Leto LXV- št. 15J Ljubljana, sobote *. Julija 1932 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popodne, izvzemal nedelje m praznike. _ M do SO petit a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 900 vrst a Din . večji maerati petit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNMTVO LJUBLJANA, Knafl jeva oHca et. 5 Telefon «_ SI22, 3128. 8134, 3125 ki 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190 NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. it. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — « — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Konec reparacij Po 24 dnevnih pogajanjih je bila danes dopoldne podpisana pogodba o ukinitvi reparacijskih plačil — Nemčija je dobila s tem popolno gospodarsko svobodo Lau san ne, 9. julija. Danes dopoldne se je sestala plenarna se.ia lausannske konference, na kateri je predsednik Maodonald oficijelno objavil sporazum, ki je bil dosežen včeraj popoldne po skoro 24-dnevnih pogajanjih z Nemčijo, Pogodba, ki bo danes podpisana, ima ca uvod politično izjavo, ki se glasi: Uvod Podpisane države so se sestale v Lau-sanni, da razpravljajo o problemih, ki so nastali zaradi vojne, z odkritosrčno željo, da ustvarijo nov red, ki bi omogočil obnovo in razvoj zaupanja med narodi v duhu medsebojne sprave, sodelovanja in pravičnosti. Podpisane države so mnenja, da v I>ausanni storjeno delo. ki rešuje reparacijski problem, še ne zadošča, da hi se dosegel oni mir, ki ga žele vsi narodi. Vsi želimo, da bodo ta rezultat, ki nalaga vsem strankam trde določbe, upoštevali vsi miroljubni elementi v Fvropi in na svetu t*»r da se bodo izpopolnili z novimi nkrepi. To se bo tem lažje uresničilo, ako bodo narodi podpirali te nove določbe pravega miru. ki se bavijo obenem z ekonomskim in političnim redom v Evropi. V drugem delu se poudarja potreba finančne m gospodarske obnove srednje in vzhodne Kvrope ter predvideva sklicanje posebnega odbora, ki na i sestavi program za gospodarsko in finančno obnovo srednje in vzhodne Evrope. Na *ta način naj se poživi svoječasna Bri-andova akrija za Panevropo. Pogodba Pogodba sama ima pet delov. Prvi govori o pogodbi z Nemčijo, drugi del se nanaša na prehodne odredbe, tretji del govori o vzhodnih reparacijah, četrti del vsebui* resolucijo o srednji in vzhodni Evropi, d očim se nanaša peti del pogodbe na skliranie svetovne gospodarske konference. Po tej pogodbi se obvezu .je Nemčija na plačilo treh milijard mark. S to vsoto naj s*» enkrat za vselej poravnajo vse repararijske obveznosti Nemčije. Ta znesek bo Nemčija založila v obliki državnih obveznie pri mednarodni reparacijski banki v Baslu. Obveznice se bodo no 12 l*1 tih izdale po tečaju najmanj 90 odstotkov, obrestovale sc bodo po 5 odstotkov, amortizacija pa je določena na 1 odstotek. Prva tri leta po uvel javi jen ju te pogodbe Nemčiji ni treba ničesar plačati, pogodba pa stopi v veljavo šele tedaj, ko jo bodo ratificirale vse države. Do tedaj pa velja začasni moratorij, ki je bil določen z izjavo velesil ob začetku lausannske konference. Pogajanja z Ameriko Do uvel javi jenja te pogodbe se bodo vršila obenem pogajanja z Ameriko glede slične ureditve vprašanja medzavez-niških vojnih dolgov. Z ozirom na dejstvo, da je 7 dosego sporazuma v Lau-sanni ustvarjena tako rekoč enotna fronta Evrope proti Ameriki, računajo v lausannskih krogih, da bo Amerika v vprašanju vojnih dolgov bolj popustljiva, kakor pa je bila do sedaj. Z današnjim dnem bo konferenca zaključena, zasedah pa bodo še nadalje posamezni odbori m komisije, ki jih predvideva pogodba. Večji del delegatov bo že danes zapustil Lausanno. Med prvimi bosta odpotovala tudi Macdotnald in Herriot, Papen o pomenu sporazuma Tako na francoski kakor na angleški in nemški strani so zadovoljni z doseženim uspehom. Nemški kancelar Papen je imel snoči v radiu govor, v katerem je med drugim naglasi!: Tu ne gre samo za usodo nemškega naroda, temveč za bodočnost vsega za-padnega sveta. Zahvalil se je nemškemu narodu, da se je med pogajanji tako en odu šn o postavil za svojo vlado. V svojem nadaljnjem govoru je izvajal, da je namen lozanske konference — popolna odprava reparacij — dosežen. V nobeni obliki ne bo Nem-od 1. julija t. L dalje morala več ti reparacij. Youngov načrt je padel, plačila v skupni višini nad $3 mi-Ijasd z letnimi dajatvami povprečno ? milijard zlatih mark so odpravljena. Nemške obveze iz Hoovrovega leta do 1. julija 1932 se obdrže in se bodo poravnale. K temu pride še neka vsota za obnovo Evrope, kar znese vse skupaj okoli tri milijarde mark. Plačila pa se bodo vršila le v obliki zadolžnic, ki se smejo plasirati na svetovnem trgu le tedaj, če se s tem ne ograža ravnotežje nemškega gospodarstva. Oddaja bonov se ne sme izvršiti prej kakor čez tri leta, kar je v skladu z gospodarsko sposobnostjo Nemčije. Državni kancelar je naglasil kot posebno važno to, da mora, če se v teku 12 let tri milijarde mark ne morejo oddati .ostali znesek popolnoma odpasti. Nemčija pridobi z lozanskim dogovorom popolno suverenost nad državnimi železnicami in nemško narodno banko, kar pride nemškemu kreditu v korist, tako da se bo nemško gospodarstvo moglo o pomoči. S strani Nemčije ni bilo nikoli priznano, da pristane na zvezo med reparacijami in zavezniškimi dolgovi. Nemci so vedno iznova naglašali, da hoče Nemčija podati svoj poslednji dokaz za to, da bo s svojimi silami pomagala pri obnovi sveta. Ta napor pa bo le tedaj imel vso svojo notranjo vrednost, če se razjasne tista politična vprašanja, ki danes omejujejo pravice nemškega naroda. Državni kancelar je svoj govor sklenil z besedami: V imenu Nemčije že danes vnovič prijavljam pred vsem svetom zahtevo nemškega naroda do istih pravic, kakršne ima ostali svet. zlasti v vprašanju odgovornosti za vojno in svobode oboroževanja, o čemer so državniki obširno razpravljali. Čeprav niso vse države pripravljene priznati Nemčiji teh pravic, so se vendar ta vprašanja načela pred svetovnim forumom. Nova doba nemškega naroda, njegova gospodarska svoboda in neodvisnost od ostalih držav bodo nemški vladi omogočile izvojevati tudi politično svobodo. Priznanje Macdonaldu London, 9. julija. Angleški kralj je v posebni brzojavki s toplimi besedami čestital Macdonaldu k doseženemu uspehu v Lausanni. Kakor zatrjujejo, bo Macdonald takoj po povratku iz lausanne odlikovan z enim najvišjih angleških odlikovanj, to je s tako zvanim hlačnim redom. Jugoslavija ni podpisala lausannske pogodbe Beograd, 9. julija. M. Iz Lausanne poročajo, da Je jugosioven-ski delegat na lausannsfci konferenci minister g. Fotić odklonil podpis lausannskega sporazuma z izjavo, da ga ne more podpisati, ker mu je bil dostavljen tako pozno, da ga ni mogel proučiti niti sam, niti ga sporočiti svoji vladi, da hi zavzela svoje stališče m ga odobrila ali odklonila. Zaradi tega mora podpis zaenkrat odkloniti, defmittven odgovor pa bo mogel dati šele potem, ko bo vlada proučila pogodbo, ker je reparacijsko vprašanje za Jugoslavijo življenjske važnosti. Posadka potopljene podmornice izgubljena Podmornica je imela velike tehnične nedostatke in sploh še ni bila opremljena za plovbo pod vodo Parke, 9 julija. Nobenega upanja ni. da bi še rešilo posadko podmornice, ki se je potopila pri Cherbourgu. Po ugotovitvah strokovnjakov leiži podmornica 75 m globoko pod vodo Vs' poskusi, da bi stopili s podmornico v telefonsko zvezo, so se izjalovili. 1% tega sklepajo, da je voda vdrla v notranjost podmornice. Tftga mnenja so tudi graditelji. Podmornica tehnično še nd bila popolnoma opremljena in »o bil*» rokuje za nameatitev periskopov se odprte. Skozi te luknjo je najbrž vdrla voda v notranjost. Pa taidi če bi bila podmor- nica zaprta, b! ue bilo mogoč** reštti posadke, ker je znašala zaloga zraka odnosno kisika samo za 36 ur. Listi objavljajo pismo radiotelegrafista, k\ ga je pisal par ur pred odhodom podmornice na poskusno vožnjo. V tem pismu pravi, da ga navdajajo zle slutnje, ker se je Že pri spuščanju podmornice v vodo pokazalo, da ima velike nedostatke. Boj** se tudi, da je vodni pritisk podmornico zmečkal, ker je bila grajona samo za p4ovbo v globini 15 metrov. Pred novim povišanjem francoskih carin na žitarice Pariz, 9. julija. AA. Francoska senat, ki je predvčerajšnjim odklonil nujnost za mani zakonski načrt o ženski volilni pravici je včeraj razpravljal med drugim tudi o 2a-ščiti francoskega pridelka ovsa. ječmena ;n rži. Poročevalec senatnega carinskega odbora m poročevalec poljedelskega odbora pta rahtevala, naj se carine na uvoz omenjeiili cerealij povišajo na 45 frankov, na korjzo pa ca 40 frankov. Prav tako sta zahteval« 'zprememKc zakona o proizvodnji pavn r*a se poveča konzum domačih eerealij. Kmetijski mimsoer je odgovoril v senatu, da ho rk»da pro ifria te predlog« m poskusila Jto-riri. kar se da /a zaščito francoskega ktoe-r>rva. Spor med Grajo in belgij-slami industrija Aftvsra, 9. julija AA. Včeraj j« civilno sodišče v Anversu razsodilo v spor« med skupino beterjafcih indnstrUcev ta grško državo, ki je prosila, naj se ukine sodna prepoved na nekatere grške državne obligacije v belgijskih bankah s strani teh iodnstrijoev kot jamstvo sa nekatere ko-ltftee materijala, kl naj bi etnaUe sa te- eradnjo železniške proge Solun-BltOTj. Sodišč** je ugotovilo, da jo prepoved na grške državne obligacije neupravičena, m je v svoji razsodbi to prepoved proglasijo za neveljavno, belgijske industrijce pa obsodilo na plačilo sodnih treskov. Obsedno stanje v Peruju Lima, 1». juKja. Ker so a« na Jugu in severu države pojavili komunistični nemiri je vlada proglasila nad vso državo obsedno stanja Zoper izgrednike so izdani zelo strogi ukrepi. Vlada je trdno odločena za vsako ceno zatreti komunistični pokret. Carinska vojna med Irsko In Anglijo London. 9. julija. Spodnja zbornica je sprejela zakonski načrt o carinah na uvoz is svobodne države Irske v tretjem čitanju * 292 proti 30 glasovom. Vzpostavitev ora zri rnom. kakor tudi, da se omeji število vojnih luk in vseh vojaških pomorskih letal. Angleška vlada jo kljirb svojim kolonijalnim potrebam zmanjšala svoje zračne sile za več kot 20 odstotkov v primeri s stanjem zračnih sil. ki jih je imela po svetovni vojni. Ra!d\\in je rakljuoil svoj govor z izjavo, da je Angliia Se vedno pripravljena omejiti še boli svojo oborožitev na podlagi splošnega sporaTutma. ženeva. 9. julija. AA. Splošna komisija ra razorožitev je vnovič načela debato o Hoovrovem načrtu. Zastopniki Avstralije, Mehike. Norveške. Relgdje. Kanade in Finske so se zavzeli za ameriški načrt, vendar z nekaterimi pomisleki. Angleški t\±-nanji minister Simon, ki je prečrtal eks-poze britanske vlade glede Hoovrovega načrta, se je v načelu izrekel zanj. Pri tem pa je naglasil nekatere bistvene razliko, po^eih-no v vprašan jaLOVEN8KI NARO D«, dne 9. juMja 1932 Novomeška realna gimnazija Ob sklepa letošnjega Šolskega leta je bilo «a 407 dijakov in dijakinj SI). Sestankov 0 predavanji Je bilo sa višjo gimnazijo SS. xa ni*jo pa 21. Predavanje na sestankih ao bila Lterarnega, nara-voalovaega, zgodovinskega aii zemljepisnega značaja ter deklamacije. Oraanizaci-ja ima tudi tamburaški zbor. UpriaorUa je Schillerjevo dramo »Razbojniku. Delovanje ao nadzirali profesorji: dr. Aamau, Cetina, Rojsek in Capuder. Pomladek Jadranske straže se je ustanovil na gimnaziji 30. maja Pristopilo je 65 dijakov. Vodstvo organizacije je poverjeno prof. Cetini in učit. telovadbe Fonu. V začetku prihodnjega šolskega leta bo ponovni občni zbor in potem bo delalo društvo z vsem elanom. Vsako društvo ima lastno knjl/žnico, poleg teh pa so na zavodu še tri šolske knjižnice. Srbsko hrvatsko slovenska pod upravo dr. A. Turka obsega 1949 sveskov. francoska pod upravo prof. R. Kranjca 268 knjig in nemška pod upravo prof. J. Krajca 880 zvezkov. Učiteljsko knjižnico upravlja prof. I. Koetial. Ta obsega 1995 knjig. Zbirk učil Je na zavodu sedem. V pro-šlem šolskem letu se je osnovala tudi matematična zbirka. Kot učiteljskemu zboru smrt tudi dl-Jaštvu ni prizanašala. Pokosila je pet dijakov. Trije Izmed njih so 11. aprila t. 1 utonili v Krki. Tudi zdravstvene razmere niso bile na zavodu posebno ugodne. Bolovali in bolehali so premnogi učenci. Šolska poliklinika se je zelo brigala zanje Sistematično so bili pregledani i., IV In VTII. razred. Zdravstveno takso 20 Din mora pri vpisu plačati vsak dijak. V preteklem šolskem letu so plačali skupno 8520 Din. katera vsota je b!la izročena Državni hipotekami banki r Ljubljani. Zavod nazaj ni prejel nič. S prihodnjim šolskim 'e^m se uvede ti.-di šolnina, koje višina se bo del.la po višini razreda v tri skupine, v vsaki skupini pa bo več stopenj po premoženjskih razmerah staršev. Da se bo mogla določiti tako; pri vpisu višina šolnine, mora pri vpisovanju vsak učenec. oziroma vsaka oseba, ki pripravlja učenca za vpis. prinesti s seboj potrdilo pristojne davčne oblasti v višini neposrednih davkov roditeljev, eventualno učenca samega, če ima lastno premoženje in mu je predpisan davek. Natančna pojasnila o vpisovanju in o šolnini bodo pravočasno objavljena na oglasni deski v gimnaizijski veži. Stev 15'- Novo matu, 8, julija. Tresli szno a« sanjo, sa dro«* najstarejši arednjertolski savod v banovinu. Ustanovljena je bila 17. avgusta 174«. Prvo sc4-sks leto se je pričeto dobra dva meseca kasneje s slovesno shaffbo božjo 3. novembra. 184 set Do tega. In gimnazija ostane. Prav je tako in potrebno je bilo! Letošnje livestje drž. gimnazije v Novem mestu našteva tudi svoj predpisani okoliš. Na novomeško gimnazijo ee smejo sprejemati le učenci, katerih starši bivajo v novomeškem, krškem, metliškem ali čmomadakem srezu ali v občinah Artiče, Biseljsko, Brežice, Globoko, Kapele, Mo-stec, Pišece, Pleterje, Sromlje m Vel. Obrez brežiškega sreaa. Ddjaki od drugod si morajo sa šolanje v Novem mestn preskrbeti dovoljenje banske npreve oziroma ministrstva. Ob sklepu letošnjega šoMkeea leta Je Wlo na zavodu 281 dijakov in 126 dijakinj, »kupno 407. Od teh je bik> ocenjenih 258 dijakov in 118 dijakinj, »kupno 376, Uspehov je bilo 19 odličnih, 74 prav dobrih *u 153 dobrih, skupaj 246. Popravni izpit Jih polaga 82, razredni Izpit 31, razred Jih ponavlja 29, pravico do rednega šolanja pa Je iagubik) 19 dijakov. Na zavodu je delovalo 24 učnih moč!: direktor, 13 profesorjev, € suplentov, učitelj telovadbe, 2 honorarna učitelja iti 2 honorarni učiteljici. Tudi med profesorskim zborom sta dve bili ženski učni moči Smrt je prerano pobrala mnogo obetajočega prof. Jos. Kovača in znanega Skladatelja lenacja Hladnika. Dodeljen Je bil kočevski gimnaziji suplent Petelin Stanko, tako da je ob sklepu leta bilo na gimnaziji 21 učnih moči. Dijaki imeli na zarodu več društev. 33. podružnica Feri jal nega 6aveza je štela 116 članov in 48 članic. Vodil Jo Je telov. učitelj Danilo Fon. Pomladek Rdečega križa je imel skupno 318 članov (214 in 104). Organizirani so bili vsi razredi. Nadziral jih je prof. dr. Viktor Tiller. V okrilju PRK se je osnoval tudi pevski krožek, obstoječ iz 26 pevcev in 24 pevk pod vodstvom učitelja Ludvika Puša. Dr. Al. Turk pa je ustanovil še literarni krožek in ga vodil. Imel je 10 članov. >Prosveta< je štela 90 članov in 57 članic, skupaj 147. Imela je pet odsekov in *4 predavan:. Delovanje društva je nadziral prof. Krajec > Vesna« je Imela 140 čianov (119 in Učinkovito urejanje izložbenih oken Zanimivo predavanje Ljubljana, 9. julija. Snoči je v knjižnični dvorani ZTOI pozdravil predsednik at:ilne«za Društva izlož-benih aranžerjev dravske banovine, naš za to stroko tako zaslužni trgovec gosp. Karel Soss polno dvorano poslušalcev in poslušalk, ki so bili med njimi tudi predsednik pomočniškega zbora gosp. M e 1 i z e r in tajnik Gremija trgovcev gosp. S m u c, zlasti pa mnogo trgovk in trgovcev, kar dokazuje, da je konkurenca prisilila tudi starejše trgovce k večjemu zanimanju za reklamo. G. Soss je omenil, da s predavanjem znanetra strokovnjaka in specijalista gosp. ing. arh Iva Medveda društvo otvarja serijo predavanj o prekoristni stroki, ki naj pomaga premagati težke izkušnje gospodarske krize in trgovstvo privede po potih lepote in trgovskih uspehov do boljših časov, zlasti naj pa predavanja prineso velike koristi članom društva, ki so prepotrebni pomočniki m od p m ena trgovca. Predavatelj gosp. ing- arh. Ivo Medved je nato v obširnem govoru z mnogimi skioptičnimi slikami pokazal, kako je treba pravilno, okusno in tudi uspešno aranžirati izložbena okna, ki jih sedaj v Ljubljani le še preveč zanemarjamo. Prvi namen izložbe je mimoidoče prisiliti, da izložbo pogledajo, drugi njen namen je pa, da kupce privabimo v lokaL Šele v zadnjem desetletju je trgovstvo prišlo do spoznanja, da je izložba glavni del in tisti organ prodajalne, s katerim je mogoče priti do največjih uspehov. Zato moramo izložbo nadi izkoristiti, kolikor jo le moremo in zato mora trgovec uveljaviti svoje trgovske zmožnosti v izložbi kot deta j list. pokazati mora umetniško sposobnost za dekoracijo, dokazati smisel za reklamo in uporabiti ves svoj talent, kako je mogoče pokazati blago v najugodnejši obliki. Predvsem mora aranžer določiti, katero blago je treba razstaviti, nato pa mora napraviti izložbo privlačno. Najprej mora napraviti načrt, da lahko blago slikovito grupira. Pri tem se pa vedno mora ogibati tako imenovanega poflja. Marsikdo se bo postavil na stališče, da mora vplivati vzgojno in pokazati samo še neznane stvari. Napačna je ta misel, ker te stvari spadajo v lokal Porabite izložbo v svojo korist in se razstavljajte izdelkov samo ene tovarne. Paziti je posebno treba na blago, ki ga zahteva prihajajoča sezona ali pa bližajoči se dogodki in prireditve, pri tem pa nikdar ne pokažite slabe strani svojega blaga V izložbah morajo biti kričeče barve, da pritegnejo ulico k sebi. Treba je pe biti vedno ludi sodoben in stvaren. To pa napravite na ta način, da razstavite stvari, o katerih «e ljudje že na vse zgodaj pogovarjajo, ko bero prve časopise. Čitajte pa zlasti inserate. Če namreč fabrika nt za marka n ten inaerat plača veliko vsoto, pokažite tudi vi, da to blago prodajate, a in se rat priložite. Glavno je, da ujamete pogled vsakogar s svojo izložbo. Prepleskajte trgovine z zrnati ba*~ram» in razobesite rdečo aH tfavgo močno u&n- Paav iiBasfcn a js ing. arh. Iva Medveda tudi trik, da razstavimo v izložbi tako blago, ki ga nikdar ne prodajamo. Če bomo v modni trgovini zagledali košaro jaoolk, bomo gotovo .obstal1 m vprašali, kako je to mogoče. No, 6aj bi brez Evinegi jabolka, ne bilo mode! Pomislite samo, kako bi se lame gneJe pred Šinkovcem, če bi se v izkž-bi kadii star štedilnik. — seveda bi pa dame pc: tem opazile ruda drugo blago. Zbudit jc treba človekovo radovednost, venda-* pa trgovine ne *>memo izprem*r. ti v muz«j Izložbeni aranžn mora začet, pa-santa, kakor bi ga zadela strela, da nc more naprej. Zato pa uporabljamo tudi g b-ljive figure, a kmalu bomo čuli tudi iz Ijub-ljanskh izlože glasbo n duhali vonie najlepših cve.iic. čeprsv *ch stvari ne dovnvo v prodajalni. Prisiliti je treba mimoidoče, da pridejo v lokal. Opozarjamo, da so v iprodajni umetnosti besede šele na tretjem mestu, aa cructm so slike ali modeli bui-ga, edino učinkovito urejeno blago je pa na iprvem mestu. Prav dobro delujejo večkrat tud: razn: pozivi in objave daril. Ce nve-rirate, kar je najučinkovitejše, morate to blago tudi pokazati v izložbi. Kar 6e izložbe same tiče, je pa predavatelj posebno obširno opisal, kako moramo izložbe razsvetliti, da nam ne slepe oČd 'n se ne zrcali ulica v šipah. Predavatelju se je zahvalil prav živahen aplavz, nato pa tudi predsednik g. Soss, ki je naznanil, da bo prihodnjič predaval akademski slikar g. prof. Saša San tel o harmoniji barv in o razsvetljavi iziožo. Nedelja, 15. jun ja. 9.30- Prenos cerkvene glasbe Iz frančiškanske cerkve; 10: Nedeljske misli (p. dr. r. Tominec); 10.30: Pod Tatranri (AL Turk); 11: Salonski kvintet; 12: Cas Izročila, plošče; 15.15: Courteline: > Stalni gost« (Ljudski oder); 16: Flceče; 16^: Zaravni kotiček (Mirko Kragrelj); 17: Valčko-va ura, izvaja salonski kvintet; 20: Etaetni koncert g. Riharda Zika (violina) in prof. J Ravnika (klavir); 21: Prenos Erich Her-sejeve jazz kapele s Park hotela na Bledu; 22- Caa, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 11. Julija. 12.15- Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19- Francois Arouet Voltaire (p. dr. R-Toininec); 19.30: Pot gline do kamenitepo-sode (J. Sabkar); 20: Večer solista Bogita Leskovica; 20.45: Samospevi gdč. A. Kristanove; 21j.5: Salonski kvintet; 22: Caa, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Torek, 12. julija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Otroški kotiček (gdč. Vencajaova); 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Umi ji vi dokazi za evangelsko istinitost Boga (dr. Fr. Veber); 20: Zdravilišča in letovišča Slovenije (VI. Harkov, esperanto); 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: Cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa srn — Če ima lovec smolo... Vesela zgodba o Lojzetu, ki Je šel ribarit in je doživel čudež, da se Je voda izpre metriki v vtao Ljubljana, O. folija. Lovci so že od njega dni najbolj nesrečna brtfa na sveta. Ce bi ne bfli ie od narave nadarjeni z breaprimerno fantazijo, bi že zdavnaj izumre: zaradi obupa. Tako se pa znajo imenitno potolažiti z uspehi, Če§, toHko in toliko sera jft pftmH, dobro roko ki oko imam* saj veste, da zajci ne skačejo kar tako pred poflko. Lovca se pa rada prime smola tud| ko ni na lovu, vsaj Lojzeta se drž.i na vsakem koraku. Oni dan so se godile z njim tako čudne stvajri, da jih §e zdaj ne more rarumeti. Da bi se mu ne pripetilo kaj nenavadnega — nesreče so ga že izmodrile — je šei raje lovit ribe, ker je tudi ribič, na puško se Človek itak ne more nikdar zanesti. Oborožil se je pa s kračo, da bi se mu ne cedile preveč sline po ribicah, ko bi mu kar skakale v naročje, spremljal ga je zvesti pes, ki ji izredno lep, saj je imenitne nemSke kratkodlake pasme, samo rep je precej daljši od trupa, kar je posebna odlika za lovskega psa; ribič je vzel s seboj seveda tudi vso potrebno ki nepotrebno ropofijo, na vse mora misliti strokovnjak, ribo je treba vendar ujeti po vseh pravilih. Lojze je popoln skeptik, saj lovec mora izgubiti vso vero v vse, kajti kolikokrat ga je že ogoljufado, ko je mislil, da je zajec že padel, pa je šele začel teci. Oni dan je pa Lojze doživel čudež. Zda? ve- | raje, da se lahko naredi Iz vode vino, ne le iz vina voda. Potrpežlj ivo. kot so pač potrpežljivi le ribiči, je čakal, da bi se fa usmrohi vsaj ena ribica. Solnce je močno pripekalo, da je Lojze kar kopnel na bregu. Pa si je »cel gasiti žejo — tako namreč pripoveduje sam — da je voda kar vidno upadala. Ribam je šlo že takorekoč za nohte. Lojze jim je grozH, da Hm popije vso vodo. In nedvomno je ni ostalo več mnogo v strugi, kajjti Lojze je postal pijian kot Čep. Pa naj še kdo reče, da se lovca ne drži smola! Celo voda ga uptfjani. Lojze sicer trdi, da se le voda spremenila v vino, saj drugače bi se ne mogel tako strahovito napiti, da je vikal psa. In v vseh gostilnah je pripovedoval, kaj se mu je pripetilo, Češ, voda se je spremerMla v vino, zdaj je pa treba pokusrti cviček, če se ni morda spremenil v vodo. Tako se izgovarja Lojze, ker se trm posmehu jejo, dđ je izgubil kračo, ribnico in psa, čenrav si ie ovil njegov rep dvakrat okrog obilnega trebuha. Srcer se je pa vse srečno teteklo. Psa je dobil ubogi ribič nazaj, ujel ga je njegov prijatelj za rep, ki se je vlekel za ubogim dezerterjem kot jara kača. Lotee je sklenil, da ne bo nikdar več lovil! rib, naj raje one love njega, rudi kanigalilej-skega čudeža noče več improvizirati, saj je dovolj cvičlka. Razmah sporta v Italiji Zanimivo pripovedovanje bivšega trenerja SK IHriJe Hama Baara Ljubljana, 9. julija. Te dni se je na potovanju iz Rima na Dunaj ustavil v Ljubljani dunajski nogometni trener £ Hihis Raar, ki trenira eno najboljših italijanskih moštev r". C. Roma v Ranu, Gospod Baar, ki je bil dve leti trener SK. Ilirije, je v Ljubljani obiskal številne znance in obnovil 6tara prijateljstva. Pripovedoval je o 6portnem življenju v Italiji, kjer se je sport po prizadevanju oblasti naravnost neverjetno razmahnil. Italijanski igrači, je pripovedoval Baar, so najbolje p'ačani nogometaši na svetu. Na zunaj so amaterji, ki pa prejemajo bajne honorarje. Prvovnstru igrači zaslužijo po 6 do 7000 lir mesečno in ni prav nič čudnega, da imajo vsi lastne avtomobile, s katerimi se vozijo na trening. Avtomobili niso dragi, za 5000 iir dobiš že lep dvosedefeu Fiat. Disciplina igračev je na izredno visoki stopnji. Pri tekmi ni slišati niti besede, da bi kdo ugovarjal sodniku, je v Italiji skoraj nemogoče. Za vsako najmanjšo surovost so določene stroge kazni. Kdor se redno ne udeležuje treningov, ki se vrše trikrat tedensko, mora plačati globo najmanj 200 lir. Za opravičilo izostanka od treninga velja le zdravniško izpričevalo. V Italiji je težko zmagata na tujem igrišču. Igrači moštva, ki zmagajo na tujih tleh, prejmejo posebno premijo, vsak po 1000 lir, za neodločen rezultat 300, za izgubljeno tekmo pa nič. Zato je v Italiji navada, da gostujoče moštvo, ki zabije vodikvi gol, takoj potegne vse sile v obrambo in je izravnava skoraj nemogoča. Za igre na domačih tleh so premije nižje; za zmago prejme vsak i^raČ po 500 Hr, za neodločen rezultat 200, če pa tekmo izgube, se jim od mesečne plače odtegne 500 lir! Tekmovanje v prvenstvu je izredno naporno. Včasih, morajo posamezna moštva potovati celih 30 ur z brzo- vLakom, da prispo do kraj*, tekme. Ne razpolago imajo spalne vozove, pri voznim temi pa 50 odstotkov popusta. Igra se zelo temperamentno. Na ve&jih tekmah je redno po 25 do 30.000 gledalcev, ki se od začetka do konca nad vse živahno udejstvujejo. Moštva so povsem enakovredna najboljšim srednjeevropskim. Po Baaro-vem mnenju je Juventus iz Turine, orvok Italije, najboljše moštvo, ki ga je kdaj videl; on meni, da bodo sigurno zmagali v tekmah za srednjeevropski pokal (kaže, da bo res tako, kajti italijanska udeleženca Bologna in Juventus sta v prvem kolu že elemmirala Sparto in Ferencvaros. Opomba ured.). Zanimivo je. da je najboljši igrač Rome Slovenec Volk, ki je preje igral pri reški Olimpiji in se ga igrači Ilirije, ki so trikrat igrali z Olimpijo. prav dobro spominjajo. Volk, ki je italijanski državljan, igra srednjega napadalca in je že opetovano nastopil v državni reprezentanci. Poleg nogometa je v Italiji najpopularnejši sport kolesarstvo, druge športne panoge nimajo toliko pristašev. Življenje je precej drago. V boljših restavracijah se plača za kosilo 20 lir ali več. Zelo poceni je vino, pivo je slabo, dobi se sicer tudi plzensko, ki pa staine 10 lir. V gornji Italiji je življenje enako onemu v velikih mestih srednje Evrope, čim bolj se pa pomakneš proti jugu, tem mrtvejše je. V Rimu sta n. pr. le dve večji kavami, ki imata godbo, pa še ti sta po 11. uri popolnoma prazni. Sploh hodijo v južnih krajih zelo zgodaj spat, že ob 10. zvečer so ulice domala puste in prazne. Rim, čeprav milijonsko mesto, nima prav nobenega nočnega življenja. Komaj čakam, je zaključil g. Baar svoje pripovedovanje, da bom spet videl vedno veseli in živahni Dunaj. _ Ilirija v Opatiji. Jutri, v nedeljo Jn naslednje dni se vrši v Opatiji (Italija) mednarodni teniški turnir, katerega «e udeležita tudi člana Ilirije «g. T r n d e m in Kmet. Nastopila bosta v singlai, doublu in mogoče tudi v kombirani sestavi v mdxes double. želimo jima mnogo uspeha! _ Priprave za prvenstvo draveke banovine. 13., 14. in lfi. avgusta se bo vtšU v Ljubljani turnir aa nacionalno prvenstvo draveke banovine. Včeraj se je prvič sestal odbor funkcionarjev kluba in teniške sekcije, ki so že pričeli « pripravami -za, veliki turnir. Kolikor je do sedaj *ua-no, bo ie iz Slovenije udeležba dosegla okrog 50, na tekmovanje pa pridejo tudi hrvatski, srbski ki dalmatinski igralci, tako, da se bo v tumIrskih dneh zbrala v LJtrblJami elita teniških igralcev te vse države. — Ilirija - Rapid. V nedeljo, 17. t. m. bo teniška sekcija Ilirije gost marrborake-ga Rapid a na prijateljskem turnirju. _ RŠK Borec — Nova Gradiška: HIH j a. on 19. url na igrišču Uirije. Drevi se odigra na Igrišču Ilirije prvo kolo letošnjih tekem za državno prvenstvo, v katerem se srečata družini Novogradiečan-skega Borca In naše Ilirije. Borec nastopi danes prvič v Ljubljani. Našemu občinstvu je znan same Is pogostih poročil zagreb-ških listov, ki ga hvalijo kot iaredno borbeno m ambicijozno sedmorico, ki s: je priborila v poslednjem času prav lepe uspehe, med drugimi naslov prvaka hrvatske province, ter drugo mesto v prvenstveni tabeli ZHP sa leto 1931/32. Zavedajoč se važnosti te tekme nastopi Borec s kompletno prvo droaino, kar mu . daje mnogo izgledov na uspeh, slasti ker je Ilirija primorana nastopiti brez Kezelove, Uri>asove m Hafnerjeve, katerih pa mlade rezervne Igralke ne bodo mogle polnovredno zamenjati, čeprav so pokazale t poslednjih tekmah v okvira pokalnega turnirja prav zadovoljivo znanje. Za tekmo vlada razumljivo zanimanje, saj ae nam obeta napeta ki ostra prvenstvena borba, v kateri bosta napeli družini vse, da si priborita dragocene točke. Upamo, da asa bo Ilirija, kot edini predstavask Slovencev v Ca« tekmovanja, častno zastopala Takse vrel ob na bo te propagandnih ozirov jako zmerna Blagajne ee otvorijo ob 16.30. SK Ilirija. Radi današnje tekme sa drJt prvenstvo odpadejo po 17. uri na nogometnem igTišču vsi treningi. Eventualno tam odnosno v garderobi se nahajajoči člani poediiaih sekcij morajo ob 17. uri brezpogojno zapustiti igrišče. Po novih davčnih predpisih nima nihče prostega vstopa Lahkoatletska sekcija mora postaviti za današnjo tekmo € starejših rediteljev, ki se morajo javiti z roditeljskimi trakovi najkasneje ob 18.15 pri blagajni. Blagajniško službo opravlja pri današnji tekmi Pevalek I. Nastop blag. službe točno ob 18J30. Hazenska družina nastopi v sledeči postavi: Pustišek, Papež $H (Roter), Papež H, Pirš, Papež I, Errath in Janežič. Igraike morajo biti v garderobi točno ob 18.30 s kompletno opremo. — SK Korotan, Kranj : SK Ilirija M. Danes odigra Kranjski SK Korotan svojo prvo poskusno tekmo za sprejem v JNS. Nasprotnik mu bo žilavo m tehnično zelo dobro vigrano rezervno moštvo Ljubljanske Ilirije. Ker so Kranjčani že pokazali, da so kos tudi močnejšim klubom, se za danes obeta izenačena, zanimiva in napeta borba. Pričetek tekme je ob pol 18 ari. Sodi g. Lukežič is Ljubljana _ Kolesarsko In motocUcHstično društvo >Sava< v Ljubljani priredi v nedeljo dne 17. t. m. celodnevni izlet v županovo jamo pri Orosuplju. Obenem se vršijo medklubeke dirke na progi Ljubljana -Grosuplje - Višnja gora - Stična - Grosuplje - Ponova vas kjer je cilj. Vozi se v 3 skupinah: 1. Glavna dirka, 2. Juniorska dirka, 3. Dirka novincev. Zbirališče Izletnikom, kakor tudi start dirkačev je na Delen jek i cesti pri km 3. Odhod izletnikov je ob 8. uri zjutraj, start dirkačev pa točno ob 11. uri. Obenem se sporoča, da plačajo udeleženci pri ogledu jame samo polovično vstopnino. Na uficL — Oprostite, gospod, že poi ure iščem VerstovSkovo ulico. — Prav rad vam oprostim — pa zbogom. Nerazumljivo, — Kaj pravi tvoja žena, ce prideš pozno ponoči domov? — Nič, nisem oženjen. — Nisi oženjen? Zakaj pa ne hodiš potem takem bolj zgodaj domov? 8e/e Koledar Danes: Sobota, 9. julija katoličani: Anatol Ver. Nikolaj tov., Hvalimir, pravo slavni 26. junija. Jutri: Nedelja, 10. julija, katoličani Amalija,'Ljubica pravoslavni 27. Junija. Današnje prireditve. Kino Matica: Gospodična, napačen spoj! Kino Ideal: Tarzan. Hazeneko državno prvenstvo RŠK Borec _ Nova Gradiška : Ilirija ob 19. na %rišču Ilirije. Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Gospodična, napačen spoj! Kino Ideal: Tarzan. Jugoslovenska gasilska zveza, glavna skupščina ob 11. v veliki dvorani Mestnega doma X redna glavna skupščina JZSS ob 0. v zeleni dvorani hotela Union. Pevsko društvo >Sava<, vrtna vesilca v Sokolskem domu v Stepa/nji vasi ob 16. Društvo za zgradbo Sokolskoga doma v šiški, tombola ob 15. na Kongresnem trgu. Gradjanski (Zagreb) : ASK Primorje, tekma za državno prvenstvo ob 18.30 na igrišču Primorja. SK Grafika : ASK Primorje 11 ob 9. na igrišču Primorja, Ping - pong turnir na kopališču SK IuV rlje ob 10.30. Dežurne lekarna Danes In Jutri: Sušnik, Marijin trg I in Kuralt, Gosposvetska eesta 10. Otročiček padel v krop Litija, a jubja. Sinoči se je nudil pri vlaku ob 21 na litijskem kolodvoru v srce segajci prizor? na klopi v Čakalnid je plakala uboga delavska mati, v naročju pa je stiskala k sebi golo telesce — svojega sinčka, ki j« zdaj pa zdaj v bolečinah zavekaL sicer pa ie v p-»l nezavednem stanju hropel v mulca h-Opekline, po rokah in po teleju, zlasti pa po glavici, — >Stanko, moje srce, o, kako trpCk... se je trgalo iz prsi matere, ki ao jo rnanci in prijateljice hitele tolažit... Le malo trenutkov, in mirna družinska idila na Marnovi domačiji je bila uničena ... Pri Marzidovškovih so se po dnevnem delu baš pripavljali k večerji. Na štedilniku je vrel k-op. Mati je stopila za i*enute* v dr-varmcn*, 18mesečni Stanko, zdravu, živo d.^te, pa je — le za hip brez nadzorstva _ primaknil k Štedilniku stol: privabilo ga Je žuborenje vrele vode na Štedilniku, Stri«ko se je sklonil nad soparice, stol *e kiv jc spodmaknil, fantiček na Je strmoglavil zviška v — krop Ko je hlo nato vstopala majka, je zagledala sinkova nožice v zraku ... Opečeno telesce so zavili v odejo in zor-vsli z nesrečnim tovorom na postajo k nočnemu vlaku tn i nJim v ljubljansko bolni ca. Nesrečna mati, težko prizadela družina; sočutje z MarnovimI vsepovsod 1. . In tXo sočutnih vprašanj — Ali b<» Stankec oslepel? ... pli ga bo rešila smrt trpljenja?.... PaČ kiuta usoda! Iz policijske kronike LJubljana, 9. juliia. Dan za dnem dobiva policija prijajve o tatvinah koles. Voerej je bilo ukradeoo v Pražakovi uL kolo Smer kolja Pavia, posestnika na Vidu. Prav energičnega sc jc pokazal šofer Alojzij kateremu doimlje elektromonter \^ktor B. 250 Don. Ker ion ni hotel poravnati dolg*, mu je kratkomaJo odpeljal 1400 Din vredno kolo. B. je zadevo prijavi: policiji. Neki nezrianec se je ponoči splazil na dvorišče gostilne Pajka Valentina v L.n-hartovi ulici in je odnesel krogle za balinanje * Stražnik je na šmartmski cesti ustavil neko Marijo Kaize, brezposelno deJavo, ker j« oa njvvi posestnika U ranica Franca v Obrijah pn Mostah nakopala 22 kg krom-p»r:a- Are-ti mrka se je izgovarjala, dA j« hotela krompir prodati oa trgu, ker je bre& sredstev. Vdflc prijatelj tuje testrrki« jc deiavuc Martin L. Sp.azil »e je v skupno stanovanj d^^avcev Antona MuhiČa iu Alojzija Žužka ter je prvemu izmaknil čevlje, drugemu pa. »vojničko ispravo«. L. ađ je že preje ne nepošten način prisvojil nekaj zidarskega orodja, vendar ga je moral vrniti, ker jc lastnik tatvino pravočasno opazil. ZascbnicT Rak Katarini je včeraj izpred gostilne »Pri starem tišlarjo* v Kol od v >r-ski nttci nekdo odpeljal ročni voziček oa štiri kolesa. Mesar Stupnik Franc je prinesel na po •-cijo ponarejen dvodinarski novec, katerega jo prejel od nekega neznanca pri prodaji mesa na stojnici na Vodnikovem trgu. Ponarejeni novec je mnogo svetlejše barve *n se ga od pravega prav lahko razloči. Danes dopoldne bi se prav lahko pripetili dve teiji nezgodi. Le duhaprisornosti je pripisati, da ni brio hujšega. Okoli 10JO j« pri vozil s Knafljeve ulice proti Sel eno ur-govi cesti neki kolesar. Ker je prenaglo živil, mu je spodrsnilo xi je padel ravno pod tramvaj. Vozač je z vso silo zavrl in ustavni voz tik pred padlim kolesarjem. Razen pre-stanega strahu je odnesel kolesar le neznatne praske. V Gradišču je neka deklica tako nespretno manevrirala s kolesom, da ni dosti manjkalo, pa bi se zaletela v nasproti prihajajoči avto. Šofer je naglo okTenil avto v drugo smer ter tako omilil sicer neizbežni karambol. Deklica je zaradi sunka padla s koie-sa. dobila pa je le manjše praske. Dober astronom. — Učenjaki so že opetovano poskusili ugotoviti težo lune, pa se jim ni nikoli rKJsrečilo. — Sai ni *udar, ko se pa luna neprestano krči ali ntiražra ----- »SLOVENSKI NAROD«, Ase 9. jnHjs 1932 Kot v velikem industrijskem kraju Pogled v strogo Ljubljanice, kjer dela na regulaciji okrog soo delavcev Ljiljana, 9. jnlija. Okrog 500 delavcev vihri lopate, razbr-j>a skale, pokuka tirnice, naklada materijal, razstreljVuje pečine, da je Lj ubijan ičina struga v dolžini pol kilometra reka vrvenja, živahnega dela, ves okoliš pa nudi sHko povsem industrijskega kraja. Tovarne, mostovi, železnica, stavbna Železnica, drdranje korrmresorj ev, sikanje pare, h-rnjp m dirmdaj — vse to daje okolici živahno JD)dustrrj6ko obeležje ter se zdi. da jVe na stopila zopet blažena doba konjunkture. V strugi LjoW]Wric« delajo, kot da so našn zlato žilo. O^aaansnnst ■ se polasti op- k'yer deponirajo materijal, skoraj ne moreš "verjeti blatnim ocem. kako skrajno predmesten v najslabšem pomenu besede je ta kraj. SI tka nam kaže nekakšno indijansko kolibo. Taksnih koHb ps najbrž ne vidiš več mnogo niti v Ameriki. Kdo bi mislil, da »ta oba kraja vsak k sebi le nekaj sto metrov! Prva slika nam kaže drobec življenja iz dobe zmagujoče tehnike, na drugi je pa zajet motiv iz predpotopne dobe. Na zemljišču, ki je dok>č en za deponiran je materijala, stoje in padajo barake. (Reveži morajo zapuščati skromne domove m mnljtw> je, da ne podirajo koKb z lah- tasmizern m asm pri ftebi blagruje naš napredek Ljiuda. ki ne morejo odtrgati oči od delavcev, je na obeh bregovih ves dan cela množica. In res je treba priznati, da so se pošteno lotili reguLačnih del. Vse gre gladko od rok. delo je dobro organizirano. Iz struge vozita neprestano brez zastoja drva vlaka. Strugo so zaceli poglabljati od Ko-deljevega proti mestu. Najprej so zravnali ter regulirali levi breg (desni je bil reguliran že pred vojno) in zdaj ga že ob-zidavajo s kamnom, ki ga obdehijejo pri za tvornici ob cukrarni. Dočim je ta slika vesela, ker vidiš povsod delo in če bi bil nepoučen, bi smatral to razgibano življenje za znak posebnega napredka in bi se ti zdelo, da ves ta okraj napreduje, raste ter se širi — že en sam tovarniški dimnik te zmoti, da misliš, češ, na levem bregu je v razmahu industrija, na desnem pa sodiš po nekaj lepših hišah, da in liter, pa tudi rdečih jagod je bilo še zelo mnogo, liter po 4 Din. Gre-šenj danes ni primanjkovalo, seveda pa ni bilo lepih, ker je sezona črešenj že minila. Prodajali so jih po 3 do 5 Din. Prispele so že tudi rdeče maline, a bito jih je še malo. Ponujali so jih po 7 Din liter. Jairč-kov je bilo v primeri z drugimi dnevi še precej, cena je srama. 4 Din merica. Sočivje se je še pocenilo. Novi krompir je že cenejši kot stari, saj so ga prodajali po dinarju do 1-50 Din. Stročji fižol iz južnih krajev se je pocenil na 2-50 Din za kg. Sploh je lahko davi vsak dobil ceneje kar je hotel aaj so prodajalci komaj čakali kupcev. Prekupčevalci, pri katerih je vedmo najbolj živahno, ker prodajajo sezonsko blago in vedno še razmeroma poceni, so davi prodajali hruške kg po 4 Din, dobro so pa bili založeni tudi s sočivjem. Eden izmed njih pa je davi vstal z levo nogo, ker so mu zaplenili hruške ter ustavili knpčijo. Tržne pravice ni imel io že večkrat so ga spodili s trga, pa se mu je še vselej sto-žik) po gospodinjah, ki ne vprašujejo ali ima kdo tržno pravico ali ne, samo da prodaja poceni Belokranjci imajo že cel trg pod zna-nam kostanjem, davi so prodajali platno, čipke m razne platnene izdelke v dolgi vrsti kot na kakšnem žegnanju. Sreča v nesreči je za Belokranjce, da so poleg svoje revščine tudi precej podjetni. Kupčije je bik) še precej, čeprav se našim gospem ne zdi to blago dovolj fino. Srajca v. hodnega platna bi za kože naših meščank ne bila dovolj nežna, tako vsaj mislijo sama Na kokošjem trgu je bil pravi direndaj m kar bazarsko obeležje. Trg je bfl bolj založen a patent** kot prejsnj* tržne dni, ker je pač toliko povpraševanja. Ker pa cena ni všeč gospodinjam, so zelo izbirčne Piščanci so vedno prelahki, in gospodinje jih tako dolgo težkajo in pulijo, da nazadnje res popolnoma izgube težo. Cene so zelo različne, saj dobiš par piščancev za 30 Dm, nekoliko težje pa po 30 do 40 Din. Jajca so vedno po isti ceni, v splošnem po 75 par komad. Ko so se gospodinje vračale s trga, je bila taka gneča na vseh cestah, da so se komaj prerinile skozi s težkimi tovori. Lep večer JČ lige v Pragi Praški odbor JBela Ljubljana«, roža vroče sestrske ljubezni ponosne stostolpe Prage do slovenske metropole, ki je pravkar praznovala tudi pol-stoletnico, odkar jI načeluje slovenski župan. V trenutku, ko se je ljubljanski župan v tmerro vsega prebivalstva našega mesta poklonil največjemu Cehu in najboljšemu našemu prijatelju, prezidentu Masarvku, je v zelenju Tivolskega parka prvič zaža-relo od* beline se bleščeče solnce >Bele Ljubljane«. Odprli so se plemenito oblikovani lističi in roža je strmečim očem prvič odkrila bohotno lepoto svojega zlatega srca. Polno je vroče rdeče krvi, ne rdeče, «aj ji je primešana plemenita modra kri viteštva Češkega naroda do svojega malega slovenskega brata. Kakor neznan dragulj zareče in žametno rdečevijolčasto se izpreminjajoče srage te žlahtne krvi teko iz zlatega srca rože po robovih belih listov in zgore brez sledu v vencu solnčne beline. 6e nikjer drugod na vsem svetu ta čudovita cvetlica ni odkrila svoje pravljične lepote razen v vrtu moža, ki jo je vzgojil, in pa prvič ob praških slavnostnih dneh v Ljubljani, ki ji je vsa njena krasota posvečena. Po vsej Evropi slovi stari čudodelnik Otokar KFtčn kot vzgo- rova, Pani Hrda, Hana Kvapilova, Kftč-nov semenač, Tatra, Hwiezdoslav, M. R. Stefanik. ftid V. Strvbal, Zdenek Fibich, Ant. Dvorak, Plukovnik švec, Zlata Praha, Mi str K. Hašler, Mistr Alois Jirasek, >TJ nas«, Božena Nemcova itd., le za to svojo lepotico se ni mogel odločiti. Pa je prišel k njemu na obisk nadzornik našin vrtov z direktorjem praških mestnih nasadov g. dr. Cernovskvm in Že je dobrodušni starček svoja gosta ves srečen peljal pred MX ter jo ponosno predstavil: >Bela Ljubljana!« Prav vesela in navdušena je bila po krstu k raso ti ce tudi botrina, zato smo pa očetu nase >Bele Ljubljane« ob njegovo prekrasno hčerko iz hvaležnosti postavili tudi starodavno pričo vseh prijateljskih zvez — našo majolike >Bela Ljubljana« pa ni samo prekrasna cvetlica in divno oblikovana dalija -hiibrida, ki jih imenujemo tudi dekorativne datlje, temveč ima tudi vse drage dobre lastnosti. Njen cvet bo oh polnem razvoju razstave meseca avjamsta al] septembra dosegol do 20 cm premera, sedaj ob prvem cvetu mladih rastlin so pa cvetovi, ki jih vidimo tako na levi strani ob vhodu v elavni drevored, še nekoliko manjši. Predvsem se pa >Bela T^jiirtljana« odlikuje po tem, da ima silno mnoero cvetja, tako da je popolnoma pokrita z velikimi cvetovi, ki ponosno stoje na trdnih pecljih visoko nad temnim zelenjem. Nova dalija bo vsekakor v kratkem zaslovela po vsem svetu m povsod spominjala s svojo čarobnostjo na lepoto naftejra mesta in vse slovenske domovine. Mojster Otokar Kftšn pa ne goji sa- Sincek t drku, kjer iaa*nwijcjo .pmo slonov: Papa, to so tiste živa*, ki ae delajo m jitelj novih cvetHc, zlasti pa kot najuspešnejši kuJtivator novih in vedno lepših da-Ilj. Tam na svojih ogromnih vrtovih v Do-lanfh nad VItavo pri Pragi že desetletja ta mojster vrtnarstva z največjo potrpežljivostjo in največjim trudom križa razne dalije in jih oploja. da iz njih redkega semena vzcveto nove rože: nelepe in slabe vrste, ki jih vzgojitelj zavrže, le silno redko se pa rodi nova lepa cvetlica, ki ima razen lepe nove barve tudi plemenito obliko in vse tiste dobre lastnosti, ki jih moderen ljubitelj zahteva od sedaj tako modernih d ali j. Ko je g. Kftčn tako vzgoji h med stotinami novih krasnih dalij novo cvetlico, lepšo in čudovitejšo od vseh dosedanjih svojih krasot, je dve taki rastlini zaznamoval kakor čarovnik s tajin-stvenim znamenjem MX in H. Ni se mogel odločiti za ime, čeprav je drugim svojim najznamenitejšim dalijam dal lepa češka imena, ki jih poznajo že ljubitelji po vsem svetu: Prezid en t T. G. Masarvk, Pri-mator dr. K. Baxa, Pani Haupt-Srumme- mo dalij, temveč tudi prekrasne nove vrste rododendronov in acalej, ki smo jth letos občudovali v tivolskih parkih. Te prekrasno cvetoče rastlina, ki prem oso tod! našo najhujšo zimo, so pa vzbudile zlasti dopadanje mnogih ljubiteljev, da vsak teden nekaj rož izgine, ker jih odneso z vso previdnostjo na prvoj dom. Nanulo naj pri g. Kftenu še naroče enakih rododendronov tn istih vrst acalej. da se spomladi tatvina ne opazi, ker takih soTt v Ljubljani n'ma nikdo drugI razen mestne vrtnarije Opozarjamo pa tudrt. take ljubitelje, naj rastlinam dobro zalivajo, da ne poginejo po zimi, a jeseni naj jih pokrijejo skrbno s smrekovimi vejami, da jnh solnce preveč ne obsije ta za to ne zmrznejo. Omeniti Imamo, da nam tako naklonjeni slavni kultivator Kftftn s svojimi iizredno nizkim) cenami tn odličnim blagom najnovejših vrst z lahkoto konkurira z nemskimd tn holaradskimi tngovcl, zato ga pa priporočamo, saj nam je poklonil res krasen dar. A. GL Aškercu je pogledal v obraz Kipar Nfko Pirnat je razstavil novo umetnino — mavčni model Aškerčevega doprsnega kipa Ljubljana, 9. julija. tu tako, da človek mora vedno trpeti, če jo V izložbi Tiskovne zadruge že nekaj časa govori mavčni model Aškerčevega doprsnega kipa, da je kipar Nikolaj Pirnat prodrrljdvo pogledal v duhovni in zunanji obraz pesnika naših najlepših baladi in najznačilnejšega kremenitega slovenskega mo- ža. Ni treba iskati posebnih besed, če ho.*eš opisati to umetnino, dognana je znotraj, da je živa na zunaj, plastika in forma sta uiHna-rri v harmonijo neposrednega izraza kakršnega je iskal kipar. Pirnat je umetnik, ki doživi umetnino v sebi in vdihne iz sebe v materijal izraz, ne da bi ga iskal v materijalu. Ko se je namenil ustvariti Aškerčev kip, je gledal pred seboj Aškerca kot moža, ne le kot epika, ter se je zavedal, da Aškerčeva narava, njegova možatost etr moškost stopajo pri njem v ospredje se zlivajo v tisto kremenrto značajnost, ki je bila našemu rodu vedno trn v peti; Aškerc je bil pojav, ki ga nismo mogli dovolj razumeti, ker smo preveč mehki m mehkužni (ponašamo ae. da smo bančne narave), pojav, ki je pa vendar poleg Levstika poosebljena slovenska možatost, v kateri se je najočitneje odrazila njegova doba. Da je Aškerc pesnik in njegov izraz krepak skoraj robat in nekaterim se zdi ne-uglajen, to g« peč kaže kot moža, borbenega in odločnega, a ne samo pesnika. Bfi je borben, odtočen, skoraj trmast neuklonljivega prepričanja; nato je pač težko wl med sorojaki, ki so naklonjeni umetni ky>m, a katerimi se lahko v ginjeoosti razjokajo, kot pesm Pirnat. Meooa je pa po inačajen, se pravi, če mma vsaj malo diplomatskega talenta ter se ne zna prilago-jevati tako da bi namreč obračal plašč po vetru. Če je že ;ako. da slavimo svoje može, ki so stopili v ospredje po svojih zmožnost:h in zaslugah, bi ne bili dosledni, če bi gledali čez Aškerca ter ga pozabljali — borca, značajnega moža, ki je bH pripravljea ved- 'Kakor novo je - perilo!'- saj je oprano z Gazelo \ TERPENTINOVO - MILO CAZEUO pere res lepo belo no boriti se za iskrenost in proti svetonl-n-stvu. In nedvomno ni treba papirnate bitke, kaj pomeni Aškerc našemu rodu, z-godovi-nt ali literaturi. Ako postavljamo nekaterim svojim možem spomenike, je vsaj ta klen ktp nujna oddolžitev. In ta Pirnatov kip bo nedvomno dostojna oddolžitev, ko bo rzk'o-san iz kamna stal v avii kakšnega javne*?* poslopja, n. pr. magi«trata. Kamen mora b'ii temen. Temna barva lahko le poudari kro-menitost Aškerčeve osebnosti, one lahko da močni, ostro zacrtani plastiki pravilni ton. Kipar meni, da Ki bil podpeški kamen s svojo temno sivino, odsevajočo rahlo zelenkasto, prav primeren. Umetnina sama na sebi zahteva, da bo izoblikovana kmalu v kamnu. Hinko Smrekar v Novem mestu Novo mesto, 9. julija. Naš veseli in zabavni, še bolj pa za-frkljivi m zbadljivi, vedno pa duhoviti Hinko Smrekar se je naveličal Lj-ubljane. Ze dolgo časa je, odkar se je predrzni satirik raznežil kru zasanjal v legende ter zatopil v kraljestvo pravljic. Ali iz tega začaranega kraljestva je iz, Šiške, kjer mojster naše karikature živi v svojem mini j a-tiOTiem gradiču, silno, silno daleč ... S Trdimo, tudi zbadljtvcem m pravljičarjem, sta se zmenila — saj je pri sanjačih vse mogoče — in Smrekar je sklenil, da gre pod bajne Gorjance isJagoslavija<, polkovniku Vojanu in polkovniku genralnega Štaba Kajdoei, podpolkovniku generalnega štaba Kajdoši, podpolkovnikom Milo tu, Hu!ku in Oberthoru, majorio gen-erahiega žtaba Panonski, majorju Hoški, štabnima kapitanoma Pava-ln in Krnel, kapitanoma Navratila ln Chvtili ter nadporoeniku M Urniku rede Belega orla, Jugosiovenske krone in sv. Save. Svečanemu odlikovanju so prisostvovali poleg Jugoslovensk ih častnikov tudi generalni inspektor češkoslovaške armade general Podhajskv, načelnik generalnega štaba general Syrovy ia več drugih dostojan stvenikov. _ češkoslovaško odlikovanje. Prezident Masarvk je odlikoval z redom Belega orla IV. stopnje za vojaške zasluge letalskega majorja iz Beograda Dragutina Gvozda-noviča. — Odmev nastopa naših vojakov v Pragi. ^Minister češkoslovaške narodne odbrane dr. ViŠkovskv je poslal našemu in mmun-skemu vojnemu ministru sledečo brzojavko: »Vaša ekscelenca! Ob navzočnosti preziden-ta Češkoslovaške republike jc Vaša dična armada danes doprinesla sijajne dokaze svoje izvežbanosti. Ne morem najti besed, da bi izrazil navdušenje gospoda preziden-ta, češkoslovaške armade in 200.000 gledalcev nad nastopom Vaše vojske in da bi vam izrazil iskreno zahvalo za udeležbo pri pobratimstvu jiigosloven&ke in rumianske armade na današnji vojaški dan v okviru IX. vsesokolskega zleta.« — Napredovanja. Napredovali so iz VI. v V. skupino Arko Adolf, ravnatelj jetnišni-ce v Ljubljani in Ilohnjec, ravnatelj jetniš-nice v Mariboru; iz VIII- v VII. skupino višji pisar niški oficijah" Juh Avgust, Bud-nar Ivan, pri deželnem sodišču v Ljubljani, dalje Potočnik Mi jo v Gornji Radgoni, Maček Miha v Rogatcu, Lašič Josip v Ormožu, 'Mastnak Avgust v Konjicah in Novijan Anton v Novem mestu, ter pisarniški ofi-cijal Bcmobič Ivan v Mariboru. — Naše delegacije na grobu češkoslovaškega neznanega vojaka V torek je prišla na sSatOinestili magistrat v Pragi delega-ciia mesta Ljubljane, obstoječa iz župana dr. D. Puca ter občinskih svetovalcev" Ivana Tavčarja in rn*. Ladislava Bcvca, da pologi ne ^rob neznanega vojaka krasen venec. Venec so položili tudi minister Kraljevič v imenu nase vlade, senator Ivan HnihaT v imenu senata, dr. JirkoviS in L. Gaj pa v im an narodne skupščine. — Prva slovenska gradbena inženjerka. Bne 7. t. m. je na ljubljanski univerzi (tehniki) diplomirala prva gradbena inženjerka, gdč. Sonja Lapajne, hči zdravstvenega svetnika dr. Živka Lapajneta. študiju se je posvetila z največjo resnobo in vnemo m je bila vseskozi odlična Študentka Mladi inženjerki iskreno Čestitamo! — Povratck naših avtomobilistov iz češkoslovaške. Naši avtomobiiisti, ki so se oili odzvali povabilu češkoslovaškega A vtok hiba, so posetili poleg Prage še druga večja češkoslovaška mesta. V ponedeljek so bili svečano sprejeti v Pragi, potem so bili v av-dijenci pri prezidentu Masarvku, posetili so prima-torja dr. Baxo, položiM venec na grob neznanega vojaka ter, si ogledali vse-sokolska zlet in praške znamenitosti. V Četrtek so se naši avtomobiiisti po prisrčnem slovesu od češkoslovaških avtomobilistov odpeljali preko Pardubic k ogledu znamenitih podzemnih jam, proti večeru so pa prispeli v Brno. \*cenaj so posetili še Bratislavo, popoldne so se pa odpeljali preko Dunaja nazaj v domovino. Bili so navdušeni nad prisrčnim sprejemom povsod, kjer so se ustavili in lepote Češkoslovaške so jih očarale. I — Iz odvetniške službe. V imenik advokatske komore v Ljubljani je bil vpisan dr. Ignacij Rutar s sedežem na Vrhniki. — Razpust društev. Gospodarsko bralno društvo pri Sv. Urbanu nad Ptujem in Slovensko bralno društvo »Lipa« pri Sv. Bolfenku pri Središču sta razpušceni, ker nimata pogojev za pravni obstoj. — Iz zdravniške službe. Iz imenika zdravniške zbornice za dravsko banovino je izbrisan zdravnik volonter dr. Avgust Rutar, ki se je preselil iz Ljubljane v savsko banovino. — Postni kongres. Uprava udruženja postnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev kraljevine Jugoslavije je sklicala zs 12. in 13. t. m. kongres, kd se bo vršH v Postnem domu v Beogradu. Za udeležence kongresa je dovoljena četrtinaka vožnja. Dravska banovina je imela biti prvotno številno zastopana a iz ori rov na društveno blagajno se je število delegatov zadnje dni močno skrčilo. O kongresu samem bomo ie poročali —- Delomržneži in izkoriščevalci občinskih podpor. Za dek>mržneže in izkoriščevalce občinskih podpor so proglašeni po odredbi banske uprave Emeršič Ludvik m Matija Topolovec iz Skorišnjaka, srez Ptuj, Franc Klavžer, pristojen v občino Zdole, Rok Verk, pristojen v občino Sv. Peter na Medvedovem selu, Rudolf Štefančič pristojen v občino Št Jernej. Rudolf Tevzdč (odi Tevčič, Tenčič, Tevšič) in Pavla TevžiČ, pristojna v občino Goznilsko, Karel Nemec, pristojen v občino Turnišče Ivan Pesjak pristojen v občino Ovšiče, Ivan Seifried, pristojen v občino Lobmica, Karel Umek, pristojen v občino Pišece, Rudolf Kokošinct, pristojen v občino Vitanje, Alojzij Malec, pristojen v občino Ribnica na Pohorju, Filip Murgeij. pristojen v občino Mozelj, i\. Kokolj, pristojen v občino Stanetinoi, Franc Stefanič, pristojen v občino Božakovo, Karo! Kurent z ženo Kato, pristojna v občino Št. Jan/, Jožef Ceme, pristojen v občino Duplice, Ivan Lipmk, pristojen v občino Brestove«, Avgust Kreger. pristojen v Ljubljano, Viktor Stemiša, pristojen v občino Radeče. Klarol Napotnik, Alojzij Reven, rr. GostenčVtik Ana Kraigher in Angela Zalo-kar. vsi pristojni v občino Guštanj. — Posestnik na Velikih Poljanah št. 11 (srez Kočevje) g. Anton Pirnat nas naproša ugotoviti, da za delomržneža in izkoriščevalca proglašeni Anton Pirnat z Velikih Poljan oi identičen z njim. — Poroka. Danes popoldne se poročita na Brezjah g. Jaki Križaj in gdč. Krna Pepelnakova oba iz Ljubljane. Bilo srečno! — Stanje brezposelnosti v dravski banovini je po podatkih Borze dela neizpremt-njeno. V Ljubljani je bilo brez zaslužka prejšnji teden 1147 moških in 1017 žensk, danes pa 12CH moški in 1014 žensk. V Mariboru nima dela 968 moških in 206 ?ensk. v Celju 823 moških in 148 žensk, v Murski Soboti pa 344 moških in 7 žensk. — Ekskurzijski odsek JUU odpoveduje na željo prijavijencev zaradi nestalnega vremena za jutri napovedani izlet med Podgorce, v Kranj in Skofjo Loko. — Iz »Službenega lista«. »S'užbeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 54 z dne 9. t. m. objavila pravilnik o postopanju pri ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov, zatvoritev ki združitev srednjih šol, razširitev stvarne pristojnosti sreskih izpostav v Skofii Loki. zekliučnice za nakup pšenice, naredbo o izdajanju nooSlastil za vino toče in 10 objav banske uprave o pobiranju občinske trošarine v letu 1932. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 8. do 14. junija je bilo v dravski banovini 9 primerov tifuznih bolezni, 57 škrla-tinkc (umrl 1) 496 ošpic, 34 duš^jivega kašlja. 76 davice (umrli 4), 2j šena. 46 hripe. 4 krčevite odrevenelosti, 2 otročiške vročice. 2 nalezljivega vnetja možganov in 1 otrpnenja tunika. — Gospodinja, glasilo Zveze gospodinj, prinaša v svoji 4. številk* prav umesten in za naše gospodinje podučen članek o i Pred programom PLES, po 9. velik pester program inozemskih artistov disciplini v velikem, malem in najmanjšem. Daije slede članki: času primerne počitnice, O poklicnih boleznih naših gospodinj (ispod peresa dr. primarija Minafa),— dela v okrasnem in zelemjadnero vrtu v juliju. _ V rubriki >Gospodinjstvcx se gospodinje lahko pouče, kako vkuhavati in konservirati sadje, sočivje in drugo zelenjavo. 'Ing. Slavko Zajec razpravlja o elektriki v gospodinjstvu. Enostavni, bogatejši ter vegetarijanski jedilniki bodo naše gospodinje vsekakor zanimali; <1ot>rodo61" pa jim bodo tudi Številni, letnemu Času primerni recepti. — Govedina po 4 Din. Ker morajo kmetje živino že vedno prodajati naravnost po smešnih cenah in ker se meso v Kostajnici še vedno prodaja zelo drago, sta sklenila mesarja Subanovič in Golobi? prodajati odslej govedino po 4, teletino pa po 6 Din. — TIr i iranska zajednica mlalili lino i O'oung Meus Ct ristian Asstviati-vi) v Beograd" vab* visokoš^sko »n srednjem lsko mladino na taborenje in letovanje v Mline pod Dubrovnikom (od julija Jo avgusta). Englisb conversation. Informacije daje H. Z. AL L v Beogradu, Cika Ljubina ulica 19. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno in toplo vreme. Včeraj je bilo še po večini krajev naše države jasno in izredno vroče. Najvišja temperatura Je znašala v Skopi ju SS, v Splitu 33, v Sarajevu in Zagrebu 32, v Ljubljani 31, v Beogradu 30, v Mariboru 27. stopinj. Davi je kazal barometer v LJubljani 767.6, temperatura Je anašala 19 stopinj. — Obnp mlade sobarice Včeraj si je hotela v Zagrebu končati življenje 251etna sobarica Alojzija Gromšek. Napila se je liao-la in si prerezala še žile na roki. Našli so jo vso okrvavljeno v gozdu in Jo prepeljali v bolnico. Zdravniki imajo malo upanja, da bi ji rešili življenje. Kaj jo je pognalo v obup, ni znano. — Nesreče iB m ugoda M+jeka Borisa, 81etnega sina uradnika v Ljubljani, je včeraj dopoldne pri eosodu neki mladeoii po nesreči a koso urezal v levo nogo. — Neka eečrveJhana kolesarka je včeraj dopoldne v Borovnici povozila 121 etno hčerko posestnika v Borovnici Japelj Alojzijo. Otrok si je zlomil desno ključnico. — 2 le tiri sinček progovneg* čuvaja iz Gradea pri Litiji Stanko Murzidovsek se je včeraj dopoldne sukal okoli štedilnika. Prevrnil je lonec z ▼rek) vodo ** se oparil po glava in roki. Iz Lfnblfane —Tj Zanimiva adaptacija, v židovski ulici adaptira stavbno podjetje M. Zupan Kancevo hišo. V pritličju bodo trgovsk lokali z večjimi izložbami. Za vzidavo teh izložb je bilo treba iasekati velike odprtine, zidovje nad njimi pa podreti. Toda podpirati hišo v tako tesni ulici ni tako enostavno, ker se promet ne sme ovirati. Zato so jo podpirali na poseben način. Ob nasprotni hiši, ob Prelogovi trgovini, so postavili tik ob zidu ogrodje, ki je podstavek za podpore; tako sloni pol hiše na lesenih stebrih, ki se opirajo na ogrodje visoko nad ulico, da ni nič oviran promet. —Ij Oddaja stanovanja v Kresiji. Mestna občina ljubljanska odda s 1. 8. 1932 v najem štiri sobno stanovanje v HI. nadstropju meščanske imovine v Kresiji. Najemni pogoji kakor tudi višina najemnine se polzve med uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu soba št. 14. Ponudbe je vlagati do 15. t. m. —lj S cvetlicami okrašena okna, balkone in terase imajo še naslednje hiše: v Kolodvorski ulici štev. 8, 34 in 35. na Gospo 6vetski cesti štev. 4 in 5, na Dunajski cesti štev. 35, v Ažbetovi ulici štev. 38, na Kon grešnem trgu štev. 4, 5, 14, 15, 1/ ter hiša na vogalu Kongresnega trga in Vegova ulice, v Rutarjev; ulici štev. 1 in 9. Stranke kar tekmujejo, katera bo lepše okrasila svoja okna, kar moramo pohvalno omeniti. —lj Gradbeno gibanje je spričo zadnjih lepih dni na vseh 9tavbiščih uspešno napredovalo. Na vogalu Svetčeve in Ažbetove ulice je v delu gradnja enonadstropne večje vile. ki si jo postavi krznar Filip Bizjak, Temeljno zidovje bo iz betona in klesanega apnenca. Zidarska dela vodi stavbno pod jetje Franc Mannčič z Viča. — Ob Celov ški ce6ti v bližitij mestne meje ima domala napravljeno svojo visokopritlično domačijo zasebni uslužbenec Javoršek. Stanovanje bo v visokem pritličju in pa pod 6treho. Zidanje dovTŠuje zidarski mojster Edvard Cernič iz Dravelj. — Nekoliko bliže mesta in tudi na levi strani rečene ceste je bila v enem mesecu sezidana in pokrita enonad stropna Slovnikova hiša. Z delom je šlo tako urno od rok, ker je bilo pri gradnji zaposlenih večje število delavcev. Zidarska dela je prevzel ;nž. Josip Dedek. — Na des ni strani Celovške ceste tostran remize si je omislil svoj dom Edmund Sila, železniški uslužbenec iz Maribora. Hiša bo v enem mesecu porabna. Gradnjo Si love enonsd-stropne domačije ime v rokah zidarski mojster Edvard Čemič iz Dravelj. — Silov bližnji sosed bo zasebni uradnik Čotar. Njegov dom so ta teden pokrivali. Stanovanja bodo v visokem pritličju, prvem nadstropju in pod streho. Cotarju je delalo stavbno podjetje Viktor Snideršič. Vodovod je napeljan v obedve h-iši. elektrika bo pa tudi že v bližan jih dneh posvetila. —lj Kanalizacijska dela. Ko je bila Dunajska cesta kanalizirana do Topniške u'lice. so pričeli s kopanjem globokega jarka pri Pokopališki cesti, odkoder bo izpeljan kanal v Smoletovo ulico. Oh Dunajski cesti od artiljerijske vojašnice naprej je zraslo zadnj.3 lctv. lepo število modemih hiš in vil, ki nimajo še Kišnih kanalizacij. Kanaliziranje Dunajske ceste naj bi se bilo zato potegnilo vsej do mestne meje. —lj Izprememba posesti. Dt. Milan Dular, velesejmski ravnatelj, je prodal trinad-stropno svojo hišo v Dv o rakovi ulici odvetniški zbornici v Ljubiiani. —lj Plinsko omrežje se vedno bolj siri. Zdaj je v delu kanaliziranje Levčeve ulice, ki drži s Ceste v Rožno dolino na Večno pot, to je od mestne mitnice do Kollm^no-vega gradiča. —lj Obnova hiš. Na Sv. Petra cesti ie dobila lepo zunanje lice dvonadstropna hi- ATRAKCIJA! Posebna senzacija. Svetovna »Tropa Orlov«. — Pivo vrček 6 Din. Izborna vina liter po Enri 15, 20 itd. JUTRI OB 15. VSI NA SOKOLSKI NASTOP NA LAVRICI ša štev. 19, ki je last ge. Frančiške Kastlove. Ob enonadstropni Rohrmainnovi hiši štev. 26 na rečeni cesti so postavili te dni zidarski oder, da bodo njeno pročelje popravili in ob-noviU. Renoviranje hiše vodi mestni stavbni k Miroslav Zupan. R oh rmann ova enonadstropna hiša štev. 28 je vzdignjena v dvonadstropno poslopje, ki je tudi lično prebeljcno. _lj Počitniški tečaj za dijake in dijakinje srednjih Sol, ki amajo popravne izpite, se otvori 16. julija Poučevali bodo profesorji posameznih strok po 2 url dnevno za predmet Tečaj bo trajal do 24. avgusta. Prijave se sprejemaj s samo do 15. julija Natančnejše podatke daje in prijave sprejema iz prijaznosti šolski sln-sa s. Janko Bombač U. drž. realne gimnazije na Poljanski cesti v Ljubljani dnevno od 8. đo 10. ure v šolskem poslopju. _I j Vsak delavnik in nedeljo zvečer predvajanje Radio - koncerta, kakor tudi predvajanje na gramofonskem ojačevalcu z izbranimi ploščami pri >Tičku na gričku«. 394-n —lj >LjubljanekJ Sokol< naznanja svojemu članstvu tužno vest, da je preminul njega dolgoletni član, brat Kari Potokar. Dolžnost nas veže, da spremimo blagopo-kojnlka na poslednji poti v čim večjem Števila. Zbirališče članstva v soboto ob pol 6. ari popoldne pred niso žalosti, Kar-lovska cesta st. 16. Obleka civilna s znakom. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin. — Odbor. 597-n —U Paveko društvo »Sava« v Ljubljani priredi Jutri vrta« veseLco v Sokoiskem dom* v Stopanji vasi ■ bogatim sporedom, ki bo v primeru slabega vremena v dvorani. Začetek bo ob 14. K obilni aaeleibi vabi —lj Dobrovoljci! Dela se na to, da bo podaljšan rok za vlaganje prošenj dobrov. U'Verenj. Vsi oni, ki še niste vložili prošnje, enako tudi svojci padlih aM umrlih dobrovoljcev, če so ti bili vdzrževatelji družin, naj se takoj javijo" sreski organizaciji, da ji ta pošlje potrebne tiskovine. Oni dobrovoljci, ki so prošnjo že vložili, a do danes uverjenja niso prejeli, naj pošljejo svoj natančen naslov, navedejo naj obenem svoje rojstne podatke: kraj _ vas občino, leto ter očetovo ime. Tisti, ki niste še člani organizacije, ne odlašajte s svojim pristopom, čim več nas bo, tem večji bodo naši uspehi. Tovariše dodeljene z zemljo v RakiCanu, vabi odbor na setanek dne 9. t. m. ob 20. v spodnjih prostorih hotela Miklič. Važno in nujno! _ Odbor. —I j Javna prodaja blaga. Glavna carinarnica v Ljubljani bo imela 13. t. m. ob 9. v carinskih skladiščih A, B in D javno prodajo raznega blaga, ki mu je potekel rok ležanja. Dr. Drago Schweiger ne ordinira do 1. avgusta —lj Velikansko parado za pivo so v Newyorku priredili prijatelji hladne pijače in stoticioč piva željnih je korakalo v nepreglednem sprevodu za svojim popularnim županom VVakkerjem. 2e 6am pogled na piva žejno množico človeka pohladi v tej pasji vročini, drugi pa zopet trde, , da jim je ta pogled v kino -Matici zbudil nepremagljivo žejo, da so iz kina kar dirjali k penečemu se vrčku. Seveda bi bili iz kina ušli že prej, a niti žgoča žeja jih ni mogla odtrgati od tako zabavnega filma kot je »Gospodična, napačen spoj!« Videli in občudovali smo ga sicer že, ali človek se še vedno rad nasmeje zadregam podjetnega komornega pevca \Vertc (Jose \Vedorn) in zopet rad postane malo sentimentalen ob zaljubljeni telefonistici Ingi, ki jo ljubko igra krasna Magola Schneider in njenem direktorju in fantu — slavnem Johannesu Riemannu. Debeluhar Jakob Tiedke je sijajen kot dobrodušni in ljubeznivi Sperling, no, in tudi idealno modelirane nožice temperamentnih plesalk niso od muh. In po predstavi boste požvižgavali okrogle šla-gerje pri pivu, ki ga vam prav za prav plača kino Matica, saj vam vendar tako imenitne filme kaže za znižano vstopnino 1 —Ij Promenadnj koncert priredi jutri 10. t. m. godba Nar. žel. društva >Sk>g«« v Zvezdi, pod vodstvom kapelnika g. H. Svetla Začetek koncerta ob 1L uri. —Ij Kavarna Viadukt danes koncert. Odprto do 4. zjutraj. 33S-n —lj Dunajsko pranje, svetlolikanje Šimenc, Kolodvorska ulica 8. VELIKO TOMBOLO priredi v nedeljo 10. t. m. na Kongresnem trgu ob 3. uri popoldne Društvo za zgradim Sokolskega doma v Šiški. - Dobitki: 1. kompletna spalnica, 2. kuhinjska oprema, 3. moško kolo, 4. otomana, 5. vreča moke OOg, ter nad 250 drugih dobitkov. —lj Umrli so v Ljubljani od 1. do 7. tm. Sejovic Jakob, 70 let, sluga drž. žel. v pok., VLdovdanska c 9; Platner Franc, 78 let, posestnik Ižanska c. 11; Tavčar Ivan, 62 let, modelni slikar in posestnik. Reber 15; Prešel Marija, roj. JevmkaT, 93 let, Sv. Petra c. 61; Merčun Leopold 46 let, trgov. kroj. porrK)čnik Emonska c 11-pr.; Hudorovič Anton 17 let, cigan, Emonska cesta; Ileršič Ignacij, 73 let, višji poštni oskrbnik v pM Levstikova uL 19-1.; Golobic Matija, 69 let, usluZbenec tobačne tovarne Bolgarska ulica 26-1.; Potokar Karol, 61 let, poslovodja, Kar-lovška c. 15; Sterle Marija, bivša služkinja, 81 let. Japljeva ul. 2; Zaje Neža. 73 let, žena starinarja Stari trg 16. — V ljubljanski bolnici rmrli; Jasene Franc, 68 let, ut-lavec, Rimska c 19; Pavlic Ivan, 41 let, delavec, nestalno bivališče; Upel Zora, 3 leta, hei prog. delavca, Boh. Bela 43; B\iT-ger Nazarij, 31 let, inženjer, Kranj 135; Zupane Ivana, 55 let, žena uradnika. Vevče 78; Nedop Pavel, 54 let, sluga, Maribor, Ta-tenbachova ul. 18; Maselj Peter, 1 dan, sin delavca, Lukovica 31; Slabanja Marija, 60 minut, hči delavca, Dev. Mar. v Polju 71; S-tibenik Marija, 4 dni, hči paznika mestne klavnice. Mivka 17; Janež Josip, 26 let, kur-jač-strojnik, Vošnjakova ul. 18; Žižek Anton. 38 let, zidar, Maribor, Gregorčičeva ul. 6; Belčič Anton, 62 let, dninar, Polje 19 pri Vodicah; Potokar Vincenc, 1 in pol leta, sin progovnega delavca, Repče 3; Žitnik Helena, roj. Kraljic. 74 let, užitkarica, Črna vas 7; Medved Janko, 34 let, šofer, Prapreče 19 pri Žužemberku. —Ij Majhen karambol. Ob 10-30 sta se znašla nenadoma pod tramvajem pred bifejem Rio v Šelenburgovi ulici dva dečka, eden, ki je vodil kolo in njegov sopotnik. Privozila sta iz Knafljeve ulice, na razcepu tramvajske proge se pa nista mogla spretno izogniti tramvaju, ki je pripeljal od pošte, ker je stal v bližini premogarski voz. Tramvaj je butnil v kolesarja in večji fant je lzkupil bunko na čelu tako, da si ni upol z njo domov, manjši se je pa ujel za tramvajsko ščitno mrežo in obvisel na nji kot maček ter je ostal popolnoma nepoškodovan. Hujše nesreče ni bilo, čeprav so nekateri govorili, da je fant hudo ranjen. Iz Celja —c Baletni večer ljubljanskih gostov. Člene baletnega zbora ljubljanskega Narodnega jledaiišoa g. Peter Goloviu in gdč. Wally Smerkolova bosta priredila r sredo 13. t. m. ob pol 21. v celjskem Mestnem gledališču svoj baletni večer z naslednjim sporedom: 1. Pavčič: Slovenske hrtke, duet: 2. Atbenis: Španski berač, g. Golovin: 3. Berhme: Ogrski ples V., gdč. Smerkoi: 4. Rubmatein: OrijenOalska fantazija, duet; 5. Bizet: Apaski ples, duet; 6. Lehar: S!am>ka dvojčka, gdč. Smerkoi; 7. Delibes: Indijski ples, g. Golovin, 8. Šivic: Foxtrot, duet. Vstopnice po dramskih cenah so naprodaj v predprodaji v knjigarni Goričnr na Kralja Petra cesti. —c Akrobati na stolpu Celjskega doma. Podjetje g. Franca Dolžana obnavlja s svojimi delavci na strmi strehi okroglega stolpa Celjskega doma emajlirane ploščice in vse pločevinaste dele. Celjani, kakor tudi številni tujci, ves dan občudujejo drzne plezalce pri njihovem smrtno nevarnem opravilu, ki paČ zahteva močne živce in trezno pamet. RIO SLADOLED izbranih arom v že znani najboljši izdelavi. Vedno sveža sladka smetana RIO ANANAS BOVLA Avtomatični buffet, SeJrnburgova 4. Telefon 28—63. £z Novega mesta _ Sadovi izleta fotoamaterjev se že kažejo. Iz Zagreba nam poročajo, da so se izmed udelržnikov nedeljskega izleta v >dolino gradov< že zbrale gotove skupine, ki pohite s svojimi prijatelji in znanci še enkrat v divne krajo med Gorjance in gorice, kjer Je nepozabno lopo. — Ugotovitev. Ugotavljamo, da učitelj g. Viktor Pirnat ni pisal članka ^Glasb^-no življenje v Novem mostu«, ki je bil objavljen v >SIov. Narodu« st. 1432 z dne 25. junija, in da z njim sploh ni v nobeni zvozi. _ Uredništvo. Se drugi nebotičnik Ljubljana, 9. julija. Da ne bo nesporajzuma, moramo k so-bofcnemu članku o stanovanjski hiši pokojninskega zaklada ba-novinisike hrannlmice med Gre^onČičeivo in briško ulico v Gradišču še pristaviti in podčrtati, da se airhi-tokft inž. Herman fi-trs pri snovanju fasade seveda nt prav nič ozriTal na osladni dekor dosedande hiše, ker je povsem ne-orsaničen in davno preživel. 2a priktlo-ček nove stavbe je bfla me rod a m a do gotove meje le grupacija stavbnih gmot obstoječe hiše, da se novo poslopje strne z rajo v koliikor mo&oče harmonično celoto, ne da bi bi*Je pri tem posnete obliUke stare stavbe. Pcnidarjali smo že, fcaiko itzredco Se je ta težki priključek rjrolefctarrtu irrl. Hermanu Umu posrečtl. Težavna je bila le rešitev tlorisa, ker jc stavbišce razmeroma majlhnoi, zelo neenakomerno oblikovano in ima štiri odprte ogaile. Nemški arhitekti, ki so pred prevratom izdelati tudi za to stavbSče že stavbni načrt, so 2znog-Ji v vsakem nadstropja le po tri zelo neracijonaino razvrščena stanovaraia. današnja stavba ima pa po načrtu inž.. Hermana Husa do skrajnosti izrabljen tiorts, tako da je v v«ald etaž* kar po pet Xcwrrrfortnih stanovairj- Na prvertn-em nerealiziranem načrtu inž. H. Husa je bilo pročelje okrašeno s kipi, vendar jih je biHo v Gregorčičevi ulica le šest, ne pa ce4 tucat, kakor smo pisari, pač pa toliiko na fasadi v ferrSki triici. S tem dekorjem je arhitekt hvaievredno hotel dartri banovinski hranilnici, ki je podpi-Taraiie trmetnosti irfena tratficija, priliko za udersTv-ovairaje našgfo kiparjev, kr jih nebeški oče, kar se tiče naročii, ni pogiedal slkcuzi preveč veliko okno. Težki časi so pa onen^ogooili ta? lepi načrt in prisilSi hra-™lri!!co, da je naroči?* le en velik kip. Jasno je, da fasatla, ki je bfla komponirana s figuralnim dekorjem, brez njega ne bi biJa popolna in lepa, ker bi biia le okrnjena celota, torzo, obra«z z odbitim nosom. Zarto je projektant napravifl popolnoma nov načrt za drugačno fasado, ki jo je pa STcčno in smotreno poživel z mno-girrri balkoni, kakor bo stavba tudi dograjena. Prav" posebno pa moramo še poudariti, da pri zasnovi nihče ni nffti najmanj žnspi-niral projektanta in je »drugi nebotičnik« v celotni zasnovi povsem duševno deJo arhitekta inž. Hermana Husa. ki je s tem svojim tako estetsko kot praktično uspelim delom prav učinkovito pomnožil dolgo vrsto svojih velžkih stavb, ki med njimi omenjamo le Parkhottel na Bledu, hotel Stara pošta v Kranju »in mladinski dom na Kodelje-vesTL Z mladinskimi domovi se naš odlični umetnik bavi še prav posebno, da je zaslovel tudi v mozemstvu rn mu je bila brez razipisa natečaja oddana tudi ogromna stavba mladinskega doma v Bratislavi, kd se po njegovih načrtih tudi gradi in bo dolga polnih 200 m ter 80 m Široka. K častnemu naročilu v inozemstvu še mlademu umetniku tudi naše iskrene čestitke! SE DANES OB 4., 7^4 IN 914 IN JUTRI OB 3., 5. 71i IN 9Vi! sijajna, smehapolna opereta gospodična napačen &pvj t Krasna idealna ljubavna vsebina, petje, šlagerji, življenje v baru 2 lepimi plesalkami, humor in smeh! Magda Schneider Trude Berliner Joha rine 5 Riemann Jakob Tiedtke Nov »Paramountov zvočni tednik« Elitni kino Matica Telefon 2124. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 11. do 12. ure in od 2. ure dalje! 153 »SLOVENSKI NAROD«, dne 9. julija 1032 Lepe in zdrave so Šmarješke toplice mnogo je napravil sedanji lastnik g. dr. Viktor Oregoric za povzdigo topile LJubljana, S. julija. Gorenjska se diei z jezeri. Dolenjska pa a topbcamL Najbolj znane so pač Dolenjske toplice, do katerih vodi železnica a končno postajo Straža. Nekako enako daleč od Novega mesta leže v nasprotni smeri Šmarješke toplice. Doli pod Kostanjevico so priproste, a zdravilne toplice v Huseči vasL In ta podzemska topla črta se vleče ped Savo onkraj Zidanega mostu do Rimskih toplic, Laškega in Dobrne, pa doli pod Brežicami preko Čateža in Krapine v Rogaško Slatino in dalje Onstran Save so se celo na toplih vrelcih bogati kraji. In ti so tudi že znani bolj od skritih kotičkov sred4 dolenjskih gričev. Zato pa se napotimo med nje! Redna avtobusna proga Novo mesto— »eno kopališče. To je obstojalo dotlej, da je toplice kupil bivši častnik Zajec, sedaj menih v pleterski kartuziji. Sezidal je apo-daj dvoje kopališč, gorenje pa malo uredil. Dostojno in vredno lice so dobile flmar-ješte toplice šele pod sedanjim lastnikom. Največja je Aleksandrova kepel z dvema bazenoma, mnogimi kabinami in zgoraj s tujskimi sobami. Onstran ličnega belega trga, ki ga diči monumenta!en vodnjak z izvrstno pitno vodo in ga razsvetljuje močna obločnica, je manjša Petrova kepel z enim samim velikim bazenom. Vsi bazeni so naravnost nad izvirku Toplina vode se giblje med 26° in 27° R. Voda je bogata na ogljikovi kislini in še na radio-emanaciji ter je posebno priporočljiva za ženske bolezni, poapnenje žil, mečni Šmarješke toplice: Aleksandrova in Petrova kopel Krško vodi mimo Šmarjeških, toplic Peš so dosegljive tz dolenjske metropole v dobrih dveh urah. Pa černn bi se mučili v poletni vročini. Vsako nedeljo vzdržuje tudi lastnik redno progo v svoje toplice, avtotaksijev je pa na mestnem trgu na izbiro. Vožnja v podnožju pisane Trške gorice in mrkega Starega gradu, pa ob nepozabnem Otočcu in med valovitim žitnim poljem nasproti Struge, je pravi užitek. Spotoma prvovrstne gostilne: H asi, Zorko. Idilično, prijetno! Pa se cd Zorka dalje svet nekam zožuje cesta se rine bliže potočka travnik je zamočvirjen, na obeh straneh hosta. že po nekaj minutah se pokrajina spet razklene, ob križišču zavije cesta na levo, zdrkne čez most in obstane pred topliško gostilno. šmarješke toplice! Skoro jih ni prej videti, dokler ni človek sredi njih. Pač. Na griču ljubka vila ?lf:mi gaj« in doli ob potočku lepo moderno poslopje, ki nudi zgoraj letoviščarjem stanovanja, v svojih spodnjih prostorih pa oskrbuje toplice z električnim tokom in okoliške vasi z moko. Mlin, elektrarna in kopališka dependanca obenem. Imenitno! Praktičen človek je sedanji lastnik toplic dr. Viktor Gregorič, novomeški sreski sanitetni referent. Prej zapuščeno, zanemarjeno dolinico je z ogromnimi žrtvami spremenil v nad vse prijetno bivališče in priljubljeno kopališče, ki si je v zadnjih letih pridobilo tako velik sloves, da je v «r!avni seziji vedno premalo prostora za številne priglašence. Mnogo, neverjetno veliko se je v zadnjih letih tu storilo, ne bo pa zdravilna kotlina popolna, dokler ne dobi še velikega modernega hotela, ki ga ima lastnik tudi že v projektu. Da bi se le časi zboljšali! Veliko, od gozdov obrobljeno kotlino je pred davnimi časi napolnjevalo jezero, ki si je kasneje izjedlo iztok proti severovzhodu in v mtčvirni dolini so Žuboreli na dan le še topli vrelci, ki so lajšali bolečine najbrž že Keltom in Rimljanom in kasneje betežnim okoličanom, katerim so bili zdravilni učinki tople vode prav dobro znani. In to kmetom in gospodi. Bližnji gradovi Strle k, Stari grad, Oto-čec. Kozjak, Modruše, Klevevž, Zbure, čretež, šuta in drugi so imeli višek užitka ob kopanju v toplih vrelcih Jezerske kotline. Pa čeprav so se v tistih časih kaj neradi kopali! In vendar ne lastniki: Strleški gospodje in kasneje Starcgrajčani sami niso dosti brigali za zdravilne kopeli in so jih najraje oddajali v najem. Znano je, da je imel leta 1790 neki Spe-hek ograjen spodnji topli vrelec z vejami in ob njem leseno kolibo za slačenje. Prostora v >kopeli« je bik) pač toliko, da se je človek malo povaljal v topli luži. V drugi polovici prejšnjega stoletja so rtaro-grajskl grofje Margheriji ogradili spodnji in gorenji izvirek na Draškovakem travniku, streljaj pod strleški mi razvalinami, zgradili doli ob gozdnem robu hišico za najemnika, kasneje pa preprosto le- krvni tlak, razdražene živce, glavobol in revmatizem ter osobito pri komplikaciji s srčno hibo. Poleg Aleksandrove kopeli stoji kopališka restavracija, ki razp< laga poleti z radiem in a stalno zdravniško oskrbo. Ličen paviljon je sprejemnica kopališkega zdravnika, Nad restavracijo obširen izravnan prostor z zbiralnikom kopališkega vodovoda in s prelepim razgledom na vso Jezersko kotlino in dalje do cerkvice sv. Lenarta na Mevcah, kjer raste najboljše vino bližnje in daljnje okolice. Sprehodi tja preko travnikov in gozdov mimo prijaznih kmečkih domov So nepozabni. Jezerska dolina je razvodena s številnimi prekopi. Od Petrove kopeli gori se pode v dveh ribnikih požrešne ščuke za leni- Dependanca topile (spodaj elektrarna in mlin) mi karpd, vitki topoli in košati hrasti se ogledujejo v njuni zrcalni gladini, pisani travnik zvišuje njuno lepoto. Na gorenjem koncu kotline zadnja kopel, Manjina, najtoplejša in najprijetnejša. Odprt bazen, 27° R, Veliko prostora za plavanje. V posebnem oddelku se atavijo tudi pijavke. To ljubijo kmetje in celo Zumberčanke si prihajajo puščat kri. Ob takih prilikah je tam voda rdeča ket Kul-pa v turški vojni. Ta kopel je v nasprotju s prvima dvema lesena, stara komaj par let. Dobila je iz kdove kakega razloga ime »Amerika« in po tem jo pozna vsak posetnik šmarjeških toplic. Tla tam naokoli se zibljejo kot bi bila iz gumija. V skalni votlini poleg. »Amerike* lična lurška votlina Iz nje priteka hladna in izborna pitna voda. Malo dalje priteka presihajoč studenček. Zanimiv pojav. Vse to je že naredil in uredil sedanji lastnik topile. Torej naravnih lepot dovolj in še vse polno prirodnih in zgodovinskih znamenitosti naokrog. Vso kotlino preprezajo bela peta in svetle stezice, za cdmor skrbe številne klopce, za hlad bujni gozdovi vsenaokrog, za želodec domača in bližnje postaje z grozdnim znamenjem nad vrati, za duha pa krasni sprehodi po slikoviti in preza-nimivi okolici. In nikakor ni nad eno uro pesno je: ne na vodni grad Otočec in ne do Struge, ne do Hasla in ne do Zorka ne do Karlov-ška v amarjeti in ne na Mevce v gostoljubne hrame, ne v svetovnoznane kleti klevevške graščine In ne v Stari grad preko grebena, najbližje pa je do divjih razvalin gradu štrleka v ozkem podaljšku kotline skoro tik za »Ameriko«. Lep jc oni tihi kotiček dolenjske zemlje in kdor ga je vide' in kdor je okusil mehkobo šmarjeških kopeli, zahrepeni po njih in ob času dopusta in* počitnic ga vleče tja kot ob kasni jeseni lastavice na sclnčni jug. Viktor Pirnat. Vladimir Treščec pl. Branjski umrl Pokojnikove zasluge za slovensko gledališče — Stiki s Slovenijo Ljubljana 9. julija. Iz Dubrovnika je dospela vest. da je v tamošnji bolnici umrl bivši zagrebški ve* liki župan i-n dolgoletni intendant zagrebškega gledališča dr. Vladimir Treščec-Branjaki. Današnjemu času neznano v=č delati, in deželno gledališče se ie izo-eme-nilo v kino pod vodstvom Ivana Štafeta Kdo je bil pokojni Treščec Braniski? — Narodil se je maja 1870 v Topuskfm na Hrvaškem kot sin šefa bosenskega odseka za uk in bogočastje. torej visokega vladnega uradnika. Tudi Vladimir ie po đov*-šitvi pravnih ukov na Dunaju posta! najprej vladni upravni uradnik v Bosni a eta 1907. prešel k deželni v^adi za Hrvatsko ;n Slavonijo v Zagrebu, kjer je naglo napredoval. L. 1909. je bil imenovan za rnten-danta kazališta in ostal do sredi 1. 1017., ko je bil imenovan za velikega župana zagrebške županije. Med vojno se* ie zlasti trudil za aprovizacijo Zagreba in zunanje Marsikoga je rešil iz ječe. Tudi sv\>jega dolgoletnega dramaturga pesnika Ivana pl. Vojnica je otel pogube. Ali po ujedinjenju je bil bivši nijv si1 činovnik seveda upokojen. Šele 1. 1°25. je bil reaktiviran in zopet veliki župan, a zaradi neke demonstracije dijaštva pro«-i poal St. Radiču še isto leto iznova upokojen. L. 1927. je bil ponovno imenovan za i j •te 3-danta (upravnika) kazališta v Zagrebu, a vzdržal je zaradi bolehnosti le še par sezon. Iskal je zdravja na Bledu, še lani v kranjski gori, v Rog. Slatini in ob morju. Zaman. Se letos v marcu sta mi z g. s^rator-jem Hribarjem pisala iz Dubrovnika razglednico, zlato me je njegova smrt zaJe-a kruto.. TreScec je bil po Štefanu Miletiču najboljši zagrebški intendant: obnovil je opuščeno epero in jo dvignil do najvišjega Ta-*-voja. Njegova vodilna misel pa je bila, da zagrebško Kazalište ne sme biti le zagreb šVo, neg j cnora biti obče jugoslovensko. Zato je prvi prirejal gostovanja svoje odlične opere po Hrvatski, Bosni in Dalmaciji, na Cetinju in v Beogradu in v Ljubljani, ustanovil pa je tudi potujoče vzorno dramsko gledališče in prirejal ž njim daljša gostovanja po vsi Hrvatski in Slavoniji in po Primorju. V Zagrebu je uvedel najstrožji red in ostro disciplino, odstranil zanikerneže in upornike, se zameril na vse strani, a število predstav podvojil in znal izhajati vzlic bogatim opremam brez deficita. Posebno marljivim članom je naklanjal nagrade in jim izkazoval v dejanjih svoje priznanje Gent-leman, kavalir, vedno pravičen in blag, a neizprosno strog proti 1 a hk orni sel ni kom in lenuhom! Mnogo let sva občevala osebno in pismeno. Poznal sem ga torej prav dobro. Navidezno ledeno hladen aristokrat, je bil v zaupni družbi nežna lirska duša. Saj je bil poet, ki je od L 1886. objavil veliko števfo t.nih nove' m psiholoških romanov v bosanski »Nadi« »Vijencu«, »Prosvjeti«, »Domu i Svijetu«, »Savremeniku«, v »HrvdLSfci Matici«, »Životu« in »Društvu hrvat, književnika«. Mnogo je tudi prevajal iz francoščine. Odgojen in živeč v aristokratskem in birokratskem okolju, je rad zajemal snovi svoji beletriji iz teh krogov in 6lika', vzgledujoc 6e na Bourgetu, gosposke ljuji lastne družbe, pa parvenije in snobe in muslimanski svet, ki ga je poznal kakor malokdo. Nepopisne je ijubil Slovenijo: Bled. Bohinj. Kranjska gora so mu bili nad • re aiagi. In bil y cel mož, noblesen v v^n svojem mišljenju in delovanju, vzor objektivnega uradnika in intendanta najširšega duševnega obzorja in najfinejšega okusa. Poleg Milet:ča ostane Treščečevo ime zapisano z ziatim: črk-ami v zgodovini hrvatske in jugoslovenske gledališke umetnosti. Fr. Govekar. Čudna demonstracija Ljubljana, 9. julija. Vročina vpliva na ljudi na različne načine; nekateri so napol mrtvi poleti, drugi nastopijo zimsko spanje, nekateri pa tudi postanejo vročekrvni kot Spanci. In priznati je treba, da si je v takšni vročini težko ohladiti kri. škoda, da ni več v modi prelepa navada, da bi nam konjedeci puščali kri. Sicer si pa ljudje znajo pomagati sami. Tako si je tudi včeraj neki fante, ko je bila najhujša vročina. Posebno njemu se je zdelo peklensko vroče, saj mu je kri kar kipela. Baje mu je nagajalo srce, srčnih bolečin je pa bila seveda mati deklica nemila. Toda fant zaradi tega ni silil v Ljubljanico. Stopil je pred dekleta ter ji v nekakšnem slavnostnem govoru razodel svojo velikansko ljubezen, ki se je stopnjevala čedalje bolj od trenutka do trenutka; fant je stiskal pesti, rohnel kot Elija ter kazal zobe. Začel je tudi sukati pesti in rad bi dokazal dekletu, da je vešč tudi v bunkanju. Acdre D od ere t: Strta mladost Zvečer, ko so odprli železna vrata, je stopila moja guvernanta pred menoj na stopnišče. Slišal sem, kako je dejala: — Milostiva se je odpeljala, — Dvomil sem o tem, — je odgovoril moj oče. Izkušnje, gledališče in kino so me bili naučili, da ponos v takih primerih svetuje človeku ne delati začudenega obraza. Oče pa ni govoril iz trme. Istega jutra, ne da bi mati kaj opazila, je bil zaklenil sobo, kjer je imela obleke in klobuke. Ključ je pa odnesel v žepu. Cez Štirinajst dni, ob isti uri, sem čepel v svojem skrivališču in slišal, kako zunaj žvižga sluga. Bil je pripravljen odpreti vrata, čim bi počil bič. Nekdo je pozvonil zunaj pri vratih v ograji in sluga je šel nedvomno odpret. Nihče, razen mojega očeta, tega ni slišal. Spoznal sem lahne korake po kamnitih stopnicah. Vstopila je mati z zastrtim obrazom zavita v kožuh, roko v mufu. Krenila je proti stopnišču, ne da bi opazila mene afi guvernanto, ki je prihitela, čim Je zaslišala škripanje vrat. Materi se je poznalo, da me sploh ne išče. Slišal sem šelest njenega krila, doti-kajočega se stopnic v višini mojega ušesa, slišal sem, kako je zadela z nogo ob železno ograjo. Puščala je za seboj dobro znani vonj in hlad jesenskega večera. Plazil sem se do jedilnice. Miza je bila pogrnjena k obedu. Dva pribora sta stala drug kraj drugega, ker sem že štirinajst dni jedel z očetom. Ob tem času in ob tej uri je vedno gorelo v peči. Vzel sem svojo pručico in sedel na njo kakor običajno, obrnjen s hrbtom proti peči. Prinesli so tretji pribor, čim se je pojavila mati. Odložila je klobuk, lahen smehljaj je le slabo maskiral njen bledi obraz; razprostrtih rok sem hitel k nji in stopil na prste. Sklonila se je k meni in me poljubila, potem me je pa odvedla nazaj k pručici. Sedla je na nizek stol in si podprla glavo z roko. Niti ganil se nisem iz strahu, da bi zopet ne odšla. Tudi govoriti si nisem upal. Kako bi bila odgovarjala na moja vprašanja? Tudi ona je sedela nepremično. AH je bila preveč strta mati, da ht me krepko objela in se nikoli več ne ločila od mene? Zakaj so bili tako strogi z menoj, da sem postal plah, da ni moglo govoriti moje srce, da nisem mogel zadržati svoje matere, da bi ne odšla več? Ropot v veži je naznanil očetov prihod. Mati se je vzravnala. Potisnil sem svojo pručico za njen stol. Vstopil je oče. Na sebi je imel težke lovske škornje in žametasto obleko z velikimi žepi in gumbi, okrašenimi s pasjimi glavami. Težkega lovskega pokrivala sploh ni odložil. Obstal je na drugi strani mize, se ozrl na mojo mater, skomignil z rameni in se zasmejal. Zloba mu je skrivila usta in naenkrat je pahnil stol od sebe ter obsul mater s psovkami, ki jih nisem razumel. Pri slabičih (a moj oče je bil slabič) je zloba skrajnost, ki v nji igrajo komedijo sile to grobost jim je prvo orožje, ki ga pobirajo ko kamenje. Kako silno zaničevanje in mržnja je legla naenkrat na materin obraz, obrnjen k peči! AH si je drugače zamišljala svoj povratek? Je pričakovala drugačno odpuščanje? Poslušal sem kamenjan z besedami, izmučen, pozabljen in nepotreben še bolj med dvema sovražnikoma, ki mi ju je bila usoda določila za roditelja. Podzavedno sem poskusil ohraniti v spominu trde besede in strašne psovke, ki jih niti razumel nisem. Je zbližalo moja roditelja hipno in nezanesljivo pomirjen je? Ne vem. Naslednjega dne sta govorila sicer hladno, toda vljudno. Napravila sta mi prostor za svojo mizo. Nekega jutra je prišla guvernanta za menoj na vrt, kjer sem se igral. — Znova je odpotovala, — je dejal vrtnar. Guvernanta je prikimala. Uganil sem, da se je ponovil prizor, ki se je bil odigral med očetom in materjo pred tedni. Prijela me je za roko, razumela je mojo bolest in poljubila me je. Z njo, ki me m* karala, sem bil manj plah. — Je odpotovala za dolgo? — sem jo vprašaL Guvernanta ni odgovorila. — A ti ostaneš tu? Guvernanta me je še enkrat poljubila in privila k sebi. — Da, jaz ostanem tu. AH se je moja mati bala slabosti, ki bi jo zadržala, da je zbežala, ne da bi me za slovo vsaj poljubila? Stran 5 Dekletu pa oi dišalo taksno dokazovanje in sploh ni bilo razpoloženo ter dovzetno za ljubezenske izlive V vročini so mogoče tudi taksne stvari. Dekle se je umaknilo, ko je fant zavihtel pest. Jezica ga je neznansko razganjala. In meni nič tebi nič je začel udrihati po izložbenem oknu. Sipa je zažvenketala po tleh. Mahoma se je ustavil ves ulični promet. Iz vseh trgovin so pridrveli prodajalci. — Tat, tat! Držite ga!. so kričali vsi vprek. — Koliko vam je pa ukradel? so vpraševali dekle, ki je stalo pred trgovino ter žugalo za fantom, ki jo je odkuril na kolesu. — Le čak, pobalin! Saj ga poznam! Bova že še prišla skupaj! — Kaj vam je ukradel? — L'kradel, ukradel! Ali ni dovolj da je razbil šipo? je dejalo dekle že med solzami. Mislilo je seveda na razbito ljubezen, ki jo je težko nadomestiti po kvadraturi k<~>t šipo. Najraje bi zabela še sama udrihati po šipi, ki je bila ze razbita. Zobozdravnik Med. univ. Dr. Srečko Puher LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica št. 32 (nasproti Trgovskega doma) ne ordinira do 15« avgusta Nov poklic Ljoiblj-ana, 9. julija. V teh vražje resjiih časih ne pomaga nič drugega kot iznajdljivost. Sila kola lomi in. Jjndje so se zadnje čase več naučili kot prej stoletja. Srečal sem možaka, ki je bil prejšnje čase popolnoma obuipan, ob tej priliki je pa bil dobro rej en in zadovoljen, celo tarnati je že pozabil. Vprašal sem ga, kakšen čudodelni recept mu je pomagaL Seveda ni hotel povedati, konkurenca je pač še hujša kot kriza. — Povem vam pa kljub vsemu, če mi kupite nekaj litrov borovnic Počakal sem, da mi je umrlo pet stricev in pol tucata tet; podedoval sem baš za nekaj litrov borovnic. Znanec je previdno zobal borovnice, jagodo za jagodo. — Srečen sem, ker imam dober želodec, nikdar mi ni slabo, čeprav najdem med borovnicami celo konjsko kopito. Mislil sem si, da možak hoče briti norca — iz norca, ki mu je preskrbel tako obilno malico. — O, preljubi prijateljček, kako sem srečen! je vzkliknil nenadoma ter knviekel iz borovnic nekakšen parkelj. — Neverjetno, kako je pa prišla ta nesnaga med jagode? sem se začudil — Glej ga, no! ALi ne vidite, kako krasen in lepo raščen nohet je to? Taksen glavnik napravim iz njega, da se bo vse trgalo zanj. — Xe razumem te neslanosti. — Xikar se ne delajte Francozal Stvar je vendar popolnoma jasna. Nabi-raLke jagod si ne strižejo nohtov, česar jim tudi ni treba, saj jim sami odpadejo m najbolje si jih zmanikirajo pri nabiranju borovnic. — Čudovito! In vedno najdete med borovnicami tako krasne kose in tako žlahten materijal? — Seveda, sicer bi pa moral napovedati konkurz. Zdaj imam pa *' krasno zalogo, da bom Lahko kmalu začel tudi izvažati glavnike. Te preresnione zgodbe bi seveda ne napisal, če bi se bal nabiralk borovnic; toda kdo bi se jih bal, če nimajo nohtov! Z dinamitom nad ribe Kranj, 8. julija. Alojzij L. je bil Lani zaposlen pri gradbenem podjetju Dnjkić v Kokri kot miner. Ker podjetje ni vodilo točnega nadzorstva nad uporabljenim in neuporabljenim dinamitom, ga je pričel L. krasti. Hranil ga je v svojem stanovanju. Sam priznava, da ga je imel lani v Kokri spravljenega v sobi, kjer je spal. okrog 40 kg. S to množino bi lahko spravil v zrak celo Kokro. Uporabljal ga je za pobijanje rib. Najbrž jih je pobijal že lani, čeprav trdovratno taji in prizna le, da jih je lovil samo v zadnjih dneh. Lastnika ribolova na Kokri od izliva v Savo pri Kranju pa do Zabretove tovarne v Britofu sta posestnik g. Rici Maver in tovarnar g. Anton Adamič. Letošnjo pomlad sta izdala okrog 8000 Dtin za enoletne ribe, s katerimi sta hotela ustvariti v lovišču nov zarod. 2e lansko poletje ao jima uničevali ribji rod nekateri brezposelni s karbidom. Toda fakratna škoda se niti zdaleč ne da primerjati s škodo, ki jo je povzročil omenjeni Alojzij L. Dokazali so mu, da jih je lovil od Vidovega dne do pretekle srede. Pobijal jih ]-* pod vasmi Primskovo in Gorenje. Pripravljenih je imel 13 kosov dinamita s kapicami in vži-galno vrvico. Uporabil jih je samo sedem kosov, ostalih šes* pa co jih orožniki našli v njegovem stanovanju. Otroci, ki so se kopali na Kokri, so slišali v omenjenih dneh često poke. Id jih je povzročala eksplozija dinamita v rečni strugi Na površju Kokre pa so plavale pobite ribe. C -ozn ikom se je posrečilo, da so krivce prijeli. Alojzij L. je sedaj brez posla. Ribe, ki jih je polvoil. je pekel pri gospodarju, kjer je stanoval. SSkoda. ki jo je povzročil, še ni točno ugotovljena, r ra pa gotovo najmanj par tisočev Din. Razen tega bo kaznovan, ker je ribe Ijal z dinamitom, kar ni dovoljeno niti lastnikom lovišč. Samo v izjemnih primerih in ob določenem ca sme dovoliti r' La^t lastnikom, da jih lov'jo tudi s dinamitom, če ne morejo priti a hmfcosi do njih. Stran €L »SLOVENSKI NAROD«, dne 3. julija 1932 Rudar iz sibirskega rudnika piše... Jesti imajo dovolj, le drago je vse — Pogoji za razvoj industrije so dani Vdira usode me je zanesla daleč t azijsko Sibirijo v premogovni revir P-, piše rudar iz Rusije rudarju na Moravsko. (Glej >L£dove Novinyc št. 337 z dne 5. L m.) Dokaj daleč je to od vas, kar me pa ne moti, da bi v mislih ne Ml med vami. Radoveden sem, kakšne so razmere pri vas, ali se obrača na bolje ali na slabše. Pa tudi vi ste radovedni, kako se nam tu godi. Prvo, na kar ste mistiTi, je vprašanje, kako se počutim, ali sem zdrav in če mi tu ugaja. Torej tri vprašanja, ki vam hočem na nje po svojem razumu in po pravici odgovoriti. Najprej odgovarjam na vprašanje glede zdravja. Zdrav sem. pa želim tudi vam in rodbini, da bi bili zdravi tako, kakor sem jaz. Odgovor na drugo vprašanje je pa že težji. Kako se počutimo? Kratko bi mogel odgovoriti takole: Gre nam dobro. Da jim gre dobro, potrebujejo nekateri ljudje le najskromnejša življenjska sredstva. Meni samemu gre tu dobro, ker nimam velikih zahtev in ker sem vedno mislil na to, da bom moral trdo delati. Drugače se zdi tu tistemu, ki je mislil, da mu bo mehko postlano. Takega čaka tu temeljito razočaranje. K dobremu štejem to, da imamo šestu m o delovno dobo in vsak peti dan prosto. Pa tudi to ima svoje slabe strani. Jesti imamo dovolj. Hranimo se v skupni jedilnici, nemški kuhinji; jed torej ni kakor naša, toda men? tekne. Malo drugače se počutijo naše žene, te se z marsičem ne strinjajo. Kdor hoče, se lahko hrani doma, toda po mojem mnenju je vedno na slabšem, kakor mi. Za hrano plačujem 52 rabljev mesečno. Za to dobim južino. navadno maslo, šunko ali sir ali pa maslo in štručice. Vedno imamo na razpolago čaj ali kavo, kruha pa kolikor kdo poje. Za obed se dobi juha z makaroni ah ruska narodna juha z zeljem, tako zvani šči, večinoma koštrunovo meso s krompirjem, včasih tudi zajec, malo govedine ali pa ribe, skoraj nikoli pa svinjina. Večerja je podobna južini. S tem bi bilo vprašanje hrane opravljeno. Čitatelju se zdi to prijetno, toda resničnost je čisto drugačna. Grajati nočem, hvaliti pa ne morem. Če ne bom zaslužil več kot 180 rubljev, gotovo ne ostanem tu. Za 150 rubljev se štiričlanska rodbina nikakor ne more preživljati. Pri nas se lahko preživlja s 700 Kč; to je dejstvo, ki ga ni mogoče prikriti. Kar se tiče delavskih delegacij, moram omeniti, da tu ni bilo nobene, torej tudi ne morejo vedeti, kako je v našem revirju, a jaz zopet ne vera, kako je na Donu in drugod — morda mnogo boljše. Tu se je šele začelo. Ne ve se torej Se, kako se bodo razvile razmere za nas. da-li boljše ali slabše. Morda bo tudi tu nekoč dobro, kajti pogoji za raz- Kandidat za ameriškega viceprezidenta Na kongresa ameriške demokratske ke v Chicagu je bil določen za kandidata na mesto vfoeprezidenta M. Gamer Ciganski poljub za šiling Pred dunajskim sodiščem se je obravnavala oni dan zanimiva zgodba. Na zatožni klopi je sedela lepa, mlada ciganka, obtožena tatvine. Prisegala je pri vsem, kar ji je drago, da še svoj živ dan ni kradla. Ko je pa prisegala tudi pri svojih otrokih, se je priča Marku« zakrohotal, rekoč: Kolika predrznost! Bas otroci igrajo pri tatvini važno vlogo. Srečal sem obtoženko na cesti in takoj se mi je ponudila, da mi bo prorokovala z roke in iz kart. Povabila me je k sebi na dom in res sem odšel z njo. Sedel sem v izbi in priznam, da mi je bila ciganka všeč. V hipu, ko sem jo hotel poljubiti, so se pa odprla vrata in na pragu je stalo ciganče, ki ni hotelo oditi. Ciganka je dejala, naj mu dam šiling, potem pa da takoj odide. Storil sem tako, toda komaj je ciganče odšlo, je prišlo drugo in se ni hotelo ganiti, dokler ni dobilo šilinga. Prodno sem mogel lepo ciganko poljubiti, je stalo na pragu že tretje ciganče. Tako sem plačal 3 šilinge, ko se je pa pojavilo četrto ciganče, sem zbežal, ne da bi bil ciganko poljubil. Nobenega dvoma ni, da je bilo vse to že vnaprej popravljeno z namenom opehariti me. Ko sem pa stopal na ulico, sem še opazil, da mi je izginila denarnica. voj industrije so dani. Tu so velike zaloge zelo dobrega premoga. fJsURm premoga so tu bogata in segajo prav do površine zemlje. Na enem kraju celo gori; ne vidijo se sicer plameni, pač se pa vali iz hriba, kjer je premog, para in dim. Toda nihče se za to ne zmeni. Poskušali so sicer že ogenj pogasiti, polivali so ga z vodo, toda brez uspeha. Tako uhaja tu energija v zrak in nihče niti s prstom ne gane. Sploh so tu razmere nekam neuravnane. Primerjati kupno vrednost našega zaslužka — mezde enega dne s kupno močjo zaslužka tam pri vas, se sploh ne da. Priznati moram, da bd lahko kupil pri nas več, kakor ta. Ne mislim morda mezdo 50 Kč, temveč okrog 32 Kč, torej mezdo, ki jo ima pri nas okrog 90% kopačev. Pri nas kupim za 32 Kč dve srajci, tu pa za enodnevno mezdo niti ene. Za obleko, kakršno bi kupil pri nas za 100 Kč, bi moral dati tu najmanj polovico mesečne mezde. In tako je povsod, kamor se človek ozre. V vsem, vštevši tudi opojne pijače, je tu mnogo slabše, pa naj bo že alkohol ali mineralna voda — te tu niti ne dobim. Pri nas bi kupil za dnevno mezdo 10 litrov piva, tu pa 2y2 litra. Povrhu pa to ni pivo, temveč pokvarjena voda. S tobakom je tu tudi slabše nego pri nas. To vam bo morda zaenkrat zadostovalo. Podrobnejšo sodbo si napravite sami. Prehrana, ki ni skupna, je tu še vedno izključena, kajti živila za kuho, ki jih potrebujejo naše žere, so tu dokaj draga. O starostnem zavarovanju še nis?m dovolj poučen. Sploh vam bom pisal o socialnih vprašanjih pozneje. Naj omenim mimogrede še rudnik. Gradnjo novih rovov sem si vedno mislil tako, da se zgradi nekaj novega, odgovarjajočega bodočnosti. Razočarale so me pa dvi-galne in strojne naprave. To sem si mislil drugače. Strojne in dvigalne naprave so mizerne, signalne pa sploh nemogoče. Nekaj drugega je rov sam, kakor tudi prekopi Tem ne morem ničesar očitati, ti so zgrajeni za bodočnost. Rov je dobro zgrajen v pravilnem krogu in suh. Povsod je električna razsvetljava, toda često se pripeti, da luči ne gore. O prvem vtisu, ki sem ga imel tu, ne morem trditi, da bi bil prijeten, priznati moram celo, da mi je bilo z operno med potjo in tudi tu. Podnebje je tu zelo ostro. Tu je še vedno zima (pismo je pisano 28. aprila"), kakor pri nas v januarju. 3., 4., 5., 6. in 7. marca smo imeli snežne meteže, o kakršnih se pri nas ljudem niti ne sanja. Pri vas greje že solnce, tu pa imamo še sneg in zimo. Pa še pravijo, da tako tople zime še nikoli ni bilo. krade, temveč da pošteno preživlja sebe in svoje otroke. Priča je protestiral, Češ da se preživlja s sleparijami in tatvino. Ciganki pa niso mogli dokazati tatvine in sodišče jo je oprostilo. Zahvalila se je sodnikom in odšla iz dvorane. Pri vratih je pa stal Markus, ki se mu je predrzno zasmejala v obraz, rekoč: »Če boste zopet kdaj hoteli dobiti od ciganke poljub, pripravite mnogo drobiža za ciganske otroke !c Spor zaradi Garonne Močna francoska reka Garonna, izvirajoča v Pirenejih in izlivajoča se v morje pri Bordeauxu, je postala zadnje Čase predmet splošne pozornosti. Ni splošno znano, da Garonna v začetku svojega toka ponika m ni dolgo tega, ko še niso vedeli, kje prav za prav izvira. Šele lani se je francoskemu geologu Norbertu Casteretu posrečilo pojasniti to hidrološko zagonetko. Casteret je namreč točno dokazal, da ogromna množina ledeniške vode, tekoče z grebenov in pobočja gorskega masiva Mala-detta v Pirenejih, ne teče v reko Ebro preko rečice Esere v Španiji, temveč se steka v veliko podzemno jamo Trou de Toro, potem pa teče več kilometrov daleč skozi apnenčasti masiv Tusse Blan-che in zopet priteče na površje na francoski strani Pirenejev, toda na španskih tleh. 0 Lani 19. julija je vrgel Casteret v Trou de Toro 60 kg barvila. Voda je kmalu postala intenzivno zelena, a že naslednjega jutra je bala čista kakor poprej. Še istega jutra je pa raziskovalec s svojimi tovariši ugotovil, da so vrelci na francoski strani Pirenejev zeleni. Tako je bila dokazana zveza med reko Garonno m vodo, tekočo skozi podzemno jamo Trou de Toro. S tem je pa prišla zadeva v sfero meomarodnih interesov. Velika španska elektrifika-cijska družba hoče namreč izkoriščati vodo, predno izgine v podzemno jamo Trou de Toro. Zgraditi namerava veliko hidrocentralo in napeljati vodo v reko Ebro, da bi tekla v Sredozemsko morje, Temu se pa upira industrija ob gornjem toku Garonae, ki bi bfla zelo oškodovana, če že se. uničena, Casteret ovo odkritje je povzročilo spor med Francijo in Španijo. Francija se lahko sklicuje na več francosko-špaiMkth pogodb o uiedHvi razmerja v Pirenejih. Najstarejša pogodba je iz 1. 1659. Zadeva je prišla tudi pred francoski senat in javnost je zelo radovedne bo Znani filmski igralec, ki so o nJem nedavno poročali, da se je v kopališča Kreuznaeh obesfl. Pretresljiva zakonska tragedija Včeraj zjutraj se je odigrala na Dunaju pretresljiva zakonska tragedija. 27-letni konjski hlapec Schipanv je streljal na svojo 20-letno ločeno ženo Hermino in jo težko ranil, potem si je pa pognal kroglo v glavo in obležal mrtev. Schipanv se je oženil pred tremi leti z izredno lepo 17-letno Hermino. Imela sta otroka, ki ga je vzela k sebi ženina babica gospa Humpsberger. Šele v zakonu je Hermina spoznala, da Schipanv ni tako dober, kakor je prvotno mislila. Zakonca sta se često prepirala, mož je bil zelo ljubosumen na ženo in ko so postale razmere nevzdržne, je žena sklenila zahtevati ločitev. Hermina Schipanv je bila zaposlena v kartonažni tovarni kot delavka in ker je bil mož že del j časa brez dela, ga je morala vzdrževati ona. Prepiri so se nadaljevali, zakonsko življenje je postajalo vedno neznosnejše in žena je bila vesela, ko je sodišče končno ugodilo njeni prošnji glede ločitve zakona. Po ločitvi se je Hermina preselila k svoji babici. Mož je našel zavetišče v domu za brezposelne in neprestano si je prizadeval sestati se s Hermino in jo pregovoriti, da bi se vrnila k njemu. Včeraj zjutraj je čakal Schipanv svojo ločeno ženo pred hišo. Ko je stopila na cesto, je stopil pred njo in dejali odmora govoriti z njo. Komaj sta izprego-vorila nekaj besed, je potegnil Schipanv iz žepa revolver in ustrelil na Hermino, ki se je takoj zgrudila. V naslednjem hipu si je nastavil revolver na sence in sprožil. Ko je ženina babica to zvedela, je hotela skočiti skozi okno, pa so jo sosedje še pravočasno zadržali. Nezgoda ameriških letalcev Letalo ameriških letalcev Matterna in Griffina »Progress of Con£ury« se je spustilo v sredo na letališču pri Berlinu. Letalca sta bila dobre volje in novinarjem sta odgovarjala na vsa vprašanja. To sta prva letalca, ki se jima je posrečil polet iz Amerike v Berlin, ne da bi se spotoma spustila na tla. Pilot Griffin je pravil, da sta imela nad Atlantskim oceanom zelo slabo vreme in da sta se morala opetovano spustiti tako nizko, da sta letela komaj 5 m nad morsko gladino. Izjavila sta, da nameravata čim prej odleteti proti Moskvi. Pred nadaljevanjem poleta proti Moskvi je poslal Mattern svoji ženi v Texas brzojavko, ki v nji pravi, da upa, da se bo do konca tedna že vrnil in da mu je v Berlinu zelo ugajalo« Griffin je moral takoj iskati zdravniške pomoči, ker mu je bila v očesu počila žilica. Ta čas so nalili v tanke letala 2000 litrov bencina. Letalca sta na pošti nalepila znamke in pritisnila pečat na več sto pisem, ki so že imela pečat newyorške pošte. Pisma bodo imela pečat vseh mest, kjer se letalca ustavita. Ob 20.50 sta se dvignila in krenila proti Moskvi Pogonskih snovi sta vzela is Berlina seboj samo za 13 do 14 ur. Pristati sta pa morala pri Borisova na poljsko-rusfci mejL Doletela ju je namreč nesreča. Zašla sta v vihar, zlomilo se je krno in letalo se je razbilo.' Letalca sta ostala po srečnem naključja nepcAodovana m sta se z vlakom odpeljala v Moskvo. — Tako sta bila princ m princesa nazadnje srečna. Princesa je namreč vzela dragega, princ ao je pa tudi oaenfl z Strašna nesreča ▼ planinah Najslavnejši gorski vodnik francoskih Alp Albert Simon je umri v sredo strašne smrti; odtrgala se je v gorah skala, ki je Simona pretrgala na dvoje. Simon je hotel rešiti dva turista na pečinah Aiauille de la Republiaue v gorskem masivu Charmoz. Kar se je odtrgala velika skala in nesrečnega vodnika je pretrgalo na dvoje, kakor bi ga bila presekala sekira giljotine, Skupina turistov, ki jo je vodil Simon, je krenila zvečer iz Monteverta sur Mer de Glace in namenjena je bila na vrh velike stene Charmoza, kar se je doslej posrečilo le redkim turistom. V začetku je šlo vse gladko, turisti so srečno plezali po strmih pečinah, naenkrat je pa vodnik opazil, da se nad njihovimi glavami kruši rječina. Namesto da bi brž mislil na svojo rešitev, je stopil Simon pod krušečo se skalo, kajti samo od tam je lahko s klicanjem in mahanjem opozoril turiste na pretečo nevarnost. Obenem je naglo vrgel proč vrv, da bi ne potegnil za seboj še dragih plezalcev, ki sta bila privezana na njo. Skala se je zrušila naravnost na Simona in ga prerezala na dvoje. Obe polovici trupla nesrečnega vodnika so spustili turisti po vrveh v dolino. Originalen način napada Originalen način napada si je izmislil 19-letni Alfred Riglington, pisar, uslužben pri nekem knjigotržcu v londonskem okraju Soho. Podjetje je moralo predlanskim nekaj uslužbencev odpustiti in med njimi je bil tudi Riglington. Njegov bivši gospodar Lrversidge ima tudi majhno tiskarno in te dni je prišel Riglington naročit vizitke. Cez nekaj dni je prišel znova in vstopil v tiskarno v trenutku, ko je gospodar pripravljal denar za izplačilo nameščencev. Gospodar mu je "dejal, da vizitke še niso gotove in Riglington ie odšel. Gospodar je spravil potem denar nazaj v blagajno in ugasnil zunaj na hodniku luč. Kar ga je nekdo nepričakovano udanil po glavi. Obrnil se je ki zagledal napadalca s čudno masko na obrazu. Bil je belo oblečen in ko ga je Liversidge zgrabil, mu je padila maska z obraza. V zadnjem hipu je pa pobegnil, tako da ga tiskarnar ni mogel spoznati. Ko je prršel RigKngton prvič v tiskarno, je imel s seboj kovčeg. Po begu neznanega napadalca so našli na tleh z usnjem prevlečen kos lesa, v tiskarni pa kovčeg z dvema luknjicama. To je bila čudna maska, ki jo je imel napadalec na glavi. Brianda polagajo k večnemu počitku Pijetetna svečanost ob Briando-vem groba na pokopališča v Co-cherelu. Desno ministrski predsednik Herriot med spominskim govorom, kraj njega levo bivši ameriški državni tajnik Kellogg Bogoslovec obsojen zaradi slepar!] Pred sodiščem v Irmsbrucku se je moral zagovarjati te dni zaradi sleparij bogoslovec Johann Wifct iz Regensbur-ga. Mož se je izdajal za doktorja, nekemu zobozdravnika je izvabil 300 šilingov, poleg tega mu je pa ostal dolžan še 140 šilingov na honorarju za plombiranje zob. Osleparil je tudi več svojih tovarišev, ki je z njimi stopaj stanoval v bogoslovskem konviktu. Izvabil jim je denar, večinoma v cojm valutah, češ, da ga bo menjal pd izredno ugodnem tečaju. Neki tvrcDti je tsvabfi fotografski aparat, M ga je takoj prodal. Vseh sleparij kna na vesti dvanajst. Pred sodiščem se je zagovarjal, da je rabil denar za vožnjo z motornim kolesom v Rim, ker je hotel ostreči dvema tovarišema, ki sta še dolgo hrepenela po Rima. Obravnava je pa spravila na dan še drage sleparije s tnjkcri valutami, ki so jih zakriviti Wk*ov4 tovariši. Državni toŽBec je bfl yi IhJTJhji izjaviti, da bi bOo borje, če bi se gospodje bogoslovci ne pečali s takimi posli, temveč naj bi se raje pripravrjaH na svoj bodoči poklic V štirih primerih je državni tožilec tožbo mrnŠOBŠk, vendar je bfl pa Witt obsojen na 5 mesecev težke ječe. Novi ravnatelj mednarodnega urada dela v Ženevi najboljših boksarjev sveta, ki je nedavno premagal mnogo težjega Carnero in kva kmalu spoprijeti s Schmelin-gem Varčnost. — Marička, vaš ženin se mi zdi zelo zapravljiv. — Nasprotno, milostiva, selo varčen je. Vedno, kadar pride k meni v kuhinjo, ugasne luč. Dobro ga Je zavrnila. — Oojte, gcnpcdična, nocoj se uri je sanjalo, da sem vas zasnubil. Kaj neki to pomeni? — To pomeni, da ste v spanju pamet- Kfa mesto nedavno umrlega Alberta Tbo-ma«a Je bfl imenovan dosedanji podravna-teJj Anglež Herald Boižer V šoS. Učiberj hoče naočiti učence, da bi se zatekali k zdravniku, če td se jim kaj pripetilo afi če bi zboleli Da se prepriča, kako so ga učenci razumen, vpraša Mihca: No, Mihec, kaj bi storil, če bi te bolela noga 7 — Šepal bi, gospod učitelj, — se odreže Mihec Nemško - angleške tekme za Davisov pokal Zgoraj najmočnejša igralci obeh moštev, levo Anglež Aostin, desno Nemec Prenn. Spodaj znameniti Davisov pokal, največja trofeja v tenisa. Tekma se je vršila včeraj v Berlinu ^ Čudno. — Pomisli, v novine sem poslala mali oglas, da išče temperamentno dekle zabavnega družabnika za izlete, pa se je oglasA osmo naš ded. Stev 153 /SLOVEN8KI N A R O D«, dne 9. julija 1932 Stran 7 d esecto imajo nas* čitatelji Zakaj se sami ponižujemo ? Vsepovsod se sliši hudo tarnanje radi težke krize ter pomanjkanja denarja. Kljub temu pa w je pri nas posebno v zadnjih dveh letih razpasla čudna razvada, da pošiljajo starši evoje hčere v inozemstvo, predvsem v nemško Avstrijo pod pretvezo, da se nauce blažene nemščine. Tako >nJadransko« ali pa »Rimsko«, da Ki tako še bolj pokazali, na kako mogočni žili Evrope in vse kulture leži naša Ljubljana. Sicer je pa Dunaj staro jugoslovansko ime za Donavo, srčno žilo Evrope^ Tudi Karlovsko bi brez škode imenovali za »Hrvatsko« ali pa celo za »Balkansko cesto«, saj so po njej prihromele sorske tolpe na Ljubljano in po njej so naši prodniki furaii na Hrvatsko ter po Savica plovili do Beograda. Cim več poudarka damo pomenu teh velikih cest as razvoj nase zgodovine in za naš napredek v bodočnosti, tem bolj bomo pokazali, da se zavedamo srečne lege 2 Lavnega mesta Ljubi jao«, in tembolj nas bodo ta imena opozarjala, naj to lego tudi izkoristimo, kar le preveč zanemarjamo. Cez meje naše ozke domovine v široki svet naj nam kažejo imena glavnih žil našega mesta, da ne bomo taki zapeč-karji in purgarji. ki se jim obzorje konča že na Črnuškem mostu in ob čudodelni Materi božji na Srnami gori. Tako delajo v vseh tudi najbolj nacijo-naln.ih in najbolj naprednih mestih in 'udi Praga se dTŽi častitljivih in pomeljivih starih imen ter jih varuje kot zgovorne priče svoje ponosne zgodovine in mogočnega napredka, zato pa ne bo prav nič zamerila. Če tudi m; ohranimo *t3ra imena, no T vršu pa imenu jemo kako lepo novo u4»loo. Kakor dvojčka sta v zgodovini soko'stve neVaz-družljiva Fiigner in Tvrš. prav tako kakor brata Ciril in Metod v zgodovini slovanske kultirre. Vsakdo bi se osmešil. 6e bi hotel razdeliti Cirila in Metoda m po vsakem imenovati drugo ulico, zato naj pa tudi složna nosilca sokolske ideje ostaneta skupaj na cesti ob Taboru, ki smo jo imenovali po Fiigner ju. Kakor imamo na Poljanah Ciril-Metodovo ulico, naj nosi Skofja ulica ime »Tvrš-Fugnerjeva ulica«, saj je ideja velikanov nerazdeljiva in nerez-druž-Ijiva. še uboge mačke Nekdo je ugotovil, da v okolišu Reslje-ve ceste ni niti enega muca več in da so vse p - lovili lovci, seveda najbrž vneti zaščitniki ptic, ki po njegovem mnenju mačke kar derd, cvro in se maste z mačjo pečenko. Pisca famoznega članka opozarjamo, če mu je morda kdo ukradel ali ubil mačko, naj izsledi pravega krivca, ne pa da se javno spod tika ob društve, ki ni s tem, če piše od časa do časa o varstvu koristnih ptic, tudi že ubijalec njegove mačke, ozir. morilec mačk vsega okraja. Gospod, če ste že sami tako zaslepljeni, da ne vidite — kakor trdite v svojem članku — nobene mačke več v vsem okraju, bodite vsaj toliko previdui in ne slepite še javnosti, ki vam bo prav težko verjela, da so storile konec vse muce od prve do zadnje, pač pa nasprotno. da je mačk še vedno toliko kakor prej, z majhno izjemo onih, ki so poginile morda radi starosti ali pa so storile kenec radi cestnih nezgod. Te naj pa imajo po vašem mnenju na vesti seveda zaščitniki ptic. Svetujemo vam, da se resnici na ljubo potrudite do lastnikov" vrtov, ki vam bodo rade volje povedali, da Ii živi še kaj mucev !n seveda tudi to. kako mačorji ponoči obdelujejo njih vrtne gredice. Ce se pa hočete prepričati na lastne oči in ušesa, da li živi v tem okraju, ki ga vi imenujete >brezmačji okraj«, še sploh kaj mačk — ki ste jih vi vse proglasili za mrtve — topite takole zvečer, ko se pošteno zmrači, tja do najbližjega nasada, kjer boste lahko sleherni večer deležni mačjega koncerta ki se razlega s svojim >mrau-jau-orauc daleč po okraju. Tudi ste ^ugotovili«, da je ptic pevk v tem okraju toliko kaker povsod drugod, in vprašamo vas, kje so tiste jate Škorcev, črnih pene. ščinkavcev. kosov in drugih, ki zjutraj tako brezskrbno prepevajo in žvrgole. menda prav zato. ker ni niti enega mačka več pri življenju. Jate so res. trda med njimi ni nič črnih in lepo pisanih suknjič, temveč vse je rjavo in nekam okajeno, petje se pa glasi vedno ponavljajoče eno in isto monotono >živ. živ. Živ«! Teh čivkačev je pač res na tiseče m tisoče po mestu, toda so tako prebrisani, da jim niti najbolj zvita muca ne pride zlepa do živega. Zato pa tudi prednjači jo s svojim zarodom pred vsemi drugimi pticami pevkami, ki niso še daleč tako navihane kot so baš vrabci, in zato jih pa mačke tudi največ polove. Kar se pa tiče p dgan, si lahko vsak lajik zračuna, koliko jih mačke polove, če se pa sporrmimo lansk'h velikih poplav, ko je tudi Ljubljanica sila narastla in po- Pantelejmon Romanov: Ljubezen Poročiti sta se hotela tako?, ko bosta pTodaia starinske svečnike m beneške kozarce, ki so biti edona nevestina dota. Oba sta bila iz poštenih biiržuazriih družin. Ona je Smela velike otroške oči, v duši je bila naivna in čista in v mali zlatolasi glavici so bili ostah nedotaknjen: še vsi predsodki prednikov. Vsako jutro in vsak večer je goreče molila v svoji beli dekliški postelji in se bala vsakojakih grehov. On pa je bil ponosen, da se je vsega tega [znebil, hodil je v \risokrh škor-njdh in v delavski srajci, govorS je zategni eno in grobo, tako da je bilo videti, kakor bi vse to delal samo zato, da bi ne bil podoben ljudem iz srede, rz katere je bil izšel. Vendar pa ni bil emaiziast. V k ljub svojim dvajsetim letom |e bil trezen, podjeten m praktičen. Težko je povedati, kaj ju je združilo. Morda je brla to navada iz otroških let, morda pa njeno veliko obožavanje njega kot silnega moža in hkratu požrtvovalna želja, resiti njegovo posu-eoveios brezbožno dušo- Morda pa to, da je bila ona — v vsem drugem slaba, naivna, nemočna — brezmejno trdna v enem — v čuvanju svoje nedolžnosti. Kar najprej je povedala svojemu zaročencu, da bo šele po svatbi njegova. Ta nelepa ideja je bila tako trdna, da je 01 bilo moči z ničemer izbiti. Hotel jo je zapustiti. Ona je odšla na vrt in hodSa tam objokanih oči, vendar pa je vztrajala pri svojem. Dostikrat se zgodi, da imajo majhne in naivne ženske močnejšo voljo od velikih in na videz siimfh moslem. —TI me ne ljubiš. — je razdraženo govoril ženin, — to je jasno. — Mili. ali te ni sram? — je odgovarjala ona, stiskate roke na prsi. kakor je to dostikrat videti na slikah, ki predstavljajo otroke pri motetvi. — Saj sam ves, da mi je ljubezen nekaj tako velikega, tako... — Neumnost! Prišla sta v Moskvo in ponešto s seboj svečnike in kozarce. Njuna skromna, toda trdna vera je bila, da dobita zanje dvajset červoocev. . Ženin se je naselil pri svojm sorodnikih, nevesta pa pri svoji prijateljici. n. Takoj prvo jntro se je ženin odpfu- plavila najbližje kanale v svoji strugi, se lahko spomnimo tisoče v pedgan, ki so plavale in se potapljale v umazani vodi Ljubljanice. Kje so bile pa takrat mace? Zato torej brez strahu, narava ze vse uredi po svoje in tudi nas ne bodo podgane pregnale zato, ker je vzela smrt enega edinega muca! — Društvo sa varstvo In rejo ptic pevk v Ljubljani. Še o rimskem zidu Poudarjam. da gre ljubljanski mestni občini p<»mo priznanje za njeno požrtvovalno delo pri ohranitvi starin. Toda zid. ki ga imam dnevno pred oČnrri. md nikakor ni pri srcu. Pazljiv šetalec bo gotovo opazil na enem koncu tc zgodovinske pregrade skoraj pozabljeno kovinsko ploščo, ki priča o spominu na davno preteklost rimske province Emone. In nehote se vzbudi človeku globok spoštovanje do te zgodovinske znamenitosti. Vse lepo in prav. Toda čas hiti, velška Ljubljana se modernizira in s tem postaja ta skladovnica kamenja v resnici v napotje. Naglašam potrebo, da naj se uredi ta skladovnica tako. da bo odgovarjala svoji okoHci. Na površju naj se lepo splanira, spremeni v teraso, ki naj se izpopolni z umetnim rastlinstvom. Tudi prehod skozi zid nikakor ne odgovarja. Razširi naj se v širino ceste, ki pelje tod skozi, da ee bo lahko vrši! rudi nemoteno vozni promet. Lahko bi se pa zid kratkomalo podrl, teren pa splaniral. Na vogalu Mirja ob Goru-povi oesti bi se postavil ličen spomenik iz origmalnega kamenja, s spominsko ploščo in rimskim orlovskim emblemom. Slednjič naj še omenim, da tega rimskega malfka. ki ga krase tudi telefonski drogovi, nikakor ni možno gledati v sedanji obliki, to pa glede na vedno večji razmah Mirja. Prepričani smo, da bodo te vrste našle odmev, ki je tudi va^en polog regulacije Ljubljanice. Eden v imenu mnogih posestnikov na Mirju. Elektrotehnično gospodarstvo v upravnem pravu Zanimivo predavanje tajnika banske uprave g. Fr. Sinka Ljubljana, 9. juhja. Klub elektroinžen jerjev je priredil pred-snočnjim v lokalu ljubljanske sekcije Udružen ia jugoslov. inž. in arhitektov predavanje o elektrotehničnem gospodarstvu v upravnem pravu. Predaval je tajnik banske uprave g. Fr. Sink. Udeležba je bila zelo lepa, kar ie poučno m aktualno predavanje tudi zaslužilo. Predavatelja in navzoče je pozdravil predsednik sekcije UJIA, stavbni nadsvet-nik g. ing. J. Maekovšek, nakar je prepustil predsedstvo tega članskega sestanka predsedniku Kluba elektroinžen jerjev univ. prof. ing. J. Horvatu, ki je prisrčno pozdravi ia-joč predavatelja naglasil. kako veliko vlogo :crra električna energija v vsem i3vnem življenju ter da sedanji razmah elektrotehnike poseg« že v v«e panoge gospodarskega življenja in se mora »seveda z elektrotehničnim gospodarstvom b-aviti tudi zakonodajalec. Vsa upravna vprasanja, ki so pa s tem v zvezi, zanimajo zlasti in neposredno, elektroinžen jer ja. Predavatelj je popolnoma izčrpal obširno snov in na-orao razčlenil cel kompleks zamotanih pravnih vprašanj, tičočih se predmeta predavanja. Uvodoma je predavateli označil cilj pravne ureditve te^a vprašanja in omenil, da ni b'l« Daloga zakonodavca druc l o pr"-zna* tej obrali pravici. Predavate!' >e omenil v tej zvezi družbe. V ne p*«.«zva aic, a eksploatira jo električni fok kot trj-yvci. V $ 60. si je imnister pridržal niravne medrtve vprašanja kolaboracije velikih električnih podjetij z malimi. Omenjal je še, da za elektrarniško dovolilo zakon ne predpisuje nobenih posebnih pogojev, ki jih določa sicer za vse ostale koncesijonirane obrte; zlasti podelitev dovolila ni vezana na presojo krajevne potrebe ali sličnega. Minister ima več pooblastil v z-akonu, da predpiše izvršilne odredbe. V drugem delu je predavatelj obravnaval obrtni konsens. Naslanjal se je na najnovejšo sodbo upravnega sodišča, s katero so se potrdila pravna naziranja banske uprave. Novi zakon zahteva ediktalno postopanje samo pri visokonapetostnih napravah. Nizkonapetostna omrežja se lahko odobre po stanju spisov. Edikt ce mora razglasiti dvakrat v Službenem listu, na deski obrtnega oblastva ter priobčiti mejašem, dočim se pri občini razglasa le no potrebi. Opustitev edikta bi bil formalen ne-dostatek, zaradi katerega bi se odločba razveljavila, dasi ne bi bila nična sama po sebi:, opustitev posame/rie razglasitve pa ustvarja za dotične, ki se na to pozivajo, pravne po-■sledice, ne da bi morala odločba pasti. Podrobneje so se obravnavali zasebni ugovori. Pomanjkanje krajevne potrebe aLi poseganje v tuje konzumno področje se ne more uveljavljati kot ugovor. S pogodbo zagotovljena razdelitev konzuma predstavlja lahko ugovor, ki se more izravnati po sodni poti. Ugovori cestnih uprav kakor tudi železniških in telefonskih ter telegrafskih uprav predstavljajo ugovore, kri niso istovetni z zasebnimi. Postopek po gradbenem in cestnem zakonu se more tudi po novem obrtnem zakonu združiti z obrtnim, lahko pa se izloči in otlkaže na posebno pravno pot, ne da bi se s tem izdaja konsensa ovirala. Razlastitev javnega sveta seveda ni mogoča in je za postavitev električne naprave na cestnem svetu potrebno dovoljenje cestnega oblastva. Brez takega dovoljenja izvedena naprava more povzročiti tožbo na civilno sodišče in postopanje po cestno-po-licijskih predpisih. Ker so interesi cestne uprave javni, so rudi pogoji konsensa vezani nanje. Javni oziri, ki se morajo po uradni dolžnosti varovati, so ne samo varnostni, ampak tudi prometni, gospodarski in še mnogi drugi. Stvar presoje oblastva je, ali je priznati takim pomislekom prednost pred zasebno podjetnostjo. Predavatelj je še do-sebej opozoril na regulacijske načrte po novem gradbenem zakonu v zvezd z električnima napravami. K sklepu so se obravnavali še kompetenčni in novi taksni predpisi. V Ljubljanico ga ni pustila Ljubljana, 9. julija. Baie vražje težko živiš, če si oženjen in da nihče ne ljubi bolj svobode kot zakonski možje. Trdi se, da je to prastara večna resnica. Možje ne bodo nikdar poznali prave, zlate svobode in si je ne bodo mogli priboriti ne z razumom in ne s silo in čeprav napovejo ženam najstrašnejšo plinsko vojno. Možje si ne« morejo niti misliti, kakšna je svoboda in če bi trdili, češ, taksna in takšna je, bi jim žene takoj dokazale, da je drugačna. Zato se ne bomo prepirali o svobodi, treba je samo povedati, da zakonski možje ne žive samo težko, temveč, da tudi težko umirajo. Zakonski mož sploh ne sme umreti, dokler mu žena ne dovoli, čeprav bi Še tako rad. Tako je oni dan neki možak pomislil, da bi bilo najbolje umreti. Rad bi pač pobrisal pred ženo na drugi svet Zemlja Je premajhna, da bi se mogel skriti na nji, izvoha te devet klafter pod zemljo. Sklep je bil trden, nikdar zakonski mož ni še sklenil ničesar bolj trdno kot naš junak, da skoči v Ljubljanico. Voda je dovolj globoka, odkar Je zaprta. Nekateri sicer trde, da je pregosta za samomorilne namene, toda zakonski mož ne utegne razmišljati o takšnih malenkostih. Urno jo je ubral proti Ljubljanici. —Kam pa? Kakšna olika je pa to, da pustiš ženo sredi ceste in zbezljaš tebi nič meni nič? je vzrojila žena in že ie ujela moža za škrice. — Pusti me! Zdaj je konec vsega! se je otepal mož ves obupan. — Konec česa? Pa menda nisi zblaznel? — Pusti me, v Ljubljanico pojdem! — Križ božji, pa se mu je res zmešalo! Mož se je sesedel na breg žalostne Ljubljanice. — Saj sem vedela! Zdaj je pa popolnoma znorel! Oh, jaz nesrečna reva! Jaz bi morala skočiti v Ljubljanico, ne ti, preden sem te vzela! Vstani, pokora ti taka, kakšne bodo pa hlače! Mož je začel sede drsati proti strugi, kar se mu je zabliskalo pred očmi, kot da se že potaplja. Še nikdar ni tako naglo skočil pokonci ko zdaj. — Saj sem vedela, da te ne bo drugače srečala pamet! Na še eno! Počilo je, kot da je tlesknil mešetar kobilo po stegnu. Mož je šel poni-žno domov kot šolarček, za njim je pa oblastno korakala žena. če zaide naš turist v Italijo Ljubljana, d. julija. Danes se Jo zglasil v našem urednifitta eden izmed obeh športnikov, o katerih ama nedavno poročali, da so ju italijanske obla-sit zadržale 11 dni v zaporu- Včeraj je >Sio» venski Na rod< pod naslovom >če zaide na3 turist v Itahjo« objavil neko pojasnilo k temu. V imenu obeh prizadetih športnikov nas je prosil, da objavimo naslednje: V tretjem odstavku članka stoji: >Vsak pameten in dostojen človek ve, kako se mora vesti na ozemlju tuje države. Tudi če M bil izzvan, ne sme sam izzivati. In to sla gospoda športnika v svoji lahkomiselnosti po lastni izjavi storila.« Da bi ne dobila javnost napačnega mnenja, je potrebna naslednja ugotovitev: O kakem izzivanju sploh ni bik) govora. Nasprotno je res, da sta naju miličnika izpraševala o razmerah v naši državi. Z najinimi odgovori sta bila izredno nezadovoljna. Izpraševala sta naju o naših grani Carjih in da kot turista morava vedeti, kje so njihove postojanke. Vsak do-uer Jugosloven na taka vprašanja ue bo odgovarjal. Nič ne tajim, da je eden i mnogo bolje, tako pa ... — Ah, mili moj, kako nai ti dokažem, da te ljubim? Toda ne ljubim te tako, kakor ti misliš, temveč pripravljena sem vsak trenutek žrtvovati se zate. — AJi res ničesar ne čutiš, ko sedim pri tebi, glej, takole poleg tebe? ... Ona se je prestrašeno odmaknila. Tako je bila nedolžna, da se je zmerom izogibala takih pogovorov in pričela govoriti o čem drugem. Tudi radovedna ni bila v tem pogledu prav nič, kakor so to druge ženske v njenih letih. Način, kako je govorila o teh rečeh, je pričal, kako silno je nanjo vplivala izprememba v življenju njene prijateljice,, — Mili, rajši pojdiva odtod, — je dejala in se stresla kakor od neprijetne misli. — Najprej morava prodati! — Nu, kaj še nisi prodal? — ga je vprašala, ko je naslednjega dne prišla k njemu. — Ne še, — je odvrnil. — Samo zaradi prokletega pečata noče nihče kupiti. (Dalje prihodnjič.) jSEOTSNSKI NSRODc, dne * joHJa IBS Stev. 153 »TRIBUNA44 F. B. L. dvokrtes, otroških vogHSkov Im delov, Lfrsbljaaa, Karionka c 4* Znižane Največja izbira. Ceniki franko. 00 r HOTEL LONČARIČ, Selce pri Crikvenici ob kopališču. Vsaka soba s teraso, z električno razsvetljavo in vodo. — Dunajska kuhinja, fina vina, — Polna penzija Din 56—65, v glavni seziji Din 65. — Zahtevajte prospekte! NOVI VINODOL kopališče na Gornjem Jadranu z velikimi in lepimi plažami. 2 km dolga obalna pot ob lepem parku. Tenis igrišče. Prvorazredni hoteli in penzioni ter mnogo vil, obdanih od borov. Pojasnila daje Zdraviliška komisija. 146 Hotel BELLEVUE, Omiš pri Splitu Nova zgradba tik ob morju, tekoča voda v sobah, peščeno kopališče, domača in dunajska kuhinja. Popolna penzija ■ sobo in postrežbo Din 60.—do Din 85.— na dan. Zdraviliška taksa odpravljena! Makarska Najcenejše in najlepše morsko kopališče na Jadranu ¥3 VEZENJE ZAVES. PERILA, MONOGRAMOV ENTLANJE. AŽURIRANJE, PREDTISKANJE »BREDA« ŽEPNI ROBCI, RAZNA PREDTISKANA GENSKA ROČNA DELA Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igracnih vozičkov, trieiklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Vehka izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otro^Axa vozičkov, LJUBLJANA. Kurlovska c 4. NAZNANILO OTVORITVE! Cen j. občinstvu vljudno naznanjam; da sem otvoril moderno urejeno modno trgovino .\A CELOVŠKI CESTI 5T. 56 Ker bom popolnoma z vsem blagom sortiran, bodo cenjeni odjemalci prvovrstno postreženi. Za obilen obisk se uljudno priporoča Janko Ham modna trgovina LJUBLJANA VIJ, CELOVŠKA CESTA ŠTEV. 56. Postrežba točna! Cene solidne! w Plača m lahko — Na vprašanja KLAVIRJI, PIANI5I prvovrstnih inozemskih «*»»™v od Dtn 11.000 naprej. — > MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T GRAMOFONSKE PLOŠČE PO 1.— Dtn posojuje »šlagere, Aleksandrova cesta 4 (prehod »VIktoria palače) 70/T KUPIM RABLJENE SODE od 100—500 litrov in od 2500 do 5000 litrov v vsaki količini kupim, Ponudbe z navedbo cene, kakovosti in količine poslati na naslov: Gabrič Ivana, Suboti ca, Mažuraniceva ulica 19. 2747 POSOJILA RESITE SE DOLGOV postavite si lasten dom z brezobrestnim posojilom »Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15/c. aviosič ŽEMITVE URADNIK (LOČENEC) ne po svoji krivdi, želi znanja s samostojno damo do 26 let staro. Samo resne ponudbe s polnim naslovom pod >Sreča 2663« na upravo > Slov. Naroda«. Tajnost strogo zajamčena, MLADENIČ s stalno službo želi poročiti priprosto mladenko do 27 let staro; prednost imajo služkinje. — Cen j. dopise s sliko na upravo i Slov. Naroda.« pod šifro »Lepo Življenje 2704«. SLUŽBE POTNIKA agilnega, mlajša sila, sposobnega v alkoholni stroki, dobro uvedenega v savski, primorski in zetski banovini, za inkaso zaupno osebo iščemo. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod > Potnik 2671«. PEKOVSKI POMOČNIK mlad, vojaščine prost in zmožen vsega dela, pripravljen raz-našati tudi kruh, dobi stalno službo proti plači po dogovoru. Gr. Tomšič, Višnja gora, Slovenija. 2748 SLUŽKINJO veščo gospodinjstva, proti plači po dogovoru sprejme takoj Mirko Medvescek, trgovina, Žužemberk, 2728 INtPPtMICMINI LOKAL V CENTEUMU pripraven sa vsako obrt, oddam s 1. avgustom. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2682 POSESTVA, HIŠE, VILE od 35.000 Din naprej, ter gostilne in trgovine od 90.000 Din naprej, kakor tudi gozdna graščinska posestva prodaja Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulica 80. 2738 TRISOBNO HIŠO s hlevom, njivo in hišno vodno močjo, pripravno za obrtnika, za 25.000 Din proda Luka Sev-nik, Radomlje. 2714 BOROVNIC za žganjekuho po Din 1.S0 kg večjo množino preskrbim. — Ivan Petek, Vrhpoije-Kamnik. 2716 &ISKE (JEZICE) ca. 8000 kg, lepe, suhe, zdrave, po ugodni ceni proda Martin Plut, Črnomelj. 2718 NOTE več sto komadov za salonski orkester ter tolkala (Schlag-werk) naprodaj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2681 VEĆ PAROV GOLOBOV lepih in čistokrvnih proda Slavko Omejec, Št. Vid 27. 2750 NOV STROJ na bencin, 5 HP, po zelo nizki ceni naprodaj. Balkan, Maribor, Aleksandrova cesta 35. 2749 STANOVNIK STANOVANJE V VILI 2 sob m kuhinje za 300 Din mesečno in štirisobno s kuhfnjo za 600 Din mesečno oddam v najem. — Pojasnila daje TJh-lich v Rimskih Toplicah. 2727 SOBO, eno aH dve nemeblovani popolnoma separirani v bližini univerze išče gospod. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Souporaba kopalnice 2753«. STANOVANJE tri- aH štirisobno v centru mesta isce družina odraslih — za avgust ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro: »Točen plačnik 2754«. POZOR LETOVTŠCABJI! Lepe sobe, novozidan salon in vrt z lepim razgledom. Celodnevna prehrana s stanovanjem 30 do 40 Din. — Turisti popust! Priporoča se gostilna »Pri Cenetu«, Rottenbucher, škof ja Loka. 2620 TISKARNA IZVRŠUJE HS RAZLIČNE TISKOVINE, "J^ ČASOPISE. DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE, SREĆKE, KNJIGE L T. D. ENOBARVNI IN VBC BARVNI TISK PISMA, RAZGLEDNICE. SLIKE, OSMRTNICE, OVTTKE. JEDILNE LISTE, CENIKE, VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE* POROČNA NAZNANILA IN VABILA dE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOCm V KAKŠNI OBLEKI NAJ SE IZVRSE, BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NAŠE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO IN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ NARODNA IISKARNA ODDAM STANOVANJE 2 sob s kabinetom. Lepa soln-Čna lega. — Rožna dolina, Cest. X, št. 25 (pod Rožnikom). 2736 NARAVNO LETOVIŠČE cela penzija s kopališčem v kuhinja. — Se priporoča gostilna šorii, Gorenja vas, Po-Sori Din 32.—, dobra domača ljanska dolina. 2559 PAZINO CREŠNJE in DRUGO SADJE ter sočivje vkuhavajte za zimo v WECKOVTH KOZARCIH. — Zahtevajte cenik od: Josip Jagodic, Celje, Glavni trg, Gubče-va 2. 2560 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra e. 14 TRPE2NI AFRK MODROd samo Din no.- spame fotelje, Uno Izdelane* Din 1300.— prodaja BUD« SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 2 Telefon 2622 OTROŠKI VOZIČKI športni 220.—, globoki, moderna oblika Din 650.—. — Ljubljana, Sv. Petra cesta 52. 2739 ZA SVOJO sprejmeta stara zakonca s premoženjem okoli Din 200.000.— zdravo deklico siroto brez staršev, staro 16 do 18 let iz Slovenije, — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Bodočnost 2705«. ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledali '"-a ulica 4 (nasproti operi). fx~ MIH KO V* * ŠIMENC • * UUBURMA MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T DRUŽBE IN RODBINE, Z AVTOM NA IZLETE V LEPE POKRAJINE! Z lepim avtom vozim na izlete, pol dnevne, dnevne in večdnevne; vozim tudi v inozemstvo ob najnižjih cenah. Triptik na razpolago. Avtoizvošček I. SUŠTERŠIČ, LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 41. Tel. 31-87 RESTAVRANT — PENSION „TRIGLAV" ALEKSANDROVO, OTOK KRK Ob pristanišču z izgledom na morje. Novo urejene sobe, električna razsvetljava, prvorazredna kuhinja, domače vino, sveže pivo, hitra postrežba, vsa oskrba 50.— Din dnevno. Za večdnevno bivanje popust. — Vse informacije daje lastnik IVAN PRANOLK5. 2752 TUDI POHIŠTVO NA OBROKE! Kompletne spalnice od 2200 Dtn omare od 450 » postelje od 250 » kuhinjske odprave od 900 > kuhinjske kredence od 500 » Največja izbira pohištva! Vse drugo pohištvo se izvršuje po najmodernejših načrtih; sprejemajo se vsakovrstna mizarska naročila in popravila po najnižjih cenah — samo pri MIZARSTVU »SAVA« Kolodvorska ulica 18 Dunajska cesta 36. T7/T šotore: SKLOPNE ČOLNE kvalitetno blago, ugodne cene, katalogi in vzorci gratis ŠPORTNA VIŽMARJE DELAVNICA B« KOLB ŠT. VTD ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA. Masary-kova c. 9 (nasproti carinarnici) prevzema OCARINJEN JE vseli uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157. VltEVAiANJE vsakovrstnega blaga, bodisi iruriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjal i uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti. 117 Telefon interurban štev. 2157. Usoda ljudi! Prosiuli astrolog profesor Helen se je odločil izgotoviti vam brezplačno vas horoskop. Slava prof. Helena je tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkim! imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn vam pove po resnici vso vašo usodo, napove vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje, AH, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helen vam to pove: v zvezdah! Ne verujete? Zvezde govore resnico Čitajte, kar vam piše profesor-astroiog: Helen, Spoštovani prijatelji! že ko sem samo omenil, da bom izgotavljal horoskope brezplačno, je bil moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. K. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov. Smatram za svojo dolžnost, da se vam tem potom zahvalim za vaše zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotevim vsakomur po vrsti, kakor prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj. MlsUm, da se vam vsem najbolje oddolžim s tem, da trudi sam storim za vse, kar je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd m njmovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati od-nošaje zvezd do človeške usode fn zato lahko vidim v bodočnost ljudi. To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite mi svoj naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in povem vam o vaši usodi več, nego bi smatrali za mogoče. Vse vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost in v zameno za moje stroške mi priložite le Din lO—. Vse dopise naslovite le na moj zavod takole: Astrološki laboratorij K. Havelka, Praga - Vinograde, Sleszka 116-J. Postni predal 28. Češkoslovaška, Oprostite ml, da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zoranih misli. (Prof. Helen je star 86 let.) Zahvaljujem Vas za Vase prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval, da Vam napovetn lepšo pot bodočnosti. Vas vseh vdani prijatelj 182 prof. Helčn, astrolog. Naša opazka: Prof. Helen ni prerok, — marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posveta zvezdam Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaše pota k sreči tn zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda pripravlja usoda. i# t * 4 j * 4 * »