november 1 s Vsi sveti 2 C Spomin ver.dul S P Hubert, škof + _4_S_Karol Bnr._g 23. pobink. 8 P Leonard \ T Villbrorci 8 S Bogomir 9 <5 Teodor JO P Andrej Avell + • L3_ s<=- Martin g N 24. pobink. J3 P Stan. Kostka J< T Jozofnt 15 S Leopold (NO.) 212. amerikanski Slovenec PR¥I SLO VENSKI LIST K AMERIKI Geslo: Za vero in narod — m pravico in resnico — od boja do tmage'1 GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA Vi AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S 4 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. , (Official Organ of four Slovenian Organizational NAJSTAREJŠI) IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN *LOVENSK$ LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, CHICAGO, ILL., SOBOTA, 4. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 4, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII* PRODAJATI OROŽJE DRŽAVAM V VOJNI D0V0UEN0 Hitler znova gleda proti balkanu ^talija utegne dati Hitlerju dovoljenje, da vkoraka v Ru-munijo, da bo s tem zaustavil ruski vpliv. — Bolgar- ska že zdaj na strani Rusije, ustanoviti fronto na Balkanu. Zapadni državi želite Bukarešta, Rumunija. — ,u£ovzhodna Evropa bo, mor-že v bližnji bodočnosti, 'fjftala važno vlogo v evrop-s*>h političnih spletkah in za-ple_tljajih ter morda tudi v v°Jni sami. Za njeno naklonje-n°st, predvsem pal seveda za nJeno ozemlje, se vrši točasno ^ikrita zakulisna, toda inten-*1Vna borba med vsemi velesili. . Prva med temi je Nemčija. Hitler zabedel Čehoslo-'aško, se je splošno mislilo, a bo kmalu korakal še naprej v isto smer, v naslednji Ve državi, Ogrsko in Rumuni-Kakor pa se domneva, ga 'e od tega deloma pregovorila pHja, ker se je bala prevelika nemškega vpliva v tem ®elu Evrope, deloma pa je .'tier opustil svoj načrt, ker 'e menda hotel prej obračunati s Poljsko. Ko pa je to de-0 izvršil, se je o'brnil zopet k !£ejšnjemu načrtu. Iz raznih Ngov se trdi, da bo Hitler o-, "stil preko zime napovedova-^ ofenzivo na zapadu in se 0 zopet posvetil lažjemu o-a.ianju na jugovzhodu, in si- finci tretjič v moskvi Zahteve, stavljene tov, objavljene. od sovje- Je njegov cilj Rumunija. Moskva, Rusija. — Delegacija finske vlade je prispela ta četrtek ponovno v tukajšnje mesto, zdaj že tretjič, ter prinesla novi odgovor na sovjetske zahteve. Dočim so doslej pogajanja potekala v tajnosti in se ni dosti vedelo, kaj Rusija hoče, so se pa nasprotno te dni objavile vse glavne točke nje zahtev. Predvsem hočejo sovjeti mali kos finskega ozemlja severno od Leningrada; dalje nekatere otoke v finskem zalivu ter eno pomorsko bazo ob obrežju Finske in del ozemlja na severu. V zameno pa je Rusija pripravljena odstopiti kos Karelije, in sicer dvakrat večji, kakor bi znašala vsa izguba Finske. -o- KANADA OBČUTI VOJNO 1 redno pa, bi dosegel Rumu-bi moral Hitler korakati ^ Ogrsko in za to početje } si moral vsekakor prej izpo-!'0vati dovoljenje Italije. To-t.asr>o utegne tega lažje dobi-kak. "les, k cor bi ga bil pred nekaj eci. Italija je sicer na de-, vda ustvari iz jugovzhodnih rža|v ygjjk nevtralnostni blok pd svojim pokroviteljstvom, 0(la upanja ni dosti,da bi ji to 8pelo. Preveč so namreč dru-^ velesile interesirane na tem psu Evrope jn preveč intense njih spletke. Ker iz te« a bloka ne utegne biti nič, postaja Italiji, da ima izbili med dvema vrstama zla, at«reč, ali med Nemčijo, ali 0 ecl Rusijo. Raje bi pa videla, 1 ^ dobe Rumunijo naziji ka- Pa komunisti. Ij.f6 glede na to, kaj bo Ita-3a odločila, bo pa brez dvo-* imela Rusija dosti besede kil ^ kakor se 'bo končno re-^ ° vprašanje Balkana. Na tat rsltern se Je namreč že zasidrala, da se do'mne-^a bo ta država v dogled- za- NEMŠKA POSADKA POTOPILA SVOJO LADJO Panama. — Osobje angleške bojne ladje Despatch pripoveduje o dramatičnem dogodku, ki se je pripetil zadnji teden na morju, ko je posadka nekega nemškega tovornega parnika raje potopila svojo ladjo, kakor bi jo bila prepustila v roke Angležem. Despatch se je srečal s tem parni kom ponoči in njega kapitan je javil angleški ladji, da je parnik last neke nevtralne države, v temi pa, da pluje zato, ker so luči pokvarjene. Na ponovni poziv se je parnik končno ustavil in skupina oboroženih mož je bila z Des-patcha poslana nanj. Kapitan pa je tej skupini javil, da je dal odpreti vse zatvornice v trupu parnika in, da se ta potaplja. Ukreniti ni bilo mogoče nič več in tako je bila posadka parnika vzeta na angleško ladjo. Nemški parnik se je res kmalu nato potopil in z njim 40,000 sodčkov mehiškega petroleja, ki ga je vozil. Kongres preklical točasni "embargo" Poslanska zbornica odobrila prodajo orožja ta četrtek, dočim jo je senat sprejel že zadnji teden. — Orožje se bo lahko prodajalo vsem državam brez razlike, toda samo za takojgnjo gotovino. Washington, D. C. — Zedinjene države bodo v naprej lahko prodajale orožje vsem tujezemskim državam, ne glede na to, ali so te vpletene v kako vojno, ali ne. Kongres je namreč ta teden končnoveljavno preklical pred leti sprejeti "embargo", to je, prepoved prodajanja orožja tistim državam, ki stoje v vojni. Zadnji udarec tej prepovedi je zadala poslanska zbornica ta četrtek, ko ga je preklicala z večino 244 glasov proti 179. Senatska zbornica je podobni predlog sprejela že zadnji teden. Zakonski predlog je bil nato poslan v posebno konferenco, sestavljeno iz senatorjev in poslancev, da se izravnajo nekatere razlike v njem, in končna odobi'itev se bo izrekla va nem v času postala odkrita ij^ica Rusije. Kakor hitro pa ^"i Rusija Bolgarsko popol-j^a za se, bo s tem Rumuni-•■tr V n'ienih kleščah od dveh v P* Obenem pa bi se njen l;pllv utegnil še dalje razširja- i-ad° Balkanu- Zaito bi Italija Self vi(*ela> da ^i Nemčija za-v«a Rumunijo, ker bi s tem \ Nekoliko uravnotežila sov-*** vpliv. v. tegnejo pa še poroditi no-j2vZaPletljaji, ako Nemčija to V Balkan ste namreč ^resirani tudi Anglija in b0Jlci->a> ker pričakujete, da 1 e tukaj ustanovili St. Louis Mo. — Rev. D. A. Lord, ki je zadnje dni napravil potovanje po raznih kanadskih mestih, pripoveduj« o vtisu, ki ga dobi popotnik, ko prekorači mejo med Zed. državami, in Kanado. Dočim je na tej strani povsem mimo ozrafčje, se pa na drugi strani meje takoj opazi vojni duh. K temu pripomore pogled na vežbanje številnega vojaštva, enako pa tudi omejitve v živilih, ki jih prebivalstvo že občuti. Dočim pa mora prebivalstvo štediti z moko, mesom in podobnim, mu oblasti priporočajo, naj uživa več jabolk; teh je namreč v Kanadi obilo, ■a izvoza za nje ni pravega. -o- NOVA SERIJA ZNAMK SE IZDA Washington, D. C. — Gen. poštni mojster Farley je objavil, da se v kratkem postavi v prodajo nova serija poštnih znamk, takozvana "serija slavnih Amerikanciev." Dan, kdaj pridejo znamke v prodajo, se bo pozneje naznanil. -o- ROP JIM NE BO KORISTIL Chicago, 111. — Na Blue Island cestno karo so v ponedeljek zvečer stopili trije moški z zakritimi obrazi in orožjem v roki ter vzeli uslužbencu neke družbe dva čeka po $24,000, ki jih je ta nesel na banko. Z ropom pa so se zmotili, kajti čeka sta taka, da se ne moreta vnovčiti. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' krizemjveta — Kaunas, Litvcnija. — V Vilni, kaltero so Rusi prepustili Litveniji, je prišlo v torek zvečer do proti judovskih izgredov, na kar so dve uri pozneje poslali sovjeti tja okrog 40 bojnih tankov. — Sidnej, Avstralija. — M?n. predsednik Menzies je v sredo objavil, da bo poslala Avstralija v Evropo na razpolago Angliji 20,000 mož močno armado, kakor hitro bo vežbanje končano. Enako armado je prispevala Avstralija tudi dva meseca po izbruhu zadnje vojne. — London, Anglija. — Angleško ljudstvo bo pričelo s prihodnjim mesecem ostrejše občutiti vojno, kajti tedaj se bodo začele določati kvote za živila. Prva, ki bosta prišla na vrsto, bosta slanina in maslo. RUSIJA SPREJELA DVE NOVI POKRAJINI Moskva, Rusija. — Vrhovni sovjet, kakor se imenuje ruski podobno, kakor parlament, je zadnjo sredo uradno priklopil sovjetski Rusiji dve novi zapadni pokrajini, ki ste prej spadali pod poljsko državo, namreč Belo Rusijo in Zapadno Ukrajino. fronto proti Nemčiji. Ako bi 1orej naziji vdrli v Rumunijo, bi jima dali za ta načrt dober povod, in bi torej njih čin ti dve državi naralvnost pozdra-novo vili. odgovor m0l0t0vu Chamberlain pravi, da ni Mo-lotov povedal nič novega. London, Anglija. — Min. predsednik Chamberlain se je bavil ta četrtek v parlamentu z zadnjim govorom, ki ga je imel načelnik sovjetske vlade, Molotov. Omenil je, da ni bilo v tem govoru nič takega, kar bi moglo vznemirjati zapadni državi, češ, da je bil popolnoma v skladu s kočljivim mednarodnim položajem; pač pa, da je moral govor razočarati nazije, ker ni nič objavil vojaške zveze Rusije z Nemčijo. Na Molotove 'besede, da vodite zapadni državi vojno le v svrho ohranitve svetovne nadvlade, pa je Chamberlain odgovoril le,da so bili pravi cilji, za katere ste šli omenjeni dve državi v vojno, že dostikrat objavljeni in, da jih tudi odobrava večina držav na svetu. -o- AVSTRIJSKA VLADA SE UTEGNE USTANOVITI Pariz, Francija. — Avstrija utegne dobiti v kratkem zopet svojo neodvisno vlado, toda ne na Dunaju, marveč v Parizu, zdaj obstoja ix Jugoslavije t Žalostne posledice izgubljene pravde, kateri je sledilo pomanjkanje in nazadnje obupno dejanje matere, ki je skočila v Krko. — Težka nesreča na Gorenjskem. —. Smrtna kosa. — Razno. še pred koncem tega tedna, na kar se bo izredno zasedanje kongresa razšlo, ker je rešilo zadevo, zaradi katere je bilo sklicano. Kakor je bilo že poročano, bo novi žakon dovoljeval prodajanje vsakega orožja .brez razlike in vsaki tujezemski državi brez razlike. Pogoj je le ta, da se mora za orožje plačati pi*ej, kakor gre iz Amerike in, da mora biti odpeljano na ladji tiste države, ki ga kupi; ameriškim ladjam namreč novi zakon prepoveduje, da bi smele pluti v pristanišča takih držav, ki so v vojni. Dasi, kakor omenjeno, ne dela zakon nobene razlike med državami, ki si orožje lahko na/bavijo, in je v tem ozif-u v resnici docela nevtralen, vendar pa se ni niti v senatu, niti v poslanski zbornici med debato prikrivalo, da' bo v korist predvsem Angliji in Franciji. Ladje teh dveh držav imate namreč lahek dostop do Amerike, dočim 'morajo iti nemške ladje skozi angleško blokado, skozi katero ni lahko prodreti. V istem smislu pa je bila dosedanja prepoved izvoza orožja v korist Nemčiji, ker pač zapadni državi niste mogli kupiti orožja, dasi ste imeli sredstva za to. ' V stiskah zaradi doma in družine je obupala Kostanjevica, 10. okt. — Posestnica Jera Zupančičeva v Bušeči vasi je imela že dolgo vrsto let težko življenje. Dokler sta se z možem razumela in je bil celo denar v hiši, je šlo vse v redu. Toda razmere so se hitro predraga-čile. Domače bitke so bile vsakdanji pojav vse dotlej, dokler se m o ž Franc ni za stalno preselil v Zagreb. Do težkih razmer je v glavnem privedla družino pravda, zaradi neke stare pravice. V pravdi je Zupančič^ podlegel in je moral prevzeti stroške svojega in nasprotnikovega zastopnika. Da bi se teh obveznosti otresel, je šel na Nizozemsko, odkoder pa se je kmalu vrnil.s kolesom. S konji je nato doma skušal nekaj zaslužiti, a tudi tu se je trudil zaman. Dolgovi so se vedno bolj večali in v teh težkih urah je ostala Zupančičeva sama s svojimi petimi otroki, od katerih sta starejša dva odšla za kruhom v Tndijo, enega je oddala v uk za peka v Kostanjevico, še mladoletna hčerka lin 12 letni Miha pa sta ostala doma pri materi. Vse te prilike so na mater uničevalno delovale, da je nazadnje prišlo do obupnega dejanja v hipni zmedenosti. Ko se je v ponedeljek 2. oktobra zjutraj prebudil 12 letni Miha, ki je spal vedno pri materi, in opazil njeno delavno obleko na peči nedotaknjeno, je šel takoj pogledat v omaro, če se ni mogoče ta dan mati spet odpravila po svojih poslih. Ko je videl, da visi tudi v omari vse nedotaknjeno, je s 'pretresljivim jokom tekel na dvorišče pogledat, če ni morda vendarle tam nekje njegova dobra in nenadomestljiva mati, in ko je našel tudi dvorišče prazno, se je podal na- Potočnik in njegov tovariš. Avto je oba zbil v ofocestni jarek, kjer sta obležala nezavestna. Prof. Potočnik je dobil precejšnje poškodbe po nogah in poškodovan ima prsni koš. Njegov tovariš je bil težje poškodovan. Oba sta bila odpeljana v bolnišnico v Ljubljano. -o--1. Zagonetka Na mariborski policiji je j a-vila postrežnica Alojzija Ce-rar iz Maribora, da je izginila njena 25 letna hčerka, ki je bila zaposlena v neki tekstilni tovarni. Ko je bila na delu, je prišla v ponedeljek 9. oktobra po njo neka tovarišica, ki ji je dejala, da je mati hudo zbolela in da mora takoj domov. Mojster jo je pustil iz tovarne in od takrat je za njo izginila vsak sled. Obenem je Cerarje-vi izginila ročna torbica z nekaj zlatnine. -o--: Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Gabrijela Šink, uradnica banske uprave. — Na Prežganjem je umrl Bazilij de Cecco. — V Kapli pri Sv. Juriju ob Taboru je umrl Matija Drobež, po domače Grega, dolgoletni ključar kapelske cerkve, ob« črnski odbornik in splošno spoštovan mož ter vzgleden katoličan star 68 let. Nesreča s kolesom Posestnica Jela Kozma iz Stoje pri Igu se je peljala 3 kolesom. Pri tem je izgubila ravnotežje in tako nesrečno padla na tla, da si je zlomila ključnico in so jo morali oddajati v ljubljansko bolnico. tukaj tudi poljska vlada. Sestavi te vlade ste Anglija in Francija naklonjeni in enako tudi posebni avstrijski legiji, katera bi se borila na njuni strani, kajti to bi jima dobro I Nobenega dvoma ni, da bo ravnost proti Krki, kjer je ob izvoz orožja pomenil velikan- bregu našel eno nj^no nogavi- Z vzkliki in ploskanjem je služilo za propagando med i zbornica pozdravila delegate iz teh dveh pokrajin; ti pa so se izrazili, da "naše prve besede so besede hvaležnosti tovarišu Stalinu." Obe pokrajini ste se združili s sovjetskima republikama istega imena, ki ste že prej obstojali v Rusiji. -o- BLAGOSLOVLJENA DRUŽINA Cadiz, O. — Družini Clyde Dunlap so se začetkom tedna rodili dvojčki. To še ni taka izrednost, pač pa je izrednost v tem, da se je število otrok, rojenih tej družini, povečalo z novim naraščajem na — 25, od katerih jih živi 15. Mati je stata 45 let. ljudstvom v Avstriji in drugod po Nemčiji. Težava je le, kako naj bi se ta vlada ustanovila, kajti med tukajšnjimi izgnanci, ki bi prišli za njo v poštev, vladajo še vedno ostri spori, kakoršni so prej razdvajali Avstrijo. -o- DIES ZAHTEVA ŠE DVE LETI Washington, D. C. — Poslanec Dies je vložil v sredo v kongresu resolucijo, da se podaljša obstoj njegovega odbora za raziskovanje neameri-kangkih aktivnosti še za dve leti, in sicer do' 2. januarja 1942. Resolucija ne vsebuje zahtev za nadaljnji sklad. ski razmah za, ameriško industrijo. Kakor se pričakuje, bo prišlo že v nekaj tednih' semkaj naročil za razno vojno blago za okrog miljardo dolarjev in ta naročila se bodo najbrž nadaljevala, dokler bo vojna trajala. --o-- NEMČIJA NASTOPILA PROTI PIJANCEM Berlin, Nemčija. — Potom radio se je zadnjo sredo objavila policijska odredba, po kateri bo vsem osebam, ki so znane, da so vdane pijančevanju,prepovedano za dobo enega leta vstop v vsaik lokal sirom cele države, kjer se prodajajo pijače. Pričakuje se, da bodo lastniki teh lokalov dobili seznam vseh notoričnih pijancev cele Nemčije. Ukrenilo pa se je ae, da se ustanovi posebno koncentracijsko taborišče za največje pijance. co. S še hujšim jokom je tekel do soseda Ivana Kluna, ki je s svojim čolnom takoj pohitel na kraj, kjer je 'bila najdena nogavica. Po kratkem iskanju je izvlekel iz Krke mrtvo mater s sklenjenimi rokami ovitimi z rožnim ven-eejn. Tragična smrt skrbne matere je naipravila na vso okolico najgloblji vtis. Prometna nesreča Kranj, 10. okt. — Na cest: med Škof j o Loko in Žabnico sta postala žrtev prometne nesreče prof. Potočnik iz Kranja in njegov tovariš prof. Dobro voljec. Nasproti sta si vozila poštni avto, ki je vozil po sredi ceste, in pa kamijon, ki se je držal desne strani ceste. Na ovinku sta se srečala in kamijon je zavozil nekoliko bolj na rob ceste. V istem ovinku pa sta bila na ovinku tudi prof Rešen v zadnjem trenutku Pii Sv. Florijanu na Štajerskem, je nastal požar v koči, ki je last posestnika Antona Brložnika, v kateri je že nekaj let stanoval 83 letni občinski revež Jakob Žak. Koča, ki je stara naxi 100 let, je bila naenkrat vsa v plamenih. Stari Zak je tedaj spal v gorečem poslopju. Ker je močno gluh in slaboten, ga tudi prasketanje ognja ni zbudilo in bi bil gotovo zgorel, če bi ga v zadnjem hipu sosedje ne re-;ili. Morali so seveda s silo vdreti skozi vrata, da so prišli do starčka in ga odnesli iz goreče hiše. Revežu je ogenj uničil še to skromno imovino, ki jo je imel ter 140 dinalrjev gotovine. Ogenj je nastal vsled cgorka cigarete, ki je padel med slamo. Napaden 50 letnega posestnikovega sina Edvarda Šušteršiiča iz Šolske vasi pri Kočevju je v gostilni napadel neki Bosanec in ga zabodel z nožem v trebuh, da so ga morali odpeljati y ljubljansko bolnico. . Sobota, 4. novembra m AMERIKANSKJ SLOVCNCC ša za Rusijo. Toda kar zadeva zračno orožje, ni Latvija nič manj važna in tudi ne Litva, saj je iz teh dveh mogoče z avioni prihajati daleč v notranjost Rusije. V tem pogledu se zdi Litva posebno pomembna, zakaj najbolj je pri-maknjena proti osredju ruske notranjosti in z njenih letališč bi mogli avioni ogrožati komunikacijska sredstva tako proti Kijevu, kakor tudi proti Moskvi in Leningradu. Baltiške države so, kakor smo že omenili, vso povojno dobo skrbno pazile, da se ne bi v zunanji politiki orientirale napačno. Mnogo so se za njihovo zavezništvo potegovali Poljaki, toda nele v litovskem Kovnu, temveč tudi v estonskem Talinnu, nekdanjem Revalu, in v letonski Rigi so se skrbno čuvali, da ne bi s prijaznostjo napram Poljski vzbudili nezaupanje svojega ruskega soseda, upoštevajoč sovjetsko stališče, da bi vsako tako zvezo smatrali v Moskvi za izzivalno politiko. Najraje bi se v baltiških republikah naslonili na Veliko Britanijo, ki se jima je zdela najbolj vabljiva zaščitnica. Toda praktičnega tako preu-darjanje ni moglo prinesti, zakaj v času nevarnosti postane Baltiško morje zaprto in pomoč od angleške strani se je zdela toliko ko nemogoča. Poljska tragedija je ta predvidevanja v polni meri potrdila. Dogodki Baltik (Metropolitan Newspaper Service) Napisal I Edgar Rice BuiTOll&hfi (TURE SYNDICATE, Inc. Ko je množica gledalcev to videla, je zagnala krik veselja in zmagoslavno ploskala Tarzanovi spretni zvijači. Z nasprotpe strani arene se je p^ bližal Tarzan proti levu, ki je mrcvaril Hyarka. Spotoma je pobral sulico, katero je' malo poprej Hyarku, ki ga je liotel z njo prebosti, iztrgal iz rok. Kljub temu, da je -bil Tartan levu prav pred nosom in bi ga ta kaj lahko napadel, j<> je vendar ubral sa beže-čim jynakom Hya'rkom, katerega je dohitel fiVflo pr«4 Jožo, v kateri je sedela Mcuofr^ s'.svojim spremstvom-Tu Jiyark ni mogel il lav na tem d* skoči na svojo žrtev, je Tarzan z močjo porinil Hyarka naravnost proti ja^dr||en? zverini. Una I Amerikanski Slovenec ! "W in najstarejši slovenski The first and the Oldest Sloven* 5 fat v Ameriki. Newspaper in America. ( Ustanovljen^leta 1891- 1 day and the day after holiday«. Izdaja in tiska: ' ___ EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. < Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: R40 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina. Subscription: U celo leto ------------------$5.00 For one year---------------------$5.00 Za pol leta_________2.50 For half a year--------------2.50 Za četrt leta____________1.50 For three months------------«50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo teto _________________$6-00 For one year----------$6.00 Za pol leta___________3.00 For half a year---3.00 Za četrt leta________________1.75 For three months----- Posamezna številka ________________ 3c Single copy ------.---------.—---3c Dopisi važntga pomena za hitro ofejavo morajo biti poslani na uredništvo miai dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas de četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira, — Rokopisov uredništvo ne vrača. ____________________ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at /'u:___Tjlli__4~i,t* Ant Mo.-i.Vt 1 1R70 Veliki dogodki, ki se odigravajo v Evropi, potrjujejo F vedno znova, kako idilični so bili časi od svetovne vojne g dalje napram trdi, strahotno kruti sedanjosti. Mali narodi so se v svojih novih državah počutili varne in svoboda se jim je zdela tako rekoč po sebi umljiva, tako da se je že nič posebno niso več veselili in da je začela giniti zavest, kako neprecenljiv zaklad je. M Sedaj se je začela uveljavljati nova doba, v kateri se Jc suverena neodvisnost manjših držav ne zdi več tako sa- te moumevna, posebno ne, ako je v napotje važnim intere- ^ som te ali one velesile. Najnovejši primer za to imamo v baltiških državah, ki so se vsa leta po vojni skrbno čuvale, "h, da se v nobenem pogledu ne bi zapletle v veliko evropsko sj politiko in njena trenja. A lega vseh teh držav je taka, da ti so kljub temu prišle pod udar močnejših tujih interesov, p Prva je bila Estonska, ki je kar morala sprejeti nekak pro- s( tektorat Sovjetske Rusije. V par dneh ji je morala slediti .. Letonska. In tudi Latvijo bo zadelo isto. Tudi Finska bo R težko ostala neprizadeta v tem oziru. Ruski medved p pač sili na plan. E Zakaj je kocka najprej padla na .Estonsko, ni težko n uganiti. Prvič leži ta — razen Finske — najbliže stari P ruski prestolnici, tako da od vzhodne estonske meje do Le- Jn ningrada ni niti polnih 150 km. Za avione, obložene z bom- t bami, je taka razdalja igrača. Drugič je Estonska ona bal- g tiska država, ki premore največje otoke in, kar je vseka- h kor še bolj važno, v taki legi, da se more z njimi zapreti j dohod tako v Finski zaliv kakor tudi v Riški zaliv ter * sploh obvladati ali vsaj uspešno kontrolirati severni del Baltika. Razen Estonske je ob Baltiškem morju samo še l Finska v posesti otokov in to v veliki množini. Med njimi \ so Alandski otoki, ki se odlikujejo po tem, da ležijo nekako ž na sredi med Finsko jn Švedsko, razpostavljeni tako, da < zapirajo vhod v Botniški zaliv, ki sega daleč na sever med ] švedsko in finsko ozemlje, hkrati pa omogočajo z boka j ogrožati vhod v Finski zaliv. Malo pred izbruhom seda- 1 nje vojne se je pojavilo vprašanje utrditve teh otokov, ki j sta jo nameravali skupno Finska in Švedska. Energični i protest Sovjetske Rusije je odložil zadevo, ki se pač v sta- j rem projetku ne bo več pojavila na dnevnem redu. Ime- ; noval pa se je v poročilih pred nedavnim tudi že neki drugi finski otok, Hogland, ki leži nekako pred vhodom v Na-, revski zaliv, s pripombami, da bi njegova posest Rusiji zagotovila varnost s pomorske strani. Gotovo bi bilo odveč, že sedaj razpravljati o nadaljnji usodi imenovanih otokov. Saj se dogodki že itak tako prehitevajo, da za prerokbe res ni potrebe v današnjih časih. Baltik ima zelo pestro preteklost. • Ozemlje sedanjih baltiških držav je bilo po vrsti v rokah tujih gospodarjev, ki so prihajali bodisi čez morje ali s kopnega. Po morju so prišli najprej nemški križarji, ki so si podvrgli dežele in v njih gospodovali stoletja. Potem so tu gospodovali Švedi, ki so prav tako po morski poti vezali baltiško področje na svojo državo. S celinskega zaledja so se v baltiškem pri-morju uveljavljali v manjši meri Poljaki, v dobi, ko se državnikom posest morske obale še ni zdela nikaka dragocena stvar. Ruska posest na Baltiku se je začela z dobo Petra Velikega in je nastala iz povsem sistematičnega prizadevanja, da se izkoristi morje za gospodarske namene in da se državi tu odpre okno v svet. Skozi pristanišče v baltiških provincah je šel odtlej rastoči ruski trgovski promet proti zapadu polnih 200 let. Ko je z odpadom obrobnih dežel v dobi boljševiške revolucija Rusija ohranila, samo oni, razmeroma jako malo obsežni pas pri Leningradu, ki so ga v dobi od Petra Velikega dalje kolonizirali z ruskim prebivalstvom, se je v gospodarskem pogledu ta sprememba manj učinkovito pokarala spričo prevladujoče avtarkije, ki jo je za Rusijo prinesla s seboj boljševiza-cija. Zahteve po izrednih pravicah Sovjetske unije na Estonskem so v Moskvi utemeljevali predvsem s strateškimi argumenti, v glavnem s pomorskimi in le v manjši meri z letalskimi. Kar se tiče podmornic in sploh vojaškega zna* čaja prometa po morju, je nedvomno £ston?ka najvašnej- SMRT SLOVENSKEGA [pri PIONIRJA Sir Ely, Minn. Izvedeli smo, da je v Flint, f Michigan, v Gospodu zaspal " Jožef Agnich, ki je bil rodom iz Tuševdol, pri Črnomlju v „ Beli Krajini. Umrl je v staro- 1 sti 74 let. 1 — Leta 1907, ko sem bil jaz na potovanju po ^ bakrenem okrožju, je bil u- . služben v pisarni Tammarock ^ trgovine v Yellow Jacket predmestju. Vsled slabe indu-strije v bakrenih rudnikih se ^ je bil preselil s soprogo k svo-ji hčeri Mrs. Eister v Flint, 1 Mich. Soproga mu je umrla 81 pred 12 leti in je pokopana na Evelethu, Minnesota. Tudi sc njegovi zemski ostanki so bili y prepeljani na Eveleth, kakor .' je to že poprej želel, da bi ^ njegovo truplo počivalo poleg trupla njegove soproge. Pogreb se je vršil dne 26. okto- p bra v cerkev sv. Družine, kjer c je Rev. Louis Pirnat daroval n sv. mašo zaldušnico za dušo pokojnega. Pokojni Agnich zapušča v Flint, Michigan hčer Mrs/ Eister, v Ely hčer Mary omo- j; ženo z Mr. Matijem Kobe tei n osem vnukov, oziroma vnukjnj s in štiri pravnuke. Na Evelethu r zapušča brata Johna, pri ka- ( terem je ležalo njegovo ^tru- p plo do dneva pogreba. — Po- v ko j ni Agnich je bil par poletij pri svoji hčeri Mrs. M. Ko- 1 be na Ely. Bil je vseskozi po- t božna duša in ni mimil dan, da £ bi se ne bil udeležil sv. maše. j Doma je pa pomagal v trgo- i " vini Mr. Kobeta. — Njegova s ■ smrt, ki je nastopila dne 22. 1 , oktobra, je bila kaj lahka. Do i zadnjega zdihljeja je na glas . molil z duhovnikom sv. rožni- : venec za umirajoče. Pač, kot 1 pravi pregovor: Po lepem živ- 1 1 Ijenju lahka smrt. — Vsem 1 , prizadetim sorodnikom naše : 3 sožalje! j V Shipman bolnišnici je dne 25. oktobra umrl Matija Ogu-' lin. rodom iz Rrvačjega vrha rARZAN EN SLONOVI LJUDJE » - . ni- '-i. ■ i ■' ■ * pri Semiču v Beli Krajini. Smrt ga je pobrala v starosti k komaj 49 let. Bolehal je že 11 več let na hemefoidih, a je bil . le par dni v bolnišnici. V J Ameriko je prišel leta 1909. Za svojega življenja se je bil ' že nekaj let ukvarjal s tem, * da je kupoval živino, jo ubijal 5 in razprodajal meso. Bil je 1 član društva Sokol SNPJ.. Pokopan je bil po katoliškem V obredu iz mrtvaške kapele po- ' grebnika Champa ;in Mrhar dne 27. oktobra v cerkev sv. ! Antona, kjer je župnik Rev. ] Franc Mihelčič opraivil po- 1 grebne obrede. ! Dne 4. novembra, to je v soboto, ob 7 uni zvečer, je splošna seja, ki se bo vršila v J. N. Domu in sicer v svrho j imenovanja kandidatov za mestno zbornico. — V noči od ' 28. na 29. oktobra je padlo za par palcev snega. Vsekakor l kaže, da bo letos nastopila pri j I nas zgodnja zima;. J. P. $-o- } i SVARILO ROJAKOM Johnstown, Pa. I i ! J Podpisani resno svarim ro-j - jake v Johnstownu in drugod, ' i naj se varujejo pred nekim j sleparjem, ki kot pravi, nabi-u ra nairoaila za povečanje slik (fotografij) obenem pa tudi i- prodaja neko suho perje, "ki i- v morju raste," katero je bel-s- ':asto sive barve,' precej debe-i- lo in mehko, podobno kakemu >- blagu in s katerega uporabo a se bolezen v devetih dneh po-polnoma ozdravi in to ne sa-)- rao ene vrste bolezen, kar bi a se mogoče bilo, temveč vsaka, l. kakoršnakoli bolezen, kar je io nara)vnost nemogoče, is Seveda on ne trdi, da je i- njegova "zdramilo" dobro za at vse bolezni, ker bi menda tež-v- ko dobil tako neumnega, da m bi mu to verjel, temveč samo le za ono bolezen, kaitero ima dobični bolnik, do katerega on le pride in ne pove, da je kje u- prodal isto zdravilo za kako la drugo različno bolezen, kar sem zvedel še le zdaj po dveh želi tednih, ko je , bil slepar pri mu meni, zato pa navadno rad svo, pristavlja da naj se od njega nik kupljeno zdravilo drugim ne bro pokaže. ži < Ker bi se tudi jaz kot goto- poz vo vsakdo drugi, radi iznebil dru hude bolezni neduhe.zato sem mei v teku več let temeljito pre-izkusil vse kakoli sem bral ali slišal, da je dobro proti nedu- ^ hi, poleg vsega tega naredil gvc več tudi svojih lastnih "ekspe-- vJn rimentov" — pa vse zastonj; gy( bil sem za trdno uverjen da ^ za naduho še ni iznajdenega mg zdravila, razen nekaterih ^ zdravil ki bolezen samo lajšajo, ne pa kaj ozdravijo, zato bo sem pa od omenjenega slepar-j a, tudi jaz kupil 3 ducate li-stov tistega "zdravila" vsak ^ 75c, skupaj $2.25. češ, bom da pa še to poskusil, mogoče je pa vendarle kaka skupina lju- ho di, ki ve za zdravilo proti ne-duhi, pa vsled sebičnosti hrani ^ to v tajnosti, da s prodajo tega zdravila sama bogati. Obenem sem pa takoj sklenil da če bi meni to zdravilo pomagalo, bom to takoj v javnosti razglasil ker bi se roi zdelo zločin, da če bi vedel za ta-j ko zdravilo, pa bi tega v jav-, nosti ne povedal. v j Enako smatram tudi za svo-t jo dolžnost zdaj, ko se je iz- h kazalo, da ni to "zdravilo" ne H j le nič ni pomagalo, temveč mi O bolezen še zelo shujšalo, da t< \ zdaj ne morem ne živeti, ne e umreti. To "zdravilo" bi mi bilo res P n kmalu odpravilo neduho, ob- u enem pa tudi mene samega. s T Vsaj zame, je bil to pravi 0 T strup, da sem moral iskati po- ^ j moči pri zdravniku, pa še nič s ne pomaga, da te vrstice pi- r šem že več dni skupaj. c v Zato pa na podlagi bridke * e izkušnje tem lažje svarim dru- I v S®* ^ 0 Omenjeni slepar bo r o d o m 1 ;a neki Hrvat, pristojen, kot je £ 'd trdil, v Greensburgu, Pa., star ] .a okoli 50 let, normalne možke 1 )r postave, plavih oči, nekoliko 1 ri nagubanega čela in precej < rdečega obraiza, nosi navadno 1 možko lahko kapo in ročno 1 torbo in je precej zgovoren. J Zatorej pozor pred njim! j j Najbolj potrebno bi bilo, da °"lbi ga kdo, kjer se pojavi, na- d' znanil policiji. ™ Ob priliki nameravam še po- sebej pisati o neduhi in o raznih ^ "zdravilih" proti njej. S pozdravom kl And. Tomec. si- -o- >e POZIV NA SEJO ZA nu PROSLAVO )0_ Chicago, 111. 3a. Narodnega Praznika Prvega ki Decembra Seja odbora za letošnjo Pro-Je i slavo Narodnega Praznika I Prvega Decembra se vrši v J"e j Narodni Bratski Dvorani, 1802 za , So. Racine Ave.,ob ošmih zv$-ež- , čer v torek dne 7. novembra, da j Vsi člani lanskega odbora mo morajo biti navzoči. Društva m a in organizacije morejo poslati on tudi druge delegate, kadar in kje kakor si jih izbero. Vsako ju-iko goslovansko, slovensko, hrva-voje delegate. Vsak posamez-lik, ki hoče sodelovati, je do-jrodošel. Ta javni poziv siu-si obenem tudi za neposreden poziv. Razen te prve bodo vse Iruge seje naznanjene v naših meščanskih listih. V teh hudih časih je naša dolžnost, da pokažemo kot dr- n. žavljani te dežele in potomci ti svojih prednikov v naši domo- ri vini Jugoslavija svojo slogo, K svojo ljubezen do rodne zem- v: lje in svoje pripravljenost po- n, magati ji v potrebi še bolj ka- K kor kdajkoli poprej. šj Kakor vsako leto, tako se n bo tudi sedaj volil novi odbor r; in pripravilo vse potrebno za p proslavo. Dvorana je že naje- s ta. Pridite, bratje in sestre, s da resno, smotreno in hitro r storimo vsa potrebna dela, če r hočemo, da) nam bo tudi letoš- I nja proslava v čast, kakor so -nam bile vse dosedanje! v J. Bjankini, preds. Marko Mrdjenovič, taj. -o- AVTOMOBILSKA RAZSTAVA V CHICAGI * Chicago, III. i Vse je pripravljeno, da se v soboto 4. novembra otvori 1 40. avtomobilska razstava v International Amphiteatru na Halsted street in 43. cesti. Otvoritev razstave bo v sobo-, to ob 2 uri popoldne in bo otvorjena do 11 ure zvečer. Druge dneve bo razstava od i prta od 11 ure zjutraj, do 11 . ure zvečer. Vstopnina na razstavo je 55c, vštevši teks, za i odrastle in 25c za otroke. — - Mnogi že mesece z nestrpno-: stjo pričakujejo otvoritve te . razstave, da bodo na lastne oči videli, kaj jim nudijo raz-3 ne avtomobilske industrije. - Kar so dosedaj samo brali v časopisih, bodo sedaj videli na n lastne oči. Avtomobilska raz-e stava je edina prilika, kjer r lahko vid,ite vse podrobnosti e in konstrukcije avtomobilov, 0 vse dele, kako se pregiba j o in j delujejo. Tukaj bodo obisko-0 valci razstave imeli priliko vi- 0 deti vse tehnične pridobitve, kar jih je dosedaj zmogla avtomobilska industrija in to a bo zanimivo za vsakega. V po-sebnem oddelku se bo razkazovalo, koliko se je že napra-j. vilo za varnost potnikov, kali kor tudi teh, ki se vozijo z avtomobili. Poleg osebnih avtomobilov, vas bodo zanimali tudi razni tovorni avtomobili in pa busi,' ki so izdelani v najnovejši konstrukciji in nudijo največjo udobnost za potnike. Nad 400 modelov bc razstavljenih na ogled, v vred- 1 nosti do treh milijonov dolarjev. — Posebnost razstave bc o- tudi to, da bo z njo združene sa tudi razvedrilo za obiskovalce v to bo program s plesi in pe )2 tjem, v katerem nastopijo šte vilni operni talenti, med: nji i. mi 19 lepotic nazvanih "Na ra rodnih kraljic," med katerim va so tudi zvezdnice kot Loli iti Fletcher, Prima Donna ii in Sigrid Da,gnie. iu- Avtomobilska razstava b ra- odprta namesto en teden, ko se ponavadi, devet dni, v kater Velika jubilejna proslava So. Chicago, 111. — Prihod; | njo nedeljo 5. novembra s'aV! tukajšnje žensko društvo M*1" J rije Čistega Spočetja št. 80, KSKJ. 35 letnico svoje ustano- | vitve,iiji plodonosnega delova-nja, obenem tudi 45 letnico ^ K. S. K. Jednote. Peta sv. maša je o'b 11.30 dopoldne, P° maši slavnosten banket v dv°' : ^ rani pod cerkvijo s p e strii" | programom, po banketu Pr0' j. £ta zabava s plesom. Banketa , se udeleži večje število glav- 1« i nih odbornikov KSKJ., »ej i njimi tudi glavni predsednik - Mr. John Grm iz Pueblo, Colo-> — Članice vabijo na velik0 udeležbo. Govori na radio Gilbert, Minn. — V nedelj" 29. oktobra je pričel Rev. Fa' ! ther Francis Schweiger, žuP ; nik tukajšnje cerkve, zopet z e verskimi govori na Virgin) .j radio postaji. Govori, ki bod v v slovenskem jeziku, se bo« a nadaljevali vsako nedeljo j zimskem času. Father Schwe1' ^ ger že zadnja dva leta pod^a, 0 verske govore na omenj^1 r radio postaji v zadovoljs^'0 j" rojakov po železnem okrožju' ! — Godbene točke za slovel sko uro na Virginia radio P° staji bodo zopet nudili PeV cerkve sv. Jožefa z Gilbert®' 0 pod direktorico Mrs. Fi*^ Gruden z organistinjo ^ ie Alice Kraker. v sta všteti dve nedelji. To^ ia dovolj prilike za vsakega. : j z. si to velezanimivo avtoflioD| er sko razstavo ogleda, da vl . j 3ti devet dni, v katere sta vst )V, dve nedelji. Torej dovolj P 1 jn like za vsakega, da si to v® | ;0_ zanimivo avtomobilsko razs j vo ogleda, da vidi velikai1® ;6) napredek avtomobilske v r]a strije, ki se izboljšuje iz 'to loto. Letošnja avtomobil^ )0. razstava, ki se vrši pod e ca. stvom "Chicago AutomoD1 ra. Trade Association," je ^ ca- večja in najpopolnejša, kar , z jih je še vršilo dosedaj, ^ .fl ne zamudite prilike, da sl ni- ogledate. to- 0 tl "Amerikanski Slovenec •n "Novi Svet" ala lista, brez ^ za terih bi ne smela biti nO» k0 slovenska družina! . [j ed- ^^ ar", "BARČICA" nosi naslov knjižica, v katea, i [ce je zbranih blizu sto najP0^ | ' larnejših slovenskih dpn1^. Ite_ narodnih pesmic, ki jih \ • venci prepevajo ob vsaki P1 Na" ki. Tistim, ki so pozabili že J imi f^}^ d01"ačih PeŠISi /ola ^ knjižica zelo prav Pr i(1 in Stane s poštnino samo ^ se naroča pri: bc- Knjigarna Am. Sloven®6 kot 1849 West Cermak Rd" tere1 Chicago, 111. ' ----- i VjiAjIV lmena" AXo " xe 1 ^^^^^^ obnovi i« >n iHKrouai Bstn1 _. ....................Hvi.ivj.n^r.iinuKunr.aHiiiiiraiiniirafflMiitHmai Sobota, 4. novembra 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Minnesota iznenadila svet! ^našnje poročilo o kampanji "Novega Sveta" prinaša vsem veliko iznenadenje. — Slovenci v Minnesoti, oso-bito navdušeni zastopniki in zastopnice naših listov so pokazali, kaj se da napraviti v vsaki kampanji, če se lesno za isto zavzamejo. — Nad 200 novih naročnin je dala zadnja dva tedna Novemu Svetu sama Minnesota nadvse razveseljivo pa tudi izredno iznenadenje prinaša .Poročilo vsem Slovencem sirom Amerike. Naravnost čudež, bo . 0 vzkliknil in je res čudež. V času, ko vsi nekam omagujemo 1 nas loteva malodušnost, pa vstanejo naši ljudje in navdušeno pregovore za kako našo skupno reč — to je iznenadenje, saj ven-ar ta kaže še moč našega slovenskega življenja v tej deželi. Slovenci v Minnesoti živijo še krepko in močno slovensko živ-Jelje. To kaže njihovo močno zanimanje za slovenstvo in za ženski tisk. Posebno se zanimajo za akcijo mesečnika "Noveli Sveta", kateri se prizadeva, da zbere in ohrani zgodovino na-e8a slovenskega naroda v tej zemlji. In kje začenja zgodovina as6ga naroda, kakor baš v divni, poleti lepi zeleni Minnesoti, po-toi pa v lepi idilični Miklavževi Minnesoti. Tam je tekla zibel •fteriški Sloveniji. Tam najdete še krepak slovenski rod, ki je po-°Sen na svojo narodnost, ponosen na svojo slovensko kri, pono-na svojo zgodovino in na svoje potomstvo. Živela slovenska Minnesota! . Zanimivo je, da se je baš v tej kampanji tako glasno odzvala genska kri v Minnesoti za mesečnik "Novi Svet". Pa to je še Začetek. Vsi obljubljajo novih bomb in prepričani so, da letos /^gajo na severu. Seveda se morajo dobro paziti, kaj poreko a vzhodu in zapadu in na osrednjem zapadu so tudi vseh muh mi. Nihče ne ve, kaj bo ta mesec napravil naš slovenski Cle-^'and, ki nosi ponosno titel: Bela Ljubljana? Kaj porečejo tam hriboviti Pennsylvaniji, kaj poreko v gorati Coloradi in kaj po-eko na ravnih poljih Illinoisa, Indiane in Wisconsina. , Vsem agitatorjem velja to le: Pri vsakem delu na tem bož-111 svetu je uspeh, če se oni, ki so poklicani da ga vrše, za istega j"%iajo. Kjer se ljudje prizadevajo resno in odločno za kako Var, mora biti uspeh. Kjer pa ni zanimanja, tam tudi uspeha t" Zato tudi v tej kampanji "Novega Sveta" bo ravno tako. Kjer W zastopniki (ce) in vsi prijatelji "Novega Sveta" navdušeno utirali še te dni, kjer bodo storili vse, kar se storiti da, tam bo ^Peh, tam se bo še mnogo doseglo ta mesec do 30. novembra, ko e zaključi kampanja. Zato prijatelji dobrega tiska, na noge ta j{esec, med ljudi pojdimo in navdušeno agitirajmo vsak dani vsa-0 Prosto uro in naše delo bo kronano z najlepšim uspehom. Vsa ™zi'tvovalnost, vse težkoče„vse bo sladko zadoščenje, če bo kam-rodila dober zaželjen uspeh. Zato pomagajmo vsi! Na delo Sl za nove naročnike za mesečnik "Novi Svet"! Poglejmo, kako se je vršila agitacija zadnje dni: MRS. MARY BLAI iz Chicage, 111., je dobila te dni sledeče asove: Od Mr. John Pauc, Milwaukee, Wis. 1 nova naročnina j:00 glasov; Mr. Martin Foys, Chicago, 111. 1 nov 1000 glasov; ]Anton Banich, Chicago, 111. 200_glasov; Antonia Artach, Ash-jH Wis. 200 gl.; Mrs. Kristina Pristopec, Saunton, 111. 200 gl.; w' Anton Gregorich, Chicago, 111. 400 glasov; Mr. John Žugel, J% Pine Mine, Mich. 200 gl.; sama dobila eno staro naročnino 11 glasov. Skupaj ji to da 3,400 NADALJNIH GLASOV. j ilRS. JOHANA KASTELIC in MRS. ANTONIA NEMGAR 2fveletha, Minn, ste dobile 39 novih naročnin in 9 starih, kar da ;i00 glasov; MRS. ANGELA SCHNELLER, iz Virginia, Minn. dobila 12 novih in 1 staro naročnino, kar'da 11,200 glasov. iSe nominirajo ža kandidata Rev. Johna Kavšeka, pomožnega ^gka v Virginia, Minn., ki dobi s tem 39,300 GLASOV. Vj, 'Mr. FRANK LAURICH, iz Chisholma, Minn, je dobil 42 no-u^n 4 stare naročnine, kar mu da 43,200 glasov. Kandidat je * Mrs. AGNES MAHOVLICH, iz So. Chicage, 111. je dobila te 1 4 nove naročnine, kar ji da nadaljnih 4000 GLASOV. fo. Mrs. JOSEPHINE MEGLEN, iz Pueblo, Colo, je dobila te ^ SE»na 3 stare naročnine, kar ji da 500 gl.; od Mr. Joe Baš, She-j Wis. 200 gl.; od Mrs. Josephine Speck, iz St. Louisa, Mo. in 1 staro, kar ji da 1200 gl.; skupaj to pot dobi 190C NA-^1jNIH GLASOV. !a ^T. REV. JOHN J. OMAN, kanonik in slov. župnik iz Cleve-j)0 "> Ohio, je dobil te dni od Mrs. Ana Gliha, Cleveland, Ohio, 1 in 8 starih naročnin, kar mu da 1600 gl.; Rt. Rev. J. J. Oman Hi? Poslal 1 staro naročnino, kar da 200 gl.; od Mr. Steve Potoč-iz Detroita, Mich. 4 stare naročnine, kar da 800 gl.; od Mr. Prišel, Cleveland, Ohio, je dobil 1 novo in 27 starih naroč-ti ' tar da 6000 gl.; od Mrs. Mary Usnick iz Morgan, Pa. 2 stare gl °Jnine, kar da 300 gl.; Mrs. Mary Slabodnik, Ely, Minn. 200 t Mr. Andrew Tomec, Johnstown, Pa. 200 gl.; Mrs. Jos. Jakes, Nt? R^nge, Mich. 200 gl.; skupaj to pot dobi 9,500 NADALJ- 5 glasov. k a JOSEPH J. PESHELL, naš zastopnik na Ely, Minn, je Jf&vS dobil 50 novih in 9 starih naročnin, kar da 44,300 GLASOV. 1Mic»at je sam. 4 JOSEPH RAKOVEC, iz Greenwooda, Wis. je dobil sam Vjsare naročnine, kar da 700 gl.; Mr. Fr. Perovšek iz Willarda, W Pa mu poklanja 400 gl.; skupaj to pot dobi 1,100 NADALJ- glasov. O?11- FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind. je dobil sam 3 bo® lu 19 starih naročnin, kar mu da 5000 GLASOV. Kandidat ZAIC, soproga našega zastopnika Mr. Joe 19. ' J2 Hibbinga, Minn, je dobila na Hibbingu in na Weewatinu WirfVlh in 4 stare naročnine, kar ji da skupaj 40,800 GLASOV. Clatinja bo sama. V,5ako bojijo fronte v sedanji kampanji "Novega Sveta"? ^imo: JOSEPH J. PE£HELL, Ely, Minnesota....................44,300 glasov ^•/RANK LAURICH, Chisholm, Minnesota............43,200 " S. URŠULA ZAIC, Hibbjng, Minnesota.......................-40,800 " jj ' KAUŠEK, Virginia, Minnesota....................39,300 " ' J. J. OMAN, kanonik, Cleveland, 0.................11,000 " DVE "PRVI DAMI" Na nedavni konvenciji skavtinj ste se sestali in si segli v roke dve "prvi dami" Zed. držav. Na levi je soproga sedanjega predsednika, Mrs. Roosevelt, na desni pa Mrs. Hoover, soproga prejšnjega predsednika. za naše gospodinje ugnetla, ga razreži za oreh velike kose, ki jih z dlanjo povaljaj na prst dolge palčice in jih pokladaj na pomazano pe-kačo. Speci jih v ne prevroči pečici. — To je zelo dobro pecivo k čaju. zdravstvo. SMRČANJE MED SPANJEM Smrčanje je huda nadloga, ne morda za tiste, ki smrče, pač pa predvsem za one, ki morajo to smrčanje poslušati. Tisti, ki zaradi neprestanega smrčanja koga od domačih še "ponoči na obisk v staro domovino Naše potovanje po Italiji; Trst — Benetke (Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, lil.) Vlak, v katere'm smo se vozili iz naše drage domovine,je bil prenapolnjen s tujci, ki so se peljali iz Zagreba in Beograda. Sedeli smo na hodniku k^r na naših kovčegih in z žalostjo premišljevali, kaiko se vedno bolj in bolj oddaljujemo od rodne grude. Solze se nam še niso posušile na licih, bili smo kot omamljeni in se nismo zanimali za to, kar se godi okolu nas. Le to smo se še zavedali, da se še vedno peljemo po slovenski zemlji ter da smo vedno bolj daleč Nekaj navodil za zimske mesece Če se je zgodila nesreča in so nam zmrznila jajca ali krompir v jedilni shrambi, tedaj jih moramo odtajati v hladni vodi, uporabiti jih pa moramo takoj. Če je vodovodna napeljava ob zunanji steni in je nevarnost, da bo zmrznila, poskrbimo najprvo v najbližjem prostoru, da se peč ponoči ne bo ohladila. Kdor hoče biti posebno previden, naj postavi gorečo svetilko — toda previdno! — v bližino cevi. Posebno dobro pa je, če obesimo na zunanjo str^n stene nad cev eno ali dve slamnici. Steklenice, ki nam njih vsebina lahko zmrzne, naj ostanejo odprte, ker drugače bi jih mogla zmrznjena vsebina raznesti. če hočemo zamrznjena okna hitro odtajati, raztopimo v vodi kuhinjske soli, pomočimo gobo v to raztopino in odrgnemo ž njo zamrznjene šipe. Tudi če jih odrgnemo s špiritom, bomo. imeli uspeh. Če hočemo šipe že' v naprej obvarovati, da ne zamrznejo, raztopimo v litru špirita 55 g glicerina in dodamo še malenkost, jantarjevega olja. Mešanico dobro pretresemo, ko se sčisti, odrgnemo ž njo notranjo stran šip. Če postaja olje v jedilni shrambi zavoljo mraza gostejše, mu.primešamo na polno steklenico pol čajne žličke soli. Seveda moramo potem računati s tem, da je olje slano in da bomo za solato potrebovali manj soli. če so trpele cvetlice ob oknu zavoljo mraza, jih pone-semo za 24 ur v nezaškurjeno, toda ne premrzlo sobo. Malo jih 'zalijemo in šele potem jih damo spet v zakurjeno sobo. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Lovska jed Izberi in namoči 5 unč leče preko noči. Naslednjega dne odlij in zalij s poldrugim kvartom sveže vode. Hkratu opraži 4 unče prekaljene slanine, ki si jo zrezala na male kocke, dodaj bolj drobno sesekljano čebulo, 5 unč na rezance zrezanega prekaj enega svinjskega mesa in pol funta mesa kakršnekoli divjačine (od zajca, srne ali divje perutnine) zrezanega na nekoliko večje rezine. Začini s soljo, poprom, timjanom majaro-nom in praži dnlje, da se meso malenkostno zarumeni. Tedaj dodaj še majhno, oluplje-no in na strgiJniku nastrgano sirovo zeleno in žlico paradižnikove mezge; primešaj vse skupaj leči ter kuhaj malo časa. Nalposled prideni še dva sirova olupljena, na kocke zre-zana krompirja in kuhaj pokrito še tako dolgo, da krompir začne že razpadati. Koh-čno primešaj še 4 žlice vina in prevri. Zeljnato meso Lepo trdo zeljnato glavo razreži na šest delov. Duši en funt svinjskih reberc s sesekljajo čebulo, soljo in papriko na masti, zelje, zalij z juho in duši do mehkega. Ko pripravljaš na mizo, deni zelje okrog reberc, omako pa p olj j vrh obojega. Kostanjeve palčice Kostanj skuhaj, olupi in ga pretlači skozi sito. Če imaš pol funta kostanja, (oluplje-nega,) potem vzemi pol funta moke in pol funta sirovega masla, pol funta sladkorja in dva rumenjaka. Iz vsega tega napravi testo. Ko si ga dobro — nimajo miru, pravijo. ----- ------- celo, da ni bolj srečne družine,' onih, h katerim smo se pri kot je tista, v kateri nihče po- j peljali z onkraj morja ravno noči ne smrči. Dostikrat je Pred tremi meseci. Ko sem po-ravno smrčanje vzrok prepi- gledala skozi okno, so se še 'vedno videli visoki hribi, še Vedno se je razprostirala tod okoli slovenska zemlja. To pot, proti Italiji, nas vlak' ni peljal mimo Št. Vida in ne mimo Jesenic, marveč po drugi progi, po kateri smo se sedaj prvič vozili. Se so se vrstili v našem spominu zadnji dnevi v domovini. Še sem videla sliko za sliko vseh onih, s katerimi smo si segli v slovo. — Tedaj pride sprevodnik, da pregleda listke. Ko nas vidi, da sedimo na svojih kovčegih, dasiravno smo imeli plačane vožnje listke za drugi razred, nam obljubi, da nam bo preskrbel prostor v kakem kupeju. — Na našem vlaku je bilo tudi več vagonov jugoslovanskih fašistov, ki so imeii modre srajce in enake barve hlače ter tudi čepice. Ti so nam takoj ponudili svoj kupe ter nam pripovedovali da so iz Bosne in da se peljejo v rov. Nekateri se celo potegujejo za to, da je treba smrčanje smatrati za ločitven razlog. Tako natančni pa so povečini le tisti, ki jih tare kaj drugega, kaj takšnega,kar neradi povedo, in si zato rajši izmislijo drug vzrok, zakaj bi se radi ločili. Zdravniški strokovnjaki so hoteli rešiti tudi uganko človekovega smrčanja. Ugotovili so, da se samo deset odstotkov tistih, ki smrče, zaveda smrčanja, čeprav jih dostikrat samo njihovo smrčanje celo prebudi iz spanja. Kljub temu pa sami nikdar'nočejo priznati te svoje navade. Človek smrči zaradi tega, ker pri dihanju podrhtava mehki del zadaj na -nebu v ustih ter glasilke. Kdor spi normalno, ima usta zaprta, diha skozi nos, in se v njegovem grlu ne trese prosto tkivo. Ugotovljeno je da smrči približno vsak osmi človek. Vzrok smrčanja so v glavnem napake v dihalnih organih, posebno v nosu,zaradi česar oni, ki smrči, ne more spati z zaprtimi ustmi. Smrčanju so krivi predvsem polipi, otekline v nosu, otekle nosne žleze, nepravilna oblika kosti v nosu in podobno. Kdor se hoče iznebiti smrčanja, je najbolje, če se ob priliki oglasi pri zdravniku. Pa ne samo oglasi, tudi ravnati se mora po tem, kar mu bo zdravnik povedal. Širite in priporočajte lUt 'Amerlkanski Slovenec" 1 POSLUŠAJTE rsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE6 postaji, 1360 kilocycles. ste. Tukaj je bilo na, postaji več italijanskega vojaštva in več uradnikov v slikovitih oblekah in s peresi za klobuki. Tukaj so stopili naši fašisti k oknu in pozdrasvili; Živijo Musso Eviva Italija. — Enako so jim odzdravili tudi Italijani!, ki so se odkrili in s klobukom mahali v pozdrav. Mene je pa kakor z nožem sunilo v srce, da se tudi naši ljudje, katerim so Italijani prizadejali toliko gorja in vzeli toliko naše krasne zemlje, klanjajo. Tega nikakor nisem mogla razumeti. Ob treh popoldne privozimo v Trst. Tukaj smo morali čakati več ur do prihodnjega vlaka, ki nas je imel potegniti v Benetke. Ravno prav nam je prišlo, smo si vsaj mesto malo ogledali, ki je bilo nekdaj last Slovenije in katerega luka je bila tolike važnosti za Slovenijo. Ogledali smo si mesto in videli pristanišča ter vse, kar napravi Trst tako zanimiv. Kmalu se je približal čas in morali smo zopet naprej. To pot smo imeli prostoren kupe in smo bili popolnoma sami za se. Tudi oni fašisti so se peljali z nami na vlaku. Kmalu smo začuli hrvaško pesem, katero so naši spremljevalci peli drug za drugom. — Pot je bila jako zanimiva, pokrajina lepa in v vlaku je zavladal popolnoma drugi duh. Italijanska govorica se je čula na vseh koncih, italijanski uradniki so pokazali svojo veljavo. Vendar, ko so izvedeli, da smo Slovenci ia Amerike, se je tu in tam kakšen spozabil in nam kakšno stvar začel tolmačiti po slovensko. Bi- Benetke, kjer jih pričakujejo * — italijanski fašisti. To pot sem|la Je deveta ura zvečer, ko za prvič spoznala, da ima ,tudi pred seboj mesto, ki je Jugoslavija svoje fašiste. Ker ni bilo drugega prostora na; razpolago, nam sprevodnik dobi prostor v prvem razredu. Tu smo v kupeju prišli skupaj ? Judi, ki so se peljali na Francosko. Bili so namreč begunci. Spustili so se z nami v pogovor in so sočustvovali z nami, ko so videli, s kako žalostnim srcem zapuščamo rojstno zemljo. Ti so namreč znali govoriti angleško, francosko in nemško. Tako pogo-varjaje se, smo kmalu privo-zili na Italijansko mejo. Tu na mostu smo videli zapisano "Pi-jpva." — To je torej tisti kraj, kjer je toliko Slovencev v zadnji svetovni vojni izgubilo svoje življesje, tu se je odigravala ona strašna krvava igra. — Kmalu nato privozimo na postajo v Pošto j no,kjer nam pregledajo naše potne li- MRS. AGNES MAHOVLICH, So. Chicago, 111-.............. 6,100 «♦ MR. JOSEPH RAKOVEC, Greenwood, Wis................... 6,100 « MRS. MARY BLAI, Chicago, 111..................................................S,400 « MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo...,,..,..,...... 5,200 " MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind......................5,000 " MRS. URSULA IVŠEK, Rock Springs, Wyo..........,,.„.„.. 1,400 Kdo bo na vrhu liste prihodnjič? — Kdor stoji, naj gleda da ne pade! To velja tudi tu. Na delo agitatorji, porabite vsako uro časa, ki je vam na razpolago za, agitacijo. Pridobivajte mesečniku Novemu Svetu nove naročnike. Ljudje radi «aročajo, samo do njih pojdite. Razložite jim na*nen in p tališče tega ganit mivega mesečnika in dosegli bote uspehe, da se bote čudili. Posku* site! ... , 1 | "V ■: '" ■,' .' r' ■ '' POZOR! VEČ KAKOR 40 ZASTOPNIKOV IN VEČ STO POSAMEZNIH NAROČNIKOV je te zadnje dni poslalo nove in stare naročnine. Noben pa ne omenja komu naj se poklonijo glasovi. Pomnite, da vsak dolar, ki ga plačate za novo naročnino |teje S00 glasov in vsak dolar, ki ga plačate za stare naročnine obnovile, šteje 100 glasov. Takoj sporočite, ki ste upravičeni do glasov, komu naj i=se vaši glasovi kreditiraj?. S-tem lahko polagate k zmagi enemu ali drugemu kandidatu v t«j -kampanji.. Ne pjre-r zritetega! __ Božična darila svojim domačim v stari kraj bo prav, da letos pošljete malo preje, kakor ste druga leta. Vojne homatije v Evropi povzročajo zakasnitve pri parnikih in železnicah, itd. Zato, da bodo vaše božične pošiljke dostavljene do zaželjenega časa je prav, da letos kak teden ali dva, iste preje odpravite, kakor ste jih preje v normalnih mirnih časih. Mi pošiljamo denar v Jugoslavijo in Italijo redno po dnevnem kurzu. Včeraj so bile naše cene: m - JUGOSLOVANSKI. . DINARJI: $ ?.50 ............ 100 Din Ža $ 5.00 ...;,.,.,.„... 200 Din Z4 $ 7.10 .............. 300 Din Za. $ 9,30 .............. 400 Din Za $11.50 ............ 500 Din Za $23.00 ............„1000 Din italijanske LIRE: Za $ 6.00 ......100 Lir Za $ U.75 ............ 200 L»r Za $ 28.50 ........... 500 Lir Za $ 56.00 ............1000 Lir Za $112.00 .............2000 Lir Za $167-00 ............3000 Lir V ameriških dolarjih zdaj ni mogoče nakazovati pošiljk. —- Pri višjih svotah se dovoli popust. Radi zmedenih razmer v Evropi je možno, da tu in tam kaka pošiljatev zakasni, vendar kolikor je mogoče, se pošiljatve točno dostavljajo v Jugoslaviji in Italiji. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1349 West Cerroak Koad, Chicago, Illinois bilo vse v lučih. Pred nami se je videla krasna široka cesta, ki je izginila takoj, ko je vlak privo-zil v Benetke. Komaj se vlak ustavi, že zaklieem po italijansko portirju (fakini) naj pride na vlak po naše kovčege. Na postaji se je ob vlaku gnetla množica ljudi. Kar naenkrat se je prikazalo pred nami na stotine italijanskih fašistov, ki so se postavili v vrsto z mnogimi zastavami in z godbo na čelu, ki je igrala jugoslovanske himne in koračnice, vmes seveda tudi italijanske. Naši fašisti so stopali z vagona in si segali v roke, nakar so se postavili v vrsto in z godbo na čelu odkorakali proti obali. Medtem ko so italijanske m jugoslovanske zastave vihra le, so pa dekleta metala cveticc našim fantom. Ko sem malo od strani opazovala ta prizor in primerjala jugoslovanske fašiste z italijanskimi, sem si morala priznati, da so naši jugoslovanski fantje mnogo bolj fejst kot pa Italijani. Zato ni čudno, da so jim italijanska dekleta metala cvetice s takim navdušenjem. Tudi mi se spravimo v korak za njimi. Ko smo prišli do obrežja, sem vprašala našeg: nosača, kje je kak teksi, pa mi je odgovoril, da tukaj v Benetkah ni teksi j ev, ampak se moramo prevažati s čolni. Kmalu nas obstopijo porter j i raznovrstnih hotelov, vsak hvaleč svojega. Odločimo se za hotel Splendido na Marco Piaza. Vstopili smo v Čoln ki prevaža ljudi od postaje do postaje, kot tukaj naši busi. Bil je prenapolnjen in je vozil jako počasi po lepem Grand kanalu, ob katerega straneh so m dvigali hoteli, restavranti in gostilne, gred katerimi so na pločniku ob mi?icah, med različnimi rožami, sedeli številni gostje in uživali krasoto Benetk- Ni čudno, da se Benetke imenuje najbolj romantično mesto na' svetu. — po minutni vožnji izstopimo pred hotelom, katerega smo si »brali. Bil je tik ob vodi. Registriramo se, gremo ven in (Dalje na 4. strani) T atenbah ZGODOVINSKA POVEST Spisal Dr. O. Ilaunlg f Še je čas, tako ji kliče notranji glas. Zdelo se ji je, kakor da bi stopila pred njo Tatenbahova soproga, bleda in žalostna ter bi dvignila roke in rekla: Ne upropa-sti mi soproga! Reši ga, spomni se svoje obljube! Reci samo eno besedo, če ga res ljubiš, in moj soprog je svoboden, a stori to hitro, drugače je pogubljen. Grofica Zrinjska je vsa prepadena. Vsa razburjena si vije roke ter se prime za glavo. Trenutek še premišlja, nato pa stopi naglo k oknu, se skloni z glavo skozi njega ter zakliče s tresočim se glasom: "Rudolfi, stoj, vrni se!" Toda besede so bile zaklicane v gluho noč ter so se zgubile v temi, samo drevje s svojimi košatimi vejami je bolestno za-šumelo, kakor bi hotelo reči: prepozno je. Iz daljave je odmevalo peketanje konjskih kopit. Rudolfi je jezdil svojo pot, kakor je velela grofica Zrinjska, in ni več slišal njenih besed. Izročil je naročilo svoje gospe ,kakor smo slišali. Izvršitev tega naročila pa je postala za oba pogubonosna. % * * Drugi dan po oni noči, ko so stražniki zasačili nočnega obiskovalca na Schloss-bergu pred oknom celice grofa Tatenba« ha, je šel prvi stražnik Jeremija Konrad z obema arkebusirjema gledat, ali je ona zagonetna nočna postava zapustila kako sled. Previdno so plezali po skalah navzdol, pogledali po^vsak grm, pa niso ničesar našli. Tako so prišli skoro do roba skal, od koder ni bilo mogoče nikamor priti, ako ni kdo hotel skočiti v globino ;a to bi pomenilo gotovo smrt. Gledali so na vse strani, pa niso ničesar sumljivega našli. Že so se mislili vrniti, ko pogleda Konrad čez mali grm. Tam sta se dvigali dve ^ali ena vštric druge. Ko tako opazuje, se mu zdi, da vidi nekaj črnega kakor kos odtrgane suknje. Pogleeduje sem in tja, kako bi to prišlo sem. Da bi bolje videl, stopi bližje, naenkrat pa vzklikne: "Pridita, tu ga imamo nočnega plezalca, mrtev je!" Oba vojaka takoj skočita tja, in res je vznak ležal na tleh Rudolfi. Na prsih je bila mlaka strnjene krvi, levo roko je držal krčevito na prsa, desnica je ležala ob truplu. "Tako si torej plačal svoj nočni obisk," meni Konrad, "dobro si ga pogodil, Jošt. Zadel si ga, ko je bežal, v bodoče se ne bo 1 več plazil tu okoli. Sedaj pa bo treba natančneje pregledati mrtveca, ali nima kaj sumljivega s seboj. Njegova ogrska obleka da o njem slutiti, da je v zvezi z zarotniki." Rekši veli obema vojakoma, da ubitega natanko preiščeta. Storila sta, kakor jima je bilo ukazano, našla mošnjiček z nekaj cekini ter druge malenkosti. Ko mu sle-četa spodnji suknjič, otipata nek predmet kakor papir. Hitro odpreta obleko ter najdeta na notranji strani žep, v katerem je bilo pismo. "Ha, že imamo," vzklikne Konrad ves vesel, glejte pismo, pa kako je debelo! To nekaj pomeni. Na koga neki je to pismo naslovljeno?" Konrad gleda napis. Ker ni bil posebno pismen, je le s težavo ugotovil, da je naslovljeno na Ano Terezijo Tatenbah. "A tako. Grof je pisal svoji soprogi, prej pa se ni dosti brigal za njo. No, radoveden sem, kaj je v tem pismu." Rekši je vzel pismo ter šel h grajskemu stražmojstru Vamprehtu, da mu javi celo zadevo. Seveda mu je poročal, da je na vse zgodaj zasačil obiskovalca ter ga prepodil s strelom, ki ga je tudi zadel. Poučil je tudi oba vojaka, da morata v tem smislu govoriti, če bi ju kdo vprašal. Jurij Vampreht je bil najprej presenečen, da se je kdo mogel priplaziti tako blizu k Tatenbahovi celici, ko je vendar razpostavil na raznih straneh stražnike. Nato pa je bil vesel, da se je posrečilo pozornosti stražnikov zalotiti obiskovalca. Obžaloval je, da ga niso mogli dobiti živega, ker bi povedal marsikaj zanimivega. Toda tudi pismo je važen dokaz. Takoj se je odpravil h grajskemu stotniku grofu Filipu Brennerju, ki se je ravnokar vrnil s pregledovanja stražnikov. "Kaj tako težko sopeš," vpraša grof lirenner, "ali je kaj tako nujnega, da ravno sedaj prihajaš, ko še nisem z nujnimi opravki gotov?" "Premilostljivi gospod grof, javim pokorno, zelo važna stvar," odvrne Jurij Vampreht ter poseže globoko po sapo. Prehitro je šel po stopnicah, čemur se je njegovo telo z velikim obsegom in s temu primerno težo ustavljalo. "Kaj takega," vpraša grof Brenner že bolj pozorno, "ali se je kaj zgodilo, morda radi grofa Tatenbaha?" "Da, da, ravno radi tega, javim pokorno." Vampreht poseže še enkrat globoko po sapo, nato pa v kratkih besedah razloži dogodek pretekle noči. "No, dobro, da predrznež ni ušel. Drugače gorje vam vsem, takoj bi vas dal posaditi v najtemnejšo ječo." Vampreht se ponižno prikloni ter zopet poseže globoko po sapo, kakor bi čutil, da se mu je odvalil težek kamen od srca. "In pismo, kje ga imaš," vpraša grof Brenner razvnet. "Tukaj je, gospod grof," reče Vampreht, potegne pismo iz žepa ter ga izroči grajskemu stotniku. Grof Brenner pogleda naslov, ki ga hitro prebere, nato ogleda pismo od vseh' strani, ali je poškodovano. Ko ugotovi ne-dotaknjenost, ga previdno odpre ter vzame iz njega listič. Kako se začudi, ko potegne obenem iz zavitka še dve pismi. "A tako," se zavzame grof Brenner, "takšne reči sedaj uganja grof Tatenbah!" Pri tem mu zaigra okoli usten porogljiv nasmeh. Naglo odpre obe pismi ter prečita vsebino. "To pa je več vredno kakor vse zasliševanje, sedaj imamo jasne dokaze," reče grof Brenner sam pri sebi. Nato pa pogleda Vamprehta, ki je stal nepremično pred grofom ter opazoval, kako je njegov obraz prešinil izraz škodoželjnosti. (Dalje prih.) Predstavite vašim prijate-ljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da so nanj na« rože! S.P.D. sv.Mohoija Inkorporirana 12. oktobra, 1923. Jstanovljena 31. decembra, 1921. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1939: Predsednik: Jos. Zicherl, 2001 W. 19th Street Podpredsednik: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Pichman, 2326 So. Wolcott Avenue Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, OFM. Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chernich, 2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc, 2015 W. Coulter St. Porotniki: Peter Coff, 1830 W. Cermak Road, - Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Placc — Louis Duller, 2241 So. Wolcott Ave. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. Cermak Rd. Vratar: Charles Medic, 1844 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnine, in nič v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna usodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbol Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. T Pisano po" i. ML iHwali Sporazum v Jugoslaviji. Dobra reč, ako je, se izpelje in bo držala. Vsaj politiki bi se bili nekako sporazumeli, in to nikakor ni podcenjevati. Am pak med dvema slovanskimi-ma plemenoma mora seči globo-keje, ako bo res sporazum, in se ne bo omejil le na politiko. Vidim nekaj, kar je na sebi malenkost, pa sega prav v bi-ttvo pravega sporazuma. Nekdo poroča o posledicah sporazuma ali pogodbe: "Pogodba med Srbi in Hrvati se posebno izraža v tem, da nima srbski žandar v hrvatskih krajih nobene besede IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA CHICAGO, ILL. Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 5. novembra točno ob pol dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Vabljeni ste, da se vdeležite v velikem številu. Gospa Sreča po zopet prišla na našo sejo in Vam bo morda žal, ako ne boste na-vzopi. Ta mesec smo izgubili dvo naše članice in sicer: Rose Za-iig (in Mary Anzelc. Spominja- te se jih v vaših molitvah. Člaiii, ki ste zaostali z Vašim asesmentom ste prošeni da to nemudoma poravnate in to brez posebnega opomina. Vsem katerem je mogoče, ste prošeni,da pridete plačati Vaš asesment v nedeljo dopoldan na moj dom. Na razpolago bom od devete ure naprej. Z sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik. vansko pleme vlada nad drflji gim slovanskim plemenom ne sme biti to vladanje i'asi'': no, in pleme ne sme pametih ga vladanja smatrati z* "" nadvlado. * Borba je med AngHj° Nemčijo, Francija je gol Prl' vesek. Ako se borba na"3' ljuje, in za to bo poskrbela M0* skva, bo šla borba skoroda & ključno le za kruh. Nem^' mora imeti do 20 odstop kruha iz tujine, Anglija do odstotkov. Anglija skuša Ne'"' čijo blokirati, da bi ne PrlSv. do kruha, Nemčija pa skuf4 in veljave več. Svoječasno jejunižiti angleške ladje, da T 1 zdeluje vse vrste tiskovine, ka društva, organizacije in posameznike, lično in poceni Poskusite In prepričajte le! P ms Weal CermaE Eoaa, t CHICAGO, ILLINOIS NA OBISK V STARO DOMOVINO (Nadaljevanje s 3. strani.) na drugem koncu hotela oddamo svojo prtljago v tretjem nadstropju. S hotelom smo bili še precej zadovoljni, zlasti tudi zato, ker so uslužbenci govorili angleško. Prostor za večerjo, je bil v krasnem vrtu ob vodi, odkoder smo opazovali življenje na vodi ob zvokih prijetne godbe na gosli. Vse nam je bilo novo in kaj takega še nismo doživeli. Gostje okolu nas so govorili večina nemško in angleško, le malo je bilo Italijanov. — Četudi je bilo že pozno, smo se po večerji podali na svetovno znani trg sv. Marka, ki je največji suh prostor v Benetkah. Tukaj je bil velik koncert, v katerem je nastopilo na prostem do 100 pevcev in enako število godbenikov. Vse okrog trga so pa bile male gostilne in prodajalne, ob mizicah so pa sedeli razni gostje in poslušaji godbo in petje. Kmalu smo se podali k počitku, ki se nam je prav prilegal, kajti v trinajstih urah, kar smo zapustili domovino, smo doživeli silno veliko novega. Naslednji dan smo vzeli turistični čoln, po drugih mestih smo imeli bus, ki nas je vozil da smo si ogledali znamenitosti Benetk. V Benetkah ni kot v drugih mestih,, ko se vrste avtomobili drug za drugim, ker tukaj ni ulic, le kanali, po katerih švigajo sem in tja številni čolni različnih velikosti, ki prepeljavajo domačine in turiste. Iz hiše stopiš takorekoč naravnost v čoln, s katerim se odpelješ v nameravano smer, magari na trg ali v prodajalno, kamor si že namenjen. Krasne so te vodne ceste in šele ko se po njih voziš s čolnom, šele spoznaš in veš ceniti to lepoto. Številni mali mostiči to pestrost Benetk še poživijo in polepšajo. Najslavnejši je most "Rialto", ki je bil zidan še v 17. stoletju. Zanimalo nas je tukaj pranje. Ker tukaj nimajo vrtov, nategnejo vrvi za sušenje perila kar čez kanale z ene strani na drugo. Pač posebnost svoje vrste, ki je drugod ne vidiš. — Med drugim smo si isti dan ogledali bolj natančno trg sv. Marka in se ustavili ob krasni katedrali, občudovale krasne oltarje in fa-larje ter umetne oljnate slike. Usmerili smo proti palači "Du rale" v kateri so številne sobe, katerih vsaka vsebuje drugačne predmete. Najbolj nas je zani- mala krasna velika oljnata slika "dan sodbe", potem zopet slika "paradiž". Bilo je toliko sob, da smo se že naveličali hoditi iz ene v drugo in iz nadstropja v nad-storpje. Po nasvetu vodnika smo si ogledali tudi ječe, ki so globoko pod zemljo. V začetku nam je kar tesno postajalo okolu srca, toda smo se polagoma privadili mračni svetlobi. Ječe stoje druga ob drugi in so tako nizke, da jetnik v njih ni mogel stati. Videli smo tudi razne mučilne priprave, s katerimi so jetnike. V raznih celicah se je še sedaj poznajo sledovi zadnjih njenih prebivalcev, ki so v steno izdolbene razne besede, znamenja, izpovedi, itd. Strašno! — Kar oddahnili smo se, ko smo zopet zadihali sveži zrak na velikanski verandi. Sonce je ravno vzhajalo v vsej svoji krasoti in razlivalo svoje žarke po tem lepem mestu ter se poigravalo z valčki v kanalu. — Še dalje gre-doč vidimo velikanski stolp "Clock Tower", ki je visok več nadstropij, na katerega prideš za malo ceno. Z vrha se ti nudi krasen razgled na vse mesto, ki je zlasti nad vse lep ponoči. Velike mestne hiše in številne cerkve, katerih je tukaj 96, se naj lepše vidijo s tega stolpa. Imajo tudi škotsko cerkev, armensko, baptistovsko, nemško, evangelj-sko in še celo "Salvation Army" imajo. V Benetkah je pet turi stičnih postojank za parobrod-ne družbe, 20 hranilnic, tri zra-koplovne družbe, tiskarne, šole, na posebnem otoku umobolnice za moške in ženske, razne usmiljene zavode in velike bolnišnice. Najbolj slovite so pa umetniške galerije in knjižnice. — Mnogo zabave in rezvedrila nudijo Benetke in če kdo namerava kate-rikrat v Evropo, naj ne pozabi ogledati si Benetk, kajti nikdar se tega ne bo kesal. — Pozno zvečer se odpravimo z vlakom proti krasnemu Milanu in Flo-renci, kar bom opisala prihodnji teden. bil neomejen gospodar, danes pa niti ne črhne, če ga nadebudna hrvatska mladina nagaja s 'prokletim Vlahom' in drugimi ostrejšimi nazivi." Ali je to pogodba ali sporazum? Eden bo morda le malo zaškripal z zobmi, ko padajo psovke, drugi bo pa prav radi sporazuma psoval naprej. To ni noben sporazum. Pravi sporazum mora priti v ljudsko dušo, da zavlada najmanj neka strpnost, ako j'e bratovska ljubezen nemogoča, in tak sporazum mora priti v duše vseh Slovanov, ne le v duše Hrvatov in Srbov, ako se hočejo Slovani ubraniti pred zu nanjimi sovražniki, ki ogrožajo njih narodni obstanek. Ista prikazen. Brez neke nadvlade ne gre, vsako slovansko pleme ne more vladati nad lastnim plemenom, ko narodni nasprotnik pleme za plemenom zakolje, nekdo mora nekako vladati nad vsemi plemeni, in če razsodno slo- ne prišlo kruha. Kako b° Kdo more vedeti ? Vsaka J>f; poved je kikenkoken. E"0 ^ gotovo: ako bi Anglija Ne"10 tako stisnila, daj bi bili odvi* pri kruhu od Moskve, bog*1® tu sem prepričan, da ne b° 1 Moskve hleba. NAZNANILO IN CILO PRIPORO- Vsem naročnikom listov "A-merikanski Slovenec" in "Novi mučili Svet" v Waukeganu in North 'Chicagi, 111., sporočamo, da jih o te dni obiskala naša posebna zastopnica Mrs. Mary Blai iz Chicage, ki je pooblaščena sprejemati naročnino za oba naša lista, kakor tudi naročila za oglase, knjige in drugd v zvezi z našim podjetjem. Vsem našim prijateljem in rojakom jo najto-pleje priporočamo, da ji gredo na roko in ji pomagajo širiti naše liste. Uprava "Amer. Slovenca" in "Novoga Sveta" 'ŠIRITE AMER. SLOVEN^ "ENO JE POTREBNO" je ime novemu prav pripra; nemu molitveniku, ki ga .ie stavil iz Baragovih spisov ^ Franc Jaklič. ^ Tiskan je na srednje dr°Jj nem tisku in se v večjem nia ^ nem tisku ne dobi. Cena te" i fl molitveniku je s pošt11 ^ $1.25, dobili smo jih P»r razprodajo. Knjigarna "Am. Slovenec' 1849 West Cermak ' Chicago, 111. oV* Listen to and Advertise PEIOEGH'S YU80SLAV Folk Songs and TaMhuritza Orehe*** it0 Station WWAE, Every Sunday ^ 536 S. Clark St., Chicago -- Har> gj Pregleduje oči in predpisuje 23 LET IZKUŠNJE OR. JOHN J. SMET.P OPTOMETRIST 1831 So. Ashland Aveno« Tel Canal 0523 ? Uradne ure: vsak dan od zjutraj do 8:30 zvečer. ■EiiiniiiiBiiiiniiiiaiiiiMiiniaiiBiiv DR. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (•gel Lcavitt St) Tei. Canal S817, CHICAGO. ILL. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD. V CHICAGI Louis J. Zefrafl 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Dlino^ Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI — Najboljši automobili pogrebe, krste In Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene z»ern VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENK® V CHICAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, Dr. sv. Štefana STEV. 1, K. S. K. J. Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni^" preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1939: ANTON BANICH, predsednik, JOHN PRAH, taj# ANTON KREMESEC, blagajnik. m