GLASILO DELOVNE OR§ANIZAC|fc .,NQVOLeI^JA v	.	'	J/ flfl ’ 1	i n n
t»l novoles v	> LETO XVIII	£ .c:7 ŠtrUlafg novoles J	27. junij 1980
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A
Samoupravljanje - nova vsebina družbe
Ob 30-letnici sprejetja zakona o predaji tovarn in podjetij v upravljanje delavcem, delovnim ljudem naše dežele, enem naših najpomembnejših zgodovinskih dejanj.
26. junija 1960, ob desetletnici delavskega samoupravljanja, je predsednik Tito poslal delavskemu razredu in vsem narodom naše dežele poslanico, v kateri je med drugim dejal:
. .Desetletna pot razvoja delavskega upravljanja kaže, da smo lahko ponosni na ogromne uspehe, ki smo jih dosegli. Naša desetletna praksa je pokazala, daje naš delavski razred, čeprav še mlad, sposoben upravljati gospodarstvo in družbo.
... Delovni kolektivi sodelujejo zdaj v jugoslovanskem poprečju pri delitvi kakih 46 % sredstev družbenega proizvoda in s kakimi 40% pri delitvi dohodka. To je edini primer na svetu, da delovni ljudje samostojno odločajo o delitvi dohodka, da sami določajo merila za nagrajevanje in odločajo, koliko preseženega dela se bo porabilo za nadaljnji razvoj. Mi smo vsekakor ponosni na to, da so naši delovni kolektivi prav pri tem samostojnem razpolaganju s tako velikimi sredstvi izpričali sposobnost, da uspešno vodijo gospodar-
stvo. Dosedanji razvoj je v celoti potrdil tisto, kar smo vedno poudarjali — da prehod na delavsko in družbeno upravljanje ni noben organizacij sko-tehnični ukrep in tudi ne propagandno geslo, marveč da je to globoko revolucionaren proces, v katerem delavec postopoma nehuje biti mezdni delavec in postaja zavesten, svoboden proizvajalec in upravljavec proizvajalnih sredstev.
... Socialistični družbeni odnosi, katerih podlaga je delavsko upravljanje, so naša poglavitna pridobitev v minulem obdobju ...”
(Nadaljevanje na 3. strani)
Deveta redna seja DS DO
Devete redne seje DS DO (delavskega sveta delovne organizacije), ki je bila v četrtek S. 6. 1980 ob 7.30 uri v sejni sobi DSSS, se je udeležilo 37 članov tega najvišjega organa delavskega samoupravljanja v naši delovni organizaciji. Dnevni red je bil precej obsežen saj je bilo na programu kar deset točk.
V pivi točki so delegati pregledali SKLEP: Podtrdi se zapisnik 8. realizacijo sklepov s prejšnje seje in redne seje DS DO z dne 18. 4. 1980. po ugotovitvi, da so bili vsi v drugi točki dnevnega reda je realizirani, so sprejeli	tov. Vizjakova povedala, da združe-
na sredstva za stanovanjsko izgradnjo razdelimo tako, da ostanejo združena za temeljne organizacije, ki imajo svoj sedež v isti občini.
V	delovni organizaciji pa bomo še nadalje združevali sredstva za stanovanjsko izgradnjo za zadovoljevanje potreb strokovnega kadra posebnega pomena za delovno organizacijo oz. TOZD in DSSS. Te spremembe se sprejmejo z začasnim sklepom, dokončno pa se sprejmejo na referendumu.
V	razpravi so bile dane naslednje pripombe in predlogi:
TOZD TES
— Nova kadrovska stanovanja naj se locirajo na sedežih TOZD
- Precizira naj se, kdo je kader posebnega pomena
TOZD TPI
Kaj je osnovno vodilo, da se sredstva združujejo po občinah?
Na vprašanje je odgovoril tov. Bajuk in povedal, daje bilo osnovno
vodilo to, da je občina zaključena celota kjer se stanovanjska in gradbena politika izvaja v okviru občine.
Tudi praksa drugih DO, ki uporabljajo ta kriterij je pokazala, da je združevanje po občinah v redu. S tem kriterijem združevanja po občinah ni nobeni TOZD odvzeta pravica odločanja.
TOZD TAP
Predlagamo, da se spremeni 1. odstavek 1. člena, tako da se glasi: „Sredstva za stanovanjsko izgradnjo za zadovoljevanje potreb strokovnih kadrov posebnega pomena za TOZD, DSSS in delovno organizacijo združujejo vse temeljne organizacije in delovna skupnost.
TOZD TPI
Smatrajo, da je stanovanjska izgradnja bolj pospešena v industrijskih centrih, zato se je potrebno dogovoriti kako bi se sredstva združevala in delila. Poudarjajo, da imajo tudi na TOZD delavce, ki imajo stanovanjske probleme in bi bilo_ potrebno poiskati tudi kakšno možnost, da se tem delavcem reši stanovanjski problem.
TOZD TKO
Sprejemajo spremembe pod pogojem, da se najde za prehodno
(Nadaljevanje na 2. strani)
Deveta redna seja DS DO
(Nadaljevanje s 1. strani)
obdobje rešitev za individualne kredite v TOZD TKO.
TOZD TSP
Se strinjajo s spremembami, s tem da'se do konca leta pripravi delitev po TOZD.
V	razpravo se je vključil tov. Bajuk, ki je poudaril, da bi bilo potrebno za temeljne organizacije pripraviti poročilo, kaj bi pomenilo če bi sredstva razdelili po TOZD.
Po daljši razpravi je bil po delegacijah sprejet naslednji
SKLEP- Sprejme se začasni sklep o spremembi SS o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo s pripombo TOZD TAP.
Vse pripombe, ki so bile v razpravi podane se morajo proučiti. Obrazložitev na pripombe naj strokovne službe pripravijo do naslednje seje DS DO.
V	tretji točki dnevnega reda je tov. Vizjakova obrazložila kriterije za razdelitev sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Razdelitev sredstev za stanovanjsko izgradnjo bomo opravili po stanju na dan 31. 12. 1979.
Po obrazložitvi tov. Vizjakove je bila v razpravi podana pripomba TOZD TPI in sicer glede razdelitve sredstev. Menijo, da se razdelitev sredstev ne bi opravila po stanju na dan 31. 12. 1979 pač pa za nazaj.
Tov. Vizjakova je povedala, da se lahko ugotovijo medsebojne pravice
in obveznosti po TOZD do takrat, ko smo začeli ločeno voditi TOZD TAP in TKO.
Določiti je možno tudi pravice in obveznosti TOZD-a TAP in TKO, ki jih imajo do TOZD v občini Novo mesto.
Po razpravi je bil z večinskim glasovanjem sprejet naslednji
SKLEP: Sprejmejo se kriteriji za razdelitev sredstev za stanovanjsko izgradnjo s tem, da se upošteva pripomba TOZD-a TPI.
V četrti točki dnevnega reda je tov. Igor Vizjak prikazal finančni plan sredstev za stanovanjsko izgradnjo po principu združevanja teh sredstev TOZD, ki imajo sedež v isti občini kakor tudi finančni plan sredstev namenjenih za reševanje stanovanjskih zadev kadrov v letu 1980. Prikazal je tako formiranje teh sredstev kakor tudi poraba
Posebej je obrazložil plan formiranja sredstev, in njihovo porabo za TOZD TKO. Ta TOZD je namenil v letošnjem letu več sredstev za nakup dveh stanovanjskih enot, kot pa jih bo v letošnjem letu v te namene oblikoval. Tako je bilo predlagano, da 314.503 din, za kolikor je TOZD TKO v letošnjem letu presegel svoje možnosti, zagotovijo tej TOZD , ki imajo sedež v občini Novo mesto.
S pokrivanjem te razlike pa TOZD TKO še vedno ne more v letošnjem letu iz lastnih sredstev nameniti delež za individualne kredite svojim delavcem, saj je vsa
letošnja sredstva že porabila za financiranje dveh stanovanjskih enot. Zato je tov. Vizjak predlagal delavskemu svetu DO, da bi v letošnjem letu namenile druge TOZD za individualne kredite delavcem TOZD TKO določena sredstva iz svojih v ta namen združenih sredstev.
Delegacija TOZD TAP je pripomnila, da v finančnem planu stanovanjskih sredstev ni zaslediti salda iz leta 1979 in prejetih vračil kreditov. Prav tako v TOZD TAP menijo, da imajo od petih dva stanovanja kadrovska.
Po razpravi po tej točki dnevnega reda so bili sprejeti naslednji
SKLEPI:
1.	Sprejme se finančni načrt za delitev sredstev za stanovanjsko izgradnjo ob upoštevanju pripombe TOZD-a TAP.
2.	Za individualne stanovanjske kredite delavcev TOZD TKO namenijo potrebno vsoto TOZD, ki imajo sedež v občini Trebnje, Krško in Novo mesto v obliki brezobrestnega posojila za dobo 10 let. Gradivo za DS TOZD pripravi v sodelovanju s TOZD TKO kadrovsko-socialna služba.
3.	Iz,združenih sredstev namenjenih za kadrovska stanovanja oročimo pri Jugobanki Ljubljana
80.000.	00 din.
Iz sredstev, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo v temeljnih organizacijah občine Novo mesto oročimo pri Jugobanki Ljubljana
300.000.	00 din. Obe vezavi sta na 16 let in z obrestno mero, ki je določena v pravilih banke.
V peti točki je tov. Vizjak povedal, da se predlaga, da v letu 1980 razpišemo 35 % od razpoložljivih lastnih kadrovskih sredstev za individualno kreditiranje za zadovoljevanje potreb strokovnega kadra, ki je pomemben za delovno organizacijo.
Posojila za stanovanjsko izgradnjo pa se dodelujejo v skladu s DD o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo. Pravico do pridobitve kadrovskega posojila imajo tisti prosilci, ki ustrezajo pogojem, ki so navedeni v razpisu.
Po razpravi je bil soglasno z večinskim glasovanjem sprejet naslednji
SKLEP: Sprejme se razpis kadrovskih kareditov, razpise ostalih kreditov obravnavajo DS TOZD v skladu z veljavnim samoupravnim sporazumom.
Tov. Vizjakova pa je v šesti točki obrazložila spremembe samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo. Poudarila je, da te spremembe DS DO daje v javno razpravo.
Po obrazložitvi je bil soglasno z večinskim glasovanjem sprejet naslednji
SKLEP: Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo, se pošlje v javno razpravo.
V	sedmi točki dnevnega reda je tov. Vizjakova obrazložila spremembo in dopolnitev samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sicer je predlog, da znaša nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene (kilometrina) za vsak prevoženi kilometer 4,45 din. Uporabljati pa se začne s 1. 6. 1980.
V	razpravi je delegacija TOZD TVP povedala, da se strinjajo z višino predlagane kilometrine vendar, da je potrebno urediti tudi nadomestilo za delavce, ki opravlja-
(Nadaljevanje na 7. strani)
Samoupravljanje - nova vsebina družbe
(Nadaljevanje s 1. strani)
Dvajset let kasneje, ob trideseti obletnici uvedbe delavskega samoupravljanja v naši družbi, ko smo priče in soustvarjalci prej neslutenih ustvarjalnih pobud najširših ljudskih množic v Jugoslaviji, ve in vidi ves svet: pota za osvobojanje dela so pri nas odprta tako široko, kot niso bila nikoli doslej v zgodovini človeštva. Ne zavoljo drugih in ne zaradi propagandnih gesel, temveč predvsem zaradi nas samih in naše poti v socializem razvijamo in poglabljamo pridobitve delavskega samoupravljanja. Temelji socialističnega samoupravnega združenega dela:
—	oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi,
—	družbena lastnina proizvajalnih sredstev,
—	pravica dela z družbenimi sredstvi,
—	samoupravni položaj delavca,
—	družbeni značaj dela,
—	demokratično, samoupravno odločanje o delu in družbeni reprodukciji in
—	na sistemu samoupravne demokratične organiziranosti združenega dela zasnovane skupščine družbenopolitične skupnosti
so zdaj tako globoko v naši zavesti in vsakodnevni praksi, da je ni sile na svetu, ki bi jih mogla izruvati ali spremeniti. Samoupravljanje je v naših razmerah nujnost, saj imamo večnacionalno skupnost z raz-
LETOS: 87 MILIJONOV STEKLENIC ZA PIVO PREMALO
Steklenic pri nas še ne znamo vračati v kroženje med industrijo, trgovino in potrošnikom. Zato bo letos primanjkovalo v državi kar 87 milijonov steklenic za pivo, od tega 15 odst. v slovenskih pivovarnah. Steklenic manjka Radenski, Rogaški, oljarnam in industriji brezalkoholnih pijač. Odkupne cene steklenic niso spodbudne, ponekod so pri jemanju steklenic že vse preveč izbirčni, steklene črepinje pa verjetno tudi nimajo prave odkupne cene. Dobro so se obnesle ponekod uspešne zbiralne akcije. Pri tem pa so milijoni kleti in podstrešij že vedno polni najrazličnejše steklene šare.
lično in težko zgodovino. Spoštovanje nacionalnih različnosti in boj za resnično, tudi gospodarsko enakopravnost narodov se lahko uveljavita samo v razmerah samoupravljanja. Med najširšimi delovnimi množicami živi topla zavest, da je uresničevanje oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi sploh ena izmed bistvenih osnov socialističnega samoupravnega združenega dela.
Kako prijetno se je spomniti zgodovinskih in preroških besed tovariša Tita, ki jih je izrekel
26. junija 1950 v ljudski skupščini FLRJ: „... Morda kdo misli, da bo ta zakon preurejen, da delavci ne bodo mogli obvladati zapletene tehnike upravljanja tovarn in drugih podjetij. Kdor tako misli, se moti. Tako gledanje na to vprašanje 'bi pomenilo, da nimamo zaupanja v naše delovne ljudi, da ne vidimo kakšne ogromne ustvarjalne sile bo razvilo v naših delovnih ljudeh prav to upravljanje, kajti ta zakon bo našim ljudem še bolj odprl perspektivo njihove bo-
dočnosti, bodočnosti vse naše skupnosti...”
Na neskončnem zaupanju v delovnega človeka je tovariš Tito gradil revolucijo in novo Jugoslavijo. Zdaj, ko ga telesno ni več med nami, moramo to njegovo zaupanje potrjevati z bojem za večjo proizvodnost, za boljšo organizacijo gospodarstva na samoupravnih temeljih, za večjo stabilnost našega gospodarskega razvoja, zlasti v najnovejših pogojih in ob ukrepih, ki jih lahko uresničimo samo s samoupravljanjem.
Akcija „Tisoč delavcev-sodelavcev”
Ste se že odločili, da pošljete v naše uredništvo svoj prispe vek? No, prav! Danes vas želimo seznaniti, kako poteka akcija v Sloveniji. Hkrati pa vam predstavljamo tudi simbol akcije.
Akcija „Tisoč delavcev — sodelavcev”, ki je bila sprejeta
kot pomembna politična akcija slovenskih sindikatov, je v polnem teku.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, predvsem pa komisija za obveščanje in politično propagando, ki jo vodi Boštjan Pirc, sta akciji posvetila izredno pozornost. Komisija je organizirala vrsto posvetov s predsedniki in sekretarji občinskih svetov ZSS, na katerih so se dogovorili za večje sodelovanje občinskih svetov in njihovih komisij za obveščanje pri uresničitvi akcije. Preko občinskih svetov so torej z akcijo seznanjeni vsi predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij.
Sam predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner pa je v pogovoru z glavnimi in odgo-
vornimi uredniki sredstev javnega obveščanja, od osrednjih glasil, radija in televizije do pokrajinskih listov in radijskih postaj, obrazložil pomen in namen akcije. Akcija je naletela na izredno pripravljenost za sodelovanje, za mentorsko pomoč in objavljanje najboljših prispevkov v sredstvih javnega obveščanja.
Akcija pa je dobila tudi svoj znak, simobl, ki nazorno prikazuje namen akcije.
Simbol je obenem tudi osnutek za značko, ki jo bodo dobili novi delavci — sodelavci.
Torej! Svinčnik v roke in k pisanju! Svoj prispevek pošljite na naslov:	UREDNIŠTVO
GLASILA NOVOLES - 68351 Straža.
Nova oprema za računalništvo v Novolesu
V devetih letih, kolikor v naši delovni organizaciji delamo na razvoju računalniške podpore informacijskega sistema DO, smo se približali meji, ko tak način elektronske obdelave podatkov, kakršnega imamo (centralizirana paketna obdelava), ne daje več možnosti za smotrn nadaljnji razvoj.
Z avtomatsko obdelavo po-d atkov podpiramo informa cijski sistem že na vseh področjih poslovanja, kot je znano, pa je težišče naših prizadevanj na problematiki proizvodnega procesa. To je tudi razlog, da večji del baze podatkov, ki jih shranjujemo na računalniških nosilcih podatkov, zavzemajo tehnološki podatki. V njej bo v kratkem shranjena kompletna tehnološka dokumentacija TOZD, ki proizvajajo pohištvo.
Zaradi že omenjenega načina obdelave podatkov pa se postavlja vprašanje, kako te podatke učinkovito in smotrno uporabljati.
Paketna obdelava podatkov ima nekaj bistvenih slabih lastnosti, ki povzročajo težave in zmanjšujejo njene učinke. To so:
— centrilizirano zajemanje podatkov na računalniške nosilce podatkov,
—	relativno dolga in zamotana pot, ki jo opravi podatek od tistega, ki ga posreduje, do trenutka, ko je pripravljen za obdelavo,
—	onemogočen neposredni dostop uporabnikov shranjenih podatkov in informacij do le-teh,
—	visoki stroški zbiranja podatkov in distribucije informacij.
Filozofija reševanja teh problemov je relativno enostavna.
Instalirati je treba tako računalniško opremo, ki bo omogočala zajemanje podatkov
na kraju nastanka oziroma formiranja in posredovanje informacij neposredno uporabniku v tistem trenutku, ko jih potrebuje. Se veda pa v praks taka rešitev ne pride v poštev, saj bi bila v primem take organizacije, kot je Novoles, povezana z nerazumno veliko investicijsko naložbo. To, kar želimo doseči v naši DO, je vmesna pot, ki naj omogoči zajetje podatka čim bliže izoru in posredovanje informacij v dostopni obliki v relativno kratkem času, predvsem pa neposrednejši način vzdrževanja podatkov.
Oprema, ki tak način obdelave omogoča, so terminali. To so računalniške naprave, ki se lahko nahajajo praktično neomejeno daleč od centralnega računalnika, vendar si z njim po kabelskih ali telefonskih povezavah izmenjujeio podatke in informacije v obeh smereh. „Interaktivno delo”, kot se strokovno imenuje, pomeni veliko kvalitetno spremembo v elektronski obdelavi podatkov zato, ker s terminali lahko dela v sakdo, ki se s kratko priučitvi jo za to osposobi. To pomeni, da terminal in preko njega računalnik, postane delovno sredstvo za širok krog uporabnikov in ni več izključno domena specialistov za področje računalništva.
Že ko smo nabavljali računalnik FACOM 230-38S, ki smo ga kot je znano instalirali z enoletno zamudo v januarju leta 1978, smo načrtovali, da bomo prve terminale instalirali v letu 1979. Vendar so se težave, ki smo jih imeli pri uvozu računalnika, ponovile v enaki ali še celo hujši obliki tudi letos, ko je prišel čas, da nabavimo terminale. Zaradi uvoznih restrikcij v zvezi s stabilizacijo bomo morali na
terminale iz uvoza še kako leto počakati. Pač pa se je pokazala možnost nabave, domače opreme, ki bo rešila problem, ki se je z večanjem obsega obdelave na računalniku vedno ostreje postavljal pred nas. Vedno očitneje je postajalo, da so dislocirane TOZD glede na tiste, ki se nahajajo v Straži, v neenakem položaju kar zadeva možnosti uporabe storitev računskega centra. Težave z zbiranjem in distribucijo podatkov, ki jih imamo že v Straži, so seveda toliko večje na relacijah s temeljnimi organizacijami, ki se nahajajo izven Straže. Da bi to komuniciranje olajšali, smo se odločili za nabavo malih računalnikov TRS 721 (MDS 21-40), kijih sestavlja zagrebška tovarna računskih strojev. V prvi fazi bodo ti stroji štirje. Po eden bo instaliran v Krškem, v Novem mestu (BLP), v Trebnjem in v Straži. Ta oprema bo v začetku reševala predvsem problem zajemanja in prenosa podatkov v Stražo. Zajemanje ne bo pasivno, kot je to primer na strojih za luknjanje kartic, teveč se bodo hkrati vršile tudi osnovne formalne in logične kontrole. Prenos bo možen ne le v Stražo, temveč tudi na primer med TOZD TAP in BLP, saj TRS 721 lahko medsebojno izmenju-
jejo podatke preko javnega telefonskega omrežja. Hkrati pa ti stroji pomenijo zasnovo tako imenovane distribuirane obdelave podatkov, saj se bodo manjše obdelave za potrebe TOZD, ki razpolagajo s TRS 721 vršile na kraju samem, v nadaljnjo obdelavo na računalniku FACOM pa bodo prihajali v taki obliki, kot jih potrebujemo na nivoju delovne organizacije.
Mali računalniki TRS 721 imajo v osnovni sestavi centralno enoto (procesor in pomnilnik 64 tisoč znakov), dve enoti magnetnih disket, ki služijo kot nosilci podatkov in dva ekrana s tastaturama. V Straži smo ga za potrebe zajemanja že razširili, tako, da ima po štiri ekrane in disketne enote ter enoto magnetnega traku, ki nam služi za povezavo z računalnikom FACOM. Dodatno je možno priključiti tudi tiskalnike in magnetne diske, pomnilnik pa je možno razširiti do 256 tisoč znakov (KBYTOV).
Od nove opreme pričakujemo precejšen napredek elektronske obdelave v naši delovni organizaciji. Ka j in kako bomo na njej obdelovali, pa bomo podrobneje opisali v eni od naslednjih številk našega glasila.
Dobro je vedeti
Na sestanku predstavnikov GORJANCEV in NOVOLESA je bilo dogovorjeno, da zapišemo sprejete sklepe kot poslovnik med prevoznikom GORJANCI in uporabnikom NOVO-LESOM.
1.	Avtobusi imajo prihode in odhode po točno določenih voznih redih za posamezne relacije.
2.	Avtobusi ne smejo odpeljati iz NOVOLESA pred 6.15, 14.15, 14.40 in 22.15 uro, ker so zaposleni vezani na izpolnitev svojih delovnih obveznosti.
3.	V primeru, da ni katerega izmed avtobusov pravočasno na odhodnem mestu je dolžan šofer tov. DRČAR Martin preveriti izpad linije in temu primerno razporediti vozila in
obvestiti prizadete potnike o nadaljnem načinu prevoza.
4.	Potniki morajo pri vsakem vstopu v avtobus na poziv ali brez pozirva šoferja pokazati letno karto, katero ima voznik že po zakonu pravico in dolžnost zahtevati od vsakega posameznika.
5.	V primeru, da potnik nima vozovnice, se mora z vozila odstraniti in si organizirati redni, linijski prevoz s postajališča v Straži ali pa se poslužiti delavskega avtobusa, ki je kombiniran z redno progo in ima možnost kupiti vozovnico samo za eno smer (Straža — Prečna — Novo mesto).
6.	Vsakega, ki ne bo upošteval predpisanih navodil in bo kakorkoli povzročal nered in zastoje prevozov s svojo nedisciplino je šofer
dolžan prijaviti kadrovski službi v NOVOLESU, katera bo proti izgrednikom sprožila primeren disciplinski postopek.
7.	Korektno, disciplinirano in poslovno vedenje do potnikov velja tudi za. šoferje avtobusov, ki bodo ravno tako disciplinsko obravnavani v primeru kršenja svojih obveznosti.
8.	Vse zamude avtobusov je potrebno takoj javiti vratarski službi in sekretarjem TOZD, ki bodo na podlagi teh podatkov zahtevke do prevoznika.
9.	Za prevoz z NOVOLESO-VIMI delavskimi avtobusi veljajo samo NOVOLESOVE letne karte iz vozovnice ISKRE ŽB za relacije na posameznih območjih.
10.	NOVOLESOVI delavci se lahko vozijo z veljavnimi NOVOLESOVIMI kartami na vseh NOVOLESOVIH delavskih progah.
11.	Na progah, ki so dodatno registrirane kot delavske in
redne:	Prevole—ŽB:	Ajdo-
vec-Dvor, Drganja sela-Straža, Straža—Prečna—Novo mesto se inkaso od vozovnic sproti mesečno obračunava od zneskov avtobusne prevozne storitve.
12.	Vse avtobusne prevoze izven delavskih linij za katere imamo veljaven bonus (800 km mesečno) lahko rezervirate v transportnem oddelku TOZD TES najmanj osem dni pred datumom prevoza.
13.	Posebej opozarjamo vse potnike, da ne onesnažujejo avtobusov, ne trgajo okenskih zaves in sedežev, da ne delajo kakršne koli škode na avtobusu.
14.	Ravno tako je vsak voznik avtobusa dolžan svoje vozilo redno čistiti tako, da bo primeren za prevoz ljudi.
15.	Vse nepravilnosti v zvezi z avtobusnimi prevozi bomo obravnavali na mesečnih sestankih predstavnikov NOVOLESA in GORJANCEV.
Kajenje - ena najbolj nesmiselnih razvad
Strastno kajenje je eden izmed najpogostnejših vzrokov za nastanek raka, srčnega infarkta, skleroze ožilja in kroničnega bronhitisa
Letošnji svetovni dan zdravlja je za nami — namenjen je bil boju proti kajenju, toda milijoni več ali manj zasvojenih kadilcev nadaljujejo, česar so se navadili v mladosti ali kasneje. Njim namenjamo naslednje vrstice dr. Smiljana Trobiša, specialista za pljučne b(Jezni in prestojnika pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, ki jih je spregovoril delavcem Zdravstvenega centra Dolenjske. Njemu in uredništvu DOLENJSKEGA ZDRAVSTVA, ki je njegov spis objavilo, se zahvaljujemo za dovoljenje za ponatis gradiva.
Današnja stopnja vse- Mislite da pretiravam? Če splošnega napredka je zajela tu- boste prebrali članek do konca,
di zdravstveno prosvetljenost občanov. Posledica tega je višja higienska stopnja med ljudmi in zato manj infekcijskih bolezni, med njimi pa predvsem ene izmed najbolj problematičnih bolezni bližnje preteklosti — tu-berkoloze.
Hkrati z znižanjem števila infekcijskih obolenj opažamo porast pljučnega raka, raka v ustni votlini in grlu, nadalje bolezni srca in ožilja ter kroničnega bronhitisa z enfizemom. Kakšno nasprotje: na eni strani napredujoča zdravstvena prosveta, na drugi pa naraščanje bolezni.
Ali se ta obolenja res ne dajo zajeziti? Lahko jih znatno omejimo prav z zdravstveno prosvetljenostjo, ki nas uči o zdravem načinu življenja, o prehrani, o nezdravih razvadah — kajenju, uživanju alkoholnih pijač itd. Rak, srčni infarkt, skleroza ožilja, kronični bronhitis, vse to nas prezgodaj peha v bolezen in grob. Vsemu temu pa je največkrat vzrok najnesmisel-nejša razvada našega življenja — strastno kajenje.
boste lahko spoznali, da ne! Oprostite pa mi, ker bom oseben. Podal bom svoje lastne izkušnje, kajti moja dolžnost je. da jih kot zdravnik ne zamolčim, temveč jih posredujem naprej.
Trideset let sem bil strasten kadilec. Kot dijak nižjega razreda gimnazije sem se skrival pred starši in profesorji. Takrat je bil najprimernejši prostor za kajenje šolsko stranišče; tam smo bili najbolj skriti, pa še zaklenjeni povrhu. S kajenjem sem pričel v družbi sošolcev. Mislil sem, da sem proti nekadilcem nekaj več, nekaj izrednega, da veljam za odraslega, skratka — da sem junak dneva. Saj vendar kadijo tudi moji starši, naši profesorji, znane javne osebnosti. S sošolci „sokadilci”, starimi 12—14 let, sem se važil s prižganimi cigaretami po mestnem parku. Najprej sem seveda bruhal, potem pa mi je po nekaj uspešnih poskusih prešla cigareta v navado.
Na začetku sem pokadil le nekaj cigaret na dan, potem pa z leti vedno več. Ko sem prišel
pred 25 leti v Novo mesto, sem pokadil več deset cigaret na dan. Kaditi sem moral povsod: doma, v službi, na cesti, na vožnji z vlakom in avtobusom — skratka, brez cigarete nisem bil nikoli! Nekoč sem prižgal cigareto na avtobusu. Pred menoj sta sedeli dve mladi tovarišici, ki sta me opozorili, da jima cigaretni dim škoduje. Povem vam, da me je postalo pred njima sram; cigareto sem takoj ugasnil in na tisti vožnji nisem prižgal nobene več. Kako prav sta naredili! Še danes sem jima hvaležen, da sta opozorili mene, kadilca, ki onesnažuje čist zrak, saj ima do njega vendarle pravico vsak človek.
Kadil pa sem naprej. Komaj so mi zadostovale 3 škatle na dan, in kako je bilo doma, si lahko kar mislite. Žena in otrok sta dihala čist zrak samo takrat, ko me ni bilo doma. Komaj smo prezračili — nova cigareta, pa dim, ponovno zračenje, nekaj minut svežega zraka, pa spet dim ... Problemi so nastajali tudi v službi. Administratorko, ki ni nikdar kadila, sem prisilil, da je postala pasivna kadilka. Po vsakem mojem dežurstvu je morala ves svoj delovni čas vdihovati škodljivi zrak. In to v kulturni sredini, v bolnišnici — in še celo na pljučnem oddelku!
Moje osebno počutje je bilo zelo odvisno od kajenja. Kadar sem bil nerazpoložen, sem bolj kadil; zato sem bil še bolj živčen in zato sem še več pokadil. Pravi začarani krog! Zjutraj ka-
šelj, pogostni glavoboli, neprijeten občutek v ustih, občasne bolečine v želodcu in še polno drugih neprijetnosti.
Zdaj pa vas vprašam, vse kadilce: ali se splača kaditi? Ali kajenje ni ena izmed najbolj nesmiselnih razvad v našem življenju? Ali cigareta res pomirja? Seveda pomirja tvojo pridobljeno strast do nikotina, dejansko pa si prav zato, ker kadiš, še bolj živčen in nemiren.
Pred leti sem si zastavil podobno vprašanje. Odgovor je bil možen samo eden: čimprej se odvadi kajenja! Sami lahko presodite, če mije kaj drugega preostalo. S tako prepričljivimi dokazi mi ni bilo težko za vedno prenehati kaditi. Ne bi govoril toliko o svojem kajenju, če bi ne bil prepričan, daje vsak kadilec na istem kot sem bil jaz, Prav tako onesnažuje zrak sebi in okolici, prav tko je suženj razvade in prav tako ima težave.
Prej ali slej pa bo lahko imel usodne posledice, če s kajenjem ne bo prenehal.
Še zlasti letos, ko se vsi prizadevamo za čim boljši izkoristek delovnega časa, za zmanjševanje stroškov, in ko iščemo načine, da bi čim več prihranili, velja natančneje pogledati tudi stroške za službena potovanja.
Malokdo namreč ve, da sta v Dolenjskem letalskem centru na voljo dve sodobni poslovni letali, vsako s po tremi potniškimi sedeži, in še manj je takih, ki so resno vzeli svinčnik v roke, da bi izračunali, kateri način potovanja je najcenejši. Lahko je izračunati strošek za osebni avtomobil, če vemo koliko kilometrov je poti, in lahko je sešteti ure letenja, če vemo, da letijo naša letala blizu 200 kilometrov na uro. Tudi za dnevnice j e račun enostaven ...
Skoraj nikoli pa ne upoštevamo na poti izgubljenega časa delavcev, ki potujejo, in končno tudi njihove delovne sposobnosti ne, čeprav vemo, daje po nekaj urah take ali take vožnje bistveno zmanjšana. Večkrat se dogaja, da se nekateri delavci posameznih smeri potovanja celo izogibajo, prav zaradi slabih zvez in naporov, ki jih že poznajo.
Potovanja z letalom je hitro in prijetno, kaj pa pomeni v denarju, si oglejmo na majhnem primem:	3 delavci morajo
potovati iz Novega mesta v Mursko Soboto, kjer imajo za dobre štiri ure dela. Dnevnice in kilometrino bodo obračunali kot običajno, njihova delovna ura pa je za organizacijo združenega dela vredna 300.— dinaijev. Potovanje naj bi opravili v enem dnevu:
Obračun za potovanje z zasebnim osebnim avtomobilom:
Odhod iz N. mesta ob 6. uri. Prihod v M. Soboto ob 9. uri. (3 delavci x 3 ure = 9 ur)
Malica od 9.00 do 9.30.
(3 delavci x 30 min = 1,5 ure) Delo od 9.30 do 14.00 (3 delavci x 4,5 ure = 13,5 ure) Kosilo od 14.00 do 15.00.
(3 delavci x 1 ura = 3 ure) Povratek v Novo mesto ob 18.00.
(3 delavci x 3 ure = 9 ur)
Za 13,5 ure dela so trije delavci izgubili še 22,5 ure časa, od tega 10 ur in pol med rednim delovnim časom. Strošek za tako potovanje pomeni torej za delovno organizacijo: 10,5 del. ure po 300.- = 3150.- din
500 km po 4,05 din = 2025.— din
3 dnevnice po 250.— = 750.— din
SKUPAJ 5925.- din.
Poglejmo še, kakšni so stroški za tako potovanje z letalom DLC, če stane ura letenja 1.800 dinarjev. Let v Mursko Soboto iz Novega mesta traja 35 minut.
Obračun za potovanje z letalom
Prevoz na letališče v Prečno 10 min.
Odhod iz Prečne ob 8.25 Pristanek v Rakičanu ob 9.00 Prevoz v M. Soboto 15 min.
(3 delavci x 1 ura = 3 ure)
Delo od 9.15 do 13.45
(3 delavci x 4,5 ure = 13,5 ure) Prevoz na letališče Rakičan 15 min.
Let Rakičan-Prečna 35 min. Prevoz iz Prečne v N. mesto 10 min.
(3 delavci x 1 ura = 3 ure)
Za 13,5 ur dela so trije delavci izgubili samo 6 ur za potovanje, od tega samo 3 ure in tričetrt med rednim delovnim časom. Zjutraj so lahko na svojem delovnem mestu še opravili nekaj tekočih nalog in dali navodila za ta delovni dan, skratka tudi doma so bili lahko prisotni vsak več kot 2 delovni uri Strošek za tako potovanje bi bil:
1 ura 10 min. letenja po 1800.-= 2100.-3 ure 45 min. del. časa po 300.-= 1125.-prevozi na letališče, 25 km po 4,05= 101,25 SKUPAJ =3326,25 din
Račun pove, da je službeno potovanje v Mursko Soboto z zasebnim avtom 78 % dražje, kot potovanje z letalom. Za druge smeri in razdalje je treba seveda računati posebej, vendar se pri razdaljah, večjih od 200 kilometrov, skoraj vedno izkaže, da je potovanje z letalom bistveno cenejše.
Naša letala smo kupili z družbeno pomočjo tudi za poslovno letenje, ki po gornjem vzorcu kaže velik prihranek. Vsi, ki so že lani poslovno leteli z našimi letali, so bili s potovanjem zadovoljni. Naša letala letijo na vsa jugoslovanska mednarodna in športna letališča, če napovemo let vsaj 12 ur prej.
Vabimo vas na letališče v Prečno in na prijetno pot kamorkoli v državi. Informacije lahko dobite po telefonu 21—107. N asvidenje!
DOLENJSKI LETALSKI CENTER
„NAŠI" MED 200 NAJ-VEĆJIMI V SLOVENIJI
Gospodarski vestnik je 5. junija spet izdal pregled 200 največjih slovenskih delovnih organizacij v letu 1979. Uvrstil jih je po višini dohodka tako kakor že v enakem lanskem pregledu. Deset največjih v Sloveniji je: Iskra v Kranju, Gradis, železarna Jesenice, TAM, železarna Ravne, GORENJE v Velenju, ŽG železniško transportno podjetje Ljubjana, rudnik lignita v Velenju, Slove-nijaceste SGP in Slovenijales — trgovina v Ljubljani. Za njimi pa so naslednje DO s področja širše Dolenjske in Spod. Posavja. Najprej navajamo pri vsaki „naši” DO njeno mesto v tabeli 200 največjih, v oklepaju pa njeno lansko mesto v enaki uvrstitvi.
11. (11) INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL Novo mesto
19. (13) KRKA, tovarna zdravil Novo mesto
28. (23) SGP PIONIR Novo mesto
65.	(7) Tovarna celuloze in papirja Krško
66.	(88) NOVOLES, lesni kombinat Straža
110.	(119) NOVOTEKS,
tekstilna tovarna Novo mesto
123. (146) INLES, industrija stavbnega pohištva, Ribnica
130.	(116)	Konfekcij a
LISCA, Sevnica
140. (114) ITAS, industrija transp. sredstev in opreme, Kočevje
144. (137) BETI, belokranjska trikotažna industrija, Metlika
154. (138) LABOD, tovarna oblačil Novo mesto
180. (194) JUTRANJKA, industrija otroške konfekcije Sevnice
187. (—) ISKRA, industrija kondenzatorjev Semič
196. (192) Gozdno gospodarstvo Kočevje.
• ••
SAMO 22.500 TON SLADKOVODNIH RIB
V vseh jugoslovanskih rekah, jezerih, ribnikih in kanalih so ulovili 22,5 tisoč ton sladkovodnih rib, kar pa je 12 odst. manj kot v letu 1978. Celoten ulov sladkovodnih rib so povečali samo v Bosni in Hercegovini (za 18 % več kot leto dni prej). Od celotnega ulova so OZD in ribiške zadruge ulovile 19.000 rib ali 48% celotnega ulova, zasebni in športni ribiči pa so ujeli 3,5 tisoč ton sladkovodnih rib.
Deveta redna seja DS DO
(Nadaljevanje z 2. strani)
jo nujna vzdrževalna in druga dela na dneve ko ni organiziranega ne Novolesovega ne javnega prevoza (npr. med dopusti, proste sobote ipd.).
Glede na to, je tov. Grabnar predlagal, da se ta pripomba prouči in se vnese v akt, ki bo obravnaval materialne stroške. To naj se pripravi do prihodnje seje.
TOZD TSP predlaga, da se v sporazum namesto fiksni znesek vnese bolj fleksibilna formulacija.
Tov. Grabnar je obrazložil, da se pripravlja družbeni dogovor v katerem bo opredeljeno, da se uporablja višina kilometrine po izračunu, ki ga bo predlagala Avto moto zveza Slovenije.
Po delegacijah je bil soglasno sprejet naslednji
SKLEP: Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene(kilometrina) znaša za vsak prevoženi kilometer 4,45 din. Uporabljati se začne 1. 6, 1980 dalje.
V	osmi točki je tov. Spelko podal poročilo o bolovanju in nanj ni bilo pripomb, zato je bil sprejet naslednji
SKLEP: Sprejme se poročilo o bolovanju in nezgodah v letu 1979.
V	deveti točki dnevnega reda DS DO je tov. Bajuk povedal, da smo v skladu z zakonom o dodatnem prispevku solidarnosti dolžni ob izplačilu osebnih dohodkov od 1. maja 1980 naprej obračunavati dodatni prispevek solidarnosti po stopnji I % od brutto osebnih dohodkov.
Zaradi povečanih obveznosti pa predlagamo vsem TOZD da se od 1. maja 1980 naprej poveča vrednost enote dela za 0,35 din na vseh temeljnih organizacij.
Tov. Bajuk je poudaril, da s tem povečanjem ne bomo kršili naših planskih predvidevanj in tudi ne republiškega dogovora o uresničeva-
nju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980.
Po obrazložitvi je bil po delegacijah soglasno sprejet naslednji
SKLEP: Od 1. maja 1980 dalje se poveča vrednost enote dela za 0,35 din na vseh temeljnih organizacijah in DSSS
V	zvezi z deseto točko dnevnega reda je tov. Vernig povedal, da se predlaga povišanje regresa za prehrano in sicer 550,00 din po zaposlenem, kar je zgornja meja po republiškem dogovoru za leto 1980.
Osebna udeležba pri malici bi se ovečala od 2,50 din na 6,50 din in osilo od 16,00 din na 23,00 din.
V	razpravi so bile podane naslednje pripombe:
TOZD TSP: Cena malice 33,00 din je previsoka z ozirom na ceno kosila, oz. ali bo po podražitvi kvaliteta malice kaj boljša. Kosilo naj bi se ukinilo, ali pa se čas kosila zmanjša. Preprečiti je potrebno prehranjevanje delavcev, v naši kuhinji, ki niso zaposleni v Novolesu.
TOZD TVP: Strinjajo se z višino regresa 550,00 din, predlagajo pa, da se ukine kosilo in pripravi drugačen sistem plačevanja malice in prepreči naj se prehranjevanje delavcev, ki niso zaposleni v Novolesu. Uvesti je potrebno boljšo malico.
TOZD TDP:	Naredi naj se
kalkulacija za malico in kosilo. Smatrajo, da na račun kosila trpi malica.
TOZD TES: Opredeliti je potrebno status kuhinje, smatrajo pa tudi, da je obrok za malico previsoko ocenjen.
Z ozirom na pripombe je tov. Vemig podal naslednja pojasnila:
1.	Analize kvalitete hrane, ki jih opravlja Zavod za socialno medicino in higieno, kažejo na izredno visok kvalitetni nivo naše prehrane.
2.	Cena naše prehrane ni primerljiva s cenami drugih gostin-
skih podjetij, ker le-ta pokrivajo primanjkljaj spri hrani z višjimi cenami pijače.
3.	Specifikacija stroškov:
a)	FIS 1.370.000 din od tega para
600.000	din
b)	Stroški DSSS in obveznosti iz dohodka 750.000 din
c)	za OD ODP 2.100.000 din
d)	skladi, extema svobod, menjava, minim. akumulacija 650.000 din.
4.	Cena obroka je izračunana kalkulativno, kosilo pa za 51 % dražje od malice, kar smatramo za sprejemljivo. Ker pa TOZD-i izražajo dvom v pravilnost kalkklacije, bo ODP dnevno izračunal kalkulacije posameznih obrokov.
5.	Čas kosila traja od 11.30 do 14.30,zato, da ima možnost dobiti kosilo tako dopoldanska kot popoldanska izmena, predvsem delavci, ki nimajo drugje organizirane primerne prehrane.
6.	Z, ukinitvijo kosila, ni možno doseči nobene spremembe pri malici, saj znaša delež stroškov kosil le 9 % napram deležu stroškov malic, ki je 72 %. Z ozirom na obstoječe tehnične kapacitete kuhinje ni možno povečati kombinira-nost malic.
7.	Stroški prehrane so se v letu 1980 povečali za 29 %, kar pomeni, da mora ostali del SSP ostati na lanskoletni višini, da se zadosti resoluciji, ki predvideva porast SSP za 13 %.
Delegacije zunanjih TOZD so povedale, da imajo naslednjo ceno malice:
TOZD TKO cena malice je 26,00 din, posameznik prispeva 5,80 din
TOZD LIPA cena malice je 40,00 din posameznik prispeva 20,00 din
TOZD TAP cena malice je 34,65 din, posameznik prispeva 8,00 din
TOZD SIGMAT cena malice je
28.00	din, posameznik prispeva 6,70 din
Tov. Grabnar je povedal, da so stališča odbora za medsebojna razmerja naslednja:
1.	Da se potrdi predlagani regres v višini 550.— din.
2.	Predlaga se, da se ukinejo kosila in se uvedejo 2 boljše malice.
3.	Kosila lahko ostanejo s tem, da je potrebno razmerje med ceno kosila in malice popraviti oz. preveriti, če je kalkulacija točna.
4.	Pripravi naj se kalkulacija posameznega obroka iz česar se bo tudi videlo ali je cena med kosilom in malico realna.
Tov. Bajuk je nato predlagal, da TOZD TES ugotovi, di bo malica boljša in cenejša, če se kosila ukinejo in poišče naj se dokazila, da se malica slabša v korist kosil.
Dogovoriti se je potrebno tudi o pripombi TOZD TSP glede vrstnega reda za malico, in sicer zato ker je TOZD TSP določen za malico vedno zadnji, tako velikkkrat ni niti izbire dveh malic, medtem ko slaščic, ki se pripravljajo v kuhinji sploh ne dobijo več.
Dogovoriti se je potrebno, da se vrstni red za malico menja.
Delegacija TOZD TVP predlaga, da se tudi pri nas uvede drugačen način plačevanja malice in sicer po sistemu kot ga ima Krka Novo mesto. Pripravi naj se nov predlog v tem smislu.
Po daljši razpravi je bil po delegacijah soglasno sprejet naslednji
SKLEP: Poveča se regres za prehrano na 550,00 din.
Temeljne organizacije s sedežem v Straži pa so glede osebne udeležbe za malico in kosilo sprejele naslednji
SKLEP: Osebna udeležba pri malici se poveča od 2,50 din na 6,50 din in pri kosilu od 16,00 na
23,00	din.
Do 1. 10. 1980 naj se pripravi nov način plačevanje hrane v obratu družbene prehrane.
Sklep je bil sprejet brez soglasja TOZD TVP, ki naj naknadno sporoči, če se s takšnim sklepom strinja.
S tem je bil dnevni red izčrpan in seja je bila zaključena ob 11.15 uri.

VAS OB KRKI - Jože Miklič, O. S. Vavta vas
Poglejmo, kakšna bo zbirka Prešernove družbe v letu 1980. Letošna zbirka obsega poleg PREŠERNOVEGA KOLEDARJA za leto 1981 še naslednje knjige:
SLOVENSKE OTROŠKE PESMI iz zakladnice tistih ljudskih in umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, v izboru Janeza Menarta in z ilustracijami Marlenke Stupica.
Anton INGOLIČ: DELOVNI DAN SESTRE MARJE. Pripoved iz življenja medicinske sestre in njenega srečanje s pvoblemi sodobnega mestnega življenja.
Stevan JAKOVLJEVIČ: VELIKA ZMEDA. Kronika o razpadu kraljevske Jugoslavije, tako tragičnem za naše ljudstvo.
Prof. dr. Miha LOKAR: ZDRAVJE V DRUŽINI. Polju-do pisana knjiga, polna dobrodošlih nasvetov za vsakogar, od otroka do starih ljudi. Broširano zbirko bodo naročniki prejeli za 190 din, v celo platno
vezano pa (pri tej bo broširan samo koledar) za ceno 240 dinarjev.
POMEMBNO: Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 30. junija 1980, bodo prejeli še nagradno knjigo brez doplačila. To bo: Max von der Gruen: BLODNI OGENJ IN PLAMEN, roman. Izredno živo in zanimivo napisano pripoved delavca, ki je čisto posvoje, brez blišča, zato pa trpko doživljal čas nemškega gospodarskega „čudeža”.
Vse navedene knjige bodo naročniki prejeli konec novembra 1980.
Razen te, redne letne zbirke, izdaja Prešernova družba tudi zbirko LJUDSKA KNJIGA, v kateri bodo naročniki za ceno 440 dinarjev prejeli 6 izbranih, prevedenih romanov iz svetovne književnosti, ki izhaja skozi vse leto, pa revijo OBZORNIK, reprodukcije slik, značk, Poezije in drugo.
NASLOV: Prešernova družba, Borsetova 27, Ljubljana. Telefon: 21—440.
Nova „avtomehanična” že kaže svojo velikost
/\
Kratke zanimivosti
V________/
V NOVEM MESTU: 19.460 PREBIVALCEV
S 1.	6. 1979 so bila
priključena k Novemu mestu nekatera naselja, ki so prej imela položaj nemestnih naselij. Zato se je število prebivalstva od poprečnih 14.739 prebival-
Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2800 izvodov. Stavek, film in montaža: DITC, tozd Dolenjski list. Tisk: DITC, tozd Tiskarna Knjigotisk. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421 — 1/72 z dne 31. januarja 1978.
cev Novega mesta iz leta 1978 lani sredi leta povečalo na 19.352. Letos konec aprila je živelo v Novem mestu že 19. 460 prebivalcev, tako da se je Novo mesto uvrstilo med 10 slovenskimi mesti z največjim številom prebivalcev na 6. mesto.
Ljubljana je imela : konec aprila letos 266.046 ljudi, Maribor 129.204, Celje 38.660, Kranj 32.642, Koper 22.667, Novo mesto 19.460, Nova Gorica 18.762, Jesenice 18.622, Velenje 18.056, Trbovlje pa so imele 16.822 prebivalcev.
SKOPSKI AVTOBUSI ZA TUJINO
Iz skopske tovarne avtomobilov „11. oktomvri” bodo v kratkem prodali kupcem iz Iraka, Poljske, Egipta, Grčije in nekaterih drugih držav 500 avtobusov, kar je tretjina letošnje proizvodnje. V obdobju 1981 — 1985 planirajo v Skopju proizvodnjo 2400 avtobusov na leto.

V TOZD TVP odpramijo dnevno skoraj 40 m3 vezanih plošč. Povpraševanje pa je še veliko večje.