Št. 100. V Gorici, v soboto dne 7. decembra 1907. Letnik IX. Izbaja V8ak torek insobotoob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zveöer. Stane po poäti prejemaii ali v Gorici na dom poäiljan celolotno 10 K, polletno 5 K in Jetrtletno 2"50K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz t Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevein tekaliäcu po 8 vin. ITredni&tvo in upravni&tvo ae nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. ät. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oplase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. OglaBi se računijo po petit- vratah in nicer ako se tis-kajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako se večkrat tiakajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežic). Važen predlog za Pri- morsko. V državnem zboru je bil stavljen sledeči predlog: Visoka zbornica naj sklene sledeci dve progi c. kr. istrskih drž. železnic: a) Zvezo med pripravno točko nove bohinjske železnice onstran Gorice in med Divačo ali med Opčinami (c. kr. drž. žel.) in postajo Herpelje na istrski železnici; b) atransko progo, ki se odcepi od drž. železnice vzhodno od Pulja t*r pelje do zaliva Medolinskega j v jožnem delu Iatre. Razlogi so sledeči: Promet z Iatro, posebno osebni promet, se razvija sedaj po jnžni železnici via Divača, blagovni promet pa in osebe, ki se vozijo po c. kr. drž. železnici, morajo v dolgem ovinku spodaj v Trst in od tod zopet kviška na kraško planoto v Herpelje. Na eni strani torej istrski promet skozi državno postajo v Trstu nikakor ni ngoden, ampak celo ovira drogi promet ; na drogi strani pa iz- ključuje dragi obrat in veliki ovinek preko Trsta, ki meri od Opčine do ller- pelj 43 km, medtem ko bi direktna proga Opčina - Herpelje bila dolga le 13 km, vsako konkarenco z jaž. žel. za velik del oseb in blaga. Zato je nnjna potreba in ˇ interesu c. kr. drž. železnic, zyezati po najkrajši poti istrske državne železnicez novo bohinjsko železnico. Brezpogojna zahteva časa in razmer je, da zvežemo Dalmacijo po najogodnejäi in najhitrejäi pomorski in železniški zvezi in jo na ta način pritegnemo k ostali državi. Skrbeti bo treba, da bo med- sebojni promet, ki danes gre> po večini preko Reke in Ograke, iel odslej po naših avstrijskih progah. Projektirana železnica Novo mesto-Ksrlovec-Knin bo najbrže le deloma zadostovala velikim gospodarskim zabtevam, avstrijska po- morska pot preko Trsta je z ozirom na reško konkurenco predolga in predraga, zveza preko Pulja, ki se namerava, trajno vsled rastočcga trgovskega prometa ne bo mogla odgovarjati vojno mornariškim intere8om in tako se kaže potreba, če hoče Avstrija varovati svoje pravice do I dalmatinske trgovine, da se izbere ne le najkrajša pomorska, ampak tndi najkrajša železniška zveza z Dalmacijo. Prva bi Todila preko lake medolinske na jažni obali Istre, zadnja preko državnih želez- nic v htri, ki so zvezane z luko po 0—7 km dolgi stranski progi. Potem imamo direktno zvezo med Dalmacijo in jažno Nemčijo in zapadnim delom naše države in Da naj em. To je za Primorje silno važen predlog, ki bo brez dvoma sprejet, ker se zaoj zanima tndi vlada in je bil celo stavljen na željo vlade. SploSni načrti za te nameravane zveze se v ministrstvu že izdelajejo. Solkanske volifve. (l)onisi i/. Solkana). Že pred dolgim časom smo slišali, da je uredništvu „Soče" došel nek dopis iz Solkana, a da je tako nejasen, da ga ne morejo prebrati in priobčiti ; zato je „Soča" pozivala dopisnika, naj pridosam T uredništvo ter jim prebere in pojasni dopis. Dolgo smo pričakovali in ngibali, kaj bo — a vendar se je slavni jnnak ojunaöil ter stopil v uredniätvo „Soče" in od tam vrgel nek&j „bomb" v „Sočo", da bi uničile sedanjega g. žnpana. Ajej I Te „bombe" se razletijo in ranijo do- i pisnika samega. — „V kakšnem sta- i njn se nahaja drevored od Mar* kočiča od konca drevoreda in do železniškega most a obljub- Ijeni drevored", tako klobasa in po- vprašaje dopisnik. Naj bi se pa dopisnik potradil namesto do aredništva „Soče" — do c. kr. glavarstva, kajti ono je dolžno skrbeti za ono peä-pot (trotoar), a ne županstvo. Ali hoče dopisnik, da si bo županslvo nalagalo nepotrebnih stroškov? Dober gospodar bi bil ta dopisnik ! — Dopisnik „šnšmari" dalje: „Še onih 500 K za izpeljavo vodeza po- skuänjo prelaganih ni pozabil". Vporabilo se je že celih 500 K za „po- skušujo" to je za preiskavo novega stu- denca v „Sahem potoka", ker se je pa dognalo, da je izvirek prenizek, ni kazalo delati daljnih brezuspešnih stroškov. Na splošno zahtevo in kmetom v korist se ; je pa napravilo dve novi koriti za na- : pajališče. Vidi se, da dopisnika voda ail- j no smrdi, ker jo hoče imeti le za „po- 1 skušnje"; ako bi bil on gospodar v ob- [ čini, bi najbrže še vode stradali, ker bi zametaval denar le za „poskušnje !" — . Daije pravi: „Za orglje je bil de- nar že pabran in naložen na „Montu". Res nabranih je bilo že ce- \ lih 800 E, a dopisnik se prav malo ra- zame na orglje, če misli, da so stale sa- mo 800 K ; mi pa, ki radi poslnšamo ' svoje cerkvene orglje in smo ponosni na ! nje, vemo, da so stale precej več. ObČina ! sama je dala za nje čez 5.600 K. Dopisnik kliče dalje: „Ali je re- iena ona pot med miz. zadrngo zadej za postajo — doli do Go- rice — vprašam?" Kako nenmno vpraša, a vendar odgovarjamo ! Železni- : ška nprava odstopi brezplačno oni del ; poti, toda prej mora železniški geometer 1 napraviti tozadevni načrt, dokler toga ni, ; tudi občina ne more te poti — „rešiti". ' Ali hoče dopisnik zopet naložiti občini 1 nepotrebnih stroškov ? — Dopisnik pravi ; dalje, da „j e žnpannapravil klav- nico vsled akaza glavarstva". Ta ukaz je imel že prejšni g. župan ; za- ; kaj ni izpolnil? Najbrže radi tega, ker sezidanje omenjene klavnico, ni bila ni- 1 kaka malenkost, — stala je čez 7000 K. ' Dalje pravi: da „j e užitninski da- ) vek prišel že predöletiv občin- I sko upravo". Mi pa vpraäamo, po öi- : gavem prizadevanja se je ta zgodilo ? Gotovo tadi g. dopisnika je znano, da je bil sedanji župan — takrat še starešina— tisti, ki je šel osebno na deželni odbor in k finančnemu svetovalca in tarn iz- vedel, da ni zakupnik Gorup — kakor se je govorilo — temveč A. Fogar et comp. (iz Solkana), in ti so se moČno upirali, da bi občina sprejela užitninski davek pod avojo apravo, ker so dobro < vedeli, da če starešinstvo sprejme ta | predlog, bo romal marsikak tisočak na- i mesto v njihov žep — v občinsko bla- gajno. Zakapniki so pa ponnjali ie 4.400 i E, a ne 6000 K, kakor trdi dopisnik v „Sočiu. Da, zopet trdimo, da po prizade- vanja sedanjega g. župana je prišla nžit- nina v občinsko npravo, čemnr seimamo !__________________________________- zahvaliti, da občinska blagajna razpoiaga sedaj z marsikaterim stotakom in tadi tisočakom. Še dalje äaämari dopisnik: „Sa mo v I. 1905 se je plačalo župann nad 400 K za razne p o t i". Ne vemo, ali se le dela dopisnik neumnega ali pa je v resnici neamen ! Saj bi vendar mo- ral vedeti, koliko poti, kollko komisij je bilo dan za dnevom v enem leta, ko se je tod gradila železnica. Slednjič pa pravi, da „niti zap an niti „Kančoš" ne vesta za tisočake na „Montu" in zastotake vobS. b lagaj n i". No, dopisnik naj bo le brez skrbi, žapan in „Knnčoš" in äe drugi vedo, da je na „Montu" vloženega Čez tisočak in v ob- č.nski blagajni tadi kakih 700—800 K. Take budalosti kvasi dopisnik po „Soči", zato, da bi ljudi preslepil in zvabil v svoj liberalni tabor. No, to so le „bom- be", ki ne ranijo nobenega drugega ka- kor dopisnika samega. Mi že dobro vemo! Zavedni volivci se pač ne dajo zapeljati od takega dopisnika, katerega je celo „Soča" pred nekaj leti opevala. * Iz „Soče". Dne 2. junija 1906 je „SoeV pi- sala tako le: Goriäki kolodvor nove železnice z bodočo veliko delavnico se nahaja veči- noma na Solkanskih tleh in je do cela le od Slovencev obdan. Pravico imamo torej zahtevati, da bodo na postaji in ob novi progi vsi UBlnžbenci z načelnikom slovenščine ne samo zmožni, ampak da bodo slovenskemu prebivalstva tudi pra- vični in naklonjeni. — Da bi pa vendar ne utihotapili na slovensko zemljo nam sovražnega osobja : oblastnih Nemcev in Lahov, podpisali smo te dni proti more- bitnim takim nakanam okrožnico : „pro- testno izjav o", da zaprečimo koj prvo nevarnost za naäo narodnost v Sol- kann. Vse slovenske občine ob novi progi imajo, kot najbolj kompetentne oblasti, sveto dolžnost isto storiti, kakor mi, do- kler ni še prepozno. V svesti si torej, da izvršimo svo;o narodno dolžnost, hi- teli smo to okrožnico podpisovati : sta- rešine in drugi veljavni možje v občini Lib 1 UK. Iz svefovečerne noči. Spisal Vjiičonka Osjcčan. Bila je sveta noö, — krasna noč. ' Nebo je bilo nagosto posejano z zvezdami, j ki so gorele na temnem oboku z jasno in nemirno svetlobo, zemlja pa je bila < odeta v bel plašč, stkan iz brezštevilnih snežink, bogato posejan z ledenimi kri- stali, ki so žareli v svetlobi zvezd kakor demanti. Vsepovßod je vladal mir in pokoj; mir je polnil vso brezmejno razdaljo med nebom in zemljo, polnil je vso va- i sico, vwe koče in vsa srca. ! Stari župnik, gospod Anton, je sedel v naslonjaču in premišljeval poezijo tega svetovečernega miru. V peöi je prijetno prasketalo in ognjeni jeziki so lizali že- lezna vratca. Pod mizo je emrčal llaktor, velik bernardinec, lepa in zveßta žival; v kletki na okna je spal droben kanar- ček in v kuhinji je kimala za mizo stara Barba. Dragače ni bilo v vsem žapnišča živega bitja. Le prijetno prasketanje ognja in enakomerno tiktakanje are je motilo mir in tihoto. Toplo in prijetno je bilo starema gospodu pri srca, ker je bil sveti večer, — in ker je bil dobra in blaga duäa, se je naselil blazen mir v njegovo srce. In zamislil se je v i preteklost. , Prišli so lepi in prijetni ipomini in ' , ni Be jih branil — svojih starih znan- { . i ; cev in prijateljev izza mladih dni. Po- | ; gostoma bo ga obiskovali v samotnih in j ' dolgočasnih arah in ma bili v dražbo in ; kratek čas. Tako so se ga spomnili tadi nocoj na sveti večer, ko je sedel sam in zapnščen v svoji sobi. ' Zamislil se je v otroika leta in v svete večere, ki jih preživel doma kot | otrok. Lepi so bili tisti večeri in polni I prijetnega časa. Vsa družina je posedla po visokih klopeh krog velikega ognjišča f in mati jim je prinesla orehov. Trli so :| jih in metali prazne lupine v ogenj. Vsi \ so bili veseli, vsem je sijala z obraza tiha sreča, vso hišo je polnilo nekaj, kar so vsi čutili in aživali, nekaj velikega, svetega, nenavadnega, — a amel ni tega nihče. Vse lepše je bilo v tistih večerih kakor solnönojasne pomladanske nedeije na trati pod hišo. Solnce sije nenavadno jasno in svetlo v takih dneh in nedelja visi nad vsem svetom in polni ves dan in vsa srca in tiha blaženost prepaja to nedeljo, ki jo je vse polno in veBelo. A ! äe vse lepše so bile tiste svetovečerne ; noči pod velikim, zakajenim dimnikom v < kroga svojih domačih. In ko so se na- | veličali orehov, so splezali deda na ko- ; lena in ga prosili naj jim kaj pove. A j ded se jim ni hotel vdati, oni pa so ga ! nadlegovali, ma vzeli pipo iz ust in ma ' nagajali, dokler se ni omehčal. In pri- povedoval jim je krasne pravljice in hi- ] storije, oni pa so se vživeli v bajni svet j pravljičnega življenja. Ko je prihajal pozneje na počitnice, ni bilo več deda v kola za ognjiščem, — počival je zunaj na pokopališču v \ mrzli in zasneženi noči. Anton je sedel i na dedov prostor in pred njega so po- stavili kraj ognja dedovo majolko polno vina. In z dedovim prostorom in z de- dovo majolko je moral prevzeti tadi de- dovo vlogo svetega večera. Pripovedovati je moral o mesta in o šegah v njem, o šoli in o študijah, o dijakih in o nji- hovem iivljenju. Poslaäali so ga z od- prtimi nstmi, čudili se vsi in se smejali. In včasih je izpregovoril tadi o svojih načrtih in o svoji prihodnjosti ; niso ga umeli, a strmeli so nad njegovimi be- sedami, — njegovo srce pa je bilo polno velikih nad in lepih upov. Iz bogoBlovja je prišel samo enkrat na božične počitnice in še takrat ga je povabil župnik na sveti večer k sebi. Do polnoči sta sedela v žapnišča. V ! cerkvi je pomagal peti jotranjice. Strmeli so ljudje in otroci so se Čadili, da je na ßveto noč v cerkvi tako lepo. Sveöe so gorele jasno in svetlo kakor nikoli in mala, mračna cerkev se je zdela po- topljena v morje luöi in svetlobe. Orglje so pele vse bolj glasno in slovesno kakor ob dragih praznikih, glasovi pevcev so bili čisti in prijetni, njihovo petje ubrano. Človek je bil razmišljen in raztreäen, niti ocenaäa ni mogel zmoliti zbrano, — a pobožnost v srca je bila velika in iskrena. Druga tri leta je ostal na sveti večer v bogoslovnici. Bilo je lepo in prijetno tndi tam. Po večerji so se zbrali v kadilnici kadilci in nekadilci in raz- vila se je prijetna, neprisiljona zabava in iz vseh pogovorov in iz-vsake besede je zvenelo globoko spoštovanje do sve- tega večera. Ob desetih jih je klical zvonec v obednico na čaj, potem so se razäli po raznih cerkvah v slažbo. (Dalje pride.) — skratka vsi, ki imajo srce za blagor občine in narodnost naäo. — Vai ? —0 ne vsi I Mož, katerega bo t Solkanskem občinakem zastopn postavili na odlično mesto slovenski „dalekovidni" stareäine, možje torej le — naäi, je oatentativno zavrnil podpis protestne izjave (okrož- nice) ter s tem očitno pokazal mržnjo do slovenske narodnoati in škodoželjnost do naäe občine. Možje atareäine, Vßi zavedni Sol- kanci terjamo od VaB, da pri prvi ob- činski seji složno in odločno zahtevate, da ta neprijatelj naših interesov takoj izstopi iz stareäinatva. Potem pa tadi odstranimo tisto dr- drävo vreteuce, ki trtne preišče vse sladke stadence; ko brek le po cesti se vedno kotä, Suämari, kovari, ker draz'ga ne zia. Vsi, ki innate pri volitvah zdatno in veljavno besedo, otreaite za časa vsako odvisnost, da Vam bode mogoče stopiti; kadar bo treba, na volišče s ponosnim čelom, ter da bodete a svojim nplivom delovali na to, da ne pridejo v stareäin- stvo narodni nasprotniki, marveč delavni narodni možje, res Je — naäi. * Solkan, zdaj stopi na dan, če, nisi zaspan 1 Naöa občina iina dokaj volilcev — Neslovencev. Poaebno v 1. razreda prevagujejo zagrizeni Lahoni naše volilce za toliko, da bi jim bilo mogoče že pri sedanjih volitvah spraviti v etarejäinstvo 8vojc 8omišljenike, ako se jim Slovenci kompaktno ne apremo. V I. razreda je tadi nekaj slovenskih voiilcev, eminentno inteiigentnib, ki se pa radi premlacne narodno zavesti ali sebičnosti, potezajo za le nam odkrite sovražnike. Ako bomo videli te mlačneže na dan volitve v vrBtah naäih laških sovragov, se bomo vedeli ravnati in po koncanih volitvah postaviti z vso odločnoatjo proti njim, naj pa že bodo to prosvetitelji, tovar- narji, trgovci, krčmarji ali mesarji. Ako pride v obcinsko zastopstvo le en edini ; Lab, bo ta gladil in pripravljal pot dra- ¦ gim somiäljenikom. Zbog tega prorokujem | za tak slačaj že danes premoč ptajih elementov v naäem starejäinBtva v krat- kih letih; to pa zlasti radi nesrečne okolnoati, da imamo med nami že d;tnes mnogo plujcev, ki se bodo z bodočim arsenalom in tramvajem še zdatno po- množili. Slovenski volilci glejte toraj, kaj delate I Pomnite in nikdar ne zabite sedem poglavitnih narodnih grehov : 1. Slovenske trobojnice odstra- njevati; 2. demonstrirali proti slavnosti 40-letnice „Solkanake čitalnice ; 3. protiviti se slovenskemu napisa „Gorica" na pročelju goriške postaje ; 4. odreči podpis na okrožnico za nastavljenje slovenskih aslažbencev po slovenskem dela nove železnice; 5. odrekati odgojo slovenski deci v otroškem vrtcu, ter nazivati to fanatizem; 6. žagati dolžnikom — Solkancem — na njih uničenje ako ne bode laški oblastnež voljen v starejäinatvo ; 7. podpirati priganjače in zago- vornike narodnih sovražnikov, ali tudi aamo le poaluäati lajanje njihovih lovßkih psov. Amen. Koneflno še nekaj. V „Soči" od 3. decembra t. 1. veže g. dopisnik neke neprebavne otobi tako nerodno, da ma zdrkne vse izpod vezi, ter pade pred njegov lasten präg. Ako so pa poti in komiaije žapana plačane, kar je bilo do sedaj vedno in je povsod; vprasam, daruje li g. dopisnik „Soče" take komisijske zaslažke občini? Menda ne 1 Pae pa sili vselej z veliko žlico k občinskim jaslim, kedarkoli se do njih vrata odpro. S čim bi pač vedno žejni mož sieer pasel in pojil svoje castitljivo telo; saj vendar vemo vsi Solkanci, ko- liko na svojem zemljiäcu pridela in zn- 8laži. A an bravo intenditore, poche parole. Pogam! Poročali smo, kako daleč so zašli liberalci v svoji strankarski slraali; iz sovraštva do „Slov. IJud. stranke" se dražijo z naäimi narodnimi nasprotniki — z grobokopi slovenskega naroda. A zakaj ? Liberalci si mislijo : laski velikaši imajo denar, in s tem denarjem se da precej vplivati na izid volitev. 0 ti ne- srečni judeževi groši, koliko gorja pro- vzročajo po mili naäi slovenski domc- vini, kjer se šopirijo in bogatijo naäi na- rodni nasprotniki 1 — Liberalci si mislijo dalje: Lenassi ima precej delavcev pod aeboj, ki nam vsled pritiska od zgoraj lahko veliko koristijo pri izdajalskem dela. Tudi a tem se ne strašijo slepiti volilcev, češ, Lenassi nam daje zaalužka. Ne, in stokrat ne! Ne Lenassi redi nas, temveö mi redimo njega s svojimi žalji; on nam meče drobtince — a mi ma polnimo žepe s tisočaki. Naäi žalji so ga obogateli, da se sedaj ponaäa kot miljo- nar ! Volilci, odprite oči in s hrabrim čelom v boj za naše narodne in verske svetinje ! Tadi „Soča" poziva volilce (v Sol- kana), naj se pri volitvah otresejo svojih narodnih sovražnikov. Ne vemo, je li „Sočo" kdo le potegnil — ali je ona za- pustila Bvoje zveste ji otroke — ali pa hočejo s tem spletkariti. Dopis v zadnji „Gorici" — kjer očita zvezo liberalcev z Lenassijem — je Solkancem na äiroko odprl oči ter razkrinkal naše „narodne" liberalce. Hada jim prede ! Vedo, da za- vedni Solkanci nočejo v stareäinstvu in toliko manj na žapanskem stoli raznih ljudij o katereih gre celo glas po Solkanu, da so se ndelezili predzadnjih protiavstrijskih demonatracij v Vidma — a vedo tadi, da če te zaposiijo, gotovo propadejo. Sedaj spletkarijo! Volilci, kli- <5emo vam še o pravem časa: pozor ! L;beralcem nobene vere ! Liberalni agitatorji se v resnici po- slažujejo najpodlejših sredstev, ne sra- mujejo se niti groženj niti laži. Ne sra- mujejo se hajskati ljadi z grožnjo : ako Lenassi propade, bo za Solkan velika ne- sreča, bo veliko Solkancev aničenih. To je straäilo wza v grah", ki bi znalo pre- straäiti le kakega plašljivega zajca. La- žejo okrog, da je „S. L. S.w postavila za svoje kandidate može nezavedne — same „gorjane". A laž ima kratke noge! Po treznem premišljevanja je postavila naia stranka odločne pristaäe, trezne, delavne in narodne može, ki hočejo delati v ko- rist občine in za našo narodno in kato- liško zastavo. Sedaj pa volilci, vse osebnosti na stran ! Mogoöe bo en ali drag kandidat koma nepriljabljen, toda na osebnosti se ne moremo in ne smemo ozirati. Kdor noče biti kriv, da se nam bodo naši narodni sovražniki smejali v pest — a pri tem da bo krvavelo naäe slovensko verno srce, ta naj prihodnji teden teden vzame listo naših kandidatov v rose, naj pogamno stopi na volišče in ta izvrSi svojo dolžnost — in zmaga je naša ! Nobeden naših pristaäev naj ta dan ne izostane, gre se za naäe verake in na- rodne svetinje ! Dunajsko pismo. Piše — e — Danaj, roeseca nov. 1907. II. 0 tem kar sledi zdaj je z ozirom na zmedene glasove ki prihajajo iz do- movine, težko reano pisati. Difficile esi, satyram non scribere. Iz vaeh dosedanjih razmotrivanj je dovolj jasno, da se „Slo- venski klub" in njegovi volivci atrinjajo v tem, da je treba glasovati za nagodbo. Kakšna zmeänjava pa vlada radi tega pri liberalcih je zelo zabavno. „Jagoslovan- ska zvezau s svojo pclitiko in pa njena „dobro insormirann" glasila se kažejo v zelo slaLi lači. Omajiti se hočem tukaj samo na Slover.ce. V „Slov. Naroda" je bilo jasno po- vedano, da je belokranjaka železnica važna pridobitev, da se mora opnstiti vse, a čimur bi ae dalo vzbuditi sum, da smo proti nagodbi, ker z nagodbo pade tadi belokrapjska železnica. Dr. Lsginja je potem izjavil v nagodbenem odseka, da je on in njegov klab proti nagodbi, kar je poročala tadi „Edinost" in razni hr- vatski liati n. pr. „Novi list". To je izve- dela tadi „Soča" ki je tadi glasilo stran- ke, ki ima svojega poslanca na Danaju in je v svoji St. od 12. t. m. z veseljem pozdravila ta sklep. To je pravi moäki korakxki kaže da se „Z«eza jažnih SIo- vanov" zaveda važnosti trenatka. Samo v klaba v kterem sklepajo tako ne/stra- šene in odločne vkrepe, sedijo za narod čateči in izvedeni politiki. Potem pravi še nekaj o narodnem zapostavljanja in krivicah v nagodbi, Cesar pa jaz ne ra- zamem. Mogoče misli hrvatske državno- pravne zahteve, ali pa je člankar zame- njal nagodbo s proračuaom. Magoče. . . . Ne vem. . .. „Slov. Narod" pa je bil med tem časom tih. Vsi smo pričakovati kaj bo. In št. od 13. t. m. nam je prineala odrešitev. In kakäno, gospoda moja? „Slov. Narod" pravi, da je v „Zrezi juEnih Slo- vanov" najlepše soglasje. Nato poroča, da so sklenili, da bo veöina Hrvatov gla- sovala proti nagodbi, nekteri se bodo glasovanja vzdržili. Slovenci imajo pa proste roke naj glasajejo iz taktičnih ozi- rov kakor hočejo. Ali ni tc soglaaje za bogove. V najvažnejših političnih vpraša- njih vlida v klabu 20 inož taka razdra- panost v naöelih. In potem pa to soglasje v tako važnih vpraäanjih v glasilih naše „aarodao-na- predne". Ali ni to preponižsvalno, da ne dobivata „S!ov. Narod" in „Sjča" malo bolj natančnih poročil. „Narodno napred- na" inteligenca si pa dovoli tako norče- vanje s sabo. Ne vem, ali se za nič ne briga, ali je pa prepohlevna. Na vaak na- čin se pa mi takih na?protnikov ne bojimo. Š9 sedaj ne vemo, kako bodo glasovali naši liberalni poslanci. Scar to ni posebne važne3ti ampak zanimivo. Za- nimivi so pozebno tiati „taktičai vzroki". Dobro, da se da vse spraviti v kratko be- sedo „taktika". Samo da mi lib. poslanci ne padejo večkrat v to bolezen. ... Ali pa ni bila mogoča splošno kakšna taka „periodična taktika", bi se vsaj nobenema ne zamerili. Ampak bodimo resni. Ako so naäi liberalci v prinoipa proti nagodbi, potem tadi pri vseh „taktičnih ozirih" ne morejo drugega, kakor glasovati proti njej, kakor« bodo to storili Hfyatje, ki nagodbe ne pripoznajo, ker se na nje pri sklepanju ni oziralo. Principov ja ne bodo zatajili. Ako pa principielno niso proti nagodbi, tedaj bi bilo glasovanje proti ali pa vzdržanje samo demonstra- cija v pomoč llrvatom, ki pa je brezpo- membna, ker vlada pozna zahteve Hrva- tov in bi gotovo ne bila niČ bolj opo- zorjena z nekterimi alov. glasovi. Pol eg tega raorajo nagodbo v sluöaju da niso principijelno proti nji, ogledati iz stališča, ali je koristna ali äkodljiva? In tukaj mora priti poslanec Hribar in pa štajer- ski liberalci do nekih prav gotovih za- kljačkov. Nazadnje pride pa äe v poštev: Poslanca, ki glasaje proti nagodbi ali se vzdrži bi bila onemogočena vsaj deloma vsaka akcija v gospodarsko povzdigo na- šega naroda. Minister lahko ironizira in zavrne vsakega takega: „G. poslanec, ko se je šlo za belokranjako železnico, ki je za vas volikega gospodarakega pomena, ste glasovali proti". Iz vsega tega sledi, da morajo priti naäi liberalni poalanci pri vsej njihovi „taktikia do prav goto- vega BtaliŠča, da je treba glasovati za nagodbo. Kaj bo neki napravil Hribar? Prav težko mi je za moža, ker mu bo potem g. Tresič Pavicič poklonil ono Iju- bezDJivoat, ki jo je dr. Šasteršiča. S'idaj se celo čaje, da miali „Zveza južnih Slovanov" nagodbo v dragem či- tanju obstruirati. Mnogi slovenski listi to z vso gotovostjo konstatirajo. Meni se ta vest ne zdi prav verjetna. Najprvo dvo- mim, da bi bila v tem oziru „Zreza" edina. Tadi mnogi listi poročajo da so zmernejši elementi z Ivöevicem na čelu za nagodbo. Nadalje aem prepričan, da se „Zveza" zaveda kolike posledice lahko rodi ob«trukcija in kako nevarno je to orožje. Ako bi hoteli zmagati vse težave ob8trukcije bi gotovo rabili pomoči, sami so preäibki, Sicer se jo govorilo, da je med Čehi precej poslancev, ki bodo go- tovo tadi obstrairali. Ali kakor poročajo zadnji listi se to število krči. Radi tega je težko pričakovati, da bi imela okstrak- cija kak vspeh. Samo to bi bilo, da bi dr- žavni zbor ne spravil nagodbe pravoča- sno pod streho, ter da bi proračan ne bil pravočasno reäen. Da bi se na ta na- čin doseglc kakšne narodne koncesije, se mi zdi izkljueeno, ker je Beck že več- krat jasno in glasno povedal posebno nasproti Čehom, da ne pusti spravljati v zvGzo z nagodbo, narodnih vpraäanj. Ako bi se dalo tem polom v narodnem ozira kaj doseči, bi gotovo nastopili to pot äe mnogi dragi poslanci. Ako nočete misliti na poslance v „Slovenskem kla- ba", mislite pa na Rasine in na razne stranke med Čehi. Iz ponesrečene ob- strukcije bi serodila asodepoina blamaža. Ako bi pa z obstrakcijo Jagoslovani res vrgli nagodbo, ali bi sprejeli pa naae tudi vao odgovornost? Da bi v tem sla- čaju ne imeli nobene zaslbmbe ne v zbornici ne v vladi je gotovo. Dopisi. Iz Vedrijana. — Nepričakovano hi- tro je razpečala naša mala občina skoraj vse svoje izborno vino, t led kterega je zaslovela daleč po sveta. Širni javnosti je znano, da je bilo naäe po pravici imnenovano „zlato vino" prava „Kristusova solzica", odlikovano na raznih razstavah, kakor na Dunajn, v Parizu, v Berlinu in celo v Petrogradu in v Gorici. Na vse te razstave so po- slali naäi vrli možje svoje vzorce, kteri so se vrnili s častnimi dip'omi, delajoči reklamo naäi rajni kapljici, ter oznanje- vali svetu, kje leži oni zlati hrib, ki rodi pravo ambrozijo. Dan za dnevom so prihajali trnmo- ma kapci v naäo vas. Videli smo odje- malce iz vseh mogočih.nam popolnoma neznanih kranjskih kotičev ; priäli so Sta- jerci, Koroäci, Tolminci, Goričani in celo iz Banjške planote in Št. Viške gore niao izostali. Vsi so vedeli, kje je dobro na- ravno vino, ki jih razveseljaje in prežene grenkosti življenja. V enem tedna so izvozili nad 3000 hi vina, kterega cena je bila od 38—43 K. Vina ima Vedrjjan nekaj nad 1000 hi. Edor želi äe naravne kapljice naj pohiti v naso vas, kjer ga bode dobro ljudstvo rado poatreglo. Le eno se raoramo javno potožiti, da imamo jako slabo zvezo z drugimi kraji, pota ao v groznem stanu, do po- staje je daleč ; žal da nimamo v naäih romantičnih Brdih železnice, ki bi mo- ralno in materialno povzdigaila naš za- nemarjen briski kot, ter ga povzdignila do one veljave, ktero uživajo razni deli goriäke dežele, imajoči železniško ugod- nost. Obračamo se do naäih diönih gg. poslancev s proänjo, naj bi oni, kolikor jim mogoče delovali, da dobimo v Brdih železnico, ako ne te vsaj električni tram- waj. Taka ugodnost bi bila areöa za Br- da, ter bi omogočila in olajäala osebni promet, izvoz sadja in vina ter avoz raznega blaga, ktero mora ubogo Ijad- stvo vse znositi. Pred tremi tedni je odpotovalo iz Vedrijana 8 oseb, najboljše moči, v Ame- riko z nado, da jim hode v novi domo- vini usoda milejša, Žaloatna je bila ločitev, tažno srce je molčalo, solze so govorile pri tem tre- notka. Milo je donel odhajajočim v po- zdrav priljabljeni jim zvoo, ki je odme- val po briskih gričih, ter jih krepčal na tem žalostnem pota. Zdelo se jim je, da ga ne bodo nikdar več sliäali. Mnogo ljadi in tadi domaöi g. vikar je sprem- Ijal nove „Amerikance" proti postaji v Plave. — a — Polifični pregled. Državni zbor. Te dni je stal naä državni zbor pod vtisom vseaciliäöe debate. Znano je, pa je dunajski žnpan Lueger rekel, da bo treba očiatiti vseačiliača od judov. To je dalo liberalcem povod, da bo za- čeli gonjo proti krščanskim socialcem. Češki framazon pros. Masaryk je stavil nujni prediog, naj \lada da garancije, da klerikalci ne bodo vzeli vseačilišč in da ostanejo zsgctovljene svobode znanosti in ˇere. To seveda je neumnost, ker je ravno dr. Lneger grajal terorizem, ki vlada na aniverzah proti katoliškem in tudi slovenskim dijakom. A Masaryk je hotel doseči, da bi se v zbornici izvršila ločitev duhov, to je da bi se zdrnžile vse proti krščanaki poslanci proti kleri- kalcem, ali bolje proti kržčanskim po- slaacem ter začno francosko politiko. Liberalci trde, da je večina njihova. Vendar že sedaj še niso dosegli, kar so hoteli, ker bo tadi krščanski poslanci glasovali za nujoi prediog, da manifes- tirajo za svobodo krščanskega prepri- pričanja na oniverzah. Erasno je go- voril posl. dr. K r e k. Njegov govor hva- lijo vsi listi ter trde, da je bil najboljii. Izjavil je, da ?e nam katoličanom ni bati ločitve cerkve od države; seveda ne tako, kakor hočejo liberalci. Dne 6. decßmbra se je zbornica bavila z nujnim predlogom ceäkega ra- dikale* o zmžanje davka na sladkor. Pri debati o nagodbi je oglaäenih 56 govor- nikov. Sladkorni davek se zniža najprej za 8 K in potem za 4 krone. Darovi. Za „Šo Is k i Dom": Došlo naäema upravništvu : Gospa sodnega svetnika Fon 5, mesečnino 5 E. Za Miklavže v večer S. K. S. Z.: g.ca Earmen Žnidaršič Ippo kub. oma- rico za igrače; g. Anton Žaidaršič, dru- gošolec, lokomotivo za igračo; g. Ivan Mrmolja, poštni clicial 3 E; ga. Jaiipina Podgornik 40 vinarjev; g. Likar, trgovec, 24 peresnic, več škatlj peres, 2 ktijigi a papirjem in več drngih šolskih potrebščia; g. Gorjup več zavitkov sladščic; ga. Jo- sipa Fonova, soproga sodnega svetnika in drž. poslanca 5 K; proč. g. prelat Gabrijevčič 5 E; g. vodja Abram 1 E; Andrej Fajt 5 kg sladčič; gosp. Drašček 1 jerbasv kolačev; Frančiika Gril 2 E; Edvard Strekelj vikar 2 k ; Neimenovani 2 K; gospod Iran Rejec prefekt 4 E. Srcno hvalo izreka v imenu malih otro- čičev S. E. S. Z. vsem dobrotnim daro- valcem. Novice. Shod v Solkanu priredi jutri goriška „Kmečka zveza". Začetek ob 3h popoldne. Prostor: pri g. Mozetiču. Predavanja izo- braževalnega društva ne bo ! Odborniki in zaupniki ajdovske Km. zveze* so naprošeni ndeležiti se od- borove seje, ki bo v nedeljo 8. dec. ob 4- uri popoldne pri „Rebka". a Predavauje v Batujah. — Pri- hodnjo nedeljo, 8. dec. predava v bataj- skem izobraževalnem društvu g. dr. Bre- celj iz Gorice. Začetek po blagoslovu. Opozarjaino na predavauje S. K. S. Z., ki bo prihodnjo sredo ob 8h zvečer v salonu „Central". Odborova seja S. E. S. Z. bo v sredo ob 6h zvečer. Za ravnatelja sloveußkega od- delka dcželne kmetijske šole je ime- novan potovalni nčitelj gosp. Anton Št re k e 1 j. Čestitamo ! Miklavžev večer „Slovenske kr- ščansko-socialne zveze" v dvoraui „Cen- tral" je bil naravnost velikanski. Mirno lahko trdimo, da je bilo navzočih mnogo nad 1000 oseb. Niti od daleč se ni pri- čakovalo takega navala. Ravno vsled silne gnječe tadi ni bilo mogoče darov tako razdeliti, kakor je bilo nameravano. Zato naj obiskovalci morebitne nerednosti oproste, drugiÖ bo preskrbljeno, da se še ti nedostatki odpravijo. Kdor ima kako pritožbo, naj se obrne na naäe nredni- ätvo. — Moralni nspeh, ki ga je dosegla z Miklavževim večerom „S. E. S. Z." je velik in dokaznje, kako potrebno je bilo tako društvo v Gorici, kakor je „Zveza". Poleg velike množice delavskega ljadstva so bili polnoštevilno zastopani naäi obrt- niki, posestniki in tadi jako mnogo inte- ligen ce, ki se ne aramuje stati poleg svo- jega preprostega delavskega brata. To je pravo narodnjaštvo, to je praktičen de- mokratizem. Širiti demokratizem je tadi namen naäe zveze, ki je torej tadi v tem ozira dosegla lep vspeh. Hvala „S- E. S. Z.u za Jepi večer ! llodoljube prosimo, da bi nam pripomogli k prireditvi božičnice za slo- venske äoleke otroke iz Devina. Braniti moramo zadnji kos naše rodne zemlje ob Jadranskarn morja pred laškim na- valom. Lega privablja naäe revno ljudstvo v 8V0J0 solo in bogati TržaČani ne šte- dijo B eredstvi, SHmo da bi takajšnji slovenski naraščaj raznarodili. Ta äolska dražba prireja najsijajnejše božičnice, da svojim učencem vse šolske potrebščine brezplačno in skrbi še celo, da dobe reveži leto in dan kosilo v šoli. To go- tovo ne izvira iz samega človekoljablja. Prisiljeni srao, da se moramo s to amazano laäko konknrenco bojevati; tudi moramo revne slovenske otroke obda- rovati v božiču, drugače jih starši po- šljejo T Lego in Devin je za nas Slo- vence izgabljen. Drastvo „Ladja" je v ta namen priredila že javno tombolo in vsled premalega skapička prosimo slo- venske rodoljabe, da kaj malega žrtva- jejo za devinsko postojanko. Prispevke nabira g. Edvard Praprotnik, nad- ačitelj iz Devina. Za vojaške beguuce. — MSlo- venski klabM je po predsednika vojnega odseka poslanca Pogačnika izročil spo- menico, v kateri ee pritožaje, da se kljub amnestiji pri raznih polkih, posebno pri 17. pešpolka še zadržajejo vojaki beganci, ki so se že pred leti oglasili. Vojni minister je odredil, da se naj take takoj izpasti. Odlikovanje. — Valentino Ko- I'olu, daleč znanema cerkovnika kanal- ske žapne cerkve, je podelil namestnik princ II obenlohe svetinjo ali kolajno za 40Ietno slažbovanje, ki ma je bila preteklo soboto na c. kr. okrajnem gla- varstvu v Gorici slovesno izročena. De- kanijski npravitelj preč. gosp. Josip V i d m a r, ki je bil elažbeno zadržan, da bi ee adeležil redke svečanosti, je v laskavem dopiaa na kanalsko županstvo čestitul odlikovauca na redki časti. Osebnim prijateljem še čvrstega odliko- vanca pridražajemo se tadi mi s srčno željo, naj bi odlikovanec še dalje kot zvest sin katoliške cerkve in slovenskega naroda dajal kanalski mladini lep izgled vernosti, rodoljabja in zvestobe do ce- sarja in širne Avstrije. — Izpred porotiicga sodišča. — V torek se je vršila pred tak. porotnim sodiščem prva kazenska razprava v ae- daojem zasedanju. Na obtožni klopi je sedel 54letni Franc Berce iz Djrnberga. Tožen je bil radi zločina zažiga. Dne 21. junija t. 1. je namreč z namenom, da bi zažgal hišo, v kateri je stanoval, razmetal nekaj vate omočene v petro- leja po spalnici in jo zažgal. K sreči so nekatere ženske zapazile ogenj, katerega se jim je posrečilo kmala pogasiti. Ako bi se to ne bilo zgodilo in bi hiša za- čela goreti, v nevarnosti bi bilo več dragih sosednih his in gospodarskih po- slopij. Porotniki so spoznali B«rceta za krivega vsled cesar je bil obaojen na dveletno težko ječo. Berce je bil avoj čas agent banke „Slavije" in si je s tem poslom pridobil mnogo zaslažka, katerega pa je s pijancevanjem in s polratnira življenjem zapravil. Zttradi njegovega po- tratnega življenja in pijančevanja je Berce živel v vednem prepira s svojo družino. V sredo pa se je vräila kazenska razprava proti Aatono Znliana iz Medeje. Tožen je bil zaradi goljulije. S pooare- jenimi menjicami je ogoljufdl. Zaüan neke stranke in par laških bank v Ga- rici za več kot 2000 E. Obsojen je bil na 13 meßecev težke ječe. V četrtek bi se bila imela vräiti kazetska razprava proti arednika „Soče". Tožil je namreč „Sočo" radi razžaljenja čatjti gospod Brezigar krčmar v Pevmi. Zaradi premajhnega števila slovenbkih porotnikov seytaviti se je morala mešana klop. Naatala je torej potreba tolmača. Uradni tolmač je gosp- Ernest Elavžar, katerega pa sedai ni v Gorici mar?eč se nahaja v gorab. Zastopnik tožitelja gosp. dir. Pavletič je sicer predlagal naj bi se določil za tolmača kak sodni ara dnik ali sodni dvor ni ngodil temu predlogo, češ, da je treba prestaviti ves inkrimirani članek in ravno tako tadi obtožnico, za kar pa sodni aradnik ni legitimiran. Za- radi tega se je obravnava morala odložiti. V petek bi se bila imela vršiti po- rotna razprava proti odg. aredaika „Soče" Ivana Eavčiča radi žaljeaja časti potom tiska. Tožil je dr. Pavlica. Eer je bila porotniška klop meäana, je bilo treba tolmača, ki pa zopet ni bil navzoč. Dr. Dermastia predlaga, naj se kot tolmač zapriseže kak sodni aradnik. Dr. Levpašček odločno zagovarja svojo zahtevo, da se razprava preloži. Na odgovor dr. Dermastia, češ, da se na- sprotnik zato potegaje za prenos raz- prave, ker ma je lezeöe na tem, da stvar zavleče pravi dr. Levpnšček, da bo do- prinesel dokaz resnice. Nato dr. Levpusöek sede in mrmra sam aeboj. Sodni dvor je sklenil, da se razprava radi tolmača pre- loži. Čadno je, da ni pri goriškem okr. sodišču več ko en tolmač. Ge pojde tako naprej, ne bodo kmala več mogoče po- rotne rszprave. Treba je tadi skrbeti za slovensko poroto. — Umrl je due 3. decembra t. 1. ob 5. nri popoldne g. Štesen Habe po- sestnik na Gjöah na Vipavskern v 84. letn. Bil je zgleden gospodar, veren ka- toličan, gostoljaben in zvest pristaš S. L. S. Oi cesarja je bil odlikovan z zla- Um zaslažnim križcem. Pogreb se je vršil 6. decembra ob 9. uri dopoldne. N. v m. p.! — Nagla smrt. — V petek zvečer okoli 6. are je sei iz Gorica v dražbi še z nekaterimi domačini domov v So- vodnje trgovec in gostilničar Franc De- vetak po domače France Ušar. Eo pridejo v Št. Andrež se nakrat zgrudi Devetak na tla. Zadela ga je kap. Emala na to pa je izdihnil. Prenesli so ga koj v mrtvašnico v Št. Andrež. Pokojni De- vetak je bil dobro znan v naäi okolici, zlaeti kot voznik peaka. Bil je jako de- laven ter Bi s pridnostjo še precej opo- mogel. N. p. v m.! — Razzias. — C. kr. sio. räv- nateljstvo v Trsta naznanja: Daje se na oböe znanje, da bo na podlagi izida zadnjih dopolnilnih volitev in irr.enovanj 86stavJjen imenik člonov in članov-na- mestnikov komidij za pridobarino, po- stavijenih za posamezne priredbene okraje na Primorskem, nabit od 15. de- cembra 1907 dalje skoz 14 dni, pri ta- kajšnji c. k. davčni administraeiji, od- nosno pri primorskih c. kr. okrajnih glavarstvih, c. kr. davk?.rijah in občinakih aradih dotičnih priredbenih okrajev, — Izgubila je na Miklavžev veöer v gnječi pred vrati „Csntrala" gospa Ea- tarina Kljun lepo mantiljo. Gospa sta- nuje v ulici Trieste 3. Najditetlj se prosi, da ji vrne gospej I — Večerni trgovski tečaj, ki ga prireja „Trgovsko in obrtno dru^tvo za Goriiko" je ;pričel 3. decembra t. 1. v pro8torih „Šolskega Doma"'. Podpred- sednik tega društva g. Fran Eocjanöic povdajal je povodom otvoritve v lepih in zbramh besedah važnost takih te- čajev in strokovne izobrazbe za povzdigo trgovine in obrti v deželi, ter priporočal vdeležencem, naj redno obiskujejo tečaj in marljivo sledijo podaka v njihovo lastno korint in zädoäcenje prirediteljev. Na to je dal pojasnila ravnatelj „Trg.- obrtne zadrage" gosp. Bajec glede po- duka in uÖQega reda, ter vpisal aöence in ačenke, ki se do teduj še niso bili prijavili. Priglasilo se je za ta tečaj 81 ačencev iu učenk. Iz tej^a te torej raz- vidno, kako veliki kaltarni potrebi glede razvoja trgoviae in obrti, je zadostilo „Trgovsko in obrtno druätvo za Goriško", 8 prireditvijo tega tečaja. Trgovci in obrtniki v mesta in na deželi, podpirajte to velevažno draštvo, ki si je stavilo nalogo povzdigtiiti trga- vino in obrt Slovencev na G)riäkem in pristopite kot redni udje tema draštva. — Gospod, kteri je na Miklavžev večer v „Cf)ntrala" pomotoma znntienjal na mizi ležečo saknjo, je naprosea isto prinesti k gosp. Kopač-a, svečarju, kjer dobi svojo. Krilauov grob. — Na kobari- škem pokopaliaču počiva rajnki Krilan in njegov za Eobarid zelo zaslaženi oöe. Grob je zapaščen, kajti nikoli ne gori tam lucica in vendar aodragačo v^i gro- bovi razsvitljeni na vseveruih daš daa. Nehvaležnost je pač plačilo modernega veka! dr Hriska podružuica sv. Oirila in Metoda s sedežem v Biljani, bode, imela svoj letni občni zbor dne 15. t. m, na Dobravem v posojiloičaih prostorih ob 4. ari popoldne. Daevni red po pravilih. — Opozarjaino na oglas gosp. R. Vag a v današtiji številki našeg* liata, Priporočamo ! — Socialni demokratje v Sol- kauu so napovedali pretečeno nodeljo dva shoda; prvi ob 3., dragi ob 7. ari. A ni bilo ne prvega ne drngega; lovili so nekaj časa Ijadi skapaj, ker pa niao mogli nobenega vjeti, so jo popihali nazaj v Gdrico in Trat. Sreöno pot! Smrtna kosa. — üntirl je v Prvačini trgjvec^ in -pisestaik J)=(ip Gregorič po enomesečni težki bolezai v dobi 39 let dne 15. m. m. Pokojnik je bil miren in jako marljiv gorfpodar zato toliko bolj žalaje soproga s tremi ne- dorasli otroci ob njegovem groba Tali občinarji žalajejo za ranjkim. Mir in pok. njeg. duš;. — Projekt «grame bauke. — Dolgo ča8a se že razpravlja o aatano- vitvi agrarne banke kot delniike družbe. Prosta agrarna zveza v naäem parlamenta se je pred kratkem posvetovala o tem projekta, posvetovanja se je udeležil tudi poljedelski minister. Posebno se je po- vdarjalo, naj bi bila ta agrarna banka neke vrste centrala za kmetijske skla- diačne zadrage in bi naj zadragim da- jala potreben kapital, da bi te lahko po- kupile vse žito dotičnega okoliša. Sred- stva, ki so za nakap žita določona, bi se dobila z emisijo zastavnih pisem agrarne banke. Tako bi ta banka regaliraltt cene žita, da bi to ohranilo svojo zadostno ceno, da bi pa zopet te cane v sluöaja slabe letine prO7fič ne prekoračilo. Uita- novitev te agrarne banke bo možna le v zvezi ž uresničenjem načrta centralne zadražne blagajne. Poiiarejäüje. — V daiuišnjom naprudnom času so vsakovrslna ¦ponarcj;inja na dncvnem rodu. V inestu so dobivajo ponaro ena živila, na dežcli pa ponarejeni obrtui izdolki. Zadnji čas so posebno in na vse inožnc naÖinc posnenia in ponaroja tudi Schichtovo milo. To niilo, ki je posebno svoje vrste, ima za znainko skakajočega jelena. Zdaj pa mr^oli vso polno skakajočih ži- vali, ki slu/Jjo za znamko razliönib mil in te so jako podobne skakajočonui jolonu. I'ri nakupo- vanju inila naj se torej ne pa/.i le na znamke, amjiak tudi na vtisneno ime Schiebt. Kdo «IeIn o^enj z jeklom in s kam- nuin? V oddaljenib krajili daleö od modernega prometa. so nahajajo Ijndje, ki se vedno s skuša- njein jokla in kainna in s pomocjo gobo naprav- liajo ogenj. Ti ljudjo ne marajo za moderne vži- galioe, četudi jih poznajo. Havno tako so naha- jajo še v oddaljenih gorskili krajili gospodinje, ki so sicer že slišale govoriti o Schichtovem inilu, a se za nje ne brigajo, marvcüS šo vedno rabijo stara mila in perejo periio na stari naöin. Dan- ilTines se dobiva Schichtovo milo v vsaki tudi liHJoddaljenejši vasi, celo v malih selih in vsaka pametna gospotlinja se pri pranju le toga mila po- služi. Scliiclitovo milo je eajamcono čisto in pro- sto vsoh za periio in z.izrok škodljivih snovij. S poral)O tega mila se prihrani mnogo casa, d«la in denarja. n Najnovejša trgovina t jestvinami, moko, žitom in cementom na drobno in debelo Rafael Vuga Ooriea — na liornju kt. ii — iiiorica priporoča zas^biiikom in Irgovcem v meslu in na deželi, kavo, riž, ogrski in domači ječmen, sladkor. olje, petrolej, pšenično moko1 domačo in ogrsko, turšično, ajdovo in rženo moko, pšeničin in turšični zdrob, belo in rudečo sol, otrobe, oves, turšico, pšenico, rež, najboljši Portland cement i-td. po nizkih cenah. ••¦¦¦»¦¦¦¦¦ ¦ ¦ ¦•• Kflj ne smafpote ^ßÜJ6S"0Te Milne Msti ^8H\ nn.jholjšp. ? Oresova mast ui ^^^sjinio najiim'jsa, je tiuli na.jiz- datnt'jsii, kar scm jil» do seda.j kupila ! Ls poskasitc enkrat s io mastjo, in gotovo se tie boste kesali. Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico v Gorki ulica Vetturini St. 9. _ ^ ^ ^ ^ a. Na prodaj j je hiäa z gospodarskimi poslopji vred in 8 pol orala obsežnega vrta v Sovodnjah pri Gorici. Vrednost 86 ceni do 8 tisnč kfOD. Natančneje se izve pri g. Jožffa To ms ič u v Sovodnjah hiš. štev. 90. Glejte, to jo vsa skrivnost, izogniti se previduo! | 1 To pomaga vedno v življenju, to ! poniagu prod vsem v zdravsfvenih vpra- : šanjih. Kdor se hoče v nirzlem vreme- j j mi uhvarovati prehlajenja, ta so nova- } ' ra, ako rahi pi'ist.n<> Fay-ove rudninskc i pastiljko. Ako pa ji; prohlajonjc že tu, ' lodaj je naravno, da irebn. ral)iti takoj pristiii! Fay-ov" .sodcne pastiljo, katero se kupi v ickarnuh, mirodilnicali in pro- dajalnicah minoralni'i vodä; a varovati sc jc prcd ponarejanj m. Škatljica stane ^^ K 1-25. i (Jlavno zastopstvo za Avsstro-Ojrrsko U. Th. (iuutzcu't, Dunaj IV. (jiroHBC Nvugasse 27. Štev. 949. Razglas. Due 21. (loeemlmi 1907 od 10. do 12. ure dopoldne oddala se bode na javni dražbi naprava podpornega zida na potoku Biauica pod vasjo Lisjaki. ])<>](> je pro- I racunjeno na 9500 kron. | Dražba se bode držala v obcinski pisarni v lvobdilju j stev. 42. Varscina 10°|(). Na- crt se razvidi v občinski j pisarni. Županstvo Štanjel, 3. decembra 1907. Fabiani. pchichtovo mile fcLJ'e a» perilo iiajboljSc Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Šol. Doma"! Vinotoč prisfnih istrskih vin v Gorici ulica Municipio St. 1 od dobroznane zadnižne kloti iz Buj v Istri. Pridelek izvrsten, lahko z najl)oljsim tekmuje. Cene najnižje. Refošk novi . . . .'...... po kr. 28 ,, stari..........,, ., -J2 Belo novo...........„. ., 28 Moakal nov ..........„ „ 36 stari..........„ „ 40 Moškat v Bateljkah (1. 1900) buteljka . . gld: 1 20 ****-**%-* Na debelo od 56 litrov naprej po galantnih cenah. ********** Zastopnik: FEDEL BIAtilO. I Hogistriran vzorec. Bajna iluzija ! Oblastvono varovano. Najlepši kras božičnega drevesca kl bl ga ne smela pogrešati nobena krsčanska družina, je moje uboljšano. briijantno ongelj. zuonilo za bozicno dreuo st 1 popolncma iz kovine s 6 pozlač. argelci 30 cm vis. Garantira se za funkcijoniranje. I'ritrdi so lahko t;ikoj na najvočjo ali najmaiijše drovo s proprostim nasa- janjem. Postavljcno na inizo se ralii lahko tmJi za nutnizno zvonilo. Postav- ljono na loplo pi'6 funkejonira tudi broz prižganih sveč. g' Gorki zrak treh prižpanih- ----- ¦ svoč vrti gonilno kolo, uanjc prislna Ruskopl" patonlna n>- I pritrjeni izboljšani jckleni montoirka na sidro švinirskejza I belicki pa udarjajo na troje zistoina/. niasivnini solidn. švi- I zvont-ev in Jjlagozvončno, carskim kolosjom nasidroin za- I .srebrnočistozvoneiijezadoui, ščito za gonilno vzmet, prist- I inlado m staro pro.stavljajoč no nikljasto okrovjc v var- I v božičiio blažciinst. Kos stvono plombo in sarnirskim I stano s kartonom in navo- pokrovom, ovaln. roboni. 36 I dilom vrod K 1-50. m- idoc (no gn; samo 12' ur), I 3 kosi . K 4-25 9 kosov . K I'J«— okrašeiii in pozlačeni kazalci, Ik'ÖBOY**-" I! ..'{»I n^|iiatanön«.jgo rogulinu.j, in I 30 kosov . K w-.vt 3-letni garancijski list, koni. I 50 „ . K ;,s- 5 K, 3 koni. 14 K. S sekun- I loo „. K 11-»— dniiri kazalcom 6 K, 3 kosi I St. 2. Ravnotisto angolsko -/.vonilo 17 K I I za božično drevosco, izvršono vol»1- H I ok'iiautno in posebno lino ponik- Hogata izbera v inojom gla . katal. ff I ljano, 8 sukanimi stebrlči za zvon- I co in Iremi prokrasno zarncimi I srol)rn. lamottastirni rožarni, ki i>ot((rn, ko so prižgano svrči1,- pre- :r:isno odscvnjo, kos s kart. in I navod. K 2- — I 3 kosi . K 5.50 d kosov . S'15-.'iO I 4 „ . K 7-25 1 > „ . K -JO-i-i I Ü koaov K 10*50 24 „ . K :«»•."»() -tpwj- Ü 3(i kosov . K 57-50 loo " ' K ISO-50 ^l- 7223- ßenarniC!l iz eno.ua " ' ' kosa, svotlorjava, safian mno- Nainovejši P° prostora /a drobiž, 4 prc- doli, notranja zapora za vzmet, I stell nakit za ložičuo flrevesce f Alt "as M 12 kos. sortiranih, skrbno zavitih v kar- K 1*50. ¦ tonu, po vclikosti in izvrsitvi po K —••«), , „nnr, n j u i 3 -oo, -70, -so, 1--, 1-20. 1-50. »•-- bt. 7202. Conadobradcnaniica | i; kos. kartonii. po voiikosti in izvrsitvi po \z cnega kosa, moCnega, glad- J ?oljÄdWUbr,;i T^^J'k kogausnjazganona lazaklopci 1 -»10, žica za proh« 100 kosov K "20, vo- iz govcd no, 4 prodoll in VlZiljo, I riiice i/. sieklc'nib krogljic, 1 in pol do 2 3/.aporC, 9 ('111 dol. 6 cm široki I inotra dolRO, po vclikosti krogljic. K -IM», ir ^.or V —».'), 1-20. 1--I0. Svočico 21 kosov v kar- ^ x ou* tonu K -«50, večjo lsi kosov v karlonu K T!oljš(, donarnico po K 1-H5, 2« 10, -•58, držaji za svocc, dncat K -50. « o.^ u.1()< jj.,-,,^ j{.80j 4.oo ^ viSj0. _—_~ Prosim zahtevajte katalog> ———— n,,Zii,n* HiHHiili Vsaki). « kupei'.kiod l.scpt. do :'.(). nov. pwinono naonkrat naroči za najmanj 10 K blnpa doll, OuZlCIlU nUyrUQU. zastonj za božienonagradoularnio Imdilko St. -KM3 s po noči fvetlečim so kaz. in pa kol. za 1. 1908. ______________ ZuiiHuii «lovoljeiiii all ilennr naznj lire/, rl/.lka!--------------------- rnšilia po povz.'tju ali drnar naproj. Najpripi-avncjo so naroča na odrczkn poštuc nakazniro. Noobliodno j« potrobno .lii"«e pri iinročitvi opomni, da naj so poblje blago po pov/.ctju ali fie jc denar odposlan po nakaznin. I ud. je v korist vsakc-nm naročitolju, «la naroči. 6im Io inogočo, blago h>. pred 1.» iU>ceiiilirinn, kor posta po |... decombru za- i-adi budoua navala no more dostavljati tako liilro, kakor oh navr.dm'm c.asu. iNaslavljajtc naroebe zalorej pravočasno na na^lov : ________tvorniea ur v Mostu------------ ^^^. ees- *n ^raU* dvorni dobavitelj v Mostu S JAN KONRAD «P -------št 1948 na češkem------- Zahtevajte moj najnovejsi glavni katalog s 3000 slikaml, kl vam ga takoj posljem zastonj in B poštnine prosto. I 5 K R O X 5 K K O \ Möü: eevljar ! ^^ i v Semeniški ulici 1 v Gorici priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Zahvala. Due 21. oktobra t. 1. napade me očesna vnetica iako silno, da oslepim na desno oko. V tej stiski obrneni se do dr. Dereanija, vrlega specialista te stroke ter posluževaje se pazljivo in marljivo njegovih zdravil in ukazov, ozdravi mi oko v 6 tednih, in tudi vid postaja normalen. Ker me je gosp. dr, Dereani rešil te mučne in grozne bolezni, dovo- Ijujem si tem potom izraziti mu svojo hvaležnost ter ga priporočati vsakemu, ki ga zaloti očesna bolezen. G orica, 5. dec. 1907. Josip Hrovatin, učitelj-voditelj. CENJ. DAME: IN 60SP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Original-üictoria stroji debjo ^ Po 15 letni uporabi brczsunmo. Original-Victoria stroji so neprekosijivi na düinaco rabo in obrtne naincne. Original-Victoria stroji so najpripravncjši za umctno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učitcljico, ki poučuje brezplačno. Original-Uictopia stroji so najbousi izdeiek vseh dosedaj obslojecili tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseli lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk — Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) št. 9.