Ste v. 282 HfMn platoi i iitvAl (tati anuli att peta) V Trstu, v nsdiilo 11 decembra 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XLV1 T^r.-ja — izvzema ponedeljek — vsak dan zjutraj. — UređniShro: uli« sv. F'AučUkt AslSke?* štev. 20, L nadstropje. — Doplal naj se pošiljajo nred-r ffivu. — pkfranklf£na pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — jed.-jakJ; in odgov rni urednik Štefan Godina — Lastnik tiskarna Sdtncst. _ Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol ieta L 3?.— in let« L 60.—. — Telefo« uredništva ia uprave Rev. 11-57. DINOST Fosamezne številke v Trstu in okolici po 20 stoti ik. — Oglasi se mhciftfn v SirokostI eae kolone {72 mit). — Oglasi trgovcev in obrtnikov irnt pa 43 rfot osmrtnice, zahvale, poslailce In vaMIi po L 1.—t ojlui deua.aili mm po L 2. - Mali oglasi po 2J stat. bessli, naj nanj pa L 2. — 0*U«i naročnica In reklamacije se oolilialn iskHuČns norici Edin^j, T Trsta, ulica Frančiška Asiškega Stev. 20, L. nadstropje. — Teietoa ureiniStva in uprave i t-il- Irci In Italijani Sredi viharjev, ki so nastali v seji italijanske zbornice radi očitane podkupljivosti italijanskega tiska se je pripetil prizor, ki bi se ga radi iz srca veselili. Zastopnik italijanske ljudske stranke Ca-vazzoni je predlagal, naj izpregovori zbornica soglasno in prisrčno besedo povodom zmatfc Ircev v večstoletnem boju z Anglijo, V znak soglasja s tem predlogom so se dvignili poslanci vseh strank, ministri in predsednik zbornice, a tudi občinstvo na tribunah je viharno pritrjevalo. Oglašali so se zastopniki vseh strank, ki so se z lepimi besedami pridružili predlogu italijanske ljudske stranke. Eden edini govornik je vrgel nekaj trpkih opomb v svečano prireditev. Bil je to komunistični govornik Graziadei. On ni nasprotoval predlogu, temveč se je veselil zmage mućemškega irskega naroda — toda opozoril je le slavnostno razpoloženo gospodo, da so bili časi, ko so tisti ki danes pozdravljajo osvoboditev Irske, povsem drugače sodili o boju Ircev proti mogočni Angliji. Irskega bori-telja mučenika Casementa so bili označili za izdajico! Graziadei je hote! s to ugotovitvijo izraziti. da ne veruje v iskrenost te vzvišene manifestacije in da so jo gospoda vprizc-rili le zato, da bi se pred svetom, ki jih ne pozna, kazali za trenotek v luči navdušenih borcev za svobodo narodov. Posebno pa ne veruje Graziadei v njihovo doslednost, v trdnost njihovih načel, marveč da radi paradirajo z njimi le g gotovih prilikah. To je tudi naš vzrok, da se ne moremo veseliti te manifestacije. Ves naš sedanji položaj — kratijo se nam najprimtivnejše in najnaravnejše pravice in se nam ne dovo-ijujc niti najrahlejši svobodrii dih — je c ena sama veriga dokazGv, da gospodje v rimskem parlamentu niso iskreni, ko se lavdušujejo za svobodo narodov in da niti oči daleč ne mislijo izvajati to svoje navdušenje za svobodo narodov tudi tedaj, ko bi morali to storili — na svoj lastni račun! To jim je s svojo kralko, a jedrnato izjavo povedal tudi naš poslanec Stanger, na-^lašujoč, da Italija tišči v sužnosti svoje lastno slovansko prebivalstvo. Med burnim oporekanjem, posebno od strani fašistov, je zaželel poslanec Stanger, da bi se tudi slovanskemu prebivalstvu Italije pripozna-le njegove pravice. Podobno izjavo je po-, da! tudi zastopnik južnotirolskih Nemcev, Reut - Nikolussi, ki je protestiral proti politiki zatiranja in zahteval, naj bi stara rimska modrost navedla sedanje gospodarje na pravo pot. , , . Lepo in hvalevredno je, da se navdušujejo za načelo pravice in narodne svobode v daljni tujini. Ce pa hočejo italijanski mogotci, da bomo verovali v njihovo iskrenost in doslednost, morajo najprej svoje navdušenje za pravico in svobodo doka-zati s praktičnimi dejanji t svoj domači hiši. Svoje manifestacije za svobodo m pravico v drugih, daljnih krajih morajo spra-viti v sklad z razmerami na lastni zemlji. To morajo storiti tembolj, ker se mi nikakor nismo uprli usodi, ki so nam jo namenili veliki svetovni dogodki in je naš« miroljubno ljudstvo v teh treh letih sijajno dokazalo, da hoče lojalno izvrševati dolžnosti svojega novega državljastva. Mi zahtevamo le pravico do življenja, ki naj bo vredno dostojnega kulturnega naroda! Kako naj verujemo v njihovo iskrenost in doslednost, v njihovo toliko razkričano svobodo in pravicoljubje, ko smo uverjeni, da mora gospoda v rimskem parlamentu po treh letih zasedbe, oziroma priključitve naše pokrajine vedeti da položaj*, v katerem se nahaja naše ljudstvo v narodnem, kulturnem, socialnem in gospodarskem pogledu, bije v obraz najprvotnejšemu razumevanju načel pravičnosti in svobode! Nikdar še nismo čuli iz njihovih ust besede: bodimo pravični temu ljudstvu, dovolimo mu pogoje za samosvoj razvoj, dovolimo mu, da se bo moglo svobodno gibati na vseh poljih, ne smatrajmo ga za državljane nižje vrste. Dokažite nam s praktičnimi dejanji, da je Italija res dežela svobode, pravice in demokratizma, omogočite nam s politiko dobrohotnosti lojalnost do državef Hic Rhodus, hic salta — gospoda! Na svoji zemlji, v svoji hiši, kjer ste odločujoči gospodarji, na svoj račun dokažite, da so v resnici iskrena tista čustva, ki ste jih izražali v svojem pozdravu — Ircem! Se-ie potem bomo mogli verovati, da vam je res tudi v srcu, kar nosite na jeziku. Dokažite, da nočete imeti v svoji državi — usužnjene Irske. To bi bil najbolj patriotični čin, ki ste ga kedaj napravili v korist svoje do- movine. j&gos&vila Politične situacija. — Kralj poveril g. Dsvidoviću sestavo vlade BELGRAD, 10. Pred včerajšnjim ob 11. dopoldne je g. Pašič odšel na dvor. Ministrski predsednik je kralju izjavil, da je rjezova misija za sestavo širše oz. ožje k ,'lcije neuspela, vsled česar polaga Jat. Kralj je vzel izjavo g. Pašića n» z nanje. Takoj za tem je bil pozvan na av-dijenco predsednik narodne skupščine g. Ir. Ribar, ki je kraiju svetoval, naj poveri sestavo vlade g. Ljubi Davidoviču kot šefu rajmočnejše parlamentarne skupine. Predsednik demokratske stranke g. Ljuta Davidović je bil ob 12. pozvan h kralju. Njega Veličanstvo kralj je poveril g. Davidoviču sestavo nove koalicijske vlade. G. Davidović jc takoj popoldne obvestil demokratski klub o »voji nalogi. Klub je ■ dob ril Davidovičev mandat. Za pogajanja lede sestave vlade s posameznimi parla- >ntarnimi skupinami je g. Davidović oral drugo, Pašićevi taktiki nasprotno Uvedel je najprvo razgovore z do- ?mer. ;eda njimi vladnimi skupinami. Ob 3. popoldne je imel sestanek z g. Pašićem. Razgovor je bil najpreje o programu in je g. Davidović šefu radikalne stranke glede sestave vlade predložil tri rešitve in sicer. 1. Popolna zamenjava vseh portfeljev, tako da prevzemo radikalci sedanje demokratske resorte in nasprotno. Po tej resoluciji bi pripadlo radikalcem poleg drugih ministrstvo financ, notranjih del in za socialno politiko. Demokratom pa ministrsko predsedstvo in zunanje ministrstvo. 2. Naj radikalci razdele demokratom in radikalcem predstoječe ministrske portfelje na dva dela, a demokratom pristoja izbira. 3. Naj demokrati izvedejo to razdelitev, a radikalcem pristoja izbira. BELGRAD, 10. Tekom pred včerajšnjega popoldneva do večera je g. Davidović vodil konferenco z drugimi vladnimi skupinami. Najpreje je konferiral s predsednikom SKS g. Rajcrjem, ki je izjavil, da je njegova stranka pripravljena vstopiti v Davidovićev kabinet, ki naj bi imel trdno }n solidno podlago, da more izvršiti vse temeljne zakone, določene v ustavi, posebno pa. da izvede za kmetijstvo važno zakonodajo. Na to je g. Ljuba Davidović posetil muslimanski klub. Delegata kluba dr. Hras-nica in Hadži Kadić sta izjavila pripravljenost muslimanskega kluba stopiti v Davidovićev kabinet. Čehosč9va£ka Finančni sporazum med Čehosiovaško ia Poljsko. PRAGA, 10. Finančna pogajanja med Čeho-ilo vaško in Poljsko so se končala, ia do vedla do sporazuma glede povrnitve vlog, o merah proU dvakratnemu ebdačenju, o vprašanju bivših avstroogrskih kron, o davkih na, dedi--ćno in o davčnem postopanju na tešinskem ozemlju. Podajanja med čehosiovaško in Avstrijo. PRAGA, 10. Včeraj so se začela v čehoslo-vaškem finančnem ministrstvu finančna pogajanja med Čehosiovaško ia Avstrijo. Praška »Tribuna* javlja, da bodo predsednika Hai-niseha na njegovem potovanju v Prago spremljali glavni ravnatelji Schulier, Openheimer in Ldwenthal in ministrske svetnik dr. Dufek. Marine!ti v Pragi. PRAGA, 10. Dne 12., 13. in 17. t. m. se bedo predstavljala v gledališču Sanda igre italijanskega sintetičnega gledališča. Obenem bo imel Marinetti več predavanj. Režiser bo Ugo Dadone, dočim bosta oder priredila i t ali janska futuristična slikarja Prampoltna in De pistoris. Italija Italijanski senat zahteva bolj odločno postopanje s tirolskimi Nemci RIM, 10. Včeraj je senator Tamassia povzročil v senatu dolgo razpravo o razmerah na severnem Tirolskem. Povod Ta-massijevi interpelaciji je dal kongres društva « Dante Alighieri», ki se je vršil septembra v Tridentu. Tomassija je opisa zgodovino, ki dokazuje, da so germanska plemena vedno vpadala čez Alpe v Italijo in je poudarjal, da nova meja ne žali ne narodnostnih ne zemljepisnih pravic nobenega naroda, «ker tam so italijanska zemlja, italijansko nebo in ostanki italijanskega plemena». Kar pa se tiče postopanja z tujerodnimi italijanskimi državljani, je govornik poudarjal, da ne sme biti razlike med pravicami in dolžnostmi, naj bo jezik državljanov kakršenkoli. Italija noče raz-narodovati, ne more pa dovoliti, da bi ne bila na sevrenem Tirolskem italijanska manjšina enakopravna Nemcem. General Giardino je opozarjal na nevarnost propagande društva «Deutscher Ver-band» in popustljivost italijanske vlade. Pangermanizem ni tako domač na Tirolskem, kakor pantirolizem. Voditelji «Deu-tseher Verbanda* so politični agitatorji, ki pripravljajo ljudstvo na vstajo v primernem času. Pripovedujejo ljudstvu, da je italijanska zasedba le začasna in izrabljajo vsako priložnost, da pokažejo moč svoje organizacije. Tako nabiranje in vađenje ognjegascev, svečanost, ki se je vršila kot protiutež proslavi neznanega vojaka, sejem vzorcev v Bolcanu, na katerega je bil povabljen guvernator, a ne zastopnik vojaškega oblastva itd. Senator Giardino je poudarjal, da se mora pri organizaciji narodne obrambe paziti na te politične agitatorje. Senator Vitelli je govoril o šolstvu na severnem Tirolskem in je poudarjal, da bi se moralo odpreti več italijanskih šol in jim dati boljše prostore, nego jih imajo nemške. Posebno je napadal senator Vitelli vlado zaradi tega, ker ni poskrbela, da bi bil na Brenneru italijanski obmejni napis namesto latinski ^ Vsem govornikom je odgovori! senator Credaro, ki fe predvsem poudarjal, da italijanska javnost ni točno obveščena o dogodkih na severnem Tirolskem. Tako n, pr. ni res, da neka ravnateljica kr. normalke — Mene bolj zanima, koliko semena rabi v Bolcanu ni hotela poslati pozdravne br- Rusija za prihodnjo setev — je pripomnil zojavke kralju in da je odpustila neko ita- Christensen — ker če ne boste sejali, boli jansko učiteljico. Tudi ni res, da je bol- ste trpeli prihodnje leto še večjo lakoto, canski župan razposlal vzorce za ljudsko — Našli ste nas v zelo težavnem polo-štetje stmo ▼ nemščini, pač pa dvoježične žaju, je dejal Lenin. Toda čemu nočejo Res je, da je Izdal proglas za ljudsko štetje ameriški farmerji trgovati z nami? Oni samo v nemškem jeziku, toda pokoril se je I naj nam pošilfajo pšenico, mi pa bomo nji-pozivu, naj »t^* proglas tudi ▼ italijanskem jeziku. Kar se tiče gospodarskega izkoriščanja te nove italijanske pokrajine, je senato: Credaro predlagal, naj bi se predvsem iz koriščale vodne sile, ki jih je Avstrija zane marjala, ker ni hotela iti na roko italijan skim pokrajnam. Razen tega ima Tirolska toliko lesa, da lahko pokriva z njim tretji no italijanske potrebe. Lombardija bi lahko uvažala tudi živino iz Tirolskega namesto iz Švice. Italija bi morala razen tega podpirati tujski promet na Tirolskem. Pred vojno je bila Tirolska polna Nemcev, sedaj {Miha ja jo tja v ob zlem številu Italijani. Najbolj izdatno pa se da dandanašnji delovati v šolah. Čim je bil on Imenovan za gubernatorja, je poudarjal odločno, da se mora Italiji vrniti razen umetniških predmetov tudi italijansko in ladinsko ljudstvo, ki ga ji je bila Avstrija ukradla. Italija noče raznarodovati Nemcev, na more pa dovoljevati, da bi oni še nadalje raznarodovali Italijane in Ladine, ki žive severno od sa-lornske ožina. Credaro je podal seznam novootvorje-nih italijanskih Šol v Bolcanu in drugod in poudarjal, da zadeva italijanska šolska propaganda na velike ovire, moralne in materialne. Predvsem so poslopja nemških šol mnogo boljša in udobnejša od italijanskih. Bonomijeva vlada je ukrenila potrebno tudi v tem o žiru z odlokom, izdanim 26. septembra, ki pa je bil objavljen še-le 3. dec. V tem odloku se določa, da izvršujejo italijanske družine šolsko obveznost samo če pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo; razen tega se obvezujejo občine, da dajo italijanskim šolam na razpolago enakovredne prostore kakor nemškim. Senator Credaro je tudi zagotovil, da italijanska oblastva strogo nadzorujejo nemške šole. Kar se tiče političnih razmer, je sen. Credaro naznanil senatu, da je naredil izgon nekaterih političnih agitatorjev ... zelo dober vtisek na prebivalstvo. On se drži pri svojem političnem delovanju besed bvšega ministra vnanjih stvari Tittonija, ki je obljubil, da se bodo tujerodni državljani nikdar tako preganjani od Italije, kakor so bili Italijani od Avstrije. Italijanska vlada nastopa postopno, ker ve, da se s f>alico ne da potlačiti narodno čustvovanje. Rusija Roški listi o francosko - tankem dogovoru DUNAJ, 10. Iz Moskve javljajo, «Ekono-mičeskaja 2iznj» se bavi ▼ uvodniku s francosko - turškim dogovorom in pravi: «2e tekom pogajanj o Gornji Šleziji se je zapazilo, da je angleška politika odvisna od uspeha grškega orožja v Mali Aziji Grški poraz je občutljiv udarec za Anglijo, katera je morala računati z novo turško politiko Francije. Francija je hotela s svojo novo politiko v Mali Aziji povečati svoj vpliv na wa-shingtonski konferenci in se približati Ameriki. Francosko - turški dogovor je napad s strani na gospodstvo angleškega vazala Emira Feizala in ogroža angleški monopol na vire olja v Mezopotamiji, a obenem tudi skupno vez med Egiptom in Indijo. Na drugi strani odpira ta dogovor nove smrei za francoske gospodarske interese na vzhodu, posebno na jugovzhodu Rusije in na Kavkazu. Rusko bogastvo je zelo privlačno za francoske kapitaliste. Vsled tega francosko - turški dogovor ne more biti za Rusijo brez interesa. Vedenje angleške vlade je odvisno od washingtonske konference. Če tu ne bo mogoče zadovoljiti Francijo, bo Anglija uporabila vse diplomatske ukrepe, da prepreči udejstvi-tev tega dogovora ali da s pomočjo novih mednarodnih sporazumov ustvari novo razmerje sil, ki naj paralizira protiangleš-ko politiko Francije.* - — - Prihodnja vojna se bo vojevala med Ameriko m Japonsko. — Leninove izjave BERLIN, 10. Te dni se je mudil tukaj Chirstensen, kandidat amerikanske far-marske stranke pri zadnjih volitvah predsednika. Chirstensen se je vrnil iz naučne-ga potovanja po Rusiji On je eden tistih redkih inozemcev, katerim se je v zadnjem času posrečilo govoriti z Leninom. hove žene oblekli v kožuhovino, Christensen je pripovedoval Leninu o Ležkocah v trgovskem prometu, dokler ni /lada priznana in zagotavljal je Leninu, da bodo ameriški farmerji naredili vkljub temu vse mogoče, da se vzpostavijo normalni trgovski odnošaji Vprašal je Lenina, kaj bi mogla dati Rusija v zameno. — Les, kožuhovino itd. — je dejal Lenin — in če vam to dovoli Washington, tudi izvrstnega šampanjca. Po Christensenovi pripombi, da se sovjetska vlada obrača na desno in da bo v Rusiji kmalu stopila namesto komunistične republike kapitalistična republika, je postal Lenin zelo resen. — Rusija bo ostala komunistična — je dejal Lenin — dokler bomo imeli v rokadi inteligenco, šole, tisk itd., dokler bomo nadzorovali denar in kredit, ki sta podlaga kapitalizma, dokler bomo mi gospodarji položaja. Poizkus protirevolucionarcev, da nas zrušijo, bi pomenil isto, kakor bombardiranje Gibraltarja z grahom. Predstavite si isti položaj v vaši zemlji. Pomislite si, ali bi mogla peščica komunistov v normalnih razmerah, kakor so sedaj, zrušiti sedanjo vladavino v Ameriki. Christensen se je nahajal v Rusiji kot delegat farmarske stranke za vzpostavitev trgovine z Rusijo mesec dni in je proučeval položaj brez sovjetskega nadzorstva in vodstva. Amerika Washingtonska konferenca. — Japonska sprejela razmerje 60%'. — Usoda Kitajske. Amerika in Rusija WASHINGTON, 9. Japonska vlada je obvestila svoje odposlance na washington-ski konferenci, da sprejema razmerje 5:5:3 med ameriško, angleško in japonsko vojno mornarico, vsaj kolikor gre za velike bojne edinice. S tem je predlog ameriškega državnega tajnika obveljal in tozadevna pogodba bo podpisana najbrže že v teku današnjega dneva. Najvažnejše vprašanje, katerega rešitev je v tesni zvezi z rešitvijo vprašanja o skrčenju vojnih mornaric, je vprašanje daljnega vzhoda, predvsem seveda kitajsko vprašanje. Tozadevna pogajanja se vršijo sicer v okviru vrashingtonske konference, toda direktno med Japonsko in Kitajsko, Japonska je že pristala na to, da izprazne Šantung. Ravno tako je izjavila Francija, da bo razveljavila najemno pogodbo Kvang - Čov - Vann in Anglija glede Wej - Haj - Veja, Inozemske čete bodo za pustile kitajsko ozemlje proti gotovim jamstvom, ki jih bo morala dati Kitajska, Konferenca bo slovesno potrdila neodvisnost Kitajske ter bo obenem tudi določila, kaj je treba razuztteti pod besedo «Kita}3ka». To vprašanje ni odveč, kajti Japonska je stala dolgo na stališču, da je gotova priznati neodvisnost Kitajske pod pogojem, da bi beseda «Kitajska» pomenila le tisti del nekdanjega kitajskega cesarstva, ki sa nahaja tostran znanega velikega kitajskega zida. Na to stališče se je postavila Japonska predvsem vsled tega, ker je hotela izkoristiti sedanji notranji položaj sebi v prid. Kitajska je sedaj morda edina država na svetu, ki nima enotne vlade. V notranjosti vlada popolna zmešnjava. V tej velikanski zmešnjavi se vendar da razločevati, da je vsa ogromna kitajska zmešnjava razdeljena na dva glavna tabora, severni in južni tabor. Severni del se «pokori* vladi v Pekingu, dočim «posluša» južni tabor vlado, ki se je ustanovila v Kantonu. Vlada v Pekingu se nahaja bolj pod vplivom Japonske, dočim simpatizira jug bolj z Ameriko. Toda tudi ta organizacija Kitajske je le navidezna, kajti pravi gospodarji v deželi so generali, ki so na čelu posameznim pokrajinam. Ti generali imajo v rokah vojaštvo in so dosledno vsemogoči V tej velikanski kitajski zmešnjavi se da opaziti le ena ideja, ki še lahko veja za skupno vez med vsemi Kitajci, t. j. odpor proti inozemcem in skrb za neodvisnost Kitajske in za njeno nedotakljivost. Ta položaj je hotela Japonska izkoristili na washingtonski konferenci ter izposlo-vati, da bi se Kitajska potisnila za omenjeni «kitajski zid», tako da 4>i Mandžurija, Mongolija in Tibet (t, j. polovica seda-Lenin — je pripovedoval Christensen • njega kitajskega ozemlja) ostale brez go- je dokaj črno prorokovanje za bodočnost japomko - kitajskih odnošajev in obenem za bdočnost vsega Daljnega vzhoda. Obe-nem pa je tako naziranje ameriških uradnih krogov dokaz, da smatrajo Zediajene d^ve :sedanji sporazum glede razoroiit-ye in Daljnega vzhoda za začaeno tvorbo m da želi Amerika ustvariti v tem kotu sveta tak položaj, ki ga bo lahko v danem slučaju izrabila proti Japonski. Kljub temu, da se bodo podpisali na sedanji konferenci razni sporazumi in dale razne svečane miroljubne Izjave, bodo globoki vzroki spora med Ameriko in Japonsko ostali Interesi Amerike na Daljnem vzhodu bodo tudi nadalje nasprotni interesom Japonske in deloma tudi Anglije. Vsled tega je razumljivo, da bo Ameriki tudi v bodoče prišlo prav vsako globljo nasprotje med Kitajsko in Japonsko. Toda Amerika ne računa v tem pogleda sarao na Kitajsko, temveč predvsem na Rusijo. V tem oziru je posebno značilno sledeče poročilo, ki ga je objavila *The Chicago Tribunes> od enega svojih posebnih dopisnikov v Washingtonu. «Zatrjuje se — pravi cwnenjeni list — da bo k drugi mednarodni konferenci, ki se bo vršila v mesecu aprilu in na kateri se bodo obravnavala svetovna finančna vprašanja, povabljena tudi Rusija. NaglaSa* se tiufi t vlstosi sklenitve posebnega sporazuma med Ameriko, Rusijo ia Kitajsko, ki bi bil nekaka protiutež proti japor-skisn in angleškim interesom na daljnem vzhodu. Stališče Zedt-njenih držav nasproti sovjetski Rusiji se je pod Hardingovo vlado znatno izpreme-nilo. Hoowerjeva pomožna akcija v prid str&dajočim ruskim pokrajinam je bil prvi korak priznanja napram zahtevam Rusije, naj jo druge države priznajo. Francija, katero je njena finančna politika siiila, da je morala biti proii priznanju sovjetske vlada je se edina država, katera se upira obnovitvi direktnih odnošajev s sovjetsko vlado. Poc:e?i sporazuma med Rusijo in Ameriko se bo lahko spoznal, ako se pomisli, da bi Rnsi/a v slučaju blokade proti Japonski mogla odrezati sibirsko železnico in s tem zaprsn Japonski zadnja vrata, ki bi ji še bila odprta. Ako se Amerika sporazume z Rusijo, bi imela na razpolago zvezo skoz Evropo in Azijo s prijateljsko Kitajsko in do premogovnikov v francoski Indokini.« V Washington je prišlo odposlanstvo ruske Daljnovzhodne republike pod vodstvom g. Jazikova. Odposlanstvo j*; predložilo konferenci in ameriški vladi svoje želje, ki gredo za tem, da bi se ta republika priznala in prisilila Japonsko, da v najkrajšem času umakne svoje čete iz vzhodne Sibirije. Državni tajnik Hughes je dal odposlanstvu takoj razumeti, da Amerika nikakor ne more upoštevati želj Dalj-novzhodne republike, kar pomeni, da Amerika računa edino le z moskovsko vlado, in da stoji na stališču, nedotakljivosti ruskega ozemlja. časnikarjem — zasleduje z veliko pažnjo delovanje konference za razorožitev in položaj na Japonskem. Trdil je, da mora na vsak način priti do vojna med Ameriko in Japonsko, ker kapitalistične držvae ne morejo obstojati brez vojne. Christense-novi pripombi, da pripisuje majhnim napetostim preveliko važnost in da je ameriški narod zelo prijateljski naklonjen Japonski, se je Lenin smehljal. Pogovor se je nato zasukal na drugo »olje. Govorilno o plenici To jo namen mojega prihoda, j» rekel Christensen. — Dobro; je odvrnil Lenin. Vi bi ho-eli vedeti, rabimo, da moremo re- iti Rusijo lakote. Mi rabimo 16 miljonov )ušk>v, a to je .približno malo več, nego Severna Amerika producira v enem leto. spodarja ter bi počasi prišle pod japonsko oblast. Ta japonski načrt pa se je le deloma posrečil. Japonsko odposlanstvo je dalo Kitajcem takoj v začetku razumeti, da je Japonska pripravljena popuščati glede vseh vprašanj razen Mandžurije. Druge države so Kitajsko nasplošno podpirale proti Japonski, toda v tem vprašanju so morale Japonski popustiti Kar se tiče Amerike, se zatrjuje, da je vlada Zed. držav Kitajce uradno obvestila, da so Japonci v tem pogledu nepopustljivi in da bi izpraznili Mandžurijo ls pod rilo orožja. Ze-dinjene države pa nikakor ne morejo napovedati vojne Japonski radi Kitajske. Ako se hoče Kitajska rešiti Japoncev, bo morala poskusiti doseči to s sinjimi lastnimi močmi Ta stavek, ki je izraz na-____ ziranja uradnih ameriških krogov, vsebu-! »lanštva. Amerika in možnost evropskega bankrota. NEW YORK, 9. Današnja «New York Tribuna » pravi v svojem uvodnem člauku, da bi sedanja Zveza narodov nikakor ne mogla obstajati poleg zveze, ki jo predlaga predsednik Harding. «New York Times» pa objavlja pogovor z nekim visokim ameriškim finančnikom. Ta finančnik pravi, da Amerika se gleda rada, kar se s»daj godi v Evropi, Amerika ne more mimo tfledati sedanjega položaja v Lvropi, dasi bi bilo oškodovano le zelo malo Arueri-kancev, ako bi nastal v Evropi splošen gospodarski poiem. Amerika — je dalje rekel ta Amerikanac — jc dala Evropi 2e 6000 znilio-uov dolarjev, teda posamezne ^ale evjropejske države se borijo dalje med seboj, M=sio da bi delala. Samo Anglija, Italija in Belgija si prizadevajo, da bi obnovile svoje finance. 1 udi Nemčija bo to storila, ako bodo naložena jI bremena i&kšna, da jih bo mogla prenašati Prsmi |a Loirchear se je povrnil Iz Londona. — O moratorija až bilo govor*. PARIZ, 10. Loncheur se je povrnil včeraj zvečer iz Londona. Novmarjem je izjavil, da se vrača iz Londona z zelo povoljDsmi vtisi, In je dostavil, da ni bil moratorij predmet nobenega njegovega pogovora. Loncheur je razpravljal z angleškim finančnim ministrom le o wiesbadenskem dogovoru, dočim je z Lk»yd Georgeom govoril o svetovnem gospodar-skem položaju, s katerim sta se tudi tpcea«u-aiela, da je treba ta položaj resno proučiti Lloyd George je naročil Loncheurju, naj prosi Brianda, da bi prišel v London če mogoče Se pred božičem. Pogovor med Lloydom Geor-gem in Briandom pa ne bo imel nravne veljave, ker želi Lloyd George predvsem, da bi se temeljito seznanil z nazkanji francoske vlade o svetovnem gospodarskem vprašanju. Loncheur je dostavil, da je naletel v Londonu na ugodno razpoloženje. Prepričal se js, da co k V on S lin ne sova prizadevanja popolnoma ponesrečila. Uradni krogi so mnenja, da bo Bdand sprejel Lloyd Georgeovo povabilo, kt mm ga prinese Loncheur. Vprašanje bližnjega vzhoda. PARIZ, 10. Lista javljajo, da se bo vršil šesta* nek angleškega, francoskega in italijanskega ministra zs zunanje zadeve, na katerem se ba razpravljalo o vprašanju bližnjega vzhoda, vršil še pred sestankom med Lloyd Geoigent to Briandom. _- J Anglija - Po ao^eško-irtksm Izgredi v Beline tu. DUBLIN, 10. Sinfajnovsld dopisni urad javlja, da vlada med člani irske vlade in ir skini pooblaščenci, ki bo sklenili sporazum s Anglijo, nesoglasje. Vsled tega ne bo predložila pogodbe ssHpŠČmt vlada, temveč bo to opravil Sir Artkur Gnffith. predsednik irskega odp«^ Stran lb »EDINOST« Tfsiu, dae 11. decembra 1921. LONDON, 10, Sir James Craig, ministrski £redsednik severna Irske, je bil včeraj pri loydu Georgen ter je zahteval podrobnosti o nekaterih točkah angleško-irske pogodbe. LONDON, 9. Neznani I^dje so večkrat ustrelili proti nekemu policijskemu agenta. Agent je bil ranjen, ko je šel mimo neke hiše, ,v kateri se misli da so sinfajaovci praznovali sklenitev angleško-irske pogodbe. Policijski agent je bil odpeljan v bolnišnico v težkem stanju. Tudi v neki drugi ulici je padlo nekoliko strelov. Neki deček je bil pri tem ranjen. Angleži o Sređnlf Evropi «Mirovne pogodbe so zrušile avstro-ogrsko monarhijo in so ustvarile nove države Srednje Evrope. To je bila velika pogreška, ki ji je pripisovati velik del sedanjih zmešnjav, kajti Avstro - Ogrska je bila element stalnosti in reda. Zrušitev Avstro - Ogrske je bila tudi moralična krivica, kajti mirovne pogodbe so ohranile „ , ... , - , i celokupnost Nemčije, čeprav je bila ta Uradno poročilo o Louchearievera obisku, j poslednja glavni krivec, a Avstro - Ogrska LONDON, 10. Po koncu pogovorov med razmcroma nedolžna in je bila le pokoren sekundant Nemčije. Dočim je bila Avstro-Ogrska činitelj reda in stalnosti, so nove države trajen vzrok nereda.» V tej smeri se giblje — kakor ugotavlja odlični angleki pisec Charles Sarolea -naziranje pretežne veČine angleške na-obražene javnosti. Temu mišljenju se imenovani publicist odlcč:y upira in ga pobija. To naziranje — pravi — je potvorba resnice, je posledica organizirane zarote proti novim državam Srednje Evrope. Tako naziranje je tudi nevarno,' ker odpira zopet stare rane. Nove države so pripomogle k zmagi sporazuma in so si same priborile svojo srečo. Paralizirale so politična in militaristična podvzetja nemških vlasti. V času, ko je bil boj na zapadu še neodločen, so bile nove države že na pol debile bitko. Dolgo pred koncem so bili Čehi že prisilili bivšega cesarja Karla, da je prosil za mir. H Avstrije niso zrušile mirovne pogodbe, Ludendorifovo pričanje v von Kappovi zadevi ampak monarhija je umrla na svojih no- LIPSKO, 9. General Ludendorff jc pričal tranjih boleznih. Čuditi se je le, da se je Lloyd Georgeom in Robertom Horne-om ter Loucheurjem je bilo objavljeno sledeče uradno poročilo: «Horne in Loucheur sta cbve-ptila ministrskega predsednika o svojih pogovorih o wiesbadenskem dogovoru in sploh o plačevanju v naravi. Ta pogovor je dove-del do tega, da se je pretresal tudi splošni gospodarski položaj, pri čemer je bilo sklenjeno, da bi bil potreben sestanek med francoskim in angleškim ministrskim predsednikom. Lioyd George ne pojde v Washingtos. LONDON, 10. Lloyd George je poslal ameriškim listom obvestilo, v katerem pravi, da mu sedanje razmere ne dopuščajo, da bi šel v Washington na konferenco, toda upa, da mu bo pozneje mogoče obiskati Zedinjene države. Ra*hcnau in ven Simon s bosta zapustila London. PARIZ, 10. Glasom neke \eiti, ki jo je dobil «Petit Parisien» iz Londona, sta Rather.au in von Simons sklenila, da odpotuje ta že danes iz Londona. Nemčija danes pred vrhovnim sodiščem v zadevi ve-leizdajniškega poskusa v 1. 1920. Ludendorff je rekel, da ni bil on med tistimi, ki so von Avstrija še tako dolgo držala, ko je bila vendar političen nestvor in zgodovinski liapp^ nagovarjali! Von' Kapp^e rekel Lu- anahronizem.Že petdeset let pred polomom dcndcrff dalje — je opustil svoj načrt, ker ga je Luttwifz obveslil, da ga državna bramba in policija nočeta podpirati. Ludendorfi je izjavil, da je bil samo policijski ravnatelj Jagow proti temu, da bi Knapp odstopil. Avstrija Avstrijski protest proti načinu ljudskega glase vacja v Šopronja. DUNAJ, 10. «Korrespondenz-Bureau > javlja: Avstrijska vlada jc poslala komisiji med zavezniških generalov v Šopronju noto, v ka pri Sadovi bi se bila morala preobličiti in bi bila tako morda postala federacija narodov, kateri bi sc bili sami vladali in postali jedro zedinjenih držav. Evrope. Mesto tega pa se je avstrijska monarhija podala v nevarno zvezo z Nemčijo ter z madžarsko aristokracijo. Nemško - madžarska manjšina je vladala nad slovanskimi narodi, a nemško uradništvo je zatiralo nenemske narode. To gospodarstvo je bilo v nasprotju z teri protestira proti temu, da ogrske tolpe 1-semi moralnimi in političnimi načeli. Ni strahujejo Avstriji prijazno prebivalstvo. Vslcdjse moglo ne rešiti m ne zboljšati, moralo dejstva, da se bo ljudsko glasovanje vršilo le se je pogubiti. Tisti, ki govore danes o par dni po prihodu mcdzaveznifliiii čet, bo to glasovanje le nekaka komedija. Avstrijski ži-velj se bi spričo takega položaja moral vzdržati glasovanja. Avstrijska vlada naglasa, da se glasovanje ne sme vršiti, dokler ljudi ne vzpostavi stare vladavine, kažejo le, da se ne znajo nič učiii iz zgodovine. Istotako kriva je trditev, da je bila Avstro - Ogrska element reda, stalnosti in zapusti strah radi nedavnih nasilij. Zraven v Evropi. Avstrija je bila središče vi- tega so se pri sestavljanju vclilskih imenikov godile razne sleparije. Ljudsko glasovanje v Šoprcnju. DUNAJ, 9. «Politische Korrcspondenz* javlja, da so šle včeraj meazavezniške čete skozi Burgenland v Šopronj. Te čete so namenjene za Žopronj in je nahajajo pod po-veljništvom italijanskega polkovnika. BUDIMPEŠTA, 9. Komisija medzavezniških generalov v Šopronju je določila, da se bo ljudsko glasovanje vršilo v Šopronju 14., a v okolici 16. t, m. Dailni ^zhod Grozen potres na Japonskem. WASHINGTON, 10. Glascm poročil, ki harja, roparska in napadalna država: glavni tabor Vsenemcev je bil Dunaj. Po berlinskem dogovoru je bilo stalno stremljenje Avstrije zagospodovati na Balkanu in uničiti neodvisnost slovanskih narodovi Glavna zapreka tej politiki je bila Srbija. Zato je hotela Avstrija Srbijo uničiti, Če bi to ne šlo z diplomatskimi spletkami, je bila pripravljena na brutalno silo. Izgovarjala se je, da je Srbija nevarna celokupnosti I monarhije. Ali, kako naj bi bila mogla ; mala poljedelska država izzivati mogočno j habsburško cesarstvo? Resnica je ta, da je j Avstrija vedno napadala srbski narod. Ni iga morda bolj sramotnega poglavja v mojih S derni zgodovini, kakor je zgodovina od- je debilo japonsko poslanstvo v Washmgtomi. | nošajev monarhije do malega srbskega kra- je bil v Tokiu grozen potres, kakršnega ni bilo že dvajset let. Mrtvih ni, toda zelo mnogo ljudi je bilo ranjenih in mnogo hiš razdejanih. Veliki! Prošnjo za vpis v volilni imenik za politične volitve morajo vložiti vsi, ki niso bili vpisani v letošnjem. Prošnji je priložiti krstni list, domovnico in potrdilo o bivanju. Rok poteče 15. decembra 1922. Ne čakajte zadnjega dne, da ne bode prepozno! Kdor nima omenjenih listin,- naj piše nemudoma na pristojno mesto, da jih lahko vsaj do 10. januarja prejme. V domovnici mora biti potrjena pristojnost pred 14. majem 1915. PROŠNJE ZA VPIS V VOLILNI IMENIK Opozarjamo cae, ki imajo vložiti še prošnjo za vpis v volilni imenik za državno-zfcorske voiitve, da so jc v tozadevni oglas vrinila pometa. Zadnji dan za vložitev prošnje je 15. decembra 1921, kakor že javljeno v "Edinosti« z dne 3. t. m., in ce 15. januarja 1921. ljestva. Avstrija se je posluževala podkupovanja, korupcije, potvorb in gospodarskega preganjanja. Ko so pa postala vsa ta sredstva brezuspešna, je Avstrija pograbila po orožju. Trditev, da je bila Avstrija le orodje v rokah Nemčije, nikakor ne odgovarja resnici. Resnica je marveč ta, da je Avstrija tirala Nemčijo v vojno. Avstrija je bila, ki je rožljala s sabljo Nemčije. Avstrija je bila glavni krivec v žaloigri svetovne vojne. Vojna ni bila neizogibna. In če je vendar prišla, je bilo to radi Avstrije. Kakor se je rešilo težko maroško vprašanje, bi se bilo moglo rešiti tudi vprašanje Alzacije, in sicer potom avtonomije. Napetost med Anglijo in Nemčijo je bila v letu 1914 manjša nego kdaj prej. Tudi sporazum med Rusijo in Nemčijo bi se bil dal doseči. Saj je bil tak sporazum temeljna misel v politiki Eismarcka. Le eno jin edino 'na-sprotstvo se ni dalo odstraniti; n&sprotstvo med Avstrijo In Slovani! To je bila edina odprta rana, ki se ni dala zaceliti. Zločin srbskega fanatika, o katerem je avstrijska policija vedela, da ni srbska vlada v nobeni zvezi z njim, je bil Avstriji dobrodošla pretveza, kakor bi ji bila dobrodošla vsa- ka druga pretveza. Avstrija je hotela vojno in jo je zato napovedala* Sarolea oporeka odločno trditvi, da bi bile nove države odgovorne za sedanje zmešnjave v Srednji EvropL Te države so podedovale zlo poslanstvo minolosti in trebalo bo mnogo let, da se iznebijo te slabe dediščine. Angleški pisec slika nazorno, v kakih razmerah so živeli nema-džarski narodi na Ogrskem. Posebno zanimiv je slučaj Slovakov. V kratkih dveh letih je morala čehoslovaška vlada ustanoviti v Slovaški 2000 šol! Tam ni bilo svobodnega kmeiskega ljudstva, niti tm srednjega stanu. Očita se novim državam, da niso zacelile starih ran. To očitanje je krivično. Mala ententa je edini zgled uspešne ia konstruktivne politike po premirju. Državniki male entente se trudijo, da bi prinesli red v Srednjo Evropo. Naloga velesil je, da jim pomagajo, ne pa da jim še pomnožujejo težave in s tem vspodbujajo sovražnike ter oživljajo nade reakcije, ki hoče vzpostaviti staro monarhio. Sarolea zaključuje: Bodočnost je negotova. Moglo bi se zgoditi, da nove države ne bi mogle premagati vseh težav, ki se jim grozijo od vseh strani. Srednja Evropa bi postala zopet pekel. Nasledstvene države ne le da niso činitelj zmešnjave in nereda, marveč so danes edine zaščitnlce miru, edine bojevnice proti belemu terorju. Rusko unsnja politika Ko je boljševiška stranka v letu 1917. vzela v roke usodo ruskega naroda v imenu komunistične ideje, tedaj je zaplapolal revolucionarni duh v vsej Evropi in za nekaj časa se je zdelo, da se bo stari družabni red zrušil tudi v najtrdnejših zapadnih državnih tvorbah. Ta čas je bil za svetovni revolucionarni pokret silno ugoden. Nagli razpad avstroogrskih in nemških armad je deloma pripisovati boljševiški agitaciji. Boljševiški pokret je bil najnevarnejši meščanskemu družabnemu redu v NemčijL Ta je morala prestati hude meščanske boje, v katerih so sicer doživeli komunisti poraz, vendar pa je ostal položaj še dalje kritičen. V deželah nekdanje podonavske monarhije se je boljševizem skrhal ob silnem narodnem navdušenju do tedaj tlačenih narodov. Le Ogrska je zamogla slediti Rusiji, toda ogrska sovjetska republika je živela le nekaj mesecev, nakar je sledila krvava reakcija ogrskega meščanstva. Izmed ostalih držav je prednjačila z boljševizmom Italija, ki je v 1. 1919. »tala ob robu revolucije. Dve leti se je moralo boriti meščanstvo proti boljševiški ogitaciji tu in drugod. Kako se je polagoma razpršil boljševiški strah, smo zamogli kaj nazorno opazovati v Italiji. V teh letih je bojevala mlada ruska sovjetska republika odločilne boje v domači deželi proti svojemu meščanstvu. Ti boji so bili krvavi in silno težki, zakaj Kol čak, Denikin in drugi ruski protiboljše viški generali so dobivali moralno in materialno podporo od vnanjih vlasti, ki so videle v boljševizmu nevarnost tudi za svoj obstoj. Ruska vnanja politika je tedaj stremela za tem, da bi se boljševiški požar zanesel na zapad ter oslabil sovražnike sovjetske vlade. Ruski boljševiški agitatorji so se raz tepli po vsej Evropi, zlasti mnogo jih je delovalo v Nemčiji, in ruska vlada se niti ni mnogo trudila zakrivati svojega neposrednega sodelovanja pri tem delu ruskih komunistov. Čim bolj so se bližali meščanski boji na ruskih tleh h koncu, tem živahnejša je bila propaganda ruskih agitatorjev v inozemstvu, ki so razširili svoje delovanje tudi v Aziji, kjer je hotela Rusija zadeti v živo enega najhujših sovražnikov: Anglijo; V takih okoliščinah pač ni čudno, da niso hotele zapadne vlade ničesar čuti o kakšnem priznanju sovjetske vlade. Zlasti neizprosna sovražnica ji je bila od samega začetka Francija. Ruskemu carju posojene miljarde so bile takorekoč izgubljene. Sovjetska vlada je torej udarila nekdanjo zaveznico Rusije na najobčutljivejšem mestu t. j. na žepu. Pa še iz drugega razloga si je Francija želela in si še danes želi smrt boljševizma v Rusiji. Caristična Rusija je bila vkljub svoji ogromnosti in svojemu bogastvu po zaslugi svojih nesposobnih državnikov in nevredne aristokracije takorekoč igrača v rokah svojih zapadnih zaveznikov, ki so izrabljali te slabosti ruskega medveda sebi v prid in v veliko škodo ruskemu narodu. Sovjetska vlada pa je že s posebnim mirom z Nemčijo pokazala, da PODLISTEK KAPITAN MARRYAT IMmšl Holandee Roman (15) Zdaj vas bodo pričakovali pri oknu» jc nadaljevala. < Vzemite drugo puško in pojdite v vežo. Ce so razbili ključavnico, jim bo morda mogoče z rokami odstraniti zapah. Sicer ne verujem, da bi se jim to posrečilo, vendar Je bolje, če vse upoštevamo. Pojdite torej v vežo, ker se vas tam ne ho nikdo nadejaL» Vrata so se odprla in Filip je vdrl s puško v roki ven; našel je zdravnika na tleh med obema razbojnikoma. Eden izmed njiju je že dvignil nož, da bi ga ubogemu možu potisnil v srce, ko> ga je v senci zadela krogija iz Filipove puške. Zadnji iz te tolpe se je Spravil na Filipa, s katerim se je začel obuoen boi ki na se je skonča! tako, da je poslala Amina, ki je medtem tudi prišla ven, kroglo razbojniku v srce, Mynheer Poots jc namreč že na poti domov začul strele, ki so prihajali od njegove hiše. Misel na njegov denar in hčerko mu je podvojila korake. Pozabil je, da je brez orož-žja, slaboten in star moiiček in je le mislil, kako bi najhitreje dospel do svoje hiše. Brezobzirno in kot da je blazen je pridrvel in padel roparjem v roke, ki sta ga prijela in bi ga tudi umorila, če mu ne bi prišel pravočasno Filip na pomoč. Ko je izdahnil poslednji zločinec, je Filip pristopil k Pootsu, ki ga je vzel v svoje roke in ga kot nebogljenega otroka zanesel v hišo. Stari mož se je nahajal vsled prestane groze še vedno v nekem delirju. Šele po preteku nekaj minut je zdravnik zamogel _ govoriti. «Moia hčil» je vzdihnil, «moja hČil kje je?» «Tu, oče=> se je odzvala Amina. «Hvala Bogu, nepoškodovana sein.» «Ah, otrok moj, rešena siJ» je veselo izdihnil njen oče in Široko pogledal. «Da, da — in moj denar, moj denar, moj denar?» «Tudi nedotaknjen, oče!» <;Res, res? Ali je gotovo? Daj, da se prepričam! » aTu je, saj boste videli! Zahvvalite se za vso rešitev možu, s katerim niste bili tako dobri!» cKomu? Koga misliš — Ah, da, vidim ga — Filip Vanderdecken — dolžan mi je še in tudi steklenico mi še mora vrniti — ali je on rešil tebe inrmoie premoženje ?-> se misli korenito otresti angleškega in francoskega jerobstva. Lenin je obelodanil vse tajne pogodbe ter grmel proti raznim «sporazumom;> in c zvezama, v katerih so se grupirale razne države z napadalnimi in obrambenimi smotri, katere pa je Lenin vse razkrinkal za imperialistične. Kljub popolni zmagi se Francija še danes boji Nemčije, ki ji utegne postati nekoč veliko nevarnejša, zakaj nihče ne more prerokovati, ali bo pri morebitnih prihodnjih oboroženih sporih razmerje sil tako ugodno za Francoze, kakor je bilo v zadnji svetovni vojni. Zato potrebuje Francija za vsako ceno vsaj enega močnega in poslušnega zaveznika proti Nemčiji. V ta namen bi bilo mogoče pridobiti prej vsakršno vlado na Ruskem razen sovjetske. Zato je umevno, da se je Francija doslej tako vneto potegovala za Poljsko. Velika Poljska, poslušna «prijateljica« in zaveznica francoskega imperializma, je nadomestilo za izgubljeno Rusijo. Ko so stale ruske sovjetske čete pred Varšavo, tedaj so bile akcije boljševikov nsivišje. Nadaljne zmage bi bile utegnile pridobiti sovjetski vladi velike uspehe v vnanji politiki, toda sreča je zapustila ruske armade, ki so se morale umakniti za več sto kilometrov nazaj. S tem porazom se je pričela za Rusijo kolikor toliko mirovna doba, pač na je zadobilo z njim revolucionarno gibanje v Evropi odločilen udarec. Evropsko meščanstvo se je oddahnilo ter začelo korenito čistiti boljševike. Ruski agitalGrji kot eksponenti uradne sovjetske vlade so po večini izginili, ruska vlada ni mogla in ni smela več tirati odkrite agitacije v inozemstvu. Od tedaj stremi njena vnanja politika za tem, da bi jo zapadne vlasti priznale, zakaj vkljub svoji veiJri polkični premoči na domačih tleh, je njen položaj posebno danes zelo kritičen. Ta preobrat v vnanji politiki je utemeljen v obupnih gospodarskih razmerah sovjetske republike, ki se ne more dvigniti brez pomoči od zunaj. Tako zvana Leninova ckretnja na desno» je prišla prepozno, da bi se mogla Rusija dvigniti v doglodnem času z lastnimi silami. GcspoMi politika Mije Postopni razvoj svetovne gospodarske krize v povojnih letih pa do danes nam vedno jasneje pokazujejo, da se velika gospodarska vprašanja v posameznih državah ne dajo rešiti v območju posameznih držav, temveč da so ta vprašanja medna, rodna, to se pravi, da vplivajo gospodarske razmere v sosedni državi na domače gospodarstvo. Kako resnična je ta trditev, nam dokazuje današnja brezposelnost, ta rak rana vseb industrijskih držav. Nesrečna Rusija, ki jc danes izločena kot gospodarski činitelj Evrope, ne le da sama trpi vsled tega položaja, ampak trpi gospodarstvo vse Evrope. Ogromna dežela, ki kar vpije po industrijalskih izdelkih, bi bila v stanu odpraviti brezposelnost v Evropi za precejšnjo dobo, če bi Rusija dobila potrebne kredite in bi ne bila francoska politika tako neizprosna sovražnica boljševiški vladi. Oglej si Nemčijo z njenim sedemdeset-miljonskim marljivim ljudstvom, njeno sijajno industrijo, katero mora Evropa in ves svet vpoštevati. Ko so zavezniki naložili Nemčiji v lepo zaokroženih številkah vojno odškodnino, niso pomagala nič vsa dokazovanja Nemčije, da je ta zahteva blazna, ker je neizvršljiva. Končno so Nemci sprejeli teško breme in pričeli od-rajtovati ogromni dolg. Februarja zapade spet nov obrok ene miljarde mark v zlatu in ni nobenega dvoma, da bodo Nemci tudi to pot točni. Sploh kažejo sedaj Nemci, da se ne mislijo upirati plačevanju odškodnine. Do tu bi bilo vse v redu, toda vsaka stvar ima svoje slabe strani in tudi nemško zlato ni brez grenkobe. Odplačevanje vojne odškodnine ubija s silnimi udarci nemško valuto, ki je v zadnjih mesecih silno padla. Nakupovanje tujU; valut ob bližan ju plačilnega obroka mora pač manjšati vrednost marke do nepričakovanih nižin. Če se to nadalje stopnjuje, tedaj zainore nastopiti slučaj, ko ne bo mogla Nemčija kupovati v inozemstvu surovin za svoja industrijska podjetja, in bi bila prisiljena ustaviti proizvodnje. Posledica tega je najprej brezposelnost in revščina doma in potem seveda nezmožnost zadostiti obveznostim napravam zaveznikom in drugim upnikom. Slediti mora gospodarski polom, katerega bi pa občutile tudi gospodarske panoge tujih držav. Nemčija je dober odjemalec surovin in živil, pa tudi mnogih nanol izvršenih industrijskih izdelkov, ki romajo v Francijo, Anglijo in drugam, kjer vzdržujejo inozemsko industrijo. Obubožan je Nemčije mora torej povzročiti tudi obubo-žanje njenih bogatih sosedov. Nevarnost gospodarksega poloma v Nemčiji ogroža svetovno gospodarstvo. Med nekdanjimi sovražniki Nemčije so Angleži kot bistrovidni gospodarji že zdavnaj spoznali to dejstvo, zato smo imeli priliko opazovati zlasti v času londonskega zborovanja, ko se je odločila vojna odškodnina, da so se Angleži energično postavili Francozom po robu, ko so hoteli naprtiti Nemčiji še ogromnejše svote. Od tistega dne pa do danes so se Nemci potrudili dokazali svojim neusmiljenim upnikom dobro voljo s točnim odplačevanjeiii, obenem pa so seveda dokazali, da mora njihov obupni položaj privesti končno do gospodarskega moloma, ki bi ga silno občutili tudi njeni upniki. Istočasno pa je stremela gospodarska politika Nemčije za tem, da bi zavezniki prišli do spoznanja tega dejstva. Dalje so se pogajali in deloma pogodili s Francozi fPotfodba Rathenau-Loucheur). da bodo nemški delavci vzpostavili porušene pokrajine na Francoskem na račun vojne odškodnine. To bi bil eden najlepših načinov odplačevanja vojne odškodnine, ko fc$i temu ne nasprotovali francoski kapitalisti ki ne marajo nernske konkurence na fran. coskih tleh. Pred kratkim je bil na Anglešken nemški veleindustrialec Stinnes. Imel j* važne pogovore z znamenitimi bankirji in drugimi osebnostmi angleške »tinancc. Bil je tudi v gosteh pri LIoydu Georgeu. Dasi ni še nič gotovega do kakšnih sklepov sta prišla oba gospoda, vendar je skoraj gotovo, da jc znal Stinnes zainteresirati Angleže za nekatere svoje načrte. Stinnes je baje že zadobil zagotovila, da bi^ bila Anglija pripravljena dati Nemčiji odlog pri odplačevanju. Govori sc tudi, da so Angleži obljubili Nemčiji posojila in sredit. In že se pojavljajo v francoskem javnem mnenju glasovi, ki spravljajo \ dvom nemško pripravljenost za nadaljne odplačevanje vojne odškodnine. Stinnes je predložil Angležem ludi načrt po katerem bi Nemci in Angleži skupne organizirali velikansko akcijo za vz^osia vitev Rusije. Predvsem bi prišla tu v pošte v industrija prometnih sredstev. Ta velezasnovana akcija bi ugodno rešila krizo brezposelnosti na Angleškem in v Evropi sploh, a bi tudi omogočila Nemčiji zadostiti v bližnji prihodnosti svojim obveznostim. Stinnes je mož, ki ima takorekoč v rokah vso velcindustrijo Nemčije, brezmejno bogat in vpliven, zato ni izključno, da pride v kratkem do sporazuma med Nemci in Angleži v tem vprašanju. Brezposelnost, dalje ncsporazumljenja in nasprotstva med Anglijo in Francijo, slu činitelja, ki odločujeta. In če pomislimo, da bi bila končno Rusija ona, ki bi plačala račun tega sporazuma, zato moramu biti skoraj gotovi, da se je Stinnesu izplačala pot na Angleško. In ni izključeno, da jc prav ta okoliščina povzročila nenadne in izdatno zvišanje nemške valute ni pran dolarju in angleški šterlini. Gospodarske politika Nemčije zaznamuje po mnogih po razih prvo zmago. EteKtnnkiitija železnic u itolijfi Napredek elektrifikacije železnic v Italiji ima veliko važnost za njen gospodarski položaj. Dasiravno znaša dosedanja mreža italijanskih električnih železnic le 600 kilometrov, je vendarle razmerno velike važnosti, ker se nahaja na ozemlju, kje: je radi dobro razvite industrije, jako velik železniški promet. Obe železniški proj>i črez sedlo Giovi, med Ronco in Genovo, ki spajata genoveško luko s silno lazvitir.? industrijskim zaledjem sta v proiretncn ozira prvovrstne važnosti. Isto velja za progo Savona-Ccva in proga Turin-Brussoleno-Modane, ki prehajala črez Alpe v višini 1260 metrov nad morske gladino. Promet na teh progah se je v poslednjih letih početvoril, Vsled elektrifikacije teli prog se je njih prometna sposobnost zelo pomnožila, ker so bile prej, dokler so se vporabljali parni stroji, vedno prenatrpane s prevažanjem premoga. Prihranek na premogu se ceni za -50 do 180 tisoč ton (1 tona =1000 kg.}. Ako se računa premog povprečno po 300 lir za tono, znaš^ prihranek na premogu 50 miljonov lir. Projektiranih je za takojšnjo elektrifikacijo še 6000 kilometrov železniške mreže Oddelek Torino-Ronco bo do konca t. ! spopolnjen, vsled česar, se izenači skupina Modane-Torino-Ronco-Genova in 1 1922 del proge Novi-Milan-Chiasso. Kadar se izpolni ves program elektrifikacije, bo znašal prihranek italijanski* železnic 2 in pol miljona ton na leto. Z vprašanjem elektrifikacije italijanskih železnic in tudi industrijskih podjetij sc po-goetoma bavijo angleški časopisi, kar je popolnoma umevno, ker Italija nima premoga in ga mora dovažati iz Anglije. Ta poslednja je torej v skrbeh, da izgubi dobrega odjemalca za svoj premog, oziroma da bo ta odjemalec toliko manj kupoval, kolikor več se bo na italijanskih železnicah in v italijanki industriji premog nado meščal z električno silo. Mm0 nsilU po \mm Poslanec Podgornik jc vložil na ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve interpelacijo, v kateri vprašuje, * je-li res, da so bili meseca novembra v Brestovici pri Sežani aretirani nekateri domači mladeniči radi osebnega spora, ki je bil nastal med uslužbenci nekega gradbenega podjetja in domačini fanti in ali jc res, da je isti dan popoldne po arctaciii kaznovalna ekspedicija fašistov hotela zažgati več hiš v vasi, kar se jim je zabranilo, in so orožniki, dasi so bili takoj obveščeni o namenih fašistov, prišli na lice mesta šele 4 ure pozneje, ko bi bil zlcčin lahko že izvršen. Poslanec vprašuje nadalje, ali je res, da so bili aretiranci izpuščeni naslednji dan sicer na svobodo, toda pod pogojem, da plačajo fašistom stroške za ekspedicijo. Poslanec Podgornik je vložil interpelacijo na minitrskega predednika in ministru za notranje zadeve, v kateri vprašuje: 1.) je-li res, da je v Slapu pri Idriji (okraj Tolmin) podbrigadir kraljevih orožnikov 13. novembra t. I. prepovedal «Bral-nemu in pevskemu društvu» vežbali cerkveno petje v društvenih prostorih, utemeljevale svojo prepoved s trditvijo, da je on tisti, ki ukaže, da je treba nanj nasloviti prošnjo kajti, kar pride iz civilnega komisariata, on kratko malo raztržc. Dovoljenje, ki ga izda komisariat, da mora nositi visum orožnikov. Poslanec vprašuje, je-li rćs, da je orožnik, ki je spremljal podbrigadirja, pridodal besedaru t V Trsta, dne 11. decembra 1921. »EDINOST« Stran III. pedbriga dirja, da bi bilo najboljše aretirati in oklofutati vse pevce, in ali je res nato podbrigadir pokazal zastopnikom društva, ki so hoteli vedeti vzrok prepovedi, lito-grafiran liet in izjavil, da je vzrokov dovolj in imajo orožniki tozadevne ukaze od Presidija iz Trsta, Ko so funkcionarji društva pripomnili, naj si orožniki priskrbe potrebne informacije pri civilnem ko-misariatu v Tolminu, je podbrigadir odvi nil, da ne more civilni komisariat v Tolminu ničesar odrediti, kar bi temu nasprotovalo. 2.) Poslanec vprašuje ministra, kakšne ukrepe milsita izvršiti v slučaju, da bi se izkazala resničnost dogodkov, in kako hočeta jamčiti, da se ne bo oviralo bodoče delovanje postavno ustanovljenega društva in se ne ponovijo omenjeni protizakoniti dogodki. Poslanec ŠČek je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve, v kater želi vedeti, kako se upravičuje imenovanje več nekvalificiranih oseb za profesorje na idrijski gimna-ziji. Poslanec Šček je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve, v kateri želi vedeti, kako se utemeljuje imenovanje nekvalificiranih oseb za profesorje na učiteljišču v lol- minu. ..... ... Poslanec Šček je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve, v kateri vprašuje, kdaj misli vlada otvoriti slovensko ljudsko šolo v Jamljah (Tržič-Gorica). Otvoritev šole zahtevajo vsi stariši v tej občini. Poslanec Šček je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika in manistra notranjih zadev, v kateri hoče vedeti, če namerava vlada otvoriti nemudoma slovensko ljudsko šolo v Doberdobu (okraj Tr-žič-Gorica), ki je bila po krivdi vlade zatrta. . ' . .. Poslanec Šček jc vložil interpelacijo na ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve, v kateri vprašuje, kedaj misli vlada otvoriti zopet slovensko ljudsko šolo v Devinu. (Tržič-Gorica) ki jo zahtevajo vsi stariši v občini. Poslanec šček je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve, v kateri hoče vedeti, ke-daj misli odpreti vlada v Gorici trgovsko šolo. ki jo Želi slovensko prebivalstvo po- Poslanec Šček je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve, v kateri želi vedeti, ke-daj misli dovoliti vlada, da se zopet oapre slovenska zasebna trgovska šola v Trstu, ki jo je vlada zatrla, m Poslanec Šček je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika in ministra za noicanje zadeve, da bi zvedel, kedaj namerava otvoriti vladavv Primorju slovansko žensko meščansko šolo, ki jo želi pol miljona državljanov. Poslanec Šček je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve, v kateri vprašuje, kedaj misli otvoriti vlada v Gorici slovensko rroško meščansko šolo za goriško deželo. Poslanec Šček jc vložil interpelacijo na mir^strskega predsednika in ministru za notranje zadeve, vk ateri hoče vedeti, kedaj misli vlada zopet otvoriti v Gorici slovensko moško učiteljišče, ki odgovarja potrebam in zahtevam cele pokrajine. Poslanec Šček je vložil interpelacijo na min;strskega predsednika, ministra za notranje zadeve in ministra za prosveto, v kateri zahteva, naj se otvori slovenska gimnazija v Gorici. To željo je izrazilo vse prebivalstvo dežele na 200 shodih. Poslanec Šček je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika in na ministra za notranje zadev, v kateri želi vedeti, kedaj misli vlada zopet odpreti siovensko žensko učiteljišče v Gorici, ki je silno potrebno za deželo. # p Poslanec Šček je vložil na ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve interpelacijo, v kateri želi vedeti, kedaj misli vlada preklicati svojo nekulturno prepoved, da se ne smejo otvarjati v Primorju zasebne šole s pravico javnosti. Feslancc Šček je vložil na ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve interpelacijo, v kateri vprašuje, kedaj misli vlada dovoliti, da se zopet otvorijo v Primorju zasebni otroški vrtci, ki jih je vlada zatrla. Poslanec Šček je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika in ministra vna-njib zadev, da bi zvedel, če misli vlada vpošlevati izrecna določila 8, člena rapall-ske pogodbe in priznati Jugoslovenom Primorja pravico, da otvorijo svoje šole. To pravico so si priborili Jugosloveni z neizmernimi žrtvami pod proslulim avstrijskim režimom, današnji režira je noče vpošte-vati in priznati. _ nmm® vesti Promocija. Na tukajšnji trgovski visoki šoli «Revoltella» je bil včeraj promoviran za doktorja trgovskih in gospodarstvenih ved naš someščan g. Ivo Krajne. Mlademu doktorju naše iskrene čestitke! Tudi tirolski Nemci odločno zahtevajo avtonomijo- Nemški poslanec Toggenburg je imel pogovor z dopisnikom lista «Mes-saggero*, s katerim se je pogovarjal o vprašanju avtonomije. Toggenburg je dejal, da se v Italiji, žal, smatra, da bi avtonomija novih pokrajin zategnila ali celo preprečila pravo moralno strnite v novih pokrajin s starimli. Večina centralne komisije pa je nasprotno prepričana, da ne bi škodila splošnim interesom povrnitev starih avtonomij, pač pa njihova odklonitev, ker pokrajine, ki so navajene na stoletno posebno ureditev, bi se danes ne mogle zadovoljiti z življenjem brez jamstev za njihov razvoj. Če ne bo teh jamstev, bo nastalo nezadovoljstvo, ki bo samo oviralo zaželjeno str-nitev. Zakonodajna pravica posameznih avtonomnih pokrajin nikakor ne prejudicira avtoritete državnega parlamenta in krone, ker avtonomne pokrajine bodo imele samo omejeno zakonodajno pravico, dočim bosta parlament in Krona še nadalje največja zakonodajna faktorja. Njun vpliv na obmejne pokrajine ne bo nikakor zmanjšan, — cMessaggero» je napisal k tem izjavam pripombo, ki dokazuje, da rimski list nima nikakega razumevanja za potrebe prebivalstva novih italijanskih pokrajin, toliko nemškega in jugoslovenskega, kolikor tudi italijanskega samega. «JemJjemo na znanje lojalne izjave poslanca Toggen-burga, kar pa se tiče avtonomije, ne smatramo, da se izplača o tem govoriti, ker splošni italijanski zakoni so dovolj gotovo jamstvo za vse svoboščine ...» To se pravi siliti prebivalstvo novih pokrajin v propa-ganje na gospodarskem in drugih poljih in povečati že itak veliko nasprotstvo med novimi in starimi pokrajinami. Velikodušnost aa — tuj računi Na drugem rnesLu označamo svojo sodbo o manifestaciji rimskega parlamenta povodom zmage Ircev v veestolelnem boju za svojo svobodo. Navajamo tam razloge, ki n?.o ne dovoljujejo, da bi se radovali na tej manifestaciji, čeprav se iz polnega srca veselimo zmage Irccv. Veselimo se te zmage ne ic zato, ker smo iz vse duše vdani velikemu načelu narodne svobode, marveč ludi zato, ker nam je irski zgled v največjo tolažbo. Irska nam kaže, da pravica vcndar-le slednjič zmaguje. V svojem tozadevnem članku naglašamo, kako da je vsa dosedanja notranja politika Italije napram narodnim manjšinam v kričečem casprotstvu z vzvišenimi idejami, ki so prišle do izraza na manifestaciji i rimski zbornici za —,"c®! . v posebno zadoščenje nam je, da se je ob tej priliki oglasila zares klasična priča v podkrepljen^ aašt sodbe. V imenu sardinskih avtono- položaju ------------t. upravo za te otok. A kak je bil odziv v zbornici na to zahtevo? Zbornica je hrupela proti izvajanjem poslanca Lussu. To je značilno m pove večktat cele knjige. V isti sapi, ko so pozdravljali osvoboditev irskega otoka, so bruhali svojo jezo preti zahtevi avtonomije Sardinije v okvirju države. Pa naj človek veruje v iskrenost in doslednost teh ljudi! Velikodušni so, ko ne gre na njih račun, Sicer pa so zapeti gori do grla. Preiskava prtljage na meji. Včerajšnja «Era Nuova» je objavila pismo nekega potnika, ki se pritožuje, da delajo italijanska carinska oblastva v Postojni in Trbižu potnikom velike siinosti in da morajo zaradi tega vlaki čakati na teh postajah po več ur. Potniki morajo izstopati iz vozov, kakor kaki zločinci in morajo čakati na finančne stražnike, ki se vedejo pri preiskovanju zelo neolikano, večkrat celo surovo in ne delajo s tem Italiji časti. Na jugoslovenski in avstrijski strani pa se prtljaga preiskuje tekom vožnje iii v vozovih ter na zelo olikan način. Vse to vidijo tudi tujci, katerih primerjanje med italijanskimi in jugoslovenskimi, oziroma avstrijskimi uradniki ni ravno laskavo za Italijo. — «Era Nuova» pripominja, da so te dopisnikove opazke popolnoma pravilne in poziva merodajna oblastva, naj ukrenejo potrebno. Radovedni smo, kako dolgo bodo italijanski listi smatrali postopanje jugo-slovenskih oblaste v za olikano in ne za «barbarskos, «balkansko» in «svinjsko», kakor je dosledno imenujejo. Otvoritev trgovske visoke lole v Trst«. Danes se slovesno otvori trgovska visoka šola Revoltella v Trstu. Otvoritveni govor bo imel voditelj visoke šole ravnatelj Gi-no Luzzatto. Razpravljal bo o navzkrižjih v zakonodaji, nastalih vsled priključitve novih pokrajin kraljevini Italije. Včeraj so bili povabljeni v novo poslopje visoke šole zastopniki tukajšnjega tiska. Profesor trgovskega in pomorskega prava komenda-tor Asquini jim je razkazal vse prostore in raztolmačil ustroj novega vseučilišča. Ravnatelj Gino Luzzatto je pozdravil zastopnike javnega mnenja in izrazil željo, da bi našel prenovljeni zavod oporo v vsem tukajšnjem tisku. Poudaril je, da ima visoka šola med drugim nalogo zbliževati Ju-goslovene in Italijane, ki so vezani po skupnih gospodarskih interesih. Zavod, ki se nahaja na skrajni meji države in v neposredni bližini Jugoslavije, utegne postati res važna trgovska visoka šola. « Visokošolski študij t Italiji*« sestavila dr. Res in Anžlovar, cena 2 liri. — Povpraševanj po imenovani brošuri je zelo veliko; kajti vsled nove orientacije visokošolskega študija vsak razumnik in še posebno dijak čuti potrebo knjige, ki bi ga v kratkih, jedrnatih potezah seznanila z razmerami na italijanskih univerzah. — Brošura je na razpolago pri upravi »Edinosti*. Dramatični krožek ▼ Škednju ponovi danes v nedeljo, dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne v gledališki dvoran| Gospodarskega društva ljudsko igro «Cigani». Vabimo vse okoličanske vasi, da se udeleže v čim večjem Številu igre, ki se je tako izvrstno vprizorila minulo soboto in jim bo nudila obilno užitka. Svetoivaaska mladina i Vabite se aa važen sestanek, kateri se bo vršil danes, 11. t. m. ob 9 in pol v starih prostorih. — Sklicatelj. Daaes priredi šentjakobska «Čitalnica», kakor je bilo že objavljeno, prvi plesni venček. Na sporedu je tudi šaljiva pošta z enim darilom. Začetek ob 7. uri zvečer. Odbor «Štjakob. Čitalnice*. Ruska prireditev v Barkovljak. Danes v nedeljo 11. decembra t. 1. bo gostovala v Narodnem domu v Barkovljah ruska opereta «Crna mačka- s sodelovanjem petrograjskih in moskovskih gledaliških igralk in igralcev M. Vol-kovske, M. Grigorev«, N. Minine in G. Grigo-reva, V. Šulgina, J. Dolžinskega, M. Minina, M. Demidova in dr. s sledečim sporedom: I. Luz. Severskij: ^Maščevanje ciganke«. B. «Mož, žena in on»* komična opera. III. Ruski narodni plesi, ki jih bosta izvajala gg. Grigo-reva in Ivanov. Začete* ob 18. konec okoli 20.30. Vstopnina 8, 5, 3 lire, za otroke 2 liri. Za obilno vdeležbo se toplo priporoča vodstvo. Pogrebno društvo na Vrdelci bo obdržavalo svoj redni občni zbor v nedeljo 18. decembra 1921. ob 10. dopoldne v lastnih prostorih z običajnim dnevnim redom. — NB. V slučaju, da ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, se vrši občni zbor 1 uro pozneje ob vsakem številu navzočih Članov. Ksiige * Goriške matice > se razdajajo danes cd_10—12. Poštni stroški: 25 stot. Iz tržaikega iiviienla Požar v parku Novega pogrebnega podjetfta. Snoči okoli 18*15 je izbruhnil v Novem pogrebnem podjetju v ulici Tesa silen požar, katerega vzroki še niso znani. Pežar se je vnel v kolnici, polni vozov, in jc z nepričakovano naglico zajšel vse poslopje. Preden sta mogla na lice mesta požarna brunba m vojaštvo, je zagorela delavnica in tudi hiša pod kolnico in hlev. Z veliko težavo so rešili živino in nekoliko vozov. Vseh stanovalcev bližnjih hiš se je polastil ob izbruhu pobara silen strah, ker jc grozila nevarnost, da zagore tudi sosednja poslopja. Zbegani ljudje so nosili iz hiš pohištvo in druge pieema ;1LA m popravljanje preliti Diblas, Via Paduina 9, IV. 2266 SOBICO s hrano dam v najem. Via Cologna Št. 23, vrata 11. 2267 UGLASOVANJE gksovirjev (v vsakem pogledu popolno), p oduče vanje vijoline, (teo-refično-praktično), ponavljanje Šolskih predmetov. Pisati na: Turrini. 113 Trst 7. 2269 HIŠNE, kuharice, izbrano osobje za gostilne, krčme, bare, buffete, toliko za tukaj kakor za zunaj ponuja z jamstvom Provvcditorio, ulica S. Lazzaro 25, pritličje. 2270 ČUZARSKA DELAVNICA, s šestimi mizarskimi stroji na vodno silo, se vsled bolezni takoj proda. Ista se nahaja poleg državne ceste pod Selom v občini Volče. Več se po-izve pri lastniku Andreju Dugar v Ročinfti štev. 107. 2268 PRODA se konjski voziček. Rozzol in Monte Štev. 1101. 2257 POSESTVO« 15 minut oddaljeno od mesta prodam. Naslov pri upravniŠtvu. 2232 ABSOLVENT ljubljanske državne trgovske šole išče mesta pri kakem dnarnem zavodu, industrijskem ali špedicijskem podjetju ali pa v kaki večji trgovini. Cenjene ponudbe t>od «Absolvent* na upravništvo Edinosti*. ^ 2251 KROJACNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, IU. nad. jc edina dobroznana krojačnica v Trstu. 23 PRIPOROČA se dobroznaa« brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (37 USIRALEC in popravijalec glasoviriev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo U V. nad. SPALNE SOBE od L 1600.— naprej, obedne sobe, železne postelje, 6tclice, kuhinjsko pohištvo po zmrnih cenah. Skladišče Via Udine 25. 2253 ZLATO in srebrne Vrone plačam veš kot drug! kupci. Albert Fevh. «*rt Maisini 46 (» bližini drvenega trga). 44 MLADENIČ vešč deželnih jezikov išče kakor-šnosibodi službo, za popoldan ali zvečer. Ponudbe pod «Zmožen» na upravništvo. 2255 ulico s. csteriRo it 11 Telefon št. 42-28 dvakrat Izborao platno za postelnjake, perilo, zavese, volnene in polnjene odeje, zaloga volne in žime za postelnjake, perja itd. Se priporoča slovenskim kupcem, ker je zmožen njihovega jezika. I. vrste Domači izdelek, po najnižjih konkurenčnih cenah prodaja 958 A. Cluaranfotf® Trst. ulica S. Apolllnaro it. 3 (Hađonnino). Hranilnica in posojilnica u Kartah reg. zadr. z neom. zavezo vabi na ki sc bo vršil dne 18. decembra, ob 15.30 popoldne v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva in nadzorništva. 2. Prečitanje zapisnika o zadnji izvršeni reviziji. 3. Odobrenje računskega zaključka zal. 1920 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nadzorništvn. 6. Slučajnosti. 973- K obilni udeležbi vabi ODBOR. krosih kupujtrn in plačujem po cenah, ki jih diugi ne morejc plačati. (957) Via Pondares št. 6, I. Josip Speshar Trst, Vio S. Coteripg it. 7 - Plczza ifazzin Velika izbira sukna in blaga za gospode Zunanji in domaČi izdelki najnovejšega is lepega kroja po zelo ugodnih cenah. Velika zaloga »zgotovljenih oblek za moške in otroke, površnikov, paletots, hlač in gile 46 fantasia itd. itd. Prvovorsten popolnoma samostojen vešč slovenskega, hrvatskega In laškega jezika se sprejme takoj v stalno službo. — Slov. gradb. družba z o. z. Ljubljana. Tov. Keršič. mmmm r Samo tri besede ! Priložnost I i Oglelte si nala Izloibena okna! ■»■»■IMHIII ialfs nala 11^13^111^1! Danes vsi v Skedenl k „CIGANOM". Stran rr; »EDINOST« V Trsta« dne II. decembra 1921. Dra tolovaja ▼ stanovanju. V prvem nad« tropja hiše it. 9 v nKci del Cunicoli stanuje ♦nižina Švara, ki je sestavljena iz treh družin-kih članov: is očeta, matere in trinajstletne čcrke Josipine. Pred včerajšnjim popoldne, to se je nahajala deklica sama v stanovanju« ? potrkal nekdo na vrata. Sla je odpret. Pred :jo sta pokazala dva mladeniča, eden v šport-ii čepici, a drugi v klobuku. — Kje jc Tvoja mati? — jo je vprašal oni v -epici. — Sedaj je ni doma. — — Kdaj se vrne? — — Okoli pete ure. — Josipina je komaj izgovorila te besede, ko 'stopi drugi tolovaj v stanovanje in povleče ■a seboj prestrašeno deklico. Takoj nato je stopil še njegov tovariš tovariš v stanovanje n zaprl za seboj na lahko vrata. Deklica bieda :ot smrt je že hotela klic:iti na pomoč, toda olovaj v čepici ji je zagrozil: — Molči, če ne te ubijem! — Nato sta jo ,apr!a v stranišče. — Molči, sicer te ubijem! — je dejal drugi •olovaj in se postavil pred vrata stranišča/ da ♦i mu nc ušla. Drugi je pa med tem časom ^olovratil po stanovanju. Ko je pa naletel na .rnaro, se je ustavil, začel odpirati predale in e polastil zlatenine. Na-.o se ja podal v druga sobico, kjer stanuje varov najemnik Ignacij Kaiba. Tudi tu se je •olastil zlate verižice. Ko je imel vse urejeno, ; namignil tovarišu. Ta je razumel, kaj hoče lem reči. Izpustil je deklico iz stranišča ji agrGŽii, naj nc črhne o tem ničesar in zaputi! s tovarišem stanovanje. Przn^jc so se povrnili stariši domov in. ugo-oviii, tia sta jima odnesla tolovaja \rso zlate-"no, in sicer zlato vcrižico, uro, žensko veri-ico, nekaj prstanov in par uhanov. Vse sku-Ntj je imelo vrednost 2800 lir. V stanovanje gospe Ferlage v isti hiši je :la tudi izvršena tatvina. Ni izključeno, ca ta jo izvršila ista dva tolovaja. Jadrnico «S. Giorgio di Rabata* so pov-kli iz morske globine. Kakor znano, se je otopila pred nedblgim časom na odprtem lorjit, in sicer v bližini valobrana, jadrnica S. Giorgio di R»batz». Znano je tudi, da sta jaSla pri tem smrt dva mornarja. Rečeno ja-irnico sa> povlekli včeraj iz morske globine, tria mornarjev niso mogli izslediti. Najbrž so u že požrle ribe. Dva požara. V kleti hiše št 12 v ulici G. larducci se je vnelo pred snočnjim nekaj bal idpadko-v papirja. Škoda znaša 500 lir. — Drug ogenj je izbruhnil v stanovanju dru-ine Sieindler v ulici Zovenzoni št. 5. Škoda i neznatna. Objavljal bo tudi kritike novih knjig. List bo ilustriran. Prosimo vsa prosvetna društva« da nam nemudoma dopošljejo poročila o svojih prireditvah in o svojem delovanju sploh. Tudi slike iz društvenega življenja s kratkim opisom so nam dobrodošle. Poživljamo vse društvene odbore, naj določijo enega člana za stalnega poročevalca in ter to nemudoma na-Gorica, Corso Ver- poverjenika «Prosvete», znani jo uredništvu. Uredništvo «Prosvete di štev. 37. Castitim gg. duhovnikom in znanstvenikom!! Proda se vseh 6 zvezkov «Suma Theologica* Tomaža Akvinskega rimske Leonove izdaje iz leta 1887. Delo je vezano pol v unsje, pol v platno, čisto novo in še nič uporabljeno. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: France Žužek, pravnik — Ljubljana — Lončarska steza 12, nakar se knjige pošljejo najvišjemu ponudniku po povzetju. Za tiskovni sklad „Edinosti" Matija Berger, Franc Sluga, Ivan Počkaj, Ivan Gušiinčič in Anton Prime L 84. darovi Ob priliki petindvajsetletnice svoje poroke daruje Tončka Martelanc L 10.— za barkov-Ijansko božićnico. Za sirote društva ^Dobrodelnost« so darovale tržaške Marijine družbenice na dan vseh mrtvih 250 lir; v počeščenje spomina pok. An-tanije Guštin 400 lir. V spomin pok. Marije Čok daruje Anton Škilan (Barkovlje) 10 lir, Ivan Zuban (Trst) 10 lir za lonjerske vojne sirote; Stanko Čok 10 lir za lonjersko podružnico CMD. — Denar hrani blagajničarka. Lorenzo Nocor Trst. Via Udlne 26. Velika izbera budilk, regulatorjev, kuhinjskih ur in drugih urarskih potrebščin. Kupujem fai zamenjujem zlato, srebro in dragulje. Lastna delavnica. 58) Pela se izvršujejo tekom dneva. Tsjs vslota a a tržaškem trge* Vesti z Goriškega V To?mmu «Modri;anu» bo Imel v pon-feljek !9. dccembra 1921. ob 20. uri dr. A. •udal javno predavanje o Danteju, Vstop rezfjlačen. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za elikega pesnika. Z Iz Slavine. Po gospodu Ivanu Boštjančiču iz 'osto/ne je dobilo prostovoljno gasilno društvo ; Slavini lep prispevek 142 lir, katerega je ^rovalo več gospodov v Postojni namesto -stsopnine k predstavama < Stari in mladi» dne K). in 27. listopada t. 1. Prostovoljno gasilno jfruštvo v Slavini se tem potom najlepše zah-fzlju/e vsem gospodom darovalcem in gospo-tu nabiratelju za ta velikodušni dar. Vabimo ia obilno udeležbo k predstavi, ki se ponovi 36, grudna in na novega leta dan. Trst, dne Ogrske kjone .... Avstrijsko nemške krone češitoslov; šks krone . dinarji ....... lcji......... ir>a:ke ...... dolarji ,.,»«,,< francoski franki . • • , švicarski franki .... angleški funti papirnati angleški funti, zlati . napol eonl ....... 10. decembra 1921. 2.95 3 25 , —.42--.50 25.75 — 26 15 34.----35. ~ 10.75— 17.75 11.70- 12 70 22.80- 22.90 176.25-177.25 440.---414. S2.75— 93.25 116.-113.- 93 25 — 93.75 V© Trtnica Pipan, Preserje, p. Komen na Krasu, ima na prodaj več tisoč cepljenih trt, črnih in belih, na raznih amerikanskih podlagah, po najnižjih cenah, Cenik na razpolago. 9:3 Ma Race & Trst Rfflfl Grumulu št 2. Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke. Srebrne kronS in zlato plačujem po najvišjih cenah RLOJZIJ POVH Trst, Piazza Garibaldi št. 2 (prej* Barriera) Uvozna in izvozna tvrdka -v; DeMosio & Domeniš Trst, via Coroneo 13, telef. 12-34 opozarja na novodošle velike partije stekle-nine, porcelane, emailirane kuhinjske posode in najrazličnejših šip v originalnih zaboiih po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora. 33 USNJE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulica DdftK (prej Belvedere) Priporoča se <"> F. CINK It. 49 Vina za tranzit nasproti trgov ini, Hangar molo Venezfa. 60 Telefon 24-95. Brzojav: Raceco vseh velikosti ima Hflks Križe o Po KajEževROst in sjm&tnsst Nora knjiga. O Božiču izide nova knjiga in Icer cPeami* od Franceta Bevka, ki jih je to :«t podal zbrane občinstvu in opremljene z Justracijami, ki jih je dovršil akademični slikar Franc Kralj. Na to knjigo opozarjamo že ianes. ^Ljubljanski Zron» št. !1 ima sledečo vsebi-o: Miran Jare: Kraljevič na samotnem gradu. - Ivo Sorli: Zgodbe o nekaterih krščanskih .ednestih in nečednostih. — Mirko Pretnar: Jesenska noč. — Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporod i tel je v. — Juš Kozak: Rdeče lise. — C. Golar; Jezdec. — Marija JCmetcva: Meditacija. —• Ivan Albreht; Razkošje. — Milan Fabjančič: Prolog tragediji «V tavi svet». — Igo Gruden: Pesem samote. — K. P.: Las ta vk a, — C. Golar: V ječi je mrak. književna poročila. — Kronika. — Nove tnjige. Dra nora dnevnika v Zagrebu. S 1. L m. je ričela izhajati Slobodna Tribuna>• kot Reod-isen dnevnik. V redakciji so gg. Jovan Bananin, Rudolf Gitinio. Dušan Gubic« MIlan larjanovič in Ivan Molinaro. — Isti dan je )ričcl izhajati tudi dnevnik «Dva sata^, ki je ;amcnjen predvsem zagrebški javnosti. Humoristični list rične stranice« je ričei izhajati v Splitu. Urejuje ga P. Sabič. Zaščita nmetnosti v Dalisaciji- V službenem almatmskem pokrajinskem listu t. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 41 srebrne krone. Pozor na naslov! Pozor na naslov! -I II ■ ■■■■■■m Ml MIHAMI HM |—rm--1---- Kdar želi imeti krasno sliko po nizki ceni, naj se obrne samo na FOtoMČnI IBSSđ OAaOESR! Cono Vltiorio Emonueie it 39 — Razglednice od 10 lir naprej 62 centgslmo« prodala C OB VHTO¥l Trst, TorreHlanca št. 19.9« CSVLJJIINICA 5 K O LI C H Tsitf m Mine 3ž (vogal V Arissia) Izbera moškega, ženskega in otroškega cbuva'a — Lastna delavnica. — Sprejema naročila po meri. — Cene zmerne. v Trstu registrovan.i 2adr. z neomejenim jam3tvom Bika Pler Lolgl da Palssirlna št 4.1. 0ifejfiij8mil!!el[aii!t!fl,'i!,nan! Glavna vzajemna zavarovalna družba proti požaru in drugim nezgodam s sedežem v Milanu. Zastopnik družbe „L* Urbaine" et „La Seine" v PARIZU. — Društveni kap:fa! 10,000.000. — Zastopstva v Sofiji, 8§rš8S, Jypsla«jl Irasiisaf. Glavno zastopstvo za Istro Trst9 Via San ISav. 11. o vloge, vezane na trimesečno odpoved. P° 5V.V. ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 „ P° &7a% ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne racunt Posoja hranilne pušice na dem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženja nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov Hr. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—!3. Tel. št. 16-04. Tel. it lu-04. flitf^VA-^^ss^giaagg g^reagsissa aaasaa insKaRa___________ Potir^io y Ti-siis. Centrala v Ljubljani. Podntlniee: m. Mil So4. WM, Kil^r mi felaišks gliva ia K 53.S00.330. tem K 45.G33.6iS3 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice preti na žiro-racune proti Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge In daje v najem varnostne celice. Tek št. 5-1S. Blagajna je odprta od 9-13 U) zlatičine, lisičje, dihurjeve, vidrine, jaz-bečeve ter zajčeve Pri S«. MA Imum mm za tnm dobite v nsjtrpežnejše Cene posebno zif^rna. Postrežba sa M KI €#a Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martiri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in nI. del Fabbrl 10 Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. plačuje po najvišjih cenah. D. WINDSPACH, Trst, Via Battisti (Stadion) št. 10, II. 61 Cesare nadstr. raznih domačih in tujih vrst ter podlag, strogo sortirane in zajamčene, se dobijo pri Forčiču, Preseije p. Komen, sto B3UFE, sadna drevesa ftd. po znižanih konkurenčnih cenah. — Zahtevajte cenik. KmstijsHe zs&y§8! prepro^jiilcii „ITALIA PREOIDEMTE" Vzajemno zavarovalna auonimu« družba proti požaru. — Glavno zastopstva v Rim«. GLAVNO ZASTOPSTVO Trst, oL S. Nicolo št. 11, L n. Telefon St. S4-S6 bis 759 Agenti ia zastopniki po vsA glavnife krajih. Trst — Via ^Sedia it. 6 - Trst ima na prodaj večjo množino izgotov-Ijenih štedilnikov ter prevzema in iz-ršuje točno vsakovrstna nova naročila NAROČITE TAKOJ Prosvetnih, telovadnih in športnih slovenskih Iruftev v Italiji. Prinašal bo članke o naših slatnoreznice. pluge; brane, sekire, capine, kakor tud lulturnih delavcih, o sistematičnem delovanju r društvih, o kulturnih, telovadnih, športnih n drugih prireditvah. Nadalje bo prinašal vesli » kulturnem gibanju pri nas in pri drugih narodih. Kajii treba je, da po svejih prireditvah »cenimo svoje delo in da po tujih merimo svoje jicči. List bo obsegal društven«, gledališki, te-ovadni in športni vestnik.poročila o raznih »rireditvan, njihova naznanila in ocene, na-ivete društvom in druge crganizatorične vesti. najboljše, najceneje, po volji Izkušenih kmetovalcev izde'ane kcsc in srpo iz predvojnih Švedskih jekel, katere se vsled sedanjega stanja inozemskih valut pasebno priporočajo trgovcem in kmetijskim zadrugam. ' Za popravo pri meni kupljenega btaea nudim lastno j delavnico z 10% popustom. Uzorci k9S in »P«>©» takoj na vpogled. (921 i VEKOSLAV V1LHAR — POSTOJNA. mmssBtm | a leto 1922 - P je izšla z zelo zanimivo vsebino. Vsaka 5 d slovenska družina jo mora imeti. g s wsr Cena L 1.60 ^ i 9 Dobi se v Gorici v knjigarni | „ Katoliškega t isko vn ega dr ušt v a u | S Via Carducci štev. 2. ** S | - ZAHTEVAJTE JO POVSOD - J n^u^u^n^n^smnsmnmm S FRflMC SSOfilfi, Godce, mm ulica sedaj Vin Carducci št. 25. naznanja slavnemu obuntvu. da ima veliko 'zbero S5va3ožJl strojv več vrst za krojače, šivilje In čevljarje it fioMšili nemških Mn, Mm iomfl 10 let. b^ijC vehka izbera dvokeles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na fahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 45 Podružnica v Kobaridu št. 21. Podružnica v Kobaridu št. 21. EBvaiacan/M 9 a am ^at Mavrici j a V/ackvitza nasledniki Trst, unca Torre blsaća 32. Telefon 23-83. Velika izbera majoličnlh in železnih peči, železnih prenesljivih štedilnikov znamka „Triumph", popolnega železja za ognjišča, pečic za ognjišča, vratic iz litega železa, plošč iz litega tirolskega železa, ražnje v, cevi :n aparatov „Johon" za dimnike. (13) Zaloga majollčnih plošč za prevlačenjt. ISSBUKSlIHBIIBgj BUM gk^ . I BsoM Celje, DuDrouniK, Rotor, Kron), LjuU- ______D Hrll\it| « I u®«. mm* Metković, Opatija, Sarajevo, sprejema y]@ie na toilne^Knjižice, žiro in Mt. ulose p«l najMejilm! pogoji j ZaHar, Zažreb, Trs^f CDlen. ^r Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji | Poslovne zoezezoseml oečjiml Rrnjl o ta- In Inozemstou L1 - i—..i ■. - I II INI