tudi otroci bi bili bolj varni, saj se večkrat dogodi da kdo pade z mosta v potok
Tujpana
Gozdar Cezar Tomasino star 63-let. doma iz Matajurja, je šel ravno iz gostilne, ko je nenadoma padel na tla. Ker je ob vhodu nekaj stopnic, se
je mož pri padcu močno udaril v glavo. Morali so ga takoj odpeljati v čedadsko bolnišnico. Kmalu po prenosu pa je Tomasino podlegel poškodbi.
Italijanska konkurenca
na našem trgu
STANDREZ. 11. — V Stand-j režu se veliko število družin preživlja s kupovanjem zelenjave in povrtnine med našimi pridelovalci in prodajanjem tega blaga na tržaškem in goriškem trgu.
Zadnje dni je bilo na tržaškem trgu veliko cvetače, cikorije in krompirja. Trg je s temi pridelki dobro založen, ker jih poleg naših pridelovalcev in trgovcev prodajajo tudi kmetje in trgovci iz Padove in Chiogge. Njihovo blago prodajajo nekoliko ceneje od našega. Pred tremi dnevi smo prodajali našo cvetačo na tržaškem trgu od 45 do 50 lir za kilogram, Padovani pa samo po 30 do 35 lir. Nizka cena italijanske cvetače je bila iz konkurenčnih razlogdv Poleg tega pa moramo videti v taki politiki cen neko prizadevanje italijanskih oblasti, da bi uničile gospodarsko moč našega kmeta kot pripadnika slovenske narodnosti.
Na drobno kupujejo trgovci cvetačo od pridelovalcev od 20 do 25 lir za. kg.
Nove knjige
štandieškega prosvetnega društva
STANDREZ, 11. — Standre-ško prosvetno društvo »Oton Zupančič# je te dni prejelo veliko pošiljko novih slovenskih fcnjig Darovalec je poslal nič manj kot 35 knjig najrazličnejše vsebine. Ker so štand-rešfci bralci večino knjig preči-tali, bodo imeli’ sedaj dovolj novega čtiva za zimske mesece Knjižnica je odprta vsako nedeljo od 11. do 12, ure.
KINO
VERDI. 17: «Mesto uživanja« V. Mature in R. Russell.
V1TTORIA. 17:	«Junaški	po
hod».
CENTRALE. t7: »Besnosti mol ka», H. Haas.
MODERNO, f 17:	((Izgubljeni
rod», J, Weissmueller in V. Grey.
Ustanovljen je bil Dijaški dom, Podporno društvo, Dijaška Matica itd. Vse te ustanove so bite organizirane z edinim namenom, da kljubujemo šovinizmu italijanskih oblasti, ki so pripravljale slovenskemu ljudstvu v zamenjstvu čim hitrejši konec.
V nadaljevanju svojega govora je tov. Nanut pojasnil volilni program DFS. Naša zahteva po šolski avtonomiji pomeni, da nočemo na vodilnih mestih Italijanov in poleg vsega še šovinistov, ampak Slovence, ki bodo razumeli našo borbo, jo podpirali in preprečevali šovinistične italijanske nakane po ukinjanju slovenskih šol, kot se je zgodilo v Krminu. Ce bi imelo slovensko šolsko avtonomijo bi prav gotovo ne prišlo do ukinitve krminske slovenske šole.
Tovariš Drago Pahor se je v začetku zahvalil za povabilo DFS in dejal, da s svojim nastopom vrača prijetno dolžnost, kakršno je predstavnik DFS tov. Nanut opravil na spomladanskih volitvah na Tržaškem.
Prisotnim je dejal, da na Slovence v Italiji v tem trenutku ne gledajo samo tržaški Slovenci, ampak ves slovenski li jugoslovanski svet in tudi ves napredni svet. Ne smemo pozabiti, da je v nas močna zavest skupnosti, ki se je porodila v narodnoosvobodilni borbi in da nas ta zavest druži tudi v naših Frontah, v katerih se borimo za boljšo bodočnost.
Naš narodni program je zapisal Prešeren v svoji Zdravljici. Res je sicer, da imamo dan<=<: v Italiji take razmere, po katerih bi marsikateri iz-guhil sleherno upanje na boljše odnose med obema sosednima državama zaradi podpihovanja italijanskega šovinizma. t^Ja prišel bo dan, ko b§do, ljudje in napredne organizacije, kakršna je DFSvv Italiji, premostile s svojim vSSlaj-' nim delom te prepreke in bo nastopil čas, «ko rojak prost bo Vsak, ne vrag Je sosed bo me-jat.»
Za uresničenje takih naprednih misli, se danes po svetu trudijo milijoni in milijoni ljudi, ki imajo pred seboj bodočnost.	:
DFS
za uzakonitev siovenskena šcistua
PODGORA, 11. — Sinoči je bilo v podgorski prosvetni dvorani volilno zborovanje, ki ga je otvoril kandidat tov. Darko Šuligoj. Spomnil se je pokojnega svetovalca Andreja Paglavca, ki se je tako pogumno boril v občinskem svetu za pravice slovenskega ljudstva v Gorici. Tudi njegovi nasledniki se bodo v občinskem svetu borili z nezmanjšano silo in ostali zvesti njegovemu svetlemu vzgledu.
Za njim je povzel besedo tov. Miladin Černe. Opisal je program DFS in prikazal ve-,liko delo, ki ga je ta organizacija napravila med slovenskim ljudstvom v Italiji od svoje ustanovitve do danes. Navedel je Dijaški dom, Podporno društvo, Dijaško Matico itd.
V diskusiji so ljudje obsodili pisanje kominformistične-ga «Dela», češ da se DFS ne poteguje za uzakonitev slovenskega šolstva v Italiji. Le -kaj potem zastopa spomenica DFS predsedniku italijanske vlade v kateri je točno poudarjena slovenska zahteva da se slovensko šolstvo uzakoni. Volilni program DFS je to postavil med prve svoje zahteve. Kominformistični časnikarji pa naj pišejo raje resnico.
Za snmce ohčinsKe volitve
pomembnejše od državnih
GORICA, 11. — Včeraj so imeli zborovanje v St. Mavru, kjer je govoril Ivo Marinčič iz Gorice. Tovariš Marinčič je zbranim najprej očrtal pomen občinskih volitev za goriško slovensko manjšino. Dejal je. da so občinske volitve važnejše od državnih, ker nam omogočajo izvolitev tudi naših občinskih svetovalcev, ki se borijo za naše pravice v goriškem občinskem svetu. Z glasovi. ki jih goriški Slovenci oddajo svojim kandidatom, do kažejo italijanskim oblastem, da Slovenci v Italiji obstajajo in da imajo tudi oni svoje potrebe in pravice. Toda njihove pravice, je nadaljeval govornik, so branili in bodo tudi v
bodoče le kandidati, oziroma občinski svetovalci liste DFS. Po tovarišu Marinčiču je dosedanji občinski svetnik in nosil«; liste DFS Bogomil Pavlin orisal delovanje SDZ, ki se vsepovsod hvali s svojim delom, toda konkretnega ne more prav ničesar dokazati, predvsem pa ne kar se tiče občinskega delovanja svojih svetovalcev. Tovariš Pavlin je navzočim omenil primer, ki se je dogodil na goriškem gradu med zasedanjem goriškega občinskega sveta. Takrat je namreč gospod Rudi Bratuž, predstavnik SDZ namesto, da bi podprl zahteve svetovalcev DFS po dvojezičnosti, predal občinskemu svetu resolucijo za vrnitev deportirancev.
Po nastopu govornikov se je razvila krajša debata o problemih St. Mavra, kjer še vedno čakajo na napeljavo luči v oddaljene predele tega kraja, ki se morajo še vedno posluževati petrolejke. To je zelo negativno za goriško občino, saj šteje St. Maver v predmestne vasi Gorice. Nadalje so se prisotni pomenili še o načinu glasovanja ter njihovih vaških pripravah za nedeljske volitve.
fen teden predvolilne bor
GORICA, 11. — V zadnjih desetih dneh je Gorica stopila malo iz svojega običajnega mrtvila, k čemer je pripomogla predvolilna kampanja, v katero so se zagnale razne goriške stranke. Po ulicah so drveli avtomobili, ki so z zvočniki pozivali prebivalstvo, da voli njihovo listo. Določeni prostori na zidovih so se napolnili z vsakovrstnimi lepaki različnih barv. Na nekaterih so bili natiskani programi, drugi so napadali nasprotnike. Največ pa je bifo oglasov, ki so vabili meščane na številna zborovanja. Ogromno denarja so goriške stranke žrtvovale za volilno propagando. Panetneje bi bilo, če bi ta denar podarili goriškim socialnim ali prosvetnim ustanovam, kar je storila DFS, ki je na seji izvršnega odbora sklenila, da bo denar namenjen prevolilni kampanji, poklonila raje Dijaški Matici. Vse goriške stranke posebno pa SDZ in kominformisti, so prekršili sporazum, ki je bil pred kratkim sklenjen, da se bodo lepaki lepili le na mestih, ki so bili posebej določeni in ne po zasebnih hišah.
Za zadnji dan so nekatere stranke poklicale v Gorico večje «calibre», ki naj bi s svojimi govori pridobili še nekatere omahljivce. Tako bo za krščansko demokracijo govoril nič manj kot sam gospod trža-
ški župan Bartoli- Monarhistom pa bo poskušal dvigniti moralo bivši minister za kolonije Lessona —, duhovni vodja MSI De Marsanich, pa bo pozdravil kričače iz krogov svoje stranke v Gorici.
Goriški Slcvenci imajo pred seboj le še dva dni, da! dobro premislijo in končno odločijo, komu bode izročili svoj glas na. nedeljskih volitvah. Dobro naj premislijo, katera izmed slovenskih strank je stori ia največ za svoje volivce, kdo je najcdločnejše branil pravice slovenske manjšine v občinskem svetu.
Kdor ni prejel do danes na dom volilnega potrdila-, naj se čimprej zglasi na občini, I. nadstropje, soba štev. 30 Cv občinskem volilnem uradu). V petek in soboto se potrdila lahke dvignejo od 9. do 17. ure, v nedeljo p? od 9. do 22. ure. Vsak possmezniik naj si čimprej preskrbi volilno potrdilo, ker brez njega ne bo mogel voliti!
Bartoli
in De Marsanich v Gorici
GORICA, 11. — Jutri v petek opolnoči se zaključi volilna propaganda. Fašisti in demo-
kristjani so za slednji dan prihranili dva znana politikanta: De Marsanicha m Bartol ja, torej dva preizkušena s vražnika Jugoslavije, cone B 1 slovenskega ljudstva.
De Marsanich je _znan ?ara 1
svoje drzne hujskaške izjave nekega tržaškega fasisticne« zborovanja, na katerem J
zvezi s
tristransko izjavo ^ jal. naj Italija nikar ne ča* na uresničenje te ■zjave. ., Pak naj kar z vojaško s .lo vdere v cono B ® n še vse ostalo, kav zahteva.
Tržaški ^Pan Bariojip^ ko_
spregovoriti v slove„n italjjan-ziku in je zastavonoša skega iredentizma, P	r0^.
slovanske kampanje w P slovenske gonje. Nje§° je blestelo že na števi n' pakih v Južni Ital krajih Italije, kjer Je p u j„ val ubogemu, sestradan Ju-ne raztrganemu ljudstvu,, ng Italije, da brez Trsta 1 .eg0vi more živeti, čeprav	ne
poslušalci marsikdaj ® vedo, kje je Trst, kaj Jtffa bi sodelovali v iredenfs , manifestacijah italija™ imperializma.	.	:e
Zaradi takih ^^“osta « nadvse zanimivo, KdJ Tugosla' preizkušena napadalca vije povedala.
Poročilo tov. S. Boleta na aktivu 0?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kominform je udaril po tej fronti dobro preračunano in z vso silovitostjo in jo tudi razbil. Napravil je to, kar ni uspelo združenim silam reakcije in angioamerišici upravi. S tem so se odprla vrata za po-jačan napad na pridobitve delovnih množic mesta in vasi, še posebej na pridobitve in narodno enakopravnost slovenskega prebivalstva.
Tedaj, se je jedro slovenske-, ga prebivalstva, sestavljeno iz kmetov, delavčev in drugih slojev, še bolj tesno oklenilo OF. Potrebno je bilo očuvati njeno enotnost proti strupenim napadom Kominforma in reakcije.
Zgrešeno pa bi bilo misliti, da se da uspešno nadaljevati borbo ločeno od celote, ki jo sestavlja delovno ljudstvo našega področja ne glede na nacionalni sestav. To bi pomenilo, da nočemo iskati in ne sprejeti zaveznikov v socialno enako ogroženih množicah, ki imajo skupnega sovražnika.
Poglejmo še nekatere probleme. Koga naj zanima vprašanje 20.000 brezposelnih in s tem le nekoliko manjše število socialno ogroženih družin, potem kritično stanovanjsko vprašanje ali vprašanje tržaške industrije, trgovske mornarice, zapiranje tovarn, odpuščanje delavcev, mizerne plače in še slabše socialno zava-
rovanje, življenje upokojencev, brezposelnost mladine, nesprejemanje mladine za vajence. sindikalno in kmečko vprašanje ter cela vrsta drugih? Vsa ta vprašanja zahtevajo enotno borbo tako slovenskega kakor italijanskega delovnega ljudstva za dosego radikalnih reform. Tem se pridružujejo še druga: vprašanje demokratizacije v upravnih in javnih organih, s čimer je jasno povezano vprašanje obsto-,jspe zakonodaje in še ved.no, obstoječih fašističnih zakonov, katerih se vladajoči krogi z vso vnemo poslužujejo za izkoriščanje, preganjanje in celo za obsodbe borcev za svobodo, za borbo proti enakopravnosti slovenskega prebivalstva, kot nam kaže najnovejši primer dvojezičnih napisov v slovenskih vaseh Se-sljan. Devin, Nabrežina.
Pri vseh teh in še drugih vprašanjih, ki tvorijo celoto, bi hoteli vladajoči krogi, da smo ločeni: slovensko prebi-valstvo na eni strani, italijan-sko delovno ljudstvo na drugi, in še to razbito na čimvec medsebojno politično sovražnih skupin. Trenutno nas v takem stanju lahko z zadoščenjem tudi vidijo.
Hoteli bi še več. to je, da bi se slovensko prebivalstvo o-mejilo na ozko borbo za nacionalne pravice, brez vsake socialne vsebine, da bi se italijanskim množicam zdela «na-
z iz it i:ii\i: seje
nabreiinsbega občinskega sveta
(Nadaljevanje s 1. strani)
Svetovalec Drago Legiša se je v imenu Slovensko krščanske socialne zveze brez pridržka priključil predloženi resoluciji ter izjavil, da smatra naše ljudstvo Palutanov ukaz za dejanje najhujše narodne nestrpnosti in sovražnosti. V svojem daljšem govoru je svetovalec Legiša med drugim dejal; «Za predsednika področja je žalostno tudi to, da se je s svojim zloglasnim ukazom hudo pregrešil proti predpisom krščanske in katoliške morale, na katerih teoretično sloni njegova lastna stranka, t. j. krščanska demokracija. Njegov ukrep ni niti demomkraticen niti krščanski, pač pa pomeni očitno zasmehovanje naukov in načel cerkve, je izraz pravega poganskega nacionalizma in imperializma, čigar glasnik je postala krščanska dempkra-cija v naših krajih!«
Svetovalec Drago Legiša se je nato zaustavil tudi pri zgodovinskih podatkih iz življenja devinske občine. Ugotovil je, da Palutan ne pozna pred-fašistične zgodovine teh krajev. kajti če bi jo poznal tedaj bi moral vedeti, da je bivša občina Devin vse do leta 1918 uradovala v slovenskem občevalnem jeziku, do leta 1026 pa v slovenščini in italijanščini. Vsi žigi in naslovni napisi so bili do leta
1926 dvojezični!
Legiši je sledil svetovalec tov. SREČKO COLJA, ki se Je prvenstveno ustavil pri žrt- j vah, ki Jih Je prebivalstvo j devinsko - nabrežinske občine utrpelo v času fašizma. Ze leta 1922 je 9 občanov moralo piti i ricinovo olje, 40 družin se J« pa zaradi neznosnih razmer, S moralo izseliti v tujino. V letu
1927 so prvi občani poskusili dobrote italijanskih taborišč, v letu 1930 so bili aretirani prvi antifašističnih mladinci, leta 1934 so aretirali preko 30 o»>-čanov, od katerih je bilo 8 obsojenih, leta '940 je bilo aretiranih nad 40 oseb, od ka-
terih sta dve prišli pred tržaški proces itd. Po vstopu Italije v vojno so bili vsi antifašisti poslani v razna taborišča, medtem ko so celo 16-letne fante odgnali na delo v zloglasne Nspecialne bataljone«.
Ko je leta 1943 Italija kapitulirala, so prebivalci v zahvalo nudili umikajočim italijanskim vojakom živež in civilne obleke, samo da ne bi prišli v nemška taborišča. Kar se narodnoosvobodilne borbe tiče, je zadosti da omenimo skupno žrtev domačega prebivalstva v borbi proti fašizmu: preko 200 občanov je sodelovalo v tej borbi, ko pa je bila ta končano, se Je ugotovilo, da je 76 najboljših sinov našega naroda darovalo svoja življenja za zmago pravične stvari.
Tov. Colja je nato zaključil svoj govor z izjavo, da se naš narod ni nikol ustrašil žrtev in se Jih tudi danes ne bo, posebno še, ko gre za poskus uresničenja fašističnih zakonov, proti čemur smo se in se bomo vedno borili.
Po krajžem govoru svetovalca Kralja je odbornik vi* sintin-Slavec poudaril, da so tudi demokratični Italijani solidarni z upravičenim stališčem Slovencev devinsko-na-brežinske obline ter predlagal, naj se o tej stvari obvesti tudi OZN Odbornik Floridan se je nato pridružil resoluciji Loo z malenkostnim popravkom, potem pa so določili komisijo, Ki je resolucijo LSS pregledala in nekoliko popravila, Zupan je zato prekinil sejo.
V nadaljevanju je občinski svet resolucijo soglasne odobril in bo poslana s spremnim Dismom ožjega odbora gen. VVintertonu. Poleg tega pa je občinski svet pooblastil župana, da stopi v stik z ostalimi okoliškimi župani ter da se skliče sestanek predstavnikov vseh občin, na katerem naj predstavniki zdelajo posebno spomenico ki naj Organizaciji združenih narodov prikaže zapostavljanje ki ga uživajo Slovenci na tem področju
cionalistična«, da bi del teh množic uspeli mobilizirati proti nam, da bi nas tako ločeno in celo s pomočjo onih, ki morajo biti naši zavezniki, uspešno tolkli na področju, ki je zanje zelo ugodno.
S tem pa bi jim uspelo preprečiti enotni nastop delovnih množic na onem področju, ki je usodno za vladajoče kroge, ki pa odpira pot v bodočnost delovnemu človeku. To :je prav ona borba, katere se mora vedn9 t odločneje ^prijeti, deTovno ljudstvoza ‘rešitev1 prej bežno nakazanih življenjskih vprašanj.
Prav v tem je posebna in tradicionalna naloga OF, da tolmači in se bori za enotnost borbe delovnega ljudstva proti skupnemu sovražniku napred-
ka. nacionalne in social*1 bode in demokracije- ^gjii To pa nikakor nenJcional-odstopiti od borbe 59 ena^' ne pravice in narod ret,iva‘' pravnost slovenskega
stva, ampak ravn?„P zaveznf pomeni dobiti mopn uspes-ke za učinkoviteJse borb.e' nejše nadaljevan)e j0kazujeJ® kar nam najlepse^g pretek' orimeri naše neaa
.hvPrašaMl‘" Prav v nakazan, novez®
orimeri nase -	■	...	.
'osti.	vr>rašamw.
alcazanih vv vez8. ki so med seboj ^ ^ aktualn® na, moramo
iska4’
rooraJ0,
naloge v katerih .®? p0leg
resnostjo lo^ V njene-
vso resnosiju	in IU'- ,,:
srednjih organov O* cekWrS . ga glasila, okrajni a vse ■odbori, ter postopo®
članstvo.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Skozi luknjo v kleti
vlomilci v ameriško trgovino
Policija jim je prišla na prodajalca ukradenih ur.
sled, ko je odkrila raZ' Včeraj so bili obsojsj^
8. oktobra je vodstvo ameriškega trgovskega podjetja na Trgu Stara mitnica «TrUst Excange Store« jevilo tukajšnji policiji, da so v nočnih u-rah vdrli v trgovino tatovi, ki so odnesli 86 ur, dragocenosti, določeno število cigaret in us. njeno torbo, vse skupaj vredno 4683,78 dolarjev; v trgovino so prišli skozi odprtino, ki so jo napravili v kleti stanovanjskega poslopja v Ul. S. Mauri-zio, ki meji na trgovino. Razen nekaj orodja niso pustili tatovi v trgovini ničesar, kar bi o-lajšalo policiji delo.
Minilo je nekaj časa, ko je policija izvedela, da prodaja 40-letni Vincenzo Scianamblo, stanujoč v Ul. Coroneo 1 določeno število ur. Seveda je policija Scianambla takoj zaslišala in tako je prišla vsa zadeva s tatvino v ameriško trgovino na dan. Se istega dne so bili aretirani 32-letni Luigi Di Salvo stanujoč v Ul. sv. Frančiška 31. 24-letni Sabino Marussi stanujoč v Ul. ®cnia-parelli 68 in 38-letna Maria Brezzi, stanujoča v Ul. Revol-tella 120 ki so na zaslišanju priznali dejanje ter povedali naslednje:
Di Salvo in Marussi nista živela v preveč rožnatih raz. merah; zato sta se odločila, da izvedeta vlom v ameriško trgovino Nekaj dni prej sta vlo. mila v garažo ameriškega polkovnika E. I. Stana, odkoder sta odnesla razno orodje, ki jima je potem služilo pri vlomu. Preden sta izvršila dejanje, sta si še dobro ogledala klet, ki meji na trgovino Ko so stanovalci poslopja v' Ul. S. Maurizio že spali, sta se vtihotapila v klet napravila v zid veliko luknjo ter prišla tako v prostore trgovine, iz katerih sta odnesla že omenjene stvari. Di Salvo je vse u-kradene stvari odnesel s se-
boj domov, medtem k® Marussi nalogo, da ga PrbuSjii nji dan počaka pri avt® ^ postaji na Trgu Liber^'^' ''
določenem kraju je Scianamblo. ki se je _? je ^
da bo ure prodal. Re* of1!,' nekaj dneh našel tud> je b1 njeno Marijo Brezzi, pripravljena ure kuP1 • p0li' Po prvih zaslišanji*1 L pr<=* cija vse štiri obtozeO1- vijeraJ dala sodišču, ki jih J« p3 z»-sodilo zaradi tatvine	’
radi prekupčevanja z (ji ]e nim blagom. Na razpr* bila pred kazenskim s svoJ°
so obtoženci prizna1^ jZgo-krivdo; prva dva sta
Podjetja in
činkovitejšo rek^tno t
vs»Ko-
|. B»JU'
trg0VU %
aos»c
pravi radio
svojin.
cone Trsta, v	g13*"
dnevnih oddajah:	,|ove»-
ba in objave* in	_ujanSiin
ščini ob 13.45. v , a,ot) 17.40 ob 13.00, v hrvaSi'®' aclJe do-Vse potrebne in f.-ns^vaO5’1' bite na radiu Ju* v Trst« cone Tr,ta - K°^i3fKel* 1
ZaložiStvu	20-1.
s f ra“ces
na ska, Ul.
varjala da s*a st°Jiužbe, 'n>e?' ker sta bila	dejal«.
tem ko je Brezz J	ukradel1
ni vedela, da gre za blago.	.	u;] obs®'
Luigi Di Salvo jeeseca ječe jen na 2 leti Mi	ljr jcazi^
ter na P^.,^ojen »“J Marussi je blln,aSjlo 27:000 11 leta ječe in na pla«‘“ mesece«
kazni. Brezzi jeva n	jan8rf
8 tisoč lir kazn , ^ g tlSoj blo pa na 8 me.a5S z vsei* lir kazni (P0S k0uščinami.
olajševalnimi	okolij
jih zakon fr redsedoval t Sodišču Je_P tfr&nco, zaP brio. tožilec De nikar Pivk.
SILVESTROVANJE V OPATIJI
. iaNUARJA i*”
OD 31. DECEMBRA t»52 DO 1-
------ner 3t- dece®’
Program: v dvorani hotela KV ,j3 festiv»l narod' bra 1E52 silvestrovanje in 1. januarja	Zagreba
nih plesov s sodelovanjem folklorne s
 lo ori «Adria-ExPresS*
Vpisovanje od 9. do 20. decembra v ^43.
Ul. Fabio Severo 5-b - ie *	—^
. .. ~ .
I V visoki starosti je pred Kratkim umrl v Rimu Vittorio Emanuele Orlando, imenovan tudi «Predsednik zmage«, er je bil ob koncu prve sve °vne vojne slučajno predsed-. 'talijanske vlade. Njegovo 'rjre nam je znano bolj zaradi njegovega zadržanja na ver aa.iski mirovni konferenci . ter se je s svojim solzavim '2s>ljevanjern in sovraštvom 80 tedanje Jugoslavije popol n°ma osmešil, tako da je bil Prisiljen zapustiti konferenco ln se vrniti domov. Mož nima Slcer kdo ve kakšnih zaslug ta svojo državo, in bi se ga niti ne spomnili, če bi tudi njegova oseba ne bila najtes-n^le povezana z obče znano 'sličnostjo italijanske poli-Hite
Orlando je bil torej predsed * italijanske vlade od zna-8 katastrofe pri Kobaridu, in je na jem poj0jaju ostal dve “■ Njemu se tudi povsem eupračeno sicer pripisuje za-da se takrat Itanja ni °Jaško popolnoma zrušila, ejstvo pa je, da bi lakrat j 'i® doživela vojaški zlom a ji niso priskočile na pomoč rancija, Anglija in Amerika. Znano je tudi, da se je Ita-'1Ja udeležil
°jne, ker ji je bil v «Lon ™nskem paktu« obljubljen eejšen kos jugoslovanskega Remija, celo Dalmacija. Ker le Italija zavedala neupra-b C?no.stl takih obljub, je tudi skušala z vsemi silami pre-eeiti ostvaritev Jugoslavije ?.asti ker se je bala, da bi s
tem
Riu
he mogla zadostiti svoje-
», Pohlepu po tuji lod®. ko
tPašla
zemlji.
se je po Kobaridu škripcih, je Italija npjala svoj odnos do Jugo-jeav'je. Orlando je bil tisti, ki . Poiskal zvezo z vodstvom Soslovanske emigracije (kar
ten* d° tedaj odbijalo z ogor-in je s tem vodstvom (is I.unil znani «Rimski pakt« javaj.a 1918). Tudi v drugih , n'h izjavah je skušal Or-ju pokazati se prijatelja Ij.^avije in napraviti vtis, 'r da se Italija odreka svo-
da
Unperialističnim zahte-da želi pomagati k Jugoslavije. Or-
in
h. oenju
je takrat tudi izjavil.
bodo vsa obmejna vpra-med Jugoslavijo in Ita-.reševala naknadno, na de-.»It - ti^ni osnovi, prijatelj-Z'0 in lojalno (torej ne na Sl5°vi «Londonskega pakta«). Tako se je Orlando obnašal je bila Italija v stiski. Cim ?® Je Antanta zmagala in so I *?!“ ital»ianske edinice napredovati in zasesti «začasno» toro in Dalmacijo, je Orlando ud ločil, da tam tudi ostanejo.
Na mirovni konferenci v jPrsaillesu pa je Orlando pri-Sal kar brez maske: izvlekel na dan le ((Londonskega ^kta«, ampak je zahteval ce-0 Reko ki je isti pakt sploh te
omenja. (Na to nesramno 8ahtevo mu je Clemenceau ce-tabrusil: «Fiume, Cest la Une;»). vSe to je Orlando za-aval na način, ki je razjezil je 0 nJegove zapadne partner-PutV’ H* neP°šteni kupčiji. Lo-„ *** je z vratmi, točil dejanja Solze> tedanji Bartoli ita-nskega izsiljevanja; rotil tikCelo in zahteval od zavez-ii, v n®j bi Jugoslavije sploh \^aslišali, ker zanj Jugosla-taj.vobče «ne eksistira«! In ii^®6 je obnašal tisti človek, skof b0 Porazu pri Kobaridu jip, objemal Jugoslovane in !lova*alrieval. da je za jugo-stv0'lnsko-italijansko prijatelj-sarn' da sta usoda in narava slov. dol°dila italijansko-jugo-"bPk.o zavezništvo!
WVsa teatralna neiskrenost de anakega predsednika vla-Vrni n'f zalegla: moral se je it j Praznih rok v Rim, kjer 5’-«vk 11 nezaupnico, podal o-^iučii tako neslavno za-l,.iero sv°j° državniško ka-
skiItl*>0slavija je sicer z rapal-TrSt _sPorazuinom izgubila
fašist«, a to ga ni oviralo v njegovem delu; pisal je in predaval, vlekel krasno pen-zijo predsednika vlade, in fašistična enciklopedija mu je posvetila več strani polnih patetičnega priznanja. »Antifašist« Orlando se je celo stavil na razpolago Mussoliniju, ko je Italija napadla Abe-sinijo.
Tudi po drugi svetovni vojni je Orlando nadaljeval s svojo protijugoslovansko gonjo, na mirovni konferenci in pozneje. Bil je član znanega »Odbora za Julijsko krajino« v senatu. On je prvi podpisnik neštetih interpelacij v parlamentu, ki so polne žalitev Jugoslavije. On je bil tisti, ki je pred letom dni izjavil, da ga razen Trsta, Istre in Dalmacije, nič ne zanima, da samo zanje živi in vsak trenutek nanje misli.
Po vsem tem ga italijanski iredentizem upravičeno smatra za svojega duhovnega voditelja. Mož je sicer umrl, a iredentistični mit še živi in pustoši po Italiji in pri nas.
MILIJONIna peruanskih
pečinah in čereh
Bodočnost turbomotorjev. — V elektrarni Trafford v Manchestru so uredili gornji turbomotor za poskušajo. Turbomo-tor bodo vključili v primeru velike potrošnje električ. toka.
Imamo ptice, ki žive stalno pri nas, druge se vedno drže hladnega severa, tretje se ne ganejo s toplega juga. Nekatere pa švrkajo sem in tja. To so ptice selivke. Kako različne so ptice glede na velikost in hrano! Kolibriji so majhni kot črmlji, albatros meri z razpetimi peruti več metrov. Nekateri ptiči so. prekrasno pisani, drugi s sv ijo zunanjostjo prav nič ne privabljajo; Poleg čudovitih pevcev imamo tudi prav grde kričače. Eni ptiči se hranijo s semenjem, drugi z žuželkami, tretji z ribami. In slednji so za človeka najbolj dragoceni.
Ob zapadni obali Južne A-merike se razprostira republika Peru, velika za pet Jugo-, slavij, po številu prebivalstva pa komaj za pol naše države. Mogočno gorovje Andov se dviga v njej nad 6000 m visoko, rastoče skoraj naravnost iz morja. Cela republika Peru se nahaja v vročem pasu, zato je hladni morski tok, tako zvani Humboldtov tok, ki se približa njeni obali, zanjo
pravi blagor. V njegovih vodah je živalstvo izredno bogato. Posebno mrgoli tam manjših rib, ki so neizčrpna hraua neštetim pticam vzdolž vse perujske obale. Po tamoš-njih otokih in čereh gnezdijo zato že oddavnaj milijoni ptic, kot jih v tolikšnem številu skupaj najbrž ni nikjer več na svetu. Nemoteno so živeli tam ptičji rodovi tisočletja in odlagali okoli svojih gnezdišč svoje blato, ki je najdragocenejše in najučinkovitejše gnojilo, kar jih človeštvo pozna. To je guana, ptičji gnoj, spojina dušika in fosforne kisline.
Dognali so, da je guano tri-intridesetkrat jačji od navadnega hlevskega gnoja To povzroča pretežno ribja hrana ptičev in pa kemični razvoj, ki se med prebavo izvrši v njihovem drobovju. Ker je ta-mošnje podnebje suho, gnoja ne izpere dež in zato se je iz leta v leto grmadil in večal, da je zavzel naravnost neverjetno razsežnost in množino.
Veliki naravoslovec Aleksan-
 ......................................................  iiiiiiii......um........................................................................................................................................................................................................
iifitiiiiiiitiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimimiii
ORIONU
NOV ELEMENT XX. SIOI.F.TJA
Polastile so se ga municijske tovarne, komisija za atomsko energijo, pa tudi medicina - Množ čno proizvodnjo so prevzele zopet ZDA - Kmalu bomo imeli iz cirkonija predmete za vsakdanjo uporabo
Ko je človeštvo začelo izdelovati najvažnejša orodja iz železa, je s tem nastopila doba železa. Toda strokovnjaki se že danes vprašujejo, če nismo iz železne dobe zdrsnili že v dobo cirkonija. Hkrati stojijo ozadju že Združene države Severne Amerike, ki so prevzele množično proizvodnjo tega novega elementa.
Kdo pozna to snov? Za sedaj le neznantna izbrana družba učenjakov in strokovnjakov. Vendar so že kemiki prejšnjega stoletja uvrstili cirkonij v skupino kovin, ki so še malo raziskane in ki so še zelo redke. Nihče namreč še ni dognal, kakšno je njegovo prvotno stanje, čeprav je nastopila ta kovina v različnih oblikah skupno z drugimi kovinami, in čeprav so vedeli, da jo je mogoče najti v zemlji nič manj pogosto kakor pa nikelj, baker, volfram, cin ali kositer ter svinec.
Sele nekako okrog leta 1925 je dvema znanstvenikoma posrečilo, da sta z izredno kočljivim, natančnim in tudi dragim postopkom izgotovila prvi praktično čisti cirkonij; pri tem sta tudi ugotovila, da se sme uporabljati to kovino le z največjo previdnostjo. Oba učenjaka sta vseučiliščna profesorja v Leydenu na Nizozemskem in se pišeta: Anton van Arkel in Jan de Boer.
Ko je van Arkel leta 1940 zbežal pred nacisti v Ameriko, se mu je kmalu posrečilo, da je vzbudil zanimanje za svojo« kovino ameriške industrijske in vojaške kroge, in od tedaj dalje so začeli izdelovati cirkonij na veliko. To pa seveda ne pomeni, da na ilijone ton; količina «na veliko« je pomenila tedaj več stotin gramov na teden, cena
pa se je sukala okrog 1000 do 1500 dolarjev za kilogram.
Važnejše od cene in stroškov za izdelovanje je bila za Američane lastnost nove kovine, da je le nekaj gramov povzročilo lahko zelo veliko škodo. Podjetje iz Filadelfije, ki je prevzelo izdelavo cirko-nija v obliki smodnika, je nekega lepega dne začelo ponujati «čudovito kovino«, o katere uporabljivosti si strokovnjaki niso bili n!ti čisto na jasnem, tako da jo je pošiljalo v zavitkih kot «vzorec brez vrednosti«. Toda kmalu so mu z nekega poštnega urada sporočili, naj vendar preneha s svojo prakso, ker je prišlo pri premetavanju njegovih pošiljk do precejšnje eksplozije.
Cirkonij ima namreč dve lici: kakor je po eni strani trd kot jeklo ter je gladek in svetel kot srebro, ,ie po drugi strani v obliki smodnika zelot eksploziven. Silovitejše in mnogo laže gori kakor pa magnezijev smodnik, iz katerega izdelujejo zažigalne bombe, Municijske tovarne so sprva jboskušale primešati cirkonij v municijo za puške in topove, vendar so morale svoj načrt samo zaradi varnostnih razlogov opustiti. Pripeti se namreč, da se smodnik iz cir-konija brez vidnega vzroka sam vname ter razpoči, kakor, se je dogodilo v začetku prvih poizkusov ravnatelju velike jeklarne in . oražarne «Betle-meh Steel Company». Naboj, ki je ležal na ravnateljevi pisalni mizi, se je naenkrat razpočil in od njegovega urada je ostalo le nekaj malega.
V trdi obliki pa ima cirkonij kvalitete kot malokatera kovina. Tako ima na primer lastnost, da v brezzračnem prostoru popolnoma vsrka vse
morebitne pline, To mu daje prednost, da ga uporabljajo pri elektronskih cevkah, radijskih aparatih, pri televiziji in podobno. Cirkonija se je polastila celo medicina v ta namen, da izdeluje iz njega, namesto iz srebra kakor do sedaj, kostne proteze, ki jih vlaga bolnikom v razne dele telesa, zlasti pa za nadomestilo lobanje pri operacijah možganskih okvar. Ža cirkonij se potegujejo v zadnjem času' še posebej konstruktorji raket in ultramodernih agregatov za obsevanje.
Se največji pomen pa je pridobila proizvodnja cirkonija, ko ga je začela naročati ameriška komisija za nadzorovanje in proučevanje atomske energije. Znanstveniki so namreč dognali, da ostane cjrko-. nij pri izžarevanjih atomskega jedra docela neobčutljiv, (Sesar ne moremo zatrjevati— vsaj ne v enaki meri, za ostale kovine. Foleg tega pa je v čisti obliki popolnoma odpo-len proti kislinam, razjedanju in vročini. Pri tem je treba pripomniti, da ni cirkonij v obliki smodnika, nikdar docela čist. -
Skratka, komaj pred nekaj leti je začela ameriška komisija za atomsko energijo naročati cirkonij v velikih, količinah, sedaj ga potrebuje V resnici že na tone. Medtem so ameriški inženirji zmanjšali nevarnost pri izdelovanju, toda izdelovalne metode so o-stale še vedno enako zamotane in tudi cena je še. vedno zelo visoka.
Danes, po komaj desetih letih, imamo v Severni Ameriki že več tovarn za izdelovanje cirkonija in verjetno je, da bo igrala ta redka kovina, ki jo
nahajamo sedaj kot rudo — pomešano z drugimi rudninami v Severni in Južni Ameriki, Indiji in Avstraliji, odločilno vlogo pri vseh bodočih uporabah atomske energije. Neka vodilna osebnost komi-nje za atomsko energijo je pred kratkim . izjavila, da je nemogoče misliti na to, da bi gradili atomske podmornice, atomske lokomotive in atomska letala, ne da bi uporab-
ljali cirkonij. Prepričana je tudi, da se bodo znižali produkcijski stroški in da bo s časom padla cena na deset dolarjev ali pa še manj za vsak funt. Tedaj bodo začele uporabljati tovarne cirkonij tudi za predmete vsakdanje rabe.
Tako spoznamo pri cirkoni-ju dvojno svojstvo kakor pri molekularni sili: Uporabljali ga bodo v korist človeštva, pa tudi v njegovo škodo!
der Humboldt (1769-1859) je pri domačinih prvi odkril uporabo guana, ki ga je v začetku 19. stoletja pripeljal v Evropo. Seveda ni trajalo dolgo, da so ljudje spoznali trgovsko vrednost te snovi in že čez nekaj let so ladje romale k pe rujskim otokom. Dotlej skoraj nedotaknjene sklade gnoja so pričeli na veliko ropati in odvažati.
Pred dobrimi sto leti (1847) so cenili količino nagrmadenega guana na nič manj kot 23 milijonov ton. Na nekaterih otokih so bili kar celi griči gnoja do 50 cm na debelo. Kako dolgo je trajalo, da se je to nabralo, si ne moremo niti najmanj predstavljati. Trgovci z guanom pa so bili tako pohlepni, da nekako četrt stoletja kasneje od vseh tistih neskončnih zalog ni ostalo tako rekoč nič več. Vse milijone ton gnoja so odnesli in si pridobili z njim težke milijone v denarju. Leta 1858 je pe-ruanska vlada samo iz tega vira črpala nad pet milijonov dolarjev, kar je bilo tedaj več kot polovica vseh državnih dohodkov.
Oplenjeni otoki so imeli potem dalj časa mir pred ljudmi. V zadnjih desetletjih se je trgovina z guanom spet obnovila, vendar na arugi in bolje organizirani podlagi. Ker so stare zaloge gnoja popolnoma izčrpane, so trgovci navezani zgolj na svežo zalogo, ki se nabira iz leta v leto. Izmenoma izkoriščajo zdaj posamezne skupine otokov, ki jih puščajo več let pri miru, da se nabere guano in da ptic ne motijo po nepotrebnem. Vrednost te industrije je spet prav znatna. Kratko pred vojno je znašal letni dohodek 60.000 ton in je stalno naraščal. Zdaj odnašajo spet vsako leto nad 100.000 ton guana.
Pa recite; če niso peruanske morske ptice najdragocenejši operutničeni stvori, na svetu!
viipi
i Šestdeset letnik j
Dr.
Dr. MILKO KOS.
AMERIŠKA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA
Po povojni konjunkturi mora angleška avtomobilska industrija na svetovnem trgu sedaj tekmovati z nemško, francosko in italijansko avtomobilsko proizvodnjo Zaradi visokih cen bencina in vedno večjega povpraševanja po cenenih prevoznih sredstvih izdelujejo sedaj v Angliji večinoma majhne avtomobile. Na sliki vidimo, kako priprav-1Jsjo	br>!?nskega	podjetja	«Austin	Motor	Co.n	za	izvoz namesto velikih raz-
košnih avtomobilov manjše in temu primerno cenejše za vsakdanjo rabo.
Vsaka obletnica in vsak jubilej je praznik dela ter uspehov. V življenju zgodovinarja Milka Kosa se odraža podoba vrtnarja, ki je s smotrno vnemo gojil vrt slovenske zgodovine in vzgajal cvetje ter sadje v vseh njenih gredah po potrebah mlade slovenske zgodovinske znanosti in občasnega položaja slovenskega naroda zlasti do njegovih sosedov.
M. Kos se je rodil 12. decembra 1892 velikemu zgodovinarju in profesorju na ženskem učiteljišču v Gorici, ki jo z vsemi njenimi hrepenenji nosi v srcu skozi življenje kot občutje mladosti in Primorske. Kmalu ga je zajelo v domači hiši očetovo delo z zanimanjem za zgodovino, da se ji je posvetil s temeljitimi arhivarskimi študijami na univerzah na Dunaju, Parizu in postal 1924 docent na univerzi v Beogradu, 1S25 profesor v Zagrebu in 1926 profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na univerzi v Ljubljani.
Stanje slovenske zgodovinske znanosti v rodu zgodovinarjev pred M. Kosom bi mogli primerjati z orači (A. Ka-spret, Fr. Kos, S. Rutar i. dr.), ki so pripravljali do tedaj še malo preizkušeno zemljo za bodoča polja. Naslednji rod z L. Hauptmannom, J. Malom in Milkom Kosom v ospredju pa so sejalci, ki obenem s setvijo iščejo, izbirajo in pripravljajo tiste vrste semenja, ki bo na našem zgodovinskem polju najbolj ustrezno in traino dajalo gotove žetve Pri viroslov-nem razvidu, razlaganju . in ocenjevanju zlasti srednjeveškega gradiva za slovansko zgodovino odlikujeta M. Kosa dve vrlini in mu dajeta značaj svojstvenega zigodovinske-ga delavca. Prva je primerna in trdna perspektiva za obravnavanje gradiva, — združena z njegovim suverenim obvladovanjem, ki ga vodi k dogna-njem~v jasnih podobah in ki zaradi plastične izklesanosti ne rabijo nobenih posebnih apologetskih utrjevanj. Predvsem s to delovno vrlino se je M. Kos usposobil za vrsto vi-roslovnih študij in izdaj starejšega gradiva, ki je slovenskega zgodovinarja osamosvojilo od do tedaj neobhodaega viroslovja sosednjih narodov Druga vrlina je M. Kosova ši' rina, ki zajema vso Slovenijo in vse na njo nanašajoče se gradivo. Z izjemo S. Rutarja in M. Kosa so bili dosedanji slovenski zgodovinarji doma iz srednje, severne ali vzhodne Slovenije, so študirali na nemških visokih šolah ter so nadaljnje svoje delo tudi naslonili na gradivo, zbrano v nemških zgodovinskih zavodih ali v nemškem zgodovinskem slovstvu. To razvojno sicer nujno pomanjkljivost slovenske historiografije je M Kos izpopolnil, ko je po izročilu svojega očeta v Gradivu za zgodovino Slovencev pritegnil
  m iiiiiiii iliiiiiniiiiiitiiil 1,111 m 111111 um um m imun,,
iiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiniiniiiimiijnu,
tiljj' J'or*ško in Istro, delno ai ri-,e^°. 8 Italija Dalmacije d«- °b>la.
,	, ce izvzamemo Za-
Šicsf 11 Lastovo. Orlandu je q °stala ustava«,-da se je
J° boril> 'in ostal je
ti, 1 tudi do smrti legendar-'j*v ■ 'silec maksimajhih ci-a _ltal'jar>skega fmperializ-
oti Jugoslaviji, na Bal-
‘Nu
. Ril
ln drugod.
^šisfi6 tud' P°slanec v dobi i!,.r'e parlamentarne faze
1925), Bil je «anti-
Tržaško Slovensko narodno gledališče pripravlja za otvoritveno predstavo «Metež», najnovejšo jugoslovansko■ dramo mladega hrvaškega igralca in pisatelja Pere Budaka. Pero Budak je poznan v našem gledališkem svetu predvsem kot igralec. V času svojega gledališkega udejstvovanja (od leta 1940 do danes) je ustvaril že lepo število kreacij. Dolga leta je bil član gledališča v Zagrebu, dokler ni bil pred dvema letoma pritegnjen v umetniško vodstvo na novo ustanovljenega komornega gledališča v Zagrebu «Komedija», katerega član je še danes. Obenem je še tajnik Društva dramskih umetnikov Hrvaške.
Ko mu je aiio sestnajst let, je objavil v hrvaški reviji uMladostn avtobiografijo, ki odkriva močan vpliv Nušiča. Pozneje piše pesniško prozo in stihe, a nekatere njegove pesmi so bile tudi javno recitirane na raznih akademi-
jah kakor tudi na radiu. Del svoje mladosti je preživel, v Liki, v času še pred zgraditvijo železniške proge Dojmi in vtisi, ki so se mu že takrat živo vklesali v spomin, so ga izpodbudili, da napiše drama «Metež». Dramo je dokončal preteklo leto in takoj za tem je bila z velikim uspehom uprizorjena v zagrebškem Narodnem gledališču v režiji tudi mladega in zelo talentiranega režiserja in igralca Ljudevita Galiča, ki se je s to režijo odlično uveljavil. V tem kratkem času, od njene prve uprizoritve do danes, je bila na repertoarju mnogih jugoslovanskih gledališč, V prejšnji sezoni so jo uprizorili v Zagrebu: Osjeku in Slavonski Požeg i ter na radiu a Zagrebu in Beogradu. V tej sezoni pa jo bodo igrali v vseh gledališčih na Hrvaškem kakor tudi v Sarajevu, Banjaluki, Kotoru, Tuzli, Szbcu, Novem Sadu. Nikšiču, Cetinju, Puli, Mariboru in Trstu.
 .........................imiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuii,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,...n,,,	iiii„ii„i„„|„|„„|„m,	.............................
NOVA PREMIERA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA
(Peho	Budak:METEŽ
Scena za aMete/n Je delo slikarja JOŽETA CESARJA,
Poleg tega je zagrebška Drama gostovala z eMetežemn tudi na Reki.
Drama iiMetein je s svojimi. scenskimi in književnimi kvalitetami, kakor tudi zaradi idejno jasne in dosledne metamorfoze prenašanja življenjske resnice v umetniško, prav gotovo med najboljšimi dramami, ki so bile po vojni pri nas napisane. V tej drami nam Budak odkriva sliko liške vasi med dvema svetovnima vojnama, ko je veliko Število naših ljudi bilo prisiljeno zapustiti ta kamniti in pasivni kraj in si poiskati zaslužka v Ameriki. Čeprav gospodarski problem vasi. kaicor tudi problem emigracije ne izpolnjuje vso dramo, ga vendar jasno odkriva v svoji logični pogojnosti fabule. ki je dosledno grajena ravno na takih ekonomskih prilikah.
Možje, ki odhajajo v svet, puščajo doma žene, ki čakajo leta in leta na njihovo vrnitev, brez vsake garancije, da jih bodo tudi dočakale. Mnogi od njih se ne vrnejo nikoli. Pozabijo na ženo in o-troke in se celo tam drugič poroče. S lem dejstvom pa se razumljivo tudi v zapuščenih srcih žena poraja svojevrsten problem. Okoli tega konflikta, konflikta med ženino obveznostjo do zvestobe in hrepenenjem po zatrti in neizbežni ljubezni, je Budak razvil dejanje svoje drame. Budak je gradil osebno dramo ljudi na nasprotujočih si I interesih tradicijah in na tistem večno človeškem v po-semezniku, kar pa je le prevečkrat v živem nasnrotju z okostenelimi predsodki in z zlagano in površno moralo malomeščanske družbe. Vsi ti ljudje so tako rekoč zrasli z
PERO BUDAK.
golim in sivim kamenjem Velebita, zapuščeni od vseh, neprestano v borbi z neizprosno prirodo, vetrom, metežem in volkovi. Ze stoletja se nič ni izfjremenilo. Tudi ljudje, kot da so se na vse to že zdavnaj privadili. Kljub vsem bridkostim in trpljenju se le še bolj navezujejo na domačo grudo. Tako je prikazano tudi realno ozadje tedanje stvarnosti v Liki. V to odmaknjeno in od vsega sveta zapuščeno planinsko naselje prodirajo sicer zelo počasi, vendar neprenehoma tuji. vplivi, ki pri nekaterih ljudeh rušijo stare tradicije in običaje, pri drugih pa jih v neprestani borbi proti vsem novotarijam samo še bolj utrjujejo. To je neprekinjena drama življenja.
Jedro konflikta se odvija med hčerko in očetom. Zahteva srca na eni in težnja za materialno blaginjo na drugi struni. Ustvarjeni so prepričljivi m realistični kara’:terji. žena, v katerih je utelešena
že stoletja vsiljevana ženska, patriarhalna podložnost, požrtvovalnost, toda tudi prebujena zavest o njenem človeškem dostojanstvu. Med naj-uspelejšimi liki je Tomo, vaški veseljak in dobričina, ki je obenem v teku celotne drame nosilec narodnega humorja, vedrine in optimizma. Toda Tomo ni samo veseljak, on je predvsem altruist, filozof po zdravi kmečki pameti, ki vsakemu vidi v srce V svoji veliki človeški dobroti takole razmišlja o ljudeh:
TOMO: (po krajši tišini) No, vidiš kaj je človek! Obleče volčjo kožo nase, a pod njo ima kot vosek mehko srce.
JURE: Ali misliš Pereljo ali Joleja?
TOMO: Oba. Oba sta pognala na teh naših strminah. Trda kot kamen, huda kot dva polka... Malo prej bi bil človek rekel, da se bosta zaletela drug v drugega dva hudournika in se razpršila v milijon kapljic. Hip pozneje šum-Ijata po zeleni livadi dva mirna potoka.
Na liških planotah, kjer pet sto metrov nad morsko višino niti grozdje ne dozori, kjer sonce poleti izpije tudi poslednjo kapljo vode iz golih strmin, a pozimi se človek in zver spoprimete na življenje in smrt z razdivjanimi elementi prirode — kot da stihija odloča o življenju.
«... Tu pri nas v tem kamenju pač ni lahko živet in, pripoveduje Jure, eden izmed junakov drame,... tdjudi obilo, zemlje malo. Pa tudi kadar jc leto najbolj rodovitno, ko se letina obnese, je zopet le malo za 1ise.it
Nevedni, večinoma nepismeni ljudje so prodajali največkrat vse, tudi poslednje, kar se je le dalo prodati, samo da so mogli zbrati za ašifkarton. Doma so ostajali starčki, žene in otroci — in čakali. Denar, ki so ga pošiljali «A-merikanciii, so največkrat izkoriščali zelengški trgovec in razne druge pijavke — a najmanj rodbina, ki ponavadi niti ni poznala vrednosti pošiljke. Redki so bili pismeni. Kdo bi pošiljal otroka v šolo? Cernu se mučiti z abecedo? Kdo bo prinesel vode, nabral suhljadi, pasel ovce, očistil stalo? Ne vprašujejo v Ameriki, če znaš čitati, temveč moreš li delati.
Po petih, desetih, dvajsetih m še več letih so se itAmeri-kancin vračali domov. Krasili so se z usnjenimi plašči, usnjenimi kovčki, športnimi čepicami, «škornji na zaponke« in z zlatim zobovjem. Ne-milosrčno so zapravljali denar. Na sejmih so gostili vsakogar. Do nezavesti se je pilo; sipal je, posojal, in končno razsipal denar.
... «Da, takšni so ti naši Ličani», — se je nasmehnil Pero Budak, ko smo govorili o njegovi drami. «Ravno takšni so mi ostali v spominu, takšne sem jih gledal, ko sem pisal sMetežv, a «Metežn je neizbrisna slika moje mladosti. Neštetokrat sem kot otrok poslušal njihova pripovedovanja in ti ljudje so sc mi zdeli veliki, skoro legendarni junaki. Pozimi je metež vsakdanji prirodni pojav. Tedaj se na ozkih snežnih gazeh, a tudi v hlevu pri ovcah borita človek in polk na življenje in smrt.. Kar se tiče problema izseljencev, je ravno v času mojega bivanja — moje mladosti v Liki — mnogo naših ljudi odhajalo v Ameriko in mnogo se jih je vračalo. Osebe v moji drami so izmišljene, prav tako tudi fabula, toda karakterji nastopajočih oseb so resnični in verodostojni. Prilike, v katerih se je živelo od 1920.,
LJUDEVIT CRNOBORI, režiser «Meteža».
do 1930. leta, so točne, njih se vsi še zelo dobro spominjamo. Se je nekaj, kar sem želel podčrtati, a to je velika ljubezen Ličanu do rojstnega kraja, kot tudi to, da so ti ljudje po videzu orjaški in grobi, zelo čustveni in plemeniti. «Metež« je drama globoke ljudske vsebine. Njeni junaki so preprosti kmetje, večinoma nepismeni, le nekateri malo bolj civilizirani, ker so pač živeli v inozemstvu.
Ti hribovci modrujejo tako iskreno, s toliko topline in sočustvovanjem za ljudi in njih usode, boreč se največkrat podzavestno, po svojem zdravem nagonu, proti vsaki ozk'3-srčni in formalni morali. Ko Maša poraja v hlevu, ker jo je zaslepljeni oče pognal iz hiše, vaščani ne obsojajo nje, temveč očeta, kateri je njeno-in Pereljevo ljubezen okoval s pohlepnostjo po denarju. A kd se^ v snežnem viharju in me-težu rodi nov vaščan, nov član rodbine, sin in bnučič, življenje tega nebogljenega bitja dokončno zlomi in obvlada samovoljnost starega Joleja. Ko se vse strasti razplamtijo do skrajnosti in preti katastrofa novo pravkar porojeno človeško Jtitje priklene vsa srca zopet nase z novo vero in novim upanjem v boljše življenje. Stari Jole ves skrušen vzame otroka v naročje, se
v slovensko zgodovino poleg nemških arhivov tudi do tedaj manj upoštevano gradivo iz italijanskih arhivskih zbirk v obsegu kakor nihče pred njim. in s tem dvignil raven za gledišča na slovensko preteklost. Gotovo ni slučaj, da je to storil vprav rojak iz Gorice, ki mu Gorica in Goriško nista samo prispodoba mladosti, ampak tudi kulturno-poli-tična nujnost, ki jo je treba vključiti v sestav slovenske zgodovine. Milko Kos je topo-gledno sovrstnik starejšega primorskega rojaka in mojstra v zgodovini in slogu slovenske besede, Karla Streklja z Gorjanskega.
Poleg viroslovja je M. Kos poživljal težnje in stremljenja slovenskega naroda s posebnimi študijami in zaključnimi monografijami. Razprave n. pr, o naselitvi Slovencev v Istri', o razmerju primorskih Slovencev do Hrvatov v srednjem veku, temeljna dognanja o zgodovinski prvotnosti in pri-rodnosti slovensko-italijanske narodnostne meje ki jih je ponovno iznesel v obrambo jugoslovanskih zgodovinskih in prirodnih pravic pri rjovi ju-goslovansko-italijanski državni razmejitvi, po končani drugi svetovni vojni, so primeri za znanstveno sodelovanje zgodovinarja M. Kosa v slovenskem boju z italijanskim imperializmom na Primorskem. Podob no se je uveljavil tudi v drugih slovenskih pokrajinskih vprašanjih z zgodovinskimi študijami, ki odkrivajo slovensko politično, gospodarsko in kulturno aktivnost v Prekmurju, na Štajerskem in Koroškem in v lepi vrsti naših krajev z Ljubljano v ospredju, skladno s časovnimi narodnimi potrebami. Obenem z zgodovino slovenstva na zahodni in severni meji je razpravljal o posebnih vprašanjih drugih jugoslovanskih narodov, jih v zaključenih zgodovinskih orisih seznanjal s slovensko preteklostjo, uveljavljal med Jugoslovani slovensko zgodovino in pomagal tako pri rasti mlade jugoslovanske državne skupnosti. Z zgodovino Slovencev v srednjem veku je prvič v slovenski historio grafi ji izbrusil ogledalo lastne zgodnje preteklosti. Vrline, ki smo jih srečali v njegovih viroslovnih študijah, srečujemo redno tudi a monografijah M. Kosa. Matematična stvarnost v analizi in pravniška doslednost v sintezi dvigata njegove akademske študije na stopnjo ljudskega berila. Pri tem je M. Kos povsod enako doma in obvlada z isto popolnostjo gradivo za Prlekijo kakor za Posavje ali za Tolminsko, tako da ga njegova druga vrlina, široka zgodovinska razgledanost, odlikuje po vsej slovenski zemlji.
M. Kosove vrline zgodovinarja so v veliki meri tudi M. Kosove vrline človeka. Treznost^ v sodbah, globok čut za upoštevanje sočloveka, smotrnost, uravnani pogledi na stvarnost in akademski osebni nastop v plemenitem smislu besede so M. Kosove osebne lastnosti, ki so ga postavile na odgovorna mesta v naši znanstveni. organizaciji, n. pr. od Muzejskega društva za Slovenijo, bivšega Jugoslovanskega historijskega društva do Znanstvenega društva za humanistične vede in njegove naslednice Slov. akademije znanosti in umetnosti; ki ga je izvolila za svojega generalnega tajnika. S položajem generalnega tajnika Slov. akademije znanosti in umetnosti združuje v svoji osebi tudi predstojništvo zgodovinskega instituta na akademiji, predstojništvo historičnega instituta na univerzi, predsedstvo arhivskega sveta LRS in podpredsedslvo Zgodovinskega društva za Slovenijo, kar ustvarja v M Kosu osrednjo organizacijsko osebnost današnje slovenske zgodovine. Na tem mestu poudarjamo posebno M. Kosovo skrb za zgraditev muzejske in arhivske mreže na Primorskem s sedežem v Novi Gorici ter se z vsem spoštovanjem spominjamo na okupacijsko dobo slovenske univerze, ki jo je rektor M. Kos pošteno upravljal v burnem valovju okupatorja in njegovih pomočnikov.
Ob 60-letnici gledamo v njegovem organizacijskem položaju priznanje LR Slovenije njegovemu uspešnemu znanstvenemu delu in njegovi osebnosti; je to kulturno ustoličenje, ki ga v življenju doživi le malokdo. Veseli nad tem priznanjem čestitamo M. Kosu k 60-letnici rojstva z iskrenimi željami na nadaljnji življenjski poti, zlasti pri delu za postavitev muzejev in athivov na Primorskem, izdaji enciklopedije slovenske nosvo-darslte zgodovine in nadaljnji vedno višji notranji in publi-kacijski gradnji zgodovinskih zavodov s središčem v osebnosti slavljenca.
V tem znamenju: Se na mnoga zdrava leta v vedno širšem krogu iskrenih mladostnih prijateljev ter sodelavcev!
FABIUS
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUU,
ponosno vzravna in gin eji do solz komaj slišno izpregovoril «Velik je današnji dan.»
Čeprav z uMetežem« niso do kraja izčrpana vsa socialna vprašanja in problem izseljevanja naših ljudi kot aru orni in ekonomski problem, ki je bil rakava rana našega narodnega življenja, v pasivnih krajih po prvi svetovni vojni, ni globlje zajet, vendar predstavlja to delo po realistično-sti posameznih likov njihovi življenjski prepričljivosti, predvsem pa po svojery globokem humanizmu, značilen prispevek k naši sodobni dramaturgiji,
Lj. C,
I / n r l i	r	Vremenska napoved za danes:
i/ I\ I MII	I*	Pretežno oblaano brez spre-
V liL/VlL	rnembe temperature. — Vče-
rajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 5; najnižja 2 stopinji.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
12. DECEMBRA 1952
H ji::
i
	rl :i:
:::::::::::::: s..* i HIB 11 j	V 3j ■n ; i'
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.40:
Pesmi jugoslovanskih narodov.
21.00: Literarna oddaja: Smrt Ivana Cankarja in njen odmev v naši literaturi.— Trst II.: 18.42: Dvorakovi slovanski plesi. 21.30: Koncert tenorista Renata Kodermaca. — Trst I-21.05: Simfonični koncert. — Slovenija: 18.45: Narodne pesmi v duetu poj. D. Filipčič in G. Lozar.
REŠITEV PETROLEJSKEGA SFC R A ZA VSAKO CENO
Posebni ameriški odposlanec v Londonu
Kakšni so predlogi Poulo Nitze jo? V londonskih krogih memio. do bo družbi AIOC po eg 300 milijonov iuotov odškodnine zogotov j ena tudi udeležba v neki drugi petrovski državi Srednjega vzhoda
IDVE PETLETKI V EGIPTU
LONDON, 11. — Danes je prispel v London strokovnjak iz ameriškega zunanjega ministrstva Paul Nitze, ki bo razpravljal z angleškimi funkcionarji o iranskem petroleju. V amerišUem zunanjem ministrstvu niso hoteli povedati, ali nosi Nitze s seboj določne predloge, marveč pripominjajo, da glede na včerajšnje A-chesonove izjave ni mogoče
AIOC je nastopila kot civilna stranka in si lasti pravico nad iranskim petrolejem, medtem ko so med toženci poveljnik petrolejske ladje, lastnica ladje «Rose Mary« pomorska družba Teresita in družba Bubenberg, AIOC zahteva vrnitev petroleja. Razprava se bo nadaljevala.
predvidevat, pomembnejšega U	$e	jfi	pOrUSltd hl§0
razvoja. Kakor znano je Ache- I	I	ru	J
son dejal, da zbira zunanje ministrstvo nasvete in predloge v zvezi s položajem in da se pretiravajo dejstva, ko se trdi, da stoji za vsakim izmed teh predlogov pravzaprav zunanje ministrstvo
Po londonskih razgovorih bo Nitze odpotoval v Pariz, kjer se bo udeležil v ponedeljek konference Atlantskega sveta. Tja bo šel tudi Acheson in bržkone ponovno razpravljal z Edenom o iianskeir petroleju.
Londonski odgovorni krogi poudarjajo ob tej priliki, da bi si angleška petrol. družba ne privzemala nikakega monopola na iranski petrolej in da bi Iran lahko odprodajal svoj petrolej komurkoli, ako bi bila zadeva o odškodnini urejena. V angleških petrolejskih krogih domnevajo, da se bo an-gleško-iranski spor bržkone zaključil z eno najbolj kričečih finančnih transakcij v zgodovini in s ponovno razdelitvijo petroleja na Srednjem vzhodu med Anglijo in ZDA.
Kljub zanikanju s strani Nit-zeja, prevladuje v teh krogih vtis, da prinaša senzacionalne predloge velikih ameriških petrolejskih družb za rešitev spora, O tem predlogu naj bi raz-pfavljali v Parizu, kjer se bosta kakor že rečeno srečala A-cheson in Eden, Kakor zatrjujejo nudi ta predlog družbi AIOC 300 milijonov funtov šterlingov, zato da bi se odpovedala pravicam na iranski petrolej, poleg tega pa zagotavlja družbi doslednejšo udeležbo v neki drugi petrolejski državi Srednjega vzhoda, postavimo v Cuvaittu.
V zvez, s potovanjem Paula Nitzeja trdi danes ameriški tednik «New Week», da bo po vseh znakih sodeč prišlo kmalu do spremembe angleške politike v pogledu iranskega petroleja. Tednik piše da bo Nitze bržkone priporočil Angliji, naj ukine embargo na iranski petrolej, in ugotavlja, da je ta misija rezultat odločitve visokih političnih osebnosti v Wa-shingtonu. Ta odločitev, nadaljuje «New Week», ima namen, za vsako ceno prepVečiti, da bi v Iranu prevladali komunisti in da se zato ne sme štediti niti s trudom niti z denarjem pri zaključku petrolejskega sporazuma.
Medtem se nadaljuje pred Vrhovnim sodiščem v Adenu razprava v zadevi petrolejske ladje «Rose Mary», ki je bila letos junija zaplenjena, medtem ko je prevažala iranski petiolej, namenjen švicarski družbi Bubenberg, v Italijo.
FOGGIA, 11. — Zaradi nenehnih padavin v zadnjih dneh se je v Foggi porušila 4-sta-„ novanjska zgradba. K speči ni bilo žrtev, ker so se stanovalci pravočasno izselili.
Po'arna noč nad Laponsko
HELSINKI, 11. — Za prebivalstvo Laponije se je pričela daneg dolga pojarna noč, ki bo trajala vse do 8. januarja. Ta dan se bo pokazal le krajec sonca in pretekel bo še na-daljnl teden preden se bo son-re pojavilo na horizontu.
Zap'enjeno ameriško letalo
Sovjetski zvezi in Madžarski diplomatski noti enake vsebine, v kateri zahteva vrnitev ameriškega transportnega letala C-47, katerega štiričlansko posadko so v novembru 1951 prisilila sovjetska lovska letala k pristanku na Madžarskem. V notah zahtevajo Združene države tudi pojasnilo glede razprave, ki so jo hoteli uprizoriti proti štirim letalcem nadalje zahtevajo odškodnino za tovor letala.
Kot znano je ameriška vlada morala plačati 123.605 dolarjev, da je dosegla repatriacijo štirih ameriških letalcev. Do tega, da se je izročitev not zakasnila več kot eno leto po dogodku, je prišlo zato, ker je ameriška vlada šele zdaj za-— Arne- | ključila preiskavo, katero je
WASHINGTON, 11 riška vlada je izročila včeraj | začela takoj po dogodku.
Reforme na področju vzgoje, komunikacij in gospodarstva
KAIRO, 11.	— Egiptovska
vlada namerava ustanoviti dva posebna odibora, ki naj izdelata dvoje petletnih načrtov za reforme. Eden izmed načrtov se bo nanašal na vzgojo, higieno, pravico, socialne zadeve, javno varnost in komunikacije, drug načrt pa bo gospodarskega značaja. Prvi načrt bo pripravil odbor desetih članov, ki jih bo vlada imenovala prihodnjo sredo, v drugem odboru pa bodo med ostalimi tudi minister za preskrbo, industrijski minister in minister za poljedelstvo.
Danes je prišel v Kairo na razgovore z ministrskim pred-sednikon# Nagibom podpredsednik sirijske vlade in poveljnik glavnega stana sirtjske vojske polkovnik Adeet Sišakli. Razgovori bodo trajali 5 dni in domnevajo, da bodo zajeli vojaška in politična vprašanja Srednjega vzhoda.
Zatrjujejo da sta Nagib in Sišakli v splošnem istega mnenja kar zadeva obrambo Sred-
njega vzhoda, ki naj bi se naslanjala na krajevne sile. Oba sta javno izjavila, da mora biti obramba teh držav poverjena predvsem narodnim silam. Nihče od njiju pa ni zavrnil misli na obrambni pakt, kakor so ga predlagale Anglije, ZDA, Francija in Turčija. Vendar vztraja Nagib na tem, da je treba prej rešiti anglo-egiptov-ski spor, preden bi se pričeli pogajati o splošnem sporazumu glede obrambe Srednjega vzhoda. Državnika bosta bržkone pretresla tudi vprašanje nemških reparacij Izraelu in vprašanje borbe proti korupciji, proti kateri se borita tako egiptovska kakor sirijska vlada.
CATANIA, 11. - Sedmi otrok Carmele Celso iz Catanije, ki je prišel na svet včeraj, je tehtal ob rojstvu točno sedem kilogramov in pol. Tako mati kakor otrok sta prt najboljšem zdravju
70 milijonov dolarjev
za obaovo Koreje
uLittle Norin v rokah Združenih narodov
NEW YORK, 11. — Komisija za zedinjenje in obnovo programa, ki ga je izdelal urad za korejsko obnovo (UNKRA) in ki predvideva do junija 1953 70 milijonov dolarjev izdatkov.
Komisija je tudi odobrila poročilo Donalda Kingsleya, ki opisuje načrte za takojšnjo pomoč Koreji. Komisija opozarja Glavno skupščino ZN, da je treba takoj začeti izvajati obnovitveni program, ki bo povečal notranjo proizvodnjo, s čimer bi se zmanjšal uvoz in pobijala inflacija.
Kingsley izjavlja, da je to, kar je bilo na Koreji storjeno do sedaj, le majhen del potrebnega dela v bodočnosti, če se hoče preprečiti Koreji hudo trpljenje.
TOKIO, 11. — S korejskega bojišča poročajo o silovitih bojih za posest grjča «Little Norin. Boj se je zaključil z uspehom za zavezniške čete, ki so zasedle ves grič in napredujejo sedaj proti griču «Big Norin.
ZAKLJUČEK GOSPODARSKE KONFERENCE CO MMO N WE A LIH A
Nujnost izmenljivosti funta
Države Commonwealtha nimajo namena ustvarili pristranskega gospodarskega b'oka marveč služiti svetovnemu gospodarstvu - Nujnost sodelovanja ZDA in evropskih držav
LONiDON, 11. — Ministri držav Commonwealtha so zaključili danes konferenco o vprašanjih na področju funta šter-linga. Sklenili so, da se bodo ponovno sestali v Londonu junija o priliki kronanja kraljice Elizabete. Na naslednjo konferenco bo ministrski predsednik povabil tudi druge predstavnike držav Commonweal-tha.
Ob zaključku konference je bilo izdano poročilo, ki pravi med drugim: Države Common-wealtha so se sporazumele za skupno delo, vendar nimajo namena ustvariti pristranskega gospodarskega bloka, marveč ravno nasprotno. Skušale se bodo okrepiti in služiti na ta način svetovnemu gospodarstvu.
Udeleženci gospodarske kon-
'
.
W.,J« n. - -	is
:;s m
POVOD VSEGA JE VERJETSO LE DENAR
Zmešnjava okoli Robinsona
in njegovega svetovnega prvenstva
NEW YORK, 11. — Robinson je še enkrat poskrbel za zmešnjavo v boksarskem svetu. Bilo je takole:	Menažer
Jack Solomons je sporočil, da je atletska komisija Neto Torka dala Robinsonu čas do 19 decembra, da naznani datum, ko bo brani 1 naslov svetovnega boksarskega prvaka srednje kategorije.
Solomons je še dejal, da sta se Turpin in Robinson že sporazumela za ta dvoboj, ki bo meseca junija prihodnjega leta.
Solomons je celo predložil Onslotou Faneju, predsedniku
britanske boksarske komisije, pogodbo, katero je podpisal Turpin, priložil pa je tudi Robinsonove brzojavke, ki potrjujejo pogodbo, Solomons bi rad organiziral ta dvoboj v Londonu v «White city Sta-dium».
Nata se je oglasil že znani Christenberrg rekoč, da po mnenju atletske komisije države New York ta sporazum sni zadovoljivi).
«Dvoboj za naslov prvaka šele v juniju, torej točno eno leto po zadnjem matchu, ne more zadovoljiti komisijo».
Christenberry je tudi de-
Robinson »n žena n* njuni jahti.
montiral Solomonsovo vest, da bo Robinson zopet dobil naslov prvaka, ako do 19. decembra sprejme dvoboj za o-brambo naslova.
Oglejmo si še tretji glas: Jim Norris, predsednik International Boxing Cluba. Njegov položaj je naslednji: Spada med najbolj vplivne mena-žerje Amerike in seveda noče, da bi mu zbežal iz rok zaslužek, ki bi ga imel z dvobojem Robinson - Turpin.
V svojstvu predsednika IBC bo skušal izsiliti, da proglasi jo Robinsonovo prvenstvo za neveljavno. In to iz enega sa mcga razloga:	Robinson je
podpisal pogodbo s Solomon-som, ki predstavlja konkurenco, Ce pa bi Rog Sugar postal poslušen in hotel boksati za naslov prvaka v Neva Yorku, bi Norris in z njim IBC naredila vse, da se mu prizna naslov prvaka, dokler ga ne izgubi ali potrdi na ringu.
Do tistega trenutka je Nor-risovo mnenje naslednje: prazen prestol prvaka in turnir četvorice kandidatov, ki naj bi bili:	Francoz Charles Hu-
mez, Carl Olson iz Havajskih otokov, Anglež Randolph Turpin in Američan Ernier Du-rando.
Norris pravi: «Robinson bo zapustil boks, tako je vsaj večkrat dejal, in na boksarskem trgu ostanejo štirje tekmeci. Po mojem bi nastopila Turpin in Humez v Londonu, Olson in Durando v New Yor-ku. Finalno srečanje zopet v Neto Yorku junija 1953».
Po nedolgem iskanju smo prišli do temeljev, na katerih sloni ves ameriški profesiona-listiini boks: vse je vprašanje denarja.
Nogometaši Walesa
na svetovnem prvenstvu?
LONDON, 11.	— Sekretar
nogometne zveze Walesa je danes sporočil, da bo njihova zveza poslala svojo nogometno reprezentanco na svetovno prvenstvo leta 1954. v Švico pod pogojem, da bodo nastopile tudi enajstorice Anglije, Škotske in Irske.
Avstrijska federacija je odklonila nogometno tekmo Wa-les - Avstrija, ki bi morala biti prihodnjo sezono.
* * *
MILAN, 11. — Italijanska reprezentanca v hokeju na ledu bo igrala 4. januarja proti Franciji v Chamonixu.
* * #
BUENOS AIRES, 11. — Argentinska nogometna zveza je sklenila, da pošlje moštvo na mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Bruslju. Igralce bodo izbrali iz moštev tretje lige.
PO PRVEM DNEVU MEDCONSKEGA TENIŠKEGA FINA! A ZA DAVISOV POKAL
INDIJA-ITALIJA11
Ugodno je presenetil drugi indijski igralec Misra, ki je gladko premagal R. del Bella Gardini kljub zmagi ni zadovoljil - Danes odločilna igra dvo/ic
BRISBANE, 11. — Po prvem dnevu medconskega finala za Davisov pokal med Italijo in Indiio je stanje 1-1. Gardini je premagal Kumarja s 6-1, 5-7, 7-5, 6-2, Misra pa je gladko odpravil Rolanda del Bella s 7-5, 6-4. 6-1.
V hudi vročini sta pred približno 1000 gledalcev prva nastopila italijanski prvak Gardini in Naresh Kumar. V prvem nizu je Kumar bil nervozen in je gladko izgubil, v drugem je prešel v ofenzivo, izkoristil nekaj zaporednih Gardinijevih napak tri stanju 4-4 in osvojil niz. Tudi v začetku tretjega niza je Kumar
RIM, U. — Sodnik Orlandini (Italija) bo vodil mednarodno nogometno tekmo Spanija-Za-
Ijodna Nemčija, ki bo 28, decembra t. 1
TRIFUNOVIČ IN FUDEBER ENO TOČKO PRED MILIČEM
Zanimii/a zadnja knla
jug. šahovskega prvenstva
BEOGRAD, 11 — Rezultati prekinjenih partij na jugoslovanskem šahovskem prvenstvu:	Krivec-Vukovič remi,
Djuraševič-Ivkov remi, Kržiš-nik-Matanovič ponovno prekinjeno v remi poziciji.
16. kolo:	Nedeljkovič-Vuko-
vič prekinjeno v izenačeni poziciji, Rabar-Milič remi, Kržiš-nik-Djaja prekinjeno v nejasni poziciji, Pirc-Krivec prekinjeno v dobljeni poziciji za belega, Ivkov-Gligorič prekinjeno v boljši poziciji za črnega, Fuderer-Udovčič r^mi, Tri-funovič-Bogdanovič remi, Bo-žič-Djuraševič remi, Trajkovič-Puc remi.
Stanje: Trifunovič, Fuderer 11,5; Milič 10,5; Udovčič 10; Gligorič 9 (1); Pirc 8,5 (1); Iv-kov 8 (1); Matanovič 8 (2); Trajkovič, Puc, Djuraševič 8; Andrič', Nedeljkovič 7 (1); Ra-
bar 7; Božič 6,5; Bogdanovič 6; itd.
Djuraševič in Trajkovič sta dosegla osem točk in s tem izpolnila pogoje, za naslov šahovskega mojstra.
Počitek kolesarjev
na argentinski dirki
Vazpče kolesarske dirke «Po Argentini« so včeraj počivali. Lestvica pred zadnjima dvema etapama:
1. Van Steenbergen (Bel.) 6307:12;	2. Ockers (Belg.)
63.25:18;	3. Sevillano (Arg.)
63.46:28; 4. Coste (Fr.) 63.46:42; 5, Varisco (Arg.) 63.52:40; 6. Crisptn (Arg.) 63.53:36; 7. Ca-vagl.atto (Arg.) 63.55:24;	8.
Bemvenutti (Arg.) 63.56:58;	9.
Valmitjana (Arg.) 04.07:23; 10. Teissetre (Fr.) 64.12:13.
vodil, Gardini je izenačil in po ostri borbi zmagal s 7-5. Indijski prvak je v zadnjem, to je četrtem nizu, osvojil samo dva gema. Bil jd utrujen.
Ugodno je presenetil drugi indijski igralec Sumnat Misra. Verjetno predstavlja skrito taktično orožje indijskega moštva. Misra je bolj gladko kot kaže rezultat porazil Rolanda del Bella. Indijec je pokazal nenavadno močan servis in mnogo bolj solidno igro kot del Bello, ki je v teku celega dvoboja bil prisiljen v defenzivo. Oba igralca sta se držala osnovne črte in občinstvo — ki je vneto navijalo za Indijce — jima je večkrat ploskalo. Misra je podil nasprotnika iz kota v kot. Mlajši od bratov del Bello je zdržal v prvem nizu, kasneje pa precej hitro klonil
Obe moštvi imata po prvem i dnevu po eno točko. Dvoboj bo ' verjetno odločila jutrišnja igra dvojic. Kot smo že pisali, sta Cucelli in Marcello del Bello na papirju favorita.
Misra je po svoji zmagi dejal, da je dvoboj zelo izenačen, kapetan italijanskega moštva Bono pa je bil razpoložen bolj optimistično, čeprav je grajal slabo igro Gardinija. «Ce bo Fausto hotel v soboto premagati Misro. bo moral igrati drugače kot danes«.
ference, pravi dalje poihčilo, so se sporazumeli glede treh splošnih principov, na katerih bodo morale sloneti skupne pobude; 1. Vsaka izmed držav Commonwealtha bo morala slediti notranji gospodarski politiki, ki bo težila za tem, da odpravi inflacijo; 2. podpirati bo treba zdrav gospodarski razvoj, ki naj poveča proizvodnjo, izboljšati kakovost izdelkov, da bi se lahko vzdržalo tujo konkurenco, čimbolj izkoristiti delovno moč in izboljšati življenjsko raven, razširiti bo treba na čimbolj široko svetovno, področje trgovski sistem in večstransko plačevanje.
Konferenca uvideva potrebo sodelovanja z drugimi državami in organizacijo načrta, ki naj olajša razvoj proizvodnje in svetovne trgovine.
V pogledu mednarodnih finančnih zadev trdi poročilo, da je važno ne le za Anglijo marveč za ves svet, da postane funt šterling zapet sredstvo izmenjave v svetovni trgovini. Povratek k izmenljivosti funta šterlinga pa je odvisen: 1. od uspeha gospodarske politike držav Commonvvealtha, ki spadajo v področje funta; 2. od prilagoditve trgovske politike zainteresiranih držav, ki bi o-mogočila razvoj svetovne trgovine; 3. od primerne finančne podpore, ki naj bi prišla iz mednarodnega denarnega fonda ali pa od drugod.
Države Commonwealtha u-pajo, da bodo ta načrt sprejele ZDA in evropske države, katerih sodelovanje je nujno. Ob zaključku trdi poročilo, da so nameni držav Common-wealtha v skladu s tesnimi stiki, ki jih vežejo z Ameriko in državami OECE.
Primorski nogomet
Nogometne tekme Primorske podzveze za nedeljo 14. t. m.: Primorje - Ilirija, igrišče na Opčinah ob 11. uri; Mladost -Železničar II (Nova Gorica), igrišče v Ajdovščini ob 11.00: Garnizija JLA (Vipava) - Garnizija JLA (Ajdovščina), igrišče v Ajdovščini ob 14.30; Sežana - Zarja, igrišče Sežana ob 1430; Pivka - Branik, igrišče v Pivki ob 14. uri.
Zavarovanje življenja
na morju
LONDON, U. — Nedavno so stopili v veljavo novi varnostni predpisi za trgovinske ladje, sestavljeni na podlagi mednarodne konvencije o varnosti ua morju. Novi pravilnik, ki vsebuje 12 novih predpisov, je izdelalo 18 največjih pomorskih držav sveta na mednarodni konferenci, ki je bila leta 1948 v Londonu.
Po novih predpisih ie uveden pogostejši pregled tovornih ladij, vsaka tovorna ladja z nad 500 brt. mora imeti potrdilo o brezhibnem delovanju ladijskih varnostnih naprav. Poostrili so se tudi varnostni predpisi proti požarom. Električno delujoče naprave morajo biti v stalni brezhibni pripravljenosti. Rešilni čolni za več ko 60 ljudi morajo biti opremljeni z motorjem. Velike potniške ladje morajo imeti najmanj dva rešilna čolna. Povečati je treba število vseh naprav za signaliziranje nesreč. Vsaka ladja z nad 1600 brt. mi-- organizirati stalno varnostno službo, ki jo lahko u-pravlja bodisi radijski častnik ali pa avtomatične alarmne naprave. Tovorne ladje s 500 do 1600 brt. morajo imeti na krovu radijski brzojav oziroma radijski telefon. Vse ladje z nad 1600 brt. morajo biti opremljene z napravo za ugotavljanje smeri vožnje.
Nova konvencija je nadomestila staro iz leta 1929.
KINO
% T II S I
Rossetti. 16.30: «Vse mesto govori o tem», G. Parick.
Excelslor. 16.00:	((Robin	H00®>,
R Todcl, J. Rice.
Nazionale. 16.15: «Dek.leta za možitev«, M. Ferrero, D. Scala- ^ Fenice. 16.30: »Bagdadski sokon, L. Bali, J. Agar, P. Medina. Filodrammatico, 16.0v? «KengufU M. O Hara, P. Lavvlord, Arcobaleno. 15.C0: «Toto in r ski kralji« Toti).	,
Astra Rojan. 16.00: ((Velita Cafli so«, Mario Lanza.
Alabarda. 16.00:	«Sla»,	Eta**
Rossi Drago, A. Nazzari. Arlston. 15.30: »Manekenka«. Armonia. 15.30:	«Tangerska	pu
stolovka«, B. Hope.
Aurora. 15.30: cAmenkanec v vz rlzu«, G. KeWy, L-C.3^-	.
Garibaldi. 15.00: «Andaluztja», L-Mariano, C. Sevilla-Ideale. 16.00: «NaVja}mo Skupa.1«.
E. VViUiamS G. Kelly.
Impero. 16.00: »Tri male besed«, V. Ellen, F. Astaire.
Italia. 16.00: «Dva krajcarja panja« Maria Fiore.	M
Viale. 16.00: «Zivio Zapata«, Brando," J. Peters. .pismo Kino ob morju. 15.30: trem ženam«. L. Dar"!'‘'vi m-Moderno. 16.00:	«Maleztfjski pustolovec«.	ie-
Massimo. 16.00: genda« R. Brazzi, A. »	.A,
Savona. ’ 15.00:	«Ocel
J. Payne, R. Fleming. ^ Secolo. 16.00: ((Ljubezenska ba», C. Miranda, D. Atn Ferroviario. (S. Vito). e, «V gorah bom tvoja«, 3 , jdo-Vittorio Veneto. 16.00: * c sko sporočilo trem VVinters. G. Merrill, B. Azzurro. 16.00: ((Filipu1*1 6 oi», T. Povver, M. pr „_resa». Belvedere 16.00: ((Zlata Pe G. Cooper, L. Bara 11 A„ Marconi. 16.00: ((Vedeževanje mazonk«, G Brent.	j.
Novo cine. 16.00:	«Margie
Crain,	.	,rne-
Odeon. 16.00: ((Maščevanje ^ ga orla«, R. Brazzi G Radio. 15.30: «Kim)>, E- 1
RADIO
JU«08Ll)VA*!,lAB (JUtli T8»‘4
254.6 m ah D78 KC .
1952
PETEK, 12. decembra
„,. siovens«1
7.00 Poročila. 7-15, zna-narodne. 11.00 Iz zaklaj^, ^30 n,ih melodij. 13.30	zvo Po svetu okrog. 14.4® °° skj|, tif ki. 17.40 Pesmi jugos1^ jla i* rodov. 18.15 Igra °rKe*„*L orH*" Portoroža. 18.35 sl°Vvečerne ve-stralne skladbe. I9-00 Smrt
sti, 21.00 Literarna ooa gdrnev e Ivana Cankarja *„n	Glasba *
naši literaturi. 7 • popularnih filmov.
306.1 m ah	2	00	S°'
11.30 Lahki orkestri- poro£ila. dobna Anglija. ^ .	,400 P0-
13.00 Glasba PO željal?-^iP H-30 ročila. 14.15 Lahke melod»e-Plesna gjasba. 18.15 Elg ' • ^0vi ma variacije. 18.42 Dy ,as-slovanski plesi. 19.15 ** ra<jiU-ba. 19.30 Angleščina po " 19.45 Poročila. 20.00 PrUJubJj melodije. 20.30 Tržaški kuim razgledi. 20.45 Lahke me'10W
21.00 Gershwin: Rapsodija v drem. 21.15 Zgodovina prmorst**' 21.30 Koncert tenorista Ren91* Kodermaca.
I It N I I.
12.15 Lahka glasba. 13.25 co Russo in njegov orkester. ^ Arr.erikanske ljudske pesmi. Plesna glasba. 19.25 KI»V‘ jj kvartet. 20.16 Ataualnostf “0(I, Simfonični koncert pod vCj0rkč' A. Calliera. 22.45 Melcdtm ster. 23.30 Plesna glasba.
NI,Ot ISlJ^
327,1 m, 202,1 m. 21
12.00 Slovenski zbor % 1178 spevi. 12.30 Poroči a. lLstr°11'!-Srečko Dražil s svojim ® sp«1® i
13.00 Pester opoldan^ pr. V'a
16.00 Komorna ura. 18J polt*11 Grošelj:	NajpogostejŠ® . v due-
ij; iNetjvu^uoi.cjv'- ■ y
krvi 18.45 Narodne PeS“! ;,n Gt* tu pojeta Danica Filip'!‘c ,K0 igr* la Ložar. 19.40 Na harmo"> )javl Darko Skoberne ob_, sP^ jpjfl-
DAV/UCl IIC Vsvr ~
basa in kitare, 20.15 Vec cert
Chaikb
iLickmb
158
l^rei/Kiiel pruf. dr. Fr. Bradač
«Bravo, mladič, zdaj ste jo pa pogruntali,« se je oglasil mali mož.
Gospod Winkle je zagledal v oknu nosilnice ženski obraz; v zavesti svoje skrajno pomanjkljive toalete se Je brž obrnil in skusal odpreti vrata z vso močjo ter besno kričal na nosača, naj odneseta nosilnico.
«Odnes te jo, odnesite jo!» je kričal gospod Wlmkle. «Nekdo prihaja iz sosedne hiše, skrijte me v nosilnico. Skrijte me, storite vendar nekaj z menoj!«
«In zdaj gredo še ljudje sem. In dame z njimi. Prikrijte me z nečim. Stopite predme!« je rjovel gospod W nkle Ampak nosača sta bila preveč utrujena od smeha, ca bi mu megla le količkaj pomagati, dame pa so prihajale bliže in bliže.
Gosood Wlnkle je se zadnjič m brezupno skušal odpreti vrata. Dame so b le oddaljene le še nekoliko hiš. Vrgel Je ugaslo sve'o proč, ki jo je ves čas držal nad glavo, ter naglo zle zel v nosilnico, kjer je sedela gospa Dowlerjeva.
Toda gospa Craddockova Je končno zaslišala trkanje in krik ter si brž vrgla čez glavo nekaj spodobnejšega ko nočno čepico in hitela dol v prednjo sobo, da bi se prepričala, ali je to gospa Dr-wlerjeva; odprla je okno prav tedaj, ko je bežal gospod VTnkle v nosilnico. Komaj Je to zaglečala, je strašno,
obupno zakričala in rotila gospoda Dowlerja, naj takoj vstane, češ da hote njegova žena pobegniti z nekim gospodom.
Gospod Dowler je skočil s postelje kakor gumijeva žoga, tekel v prednjo sobo In plani k enemu oknu, dočim Je gospod Pickw.ck stal pri drugem; prvo, kar sta zagledala, je bil gospod Winkle, sedeč v nosilnici.
♦Stražnik!« je rjovel besno gospod Dowler, »ustavite ga — zadržite ga — držite ga — aretirajte ga! — Vrat mu prerežem, ko pridem dol dajte ml nož — od ušesa do ušesa. Gospa Craddockova, pustite me!« In iztrgal se Je gospodinji ln go. spodu Plckwicku razgorčeini soprog, pograbil nož in planil na ulico... Toda gospod Winkle ga ni čakal. Komaj je čul strašne grožnje postavnega Dowlerja, je smuknil iz nosiln ce tako hitro, kakor je bil skočil vanjo Vrgel je copate na ulico ter zbežal in tekel okrog Crescenta, za njim pa Dowler in stražnik. Toda bil je zmerom daleč spredaj ln, ko je pritekel že drugič naokoli, je videl, da so vrata odprta, skočil v hišo in zaprl vrati DAvleriu pred nosom. Zbežal je v svojo spalnico, zaklenil vrata, postavil prednje umivalnik, etažer in mize ter spravil v kovček nekoliko najpotrebnejših stvari, da bi bil pripravljen za beg, čim se zdani.
Dowler je pršel prav pred njegova vrata in mu skozi kiju-čevo luknjo prisegal, da mu drugi dan prereže vrat. Po strašnem hrupu v gostinski sobi. kjer je bilo med zmedenimi glasovi jasno slišati pom!rjajoči glas Pickvvicka, so se prebivalci razTi v svoje spalnice in spet je bilo ves mirno.
Morda nas bo kdo vprašal, kje je bil gospod Weller ves ta čas Povemo takoj v naslednjem poglavju.
SEREMINTRIDESETO POGLAVJE *
Poroča o nenavzočnosti gospoda Vfellerja ter orisuje soarejo, h kateri je bil povabljen in je šel. — Pripoveduje tudi, kako mu je gospod Picktvick zaupal zelo kočljivo in vatno zasebno poslanje.
♦Gospod Weller.» je rekla gospa Craddockova zjutraj tiste-
ga pustolovskega dne, «tu je pismo za vas.«
♦Tu se m pa čudn zdi,« je rekel Sam, «neki se je moral zgudet, sej, kulkr se spuminam, b ml nuben gspud ud rnojeh znancu na znou pisat.«
♦To se je gotovo nekaj posebnega zgodilo,« je pripomnila gospa Craddockova.
♦Tu s mislem, de je sam kej prou pusebnega prsilel kakšn-ga prjatla, de mi je pisu,» je odgovoril Sam ln dvomljivo zmajeval z glavo, »nč kokr naraven krč, kokr je reku mlad gspud, k Je dubiu napad. Tu vendr ni ud ta starga,« Je nadaljeval Sam. ko je ogledoval pečat. »Ta piše sam s tiskanem črkam kokr se Je nauču s tabel, k viseja nad štacunam. Tu je zapletena storja, odkod Je ta pisem.«
In kakor večina ljudi, ki ne vedo, odkod bi moglo biti pismo, je Sam ogledoval pečat, zgomjo stran pisma m potem spodnjo, nato ga je obračal s strani na stran, potem Študiral naslov in slednjič se Je spomnil na poslednjo možnost ter pogledal noter ln poskusil iz pisma izvedeti, kdo mu piše.
♦Je pisan na papirje z zlatem robam,« je rekel Sam, odpi-raje pismo, ♦in z bronastem vuskam Je zapečaten in na pečat Je utismen konc hišnga kluča. Pa pugiejma!« In gospod Weller je z neizmerno vačnim obrazom počasi čital:
♦Izbrana družba služabn kov iz Batha sl dovoljuje prositi gospoda Wellerja, da bi s svojo navzočnostjo počastil družbo, ki se snide drevi k prijateljski sajreji, sestoječi lz kuhanega koštrunovega plečeta z običajno pripravo. Sajrd bo na mizi točno ob pol desetih.«
To je bilo vloženo v drugo pismo:
♦Gospod John Smauker, ki mu je bila čast, da se je seznanil z gospodom Wellerjem v hiši gospoda Bantama pred nekoliko dnevi, prosi, da bi sprejel priloženo povabilo. Ce stopi gospod Well?r ob devetih po gospoda Johna Smaukerja, si bo le-ta štel v čast, da ga bo smel predstaviti. (Podpis) John Smauker.«
ri g0’
Naslov se je glasil kar na gospoda Wellerja. Esa- Jjg0rnJi spodu Pickwlcku in v levem kotu je bila phpomta .aicll. (t. j. zvonec za služinčad) zvonček« v navodilo bosta gjUU, «Dobr,» je dejal Sam, ♦ta je res dobra. se nkol 711 ^ peki. de b se kuhanmo plečet reki sajrč. Rad b vedu. koku če b biu pečen.«	.	^goJ I1
Toda ne da bi mogel reš:ti to uganko, je šel s^olil, kat gospodu Pickw!cku ter ga prosil, da bi mu zveter ° v0ijenJeI11 je gospod Pickwlck rad storil. In tako je odšel z -enein in s hišnim ključem v žepu nekoliko prej ko bo	tja do*
su ter jo mimo mahal proti Queen-Squaru; ^ opirajoče®a spel, Je že zagledal gospoda Johna Smauker ja- cigaro v svojo napudrano glavo na kandelaber in kade ---ustniku Iz morske pone.	d	johb
♦Kako se imate, gospod Weller?» je vprašal	6°	P	^	drugo
Smauker ter vzel z eno roko graciozno klobuk z	vain	god‘>
pa blagohotno mahal gospodu Wellerju- «Kako se gospod Weller.»	tu?,
♦No, ze še gre,« je odgovoril Sam. «In vam, dras*
♦I no, tako, tako,« je rekel gospod Smauker.	se	pa*1,
♦Nejbrž ste velik delal,« je pripomnil Sam. r<Tgategent.» sej veste, de vam tu škodi, se na smete preveč pie> * smai)' ♦To se ne bi bilo, gospod Welleir,» Je odgovoril. lumPal’ ker, »ampak slabo vino; skoraj bi rekel, da sem m«	hUd»
♦Aha, tu je tist,» je rekel Sam, «10, tu je bulean «	RalJeval	^
♦Ampak ta lzkušnjava, gospod Weller,» Je naa Smauker.
«No Ja, tu Je res,« je odgovoril Sam.	ffOSPod	Weller-*
♦Ampak ko tem prišel v vrtinec življenja, je vzdihnil John Smauker.	.
«Tu Je res strašen,« Je odgovoril SamjNaljaijevan1e sle<iU
Odnovurui urednik STANISLAV KENKU - URtDNISi VU ulica MUNI I CCHl St b III nad. - Telefon Številka »3-808 m »4-638 - FoStm predar 502.	- UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA 5l 20 - Telelni-ska Številka /3-38	- OGLASI od 8.30	12	in ud 15	18	- Tel
?3-38 — Ceur oglasov /.a vsak um viSmr v Vrni' • voipra 'rK«*v>k 60 r naučim upravni 100, osmrtnice	nr - Za KI.HJ ra vsak rnn flrine i
strtnra vsr vrst* oglasov nr 10 ritn Tiska Tiskarsk- nv.m 'Ti Murini? Oorira IM S PHMco 1 Tl Tel 33-82	—	Rokopisi	s*	n*	vračalo
<NAH<JC<NINA. Cona A. uitfeeCna Ji>U četitietna UOO polletna r/OO celoletna	4200 ur. ke<J ijud. repub Jugoslavija: Uv uio^einsKega	^
Po-štni tekoči račun ta STO	ZVl)	Založništvo tržnSkega tiska Trat 11.5374	— ^j, Jugoslavijo: Agencija demokratične*8^^ p z<> 2	^
Ljubljana Trg Revolucljr 1» tel. 700» tekoči račun pri Komunalni nankt v Ljubljani frl-no.m.i - Mala Založništvo tržaS***3